Modernizaclla pouka z modernimi tehniškimi sredstvl. Šola mora korakati vzporedno z novimi iehniškimi iznajdbami* — V šole moramo upeljati skioptikon, kino, gramofon in radio. — Ves pouk bo zanimivejši in bolj nazoren. — V Dravski banovini moramo organizirati tudi šolski radio. — Vsi pogoji so dani. — K temu mora pripomoči oblast, radio postaja in učiteljstvo! Pouk, ki ga tvori golo predavanje, je po = manjkljiv. Pri nekatcrih predmetih je brez nazornih učil skoraj nemogoč. V vsakcm slučaju pu tvorijo taka učila dragoceno pomoč učitcljevi govorjeni besedi. To, kar je povedala beseda, le prerado brž izpuhti. Vtis pa; ki so ga dojeli vnanji čuti, skoraj vedno ostane pa si še pridruži zmisel razlagajoče besede. V tem jc pač pomen najrazličnejših zbirk učil po naših zavodih. A nc sarno, da so te zbirke v vojni in povojni dobi precej trpele. ne samo, da se niso dopolnjevale. Tudi izpopolnjevale se niso. Ini vendar čas tečc. Lahko bi rekli, da je napredek enega sedanjih lct enak napredku enega desetletja pretekle dobe. Naprcdujoča tchnika ustvarja poleg najrazličnejših drugih čudes tudi nove možnosti nazornega pouka. Te možnosti čakajo, da se šola nanje spomni, da jih uvede in se z njimi obogati kot še z ničcmcr doslej. Priznajmo ,si, da obilica šolskega gradiva zclo narašča. Pedagog, ki zares čuti 7. mladi= no, bo zato iskal vseh raznih možnosti, kako bi ji učenje olajšal. Požnam kolege, ki se ne utrudijo, žrtvovati dolge popoldncve za to, da zrišejo in naslikajo skico, podobo, ki jim bo služila pri pouku. Nadomešča ji-m mnogo govorjenja, katerega uspeh je dvomljiv, za= gotavlja pa nasprotno vse drugačno, plastičs no in trajno apercepcijo učencev. Čemu bi torej še dolgo odiašali z uvedbo učnih pripomočkov kot nam jih je pripravila moderna tehnika? Učni pripomočki moderne šole. Vse učne pripomočke lahko dt limo v dve veliki skupini: v vizuelne in avditivne. Vsi dosedanji učni pripomočki spadajo skoraj izključno v prvo, vizuelno (= nazor* no) skupino. Pridružita se jima dva moderna pripomočka, ki hočemo v naslednjem obrav* navati: skioptikon in kino. Avditivno skupino pa ustvarjata dva mo< derna, nad vse važna pripomočka: gramofon« ska plošča in radio. Tudi tema dvema bodo veljala moja fevajanja. S temi štirimi modernimi pripomočki se odpirajo široki pogledi modernemu pouku. Trojen je njihov pomen: še tako živahno pre* davanje bo z'njimi pridobilo, ker ga bodo na doslej nemogoč način poživila; ustvarila bodo za pouk pravilno razpoloženje, ki je neob* hodno potrebno za plodno dojemanje učcncev; tretji, snovno glavni pomen pa je, da so kot učila nedosežni. Modernizirajmo z njimi svoj pouk. Predpogoj seveda je, da v tej smeri zainteresiramo in prepričamo merodajne faktorje. Temu naj služijo sledeča izvajanja, ki naj ustvarijo, če mogoče, tudi v širši javnosti zanimanje in razumevanje za probleme modernega pouka. Slika kot učno sredstvo. Nesporno je, da zavzema slika mcd učili zelo odlično, morda celo najodličnejše mesto. Prirodopis, zemljcpis, zgodovina in tudi verouk s pridom uporabljajo obstoječe zbirke slik. V mnogih primcrih pa so te zbirke ali zastarele ali pa sploh nedostatne. Vzgojitelji jih rišejo sami, če imajo zato zmožnosti ali potrebno vnemo, ali pa si pomagajo ,s tem, da kažejo od klopi do klopi slike iz zadevnih ilustriranih vcčjih znanstvenih del. Prvo od vzgojiteljev ni mogoče dosledno zahtevati, drugo pa, bodimo odkriti, občutno vpliva na disciplino v razrcdu in vrhu tega predstavlja bolj izgubljen čas kot pa faktično korist učencev. Tudi kroženje takih knjig ali zbirk raz^ glednic (kakor n. pr. zclo dobra scrija E. Tu getja: Cartes postales classees methodique= ment pour 1' enseignement de 1' Histoire) ni idealno, ker se s tem odvrača zanimanje po* sameznikov od predavanja. Uspeh jc popoln lo, če vidijo sliko vsi učenci hkrati in jo istočasno ilustrira učiteljeva beseda v neprisiljeni obliki. Skioptikon in skioptična predavanja v šoli. Kaj torej storiti? Zdi se mi, da kaže pot način našega ljudsko-prosvetncga dela, ki rodi vendar lepe sadove: skioptična predavanja. Uvedimo skioptikon v šolo, on nam bo nadomestil stare in nepopolnc zbirke slik. Ne bojmo se stroškov za diapozitivc! Takozvani episkop, oziroma epidiaskop nam omogoča projiciranjc kakršnekoli slike — razglcdnice, ilustracije iz časopisa ali knjige, ki jih uvrstimo metodično v svojc predavanje. Prepričan sem, da bi tako predavanjc izredno pridobilo na zanimivosti in bi rodilo vsc drugačne sadove ncgo še tako napeto predavanje brez uporabc učil! Skioptikon, zlasti če je episkop (epidiaskop), ima torej svoje nepreccnljive dobre strani Iz ozirom na možnost široke izbire slik. Vendar so te slike mrtve, negibne. Je sicer v njih čar luči, ki jih prežarja in jih skozi temo1 projicira na steno. A poleg tega je skioptikon nekoliko težko prenašati iz razreda v razrcd in zahteva poleg sebe člo« veka, ki zna z njim ravnati. Ne navajam tcga zato, da bi služilo v oporo njim ki jim uvajanje podobnih reči v šolo principielno ni simpatično. Mcnim, da sem dovolj podčrtal nad vse dragoccnc možnosti skioptikona. Hcm čem le pokazati na drugo moderno pridobitev, ki čaka, da se ji odpro vrata v šolo in postane enakovrcdna vsaj mrtvim zbirkam kabinetov in Pichlerjevim slikam — film. Kinosfilm v moderni šoli. Saj vendar poznate kakšen mali Pathe= Boby aparat? Pa niste nikdar prišli na misel, kako sijajno bi sc dal tak aparat uporabiti v šoli? Meni se namreč zdi. da je tak aparat kot nalašč — samo za šolo... Velikost slik, ki jih projicira, odgovarja namreč popolnoma dimenzijam naših razredov. Za prenašanje in upravljanje je skrajno enostaven. In nfc morem si misliti lepše ilustracije in lepšega posnetka vašega predavanja v zadnjem delu ure nego je odgovarjajoč Pathe?Baby film na narobe obrnjcnem zemljevidu ... Imel sem priliko, urejati nekoč privatno zbirko malih Pathe«Baby filmov. Naravoslo= vec bi bil navdušen nad raznolikostjo in bogastvom teh malih filmčkov, katerih vsak traja tri do pet minut in pokaže v brezhibnem znanstvenem posnetku, o čemer učitclj govori vsaj dvajset minut. Učitelj zemljepisja bi našel filme, ki bi jih na vsak način hotel odnesti s seboj. In tudi učitelj francoščine (firma je namreč francoska) bi našel v poživitev svojega pouka tu pa tam filmano kako zanimivo »Fable« dobričine Lafontainea. Učitelj higiene, ki se danes muči z različnimi učnimi knjigami, bi našel med temi filmi mnogo stvari, ki bi mu izredno olajšale predavanja. In čemu ne bi učitelj zgodovine od časa do časa privoščil svojim učencem kak film kot je n. pr. »Henri IV.«, ki traja menda dvajset minut in izvrstno prikazuje v lapidar= nih potezah dobo, dogodike in osebnosti? Najnovejši Pathe«Baby repertoar mi si= cer ni znan, vendar ne dvomim, da se je, so deč po starejših filmih, obogatil in izpopolnil. Za naš pouk pa so to vse žal še neizkopani zakladi. Ce pa bi postal mali Pathe«Baby ta= ko običajen kot kako drugo učilo »)o naših šolah, ne dvomim, da bi sc našli pedagogi, ki bi za svoj pouk sami snemali kratke filme iz narave itd., kakor sc najdcjo danes taki, ki sami rišejo slike in zemljevide. Podobnih filmskih amaterjev je namreč danes tudi pri nas že toliko, da se to ne smatra več kot ne= mogoč ali ekstravaganten sport. Treba je vsekakor nekaj sredstev, ki pa se bodo za prosvetne namene gotovo dobila. Tudi gramofonska plošča služi poukn. Skrajni čas je, da se naša nazorna učila izpopolnijo s pridobitvami moderne tehnike. Treba je pa tudi potem iti korak dalje in pogledati, ali ta tehnika ne nudi še kaj no= vega. Odkrili bomo na ta način dVe stvari: gramofonsko ploščo in radio. Gramofonska plošča je žc davno nehala biti banalno gostilniško razvedrilo, ki ga je označevala nemogoče popleskana itromba v, vreščečim glasom. V tekmovanju z radiem, ki jije grozil, da jo izpodrine, se je gramofonija tako izpopolnila, da danes celo uspešno' konkurira z radiem. Tudi to naj bo povedano tistim, ki imajo proti podobnim »igračam« take ali drugačne predsodke. Plošča predstavlja danes odlično kvaliteto mehanske reproduciranc glasbe. Kot ta* ka pa je postala tudi dragoceno učilo. Ustva= rila je prav za prav novo vrsto učil, avditivnft učiia, ih je žc začela svojo zmagoslavno pbt n. pr. v nemškem šolstvu. Njim, ki sovražijo vsako senco sentis menta, seveda ne more biti namenjeno, če povem da vidim v plošči najprej važen pri« pomoček, da ustvarirn v razredu tisto, o če? mer sem govoril uvodoma — razpoloženje. In zato si upam izraziti* nezaslišano mnenje, da more n. pr. učitelj literature, verouka, celo zgodovine za ustvarjanje razpoloženja s pri? dom uporabljati skrbno izbrane plošče. Pri razlagi Prešerna — »Mornarja«, pri predava? nju o liturgiji — koral, pri obravnavanju Na« poleona — koračnico iz njegove dobc, kot sem jo v svoje veliko veselje slišal nedavno v^radiu. Ti primeri so kajpak docela slučajni. Mislim pa, da bo vsak. kdor je dobrc volje, uvidel, kakšne možnosti plošča nudi in v kakšni smeri se je n. pr. v Nemčiji poslužujejo. »Realnejša« in običajna, dasi v naših šolah še neznana pa je uporaba plošče pri pouku živih jezikov. Pouk živih jezikov. elasti njihove fonctične strani. sc vrši že delj časa s pomočjo gramofonskih plošč. Gramofon v službi jezikovnega pouka. Za francoščino mi jc znana izvrstna nemška izdaja serijc plošč pod naslovom Polydor^Didakt »Franzosisch fiir Deutsche« Vsa serija obstoja iz 26 plošč (120 RMk), ki jim jc pridejana tudi odgovarjajoča tekstna knji^ ga. Kurz sta priredila pod naslovom »Cinq semaines a Paris« Franz Joseph N i e m a n n m lektor Claude Grander, ki sta si ga zamislila kot dialog. Kot primer naj navedem izredno sprctno razdeljcno snov po ploščah: 1. La derniere journee d' Ulrich a Berlin. Dialogue: Les nombres, 1'heuTe, les jours de Ja semaine. 2. Ulrieh quitte Berlin. Dialogue: Frais de voyagc, bagages. 3. De Berlin a Cologne. Dialo? gue: Le chemin de fer. 4. De Cologne a Paris. Dialogue: Le paysage, la vie a la campagne. 5. ';L'in? stallation d' Ulrieh a Paris. Dialogue: Les repas en France. 6. Une famille francaise. iDialogue: L'art de faire des oeufs a la neige. 7. Visite te 1' appa* tement et premiere sortie d' Ulrich. Dialogue: L' entretien de la maison. 8. Les rues de Paris. Dialogue: Comment Ulrich emploie sa journče de Paris 9. Ulrich ecrit a ses parents. Dialogue: La maničre d' ecrire une lettre. 10. Ulrich dejeune au restaurant. Dialogue: La cuisine frangaise. 11. Visis te de 1' Hotel des Invalides. Dialogue: A travers Paris. 12. Sur la Seine jusqu' a Saint=Cloud. Dialos gue: Le role de la Seine dans 1' histoire de la France. 13. Ulrich fait des achats dans le quartier. Dialogue: Boutiqucs et fournisseurs du quartier. 14. Quelques'curiosites de Paris. Dialogue: Le Pere Lachaise, la Tour Eiffel. 15. Ulrich fait des achats au Louvre. Dialogue: Le role important du con* cierge. 16. Une reception chez les Morel. Dialo* gue: Chansons et rondes enfantines. 17. Une di* manche a Paris. Dialogue: Les differents sports. 18. Une partie de campagne aux environs de Pa* ris. Dialogue: La Foret de Fontainebleau. La na« tation. 19. Ulrich tombe malade. Dialogue: Ce que 1' on trouve dans les journaux. 20. Les plaisirs de !a fete foraine. Dialogue: La famille, une parente compliquee. 21. Une excursion a Versailles. Dialo« gue: L' automobilisme. L' oragc. 22. La 'fete na* tionale a Paris. Dialogue: Fetes civiles et religi« euses en France. 23. Une chanson franijaise, »Ma Normandie«. 24. Ulrich quitte Paris. Dialogue: La France et les Fran^ais. \ Če ste pazljivo sledili razdelitvi snovi, ste opazili, da je razvrščena neprisiljeno \<y-gično v zanimivem okviru. Čeprav je zbirfca namenjena samoukom, bi brez dvoma kori= stila vsakemu razredu z obilico »1cqoiis Ide choses« v avtentični francoski izgovarjavi. In baš za izgovarjavo gre pri vsakem tujem jeziku in še posebej :pri francoščini. In v tem oziru bo plošča služila ne le učencem. ampak tudi učitelju v svrho pazljivc-kontrole Iastne izgovarjave. Dve plošči sta namreč še posebej namenjeni fonetiki. Ena podaja vokale, druga konsonante na primerih. Mislim, da jc odveč vsako dokazovanje, da spada gramofon vsaj s primerno serijo didaktičnih plošč za francoščino v inventar vsakega našega srednješolskega zavoda. V Nemcih pa najdem ploščo tudi v službi ma« terinščine. V isti izdaji je izšla namreč že se* rija »Deutsch fiir Deutsch«. Deset plošč nudi v štirih oddelkih kratek točaj iz 'nemške fonetike, slovnice, prerez skozi razvoj nem« škega jezika in glavne dialekte. K temu še vzorne recitacije pesmi. Seveda si .prav ne upaš misliti na kaj podobnega pri nas .. . Ne bom se dalje spuščal v vse možnosti, ki jih je odkrila n. pr. razstava »Phonoschau« v je= seni 1930. v Berlinu za pouk v zemljepisju s pomočjo plošč (snemki iz vseh delov zemlje). Organizirati bo treba šolski radio. Vse možnosti plošče pa vključuje in daleč prcko vsega sega — radio, ki jc že skoraj več nego golo učilo. Problem radia v šoli sem načel že davno. Pisal sem o njem v reviji »Radio Ljubljana« leta 1929. (št. 30. in 33.) terUeta 1930. (št. 31.). Serija člankov, ki so izčrpno poročali o sedanjem stanju tako zvanega šolskega radia, sem priobčil v imenovanem Iistu zač^tkom lctošnjega lcta (št. 5., 6., 7., 8. in|9.). Dva vodilna naroda sedanjosti, angleški in nemški, sta spoznala veliko pomembnost radia tudi za šolo. Pri ogromnem razmahu, ki ga je doživela radiofonija v zadnjih letih na vseh področjih kulturnega življenja, glasbi, literaturi, teatru, znanostir se je modernim in naprednim pedagogom Nemčije in Anglije porodila misel o uporabi radia tudi v šolske svrhe. Povedal sem že, da je pri tem radio vse več nego golo učilo. Uvršča se marveč kot integralen del pouka iv celotno šolsko delo. To pa ne zato, da bi nadomestil učitelja, ampak da izpolni tiste vrzeli, ki jih tudi učitelj ne more izpolniti, in pa da v nekaterih slučajih z osrednjega mesta poskrbi za vzorno predavanje. Samo po sebi se razume, da bi se vršile oddaje med učnim časom, upoštevajoč učne ure naših, recimo najprej, srednjih šol. Urni= ki bi se seveda morali ozirati na oddaje šol* skega radia in nasprotno bi moral radio biti na razpolago za dogovorjene ure. V tem tpač ni nikakih posebnih težav. V čem pa vidim možnosti šolskega radia? Kako služi radiro pouku? Predvsem je radio priznan kot neprecen« ljiv učni-pripomoček za jezikovni pouk in pri tem uspešno konkurira z gramofonom. Njegove prednosti so v tem, da prihrani nabava radio-aparata stroške za nabavo gramofonskega aparata. pri čemer nudi radio kot šolski radio — seveda ga pri nas še nimamo — možnost uporabe še v marsikaterem predmetu. Eno tedensko uro bi mogel izpolniti radio. Važne pri tem niso le recitacije, marveč še bolj di= alogi rojenih in pedagoški nadarjenih pa iz* obraženih Francozov, Nemcev, Angležev, Ita= lijanov, pa tudi Srbov in Hrvatov. Uho se mora privaditi tuji besedi, ki je vsa drugačna v tujčevih ustih nego ,v učenčevi predstavi, kjer je nastala po mofda dobrem učitelju. Seveda mora služiti za podlago tekstne knji* ge, enotne za vse šale. Pa tudi materinščina s svojimi najizrazitejšimi narečji in vzornimi rccitacijami odličnih Jcnjiževnih del v odlom¦kih bi morala pri tem priti do veljave. V tesni zvezi z jezikovnim poukom je pouk iz literarne zgodovine. Vanjo baš segajo recitacije. Sijajen domislek je n. pr. mikroreportaža antične drame, kot so jo uprizorili nedavno v nemškem šolskem radiu. Napavedovalec sredi fiktivne antične množice opisuje gledališče, vrvenje ljudstva, ureditev teatra, nastop igralcev, govori o pisatelju (slučajno Aischil uprizorili pa so se njegovi »Peržani«), nato pa s svojimi opombami spremlja potek vsc igre, ki se prenaša... Radio pa bo mogel služiti tudi pouku iz zemljepisja, zgodovine (znamenite zgodovinske scene v obliki slušnega prizora) in zlasti glasbe. Glavno jc seveda invencioznost in pedaaoški čut organizatorjev m izvajalcev. Z vsako novotarijo so težave. Vem, da bo misel o šolskem radiu našla mnogo ne le nevernih Tomažev, ampak raje odkritih na= sprotnikov. Tem naj v kratkih potezah orišem nem< ški in angleški šolski radio. Mesto vseh argu« mentov naj govori visokonapredna tujina. Šolski radk> v drugih državah. Ncmški šolski radio je zaživel leta 1927. Izšel jc iz učiteljstva, ki si je osnovalo svojo »Funkpiidagogische Arbeitsgemeinschaft«. To delovno občestvo mladih učiteljev je našlo razumevanje pri vodstvih postaj in nastala je preoblika nemškega šolskega radia: »vadniški« vzorni razred z vzornim pedagogom pred mikrofonom. Razred pred mikrofonom se ni mogel vzdržati. V pojem šolskega radia se je vneslo tudi samostojao predavanje vzgojitelja. S časom se je oblika šolskega ra« dia docela izpremenila in se približala tisti, ki sem jo podal popreje kot nekakšen obris delovanja šolskega radia pri nas. Vsa priza^ devanja za razmah in uvedbo šolskega radia so tudi v Nemčiji izhajala samo iz privatne strani. Bilo je spočetka vse skupaj le poskus nekaterih idealistov, ki so znali v ta namen dobiti dovoljenje šolskih oblasti. Vsem na čelu pa so bile nemške oddajne družbe, zlasti »Deutsche Welle<C Od privatnih korporacij naj omenim društvo za šolski radio, od dr« žavnih radio=oddelek osrednjega zavoda za vzgojo in pouk ter državni osrednji urad za prirodopisni pouk pri pruskem prosvetncm ministrstvu. Radio pa kljub temu še ni bil integralen del pouka, dasi ga je uporabljalo n. pr. na Pruskem že do 17.000 zavodov. Pač pa je bilo ustanovilo prusko prosvetno ministrstvo pedagoški delovni odbor za vprašanja šolskega radia, ki je bil predvsem študijskega in posvetovalnega značaja, a je pomenjal prvo obliko državne sankcije šolskega radia. V poletju leta 1930. pa je končnoprišlo do centralizacije in podržavljenja šolskcga radia, ki je na ta način postal integraten del šolskega pouki v Nemčiji. Upravlja ga »Zentralstelle fiir Schulfunk« pod vodstvom stud. svetnika Frebela. Urnik šolskega radia. Morda bi vas zanimal tak urnik šolskega radia v Nemčiji. Imam sicer pri roki samo primer privatne dobe, pa menim, da bo tudi izpolnil svojo nalogo. Primer za zemljepis: Ponedeljek, pouk od 11-15 do 11-55 »Južna Amerika«. Torek, umetniška prireditev v zvezi s ponedeljkovim poukom: »Kot farmer v Argentinrji« ali »V brazilskem pragos zdu«. — Primer zt poetiko: Ponedeljek, pouk: Bajka — Bajka a labudjem vitezu, kot tip bajke in kot narodna bajka. Torek, umetniška priredU tev v zvezi s ponedeljkovim predavanjem: Iz Wag< nerjevega »Lohengrina«. 1. Overtura, 2. Glasba, III. Idejanje in svatbeni zbor. 3. Pripovedka o Graalu. Izprememba učne oblike z radiem. Sedanja oblika pouka bo pač močno drugačna in vse >bolj praktična. Anglija se je brez dvoma okoristila z nemškimi izkušnjami. (To mi kaže angleški urnik, ki ga bom kasneje navedel). Angleški šolski radio preživlja namreč šele prvo šolsko leto obstoja. »British Broadcasting Corporation«, ki upravlja vso angleško radiofonijo, je ustanovila »osrednji svet za šolski radio, ki ga tvorijo predstavniki prosvetnega mini* stra, raznih oblasti, vzgojnih organizacij in učiteljskih ter profesorskih sindikatov. Cela vrsta pododborov se bavi s tehničnimi vprašanji, ,s stiki z vzgojitelji, z vsako posebno panogo programa. Ti pododbori predlagajo učitelje in profesorje, ki naj vodijo tečaje, izdelujejo z njimi te tečaje v podrobnostih ter prirejajo učne načrte, oziroma učbenike. Tu sodelujejo trije vzgojitelji, ki imajo prak= so pri sprejemanju radijskih oddaj pred učenci. Vsak učenec ima pred sabo na vpo* gled ilustrirani učbcnik, kjer lahko zasleduje načrt lekcije ter glavne misli iz nje. Nato pa pridejo vprašanja, ki mora nanje odgovoriti. Učbenik glasbene ure nudi note in besedilo pesmi, ki služijo kot vzgled. Učbenik za po« ljedelstvo vsebuje navodilo za celo vrsto lahkih poizkusov, ki jih more učenec napra* viti doma. Cela vrsta shem in fotografij oživ* lja otroku pouk iz biologije in higijene. Naj= mlajšim pa ilustrirajo stare slike zgodbe iz preteklosti. In v kakšno veliko pomoč so profesorju zemljepisja, ki predava o britskem imperiju, slike od povsod, ki predstavljajo učencu mesta in pokrajine, ki o njih čuje razlagajočo besedo! Programi šolskega radia. Šolski radio je namenjen tako srednješolskemu, kakor osnovnošolskemu pouku. Pri tem se ozira na starostno dobo. (Pri rokah-imam urnik angleškega šolskega radia iz prvega tromesečja letošnjega šolskega leta). Upošteva se pri tem izključno popoldanski pouk. Ponedeljek: ,14-10 srednja šola: francosko čtu vo in dialogi (profesor — Francoz). 14-30. osnovna šola (10 do 12 let): Zgodovina ¦— otrok v starih časih. 15-05 osnovna šola j(najmlajši): Mitološke in mednarodnc ljudske legende. ¦— Torek: 14-10 srednja šola (nižješolci): Prirodopis. 14-30: Glasba za začetnike. 15-00: Koncert 15-15: Glasba Iza na« prednejše. 15-35 osnovna šola (starejši): Franco« ščina. 16-05 srednja šola: Razni poklici, ali (izme* noma) Napredek znanosti. — Sreda: 14-30 osnovna šola (starejši): Biologija in higijena. 15-30 Angle« ška 'književnost. — Četrtek: 14-10 srednja šola: Nemščina, ,čtivo in dialogi (profesor •— Nemec). 14-30 Angleška izgovarjava. — Petek: 14-30 Po* ljedelstvo. 15-00 Narodi in kraji britskega impe< rija. 15-25 Zgodbe. 15-45 Dramske recitacije :n koncert. Izbera kvalificiranih specialistov za te tečaje zagotavlja nesporno avtoriteto. Lek= cije tujih jezikov vodijo tujci zadevne narodnosti. Pri tečaju o izbcri poklica govori mornariški častnik o svojem opravilu, aviatik o svoji službi, inženjer o industriji. Isto ve» lja za tečaje o napredku znanosti: najslav^ nejši angleški učenjaki podajajo dijakom pred mikrofonom zadnje izsledke svojih la= boratorijev... Take stvari morc nuditi šoli le radio in v tem je njegov velikanski pomen zanjo. Mladino bomo priklenili k šoli. Vsak izmed štirih predmetov, ki sem o njih govoril, bi zahteval podrobnega študija vsaj v posebnem predavanju. Pomanjkanje časa mi zaenkrat1 ne dopušča, da bi se takemu študiju posebej posvetil. Menim pa, da sem dal pobudo. Vem, da je vedno dolga pot od zamisli do realizacije. A prej ali slej bomo tudi to dočakali. Zakaj sila razmer ;nas bo v to prisilila. Menim, da šola bržčas nikdar ni predmet lju= bezni učeče se mladine. To je sicer napak in baš nasprotno od ideala. Gotovo pa je, da je današnja mladina prav zelo daleč od genera* cije, recimo, Vzorov in bojev... 'S tem ho» čem reči, da se je bogastvo mladostne vital= nosti zaobrnila od duhovne aktivnosti v telesnost ter si poiskala sprostitve v sportu. To je nekaj, kar je popolnoma nasprotno pojmovanju starejših vzgajiteljev. Vendar je tu prav zaman strogo dvignjeni prst resnega profesorja, zaman so upori in stalno zabavljanje nad sedanjo mladino! Sila silo rodi in bo mladini šolo še bolj odtujila. Mi:jja moramo skrbeti, da jo privedemo nazaj — še več, mi moramo delati na to in nc smemo odnehati, da mladina šolo — vzljubi. Pojdimo ji inasproti! Reformirajmo v tem smislu način pouka! In v tem je smisel in namen mojih izvajanj. Moj predlo je ta — če hajde jcdo boljšo pot, čast mu! Zakaj za tisto gre, čemur ves svoj trud posvečamo in kar nam je narod kot svoje najdražje zaupal — za našo učečo se mladiho! Jaz verujem v nova učila in sem prepri* čan, da nas uspehi ne bi razočarali! Prof. Niko Kuret. Splošne vestl. VABILO. Poverjeništvo UJU, Ljubljana vabi vse tovariše in tovarišice, ki imajo na skrbi svoje otroke, na ustanovni občni zbor novega sa= mostojnega društva »Samopomoč za otroke učiteljev (profesorjev) in učiteljic«, ki se bo vršil V nedeljo, dne 17. tnaja 1931. ob 9. uri dopoldne v sobi odsekov UJU v Ljubljani, Frančiškanska ulica 6 (sprednji trakt) s slede= čim vzporedom: 1. Uvodno pojasnllo. 2. Čitanje novih pravil. 3. Volitev društvenega odbora. 4. Slučajnosti. Poverjeništvo UJU, Ljubljana. — Ministrstvo prosvete o pevskem zboru učiteljstva pov. UJU — Ljubljana. Ministr« stvo prosvete je izdalo sledeči odlok: »U Ljubljani postoji Pevski zbor učiteljstva Udruženja jugoslovenskog učiteljstva sa za= datkom kultumo^nacionalne misije i da, u duhu manifesta Nj. Vel. Kralja od 6. januara 1929. godine, širi narodnu pesmu i propagira u narodu ideju državnog i narodnog jedinstva. — Osnivanje i održavanje ovoga Zbora treba da služi na čast ljubljanskom učiteljstvu. — Več po svom zadatku potrebno je da ova učiteljska ustanova što pre stekne priznanje i glas prvoklasnog pevačkog društva. Ona to po svome dosadanjem radu obečava, a i biče, iako je svi ljubljanski učitelji i učiteljice svesrdno pomognu. Toga radi niko od nastavnika narodnih škola u Ljubljani i bližoj okolini, ko ima glasa i sluha za pevanje, ne treba da dopusti sebi i da ne bude član ovog pevačkog zbora. Oni pak, učitelji i učiteljice koji nemaju glasa i sluha za peva= nje treba na drugi način da doprinose, da se ova učiteljska ustanova za narodno prosve= čivanje pomoču vokalne muzike održava i napreduje. Oni pre svega, treba da su sami članovi pomagači, a osim toga, da rade na prikupljanju članova pomagača, utemeljača i dobrotvora medju svojitn kolegama i u gra* djanstvu. Sve su ovo učitelji, i jedni i drugi, dužni činiti i po § 78, Zakona o Tiarodnim školama, koji im nalaže da rade na narod= nom prosvedivanju. Sem toga, oni su po § 82. istog Zakona obavezni potpomagati svaki rad van škole, koji se preduzima radi prosvečivanja širokih narodnih krugova. ,A u takav se rad, prema odredbi 2. stava § 157. Zakona o narodnim školama, ubrajaju i pevačka dru^ štva. — Daibi Pevski zbor učiteljstva u Ljub= ljani postao brojno jači i da bi mu se dala mogučnost da dobije što veči broj dobrih pe= vača, preporučuje sc učiteljima i učiteljicama iz okoline Ljubljane da u vanškolsko vreme, ali bez ikakve štete po rad u školi, mogu posečivati časove pevanja ovoga Zbora. — Izvolite prednje saopštiti svima učiteljima i učiteljicama grada Ljubljane i okoline i preporučite im da-svesrdno pomognu rad Pevskog zbora učiteljstva UJU u Ljubljani.« — Ob izplačilu novih plač so darovali za Učiteljski dom v Mariboru: Ludvik in TonSka Šijanec v Razvanju 60 Din; učiteljstvo deške osnovne šole v Študencih pri Mariboru 150 Din. Darovalcem najiskrenejša zahvala! To^ variši, tovarišice, posnemajte jih!— Blagajnik. — Vsa učiteljska društva UJU, poverjes ništva Ljubljana naprošam, da piavočasno in najkasneje do 5. junija t. 1. izterjajo od svojega članstva vse zaostanke, vštevši me« sec junij, in skupni znesek nakažejo glavni blagajni točno do določenega dne. Nobeno društvo ne sme izkazovati dolga za tekoče poslovno leto. Ob dolačenem terminu naj bodo tudi vse mesečne prijave na svojem mestu. Zadeva je nujna in prosim, da so vsa društva v tem slučaju točna. Glavni bla= gajnik. — Predavanje univ. prof. dr. K. Ozvalda o pedagoškem tečaju v Ljubljani, jc privabilo dokaj poslušalcev v soboto zvečer 2. t. m. v risalnico učiteljišča. Obilo so bili zastopani sreski šolski nadzorniki iz Dravske banovine, akademiki, člani učiteljskih zborov učiteljišč in učiteljstvo. Predavanje je otvoril poverjenik tov. Andrej Skulj. PredsedovaKje načc!nik prosvetnega oddelka banske uprave g. dr. Drag. Lončar. Profesor dr. Ozvald je očr= tal dobrine in delo »stare« šole napram »no« vi« šoli ter svetoval v svojih tezah preudar« nost glede prenašanja in uvajanja pedagoške novosti. Po predavanju so se mnogi oglasili k debati, ki je trajala skoro eno uro. — Čitajte! Na drugem mestu čitate va= bilo na ustanovni občni zbor samostojnega društva »Samopomoč za otroke učiteljev (profesorjev) in učiteljic«, ki se bo vršil v nedeljo dne 17. maja 1931. v Ljubljani. Od< sek, ki se je bavil b tem vprašanjem, je vso zadevo premotril vestno in temeljito ter sestavil društvena pravila, ki jih je banska uprava tudi že odobrila. Od Vas, tovarišice in tovariši, zavisi procvit in razmah novega društva, ki je bilo za osamosvojitev učiteljskega stanu zelo potrebno. Pridite vsi na ustanovni občni zbor in priglasite takoj vse otroke! Društvo prične redno poslovati 1. junija 1931. Do takrat bodo prejeli vsi, ki so se do zdaj priglasili, potrebne tiskovine in položnice za nakazilo sprejemnih pristojbin. Po ustanov= nem občnem zboru bo priobčil »Učit. Tovariš« znesike za sprejem pristojbine, posmrt= nino in odpravnino ter vse druge važnejše sklepc, ki si jih bo osvojil ustanovni občni zbor. Na svidenje na občnem zboru! — Odstopimo vsi delnice »Priv. agrarne banke« Učit. domovoma! Iz zadnje številke »Učit. Tovariša« posnemamo, da imamo še vedno premalo denarnih sredstev za naš bo* doči »Učiteljski dom«. Časi so res težki in denarja primanjkuje. Mislim pa, da sedaj, ko bomo v par mesecih končali s plačevanjem delnic »Priv. agrarne banke«, bomo lahko kratkomalo te delnice odstopili našima do= movoma — brez bolečin. Na ta način lahko pridemo do lepe vsote. Podpisani od moje strani odstopam svojo delnico »Učiteljskcmu domu« Maribor. — Karel J a k o p e c , šolski upravitelj, Sladki vrh. — Ob spominih na umrlega tovariša Frana Oberžana. Hrupnega septemberskega dne sva se srečala v zaprašeni mariborski ulici. Ropot težko naloženih vozov je monotono udarjal na vse strani. Njegovo lice je bilo bledikasto, kakor ga ne bi nikoli obsijalo solnce. Nadaljevala sva pot. Plahe so bile njegove slutnje; beda in trpljenje sta božali njegove bolne misli... Iskal je zatočišča, za dolge, trpljenja polne noči... Zdaj — zdaj je vse telo vztrepetalo .— pobesil je oči in v dlan sklonil svoj obraz. Ulica polna radoved* nih pogledov je strmela vanj. Nenadoma je dvignil glavo in z razbitimi besedami dejaU »Kje bi dobil vsakdanji kruh?« In še: »Kje matura — kje vrnitev v — življenje?« Zaihtel je, kakor da bi hotel izprazniti vse svoje bolesti, preden bi vstopil v najbližjo gostilno. Šla sva zamišljeno naprej. Ločila sva se. Bolno in motno je gledal v prazno, vstopil in prosil... prosil... V valovih pozabljenja je utonilo trpljenje in beda in prišla je — vrnitev. In glej! Tihega in toplega jesenskega dne, sem ga po enem letu zopet srečal: učiteljeval je v Cankovi. Sleherna njegova kretnja je oznanjala blagostanje in srečo v — življenju. In! Kako se ti godi? »Da, srečen sem, srečnejši...« Prišla je blaga pomlad in narodno popisovanje! Ni še dokončal svojega dela, ni, še pregrebel vseh zagonetk živ* Ijenja in moral se je poln optimizma, idea* lizma, dejanstvenosti in spoznanja vrniti... Danes leži v rodni grudi, rešen vseh življens skih spon in zopet čaka: vrnitve... Pokojni tovariš je bil rojen v Loki pri Zidanem mo> stu. Študiral je v Ljubljani in Mariboru. Zre= lostni izpit je položil v šolskem letu 1928./29. Po dovršenem šolanju je služboval v Carn kovi, kjer je zbolel in umrl. Počiva v Loki pri Zidanem mostu. — Fr. Kolar. — Ponesrečil je v Ljubljani g. A. Likozar, sin tov. Ant. Likozarja in brat tovarišic Jožice in Anice Likozarjeve v Ljubljani ter podlegel poškodbam. Rodbini pokojnika naše sožalje! — Gg. upraviteljern litijskega okraja! Nujno prosimo za slike glasom poslane okrožnice. Čakamo še na 7 zamudnikov. Pošljite takoj predsedstvu. — Odbor. — Materi. Zbirka krajših recitacij in deklamovank o materi, zbral in za mladino priredil Alojzij Bolhar. Ker se na vseh šolah prirejajo proslave materinskega dne bosta našla v tej knjigi i mladina i vzgojitelj do= volj lepega in hvalcžnega gradiva na izbiro. Tudi voščil za god ali materinski dan je tnno= go. V zbirki so zastopani naši najboljši mla= dinski pesniki (pesnicc) in pisatelji z res prvovrstnimi deli, ki v njih povečujejo slovensko mater — mučenico. Zbirka je idejno urejena tako, da bo v njej lahko našcl vsakdo takoj to, kar želi in hoče. S prebiranjem te knjige si bo mladina gojila in večala ljubezen do matere, zato ni ta knjiga samo koristna, am> pak tudi vzgojna — torej vsekako potrebna. Knjiga obsega skoraj sto strani", je tiskana na finem papirju. vezana in na naslovni stras ni opremljcna z lcpo in primerno sliko ter stane s poštnino skupno 18 Din. Založila ti« skarna brata Rode & Martinčič, Celje.