Splošni pregled.                                               383
dveh ploščah je vidno označen veliki ideal: Slovenac i Hrvat, bratu brat. Tujec, ki ga sreča zanese na Vinico pred hišo Ivana in Ljudevita Tomšiča, ne bo razumel, kaj značita ti dve plošči. A vsak Hrvat in Slovenec bode snel pokrivalo z glave pred tema ploščama in bo čul v duhu svojem, kako se od brda do brda, od reke do reke, od Triglava do Balkana vse jače in jače ori divna in veličastna pesem iz bratskega zagrljaja pred lice celega sveta: Slovenac i Hrvat, za uviek bratu brat." Tako piše Deželic v uvodu; nato prehaja k stvarnemu označevanju obeh bratov, vsakega posebe, a nazadnje ju primerja med seboj ter pravi: „Njuno delo je prevejaval en duh, delo jima je teklo paralelno, bila so leta, ko sta izdavala skoro enaka dela z enakimi naslovi . . . Eden in drugi brat sta si ostala tako slična ne samo v javnem življenju, ampak tudi v privatnem." Bil je eden med Hrvati delaven Hrvat, drugi med Slovenci delaven Slovenec, oba pa iz ene hiše doma. In tako mora biti.                                                     Dr. Fr. Ilešič.
Ivan pl, Zaje. V zadnjih dneh aprila meseca so se v Zagrebu vršile razne prireditve v proslavo znamenitega skladatelja Ivana pl. Zajca. Zunanji povod za to je dala uprizoritev njegovega najnovejšega dela — alegorične opere „Prvi greh", pri kateri priliki so — nekoliko zapoznelo — praznovali tudi njegovo sedemdesetletnico. Ivan pl. Zaje je bil leta 1834. na Reki rojen in je brez dvojbe najplodovitejši skladatelj na slovanskem jugu. Dičnemu maestru kličemo i mi: Še mnoga leta!
Prešernova „Zdravica" komponirana. Ruski komponist G voz do v jo je komponiral. Profesor varšavskega vseučilišča A. N. Sirotinin (Francev?) pa je letos poprosil predsedstvo „Slavjanskega Blagotvoriteljnega Družestva" v Bolgariji, naj bi kateri bolgarski pesnik prevedel Prešernovo „Zdravico" na bolgarski jezik, da bi se ob izvestnih prilikah mogla peti tudi bolgarski. Tej želji je ugodil D. K Popov in Sirotinin je poslal njegov bolgarski prevod ruskemu komponistu. V organu imenovanega bolgarskega društva, v „Slavjanskem Glasu", in sicer v drugi letošnji številki je objavljen bolgarski prevod: „Zdravica. Obedna pesenb za mažki ko ri» a Capella. Dumi oti9 F. Prešerna, prevod& ots D. K. Popovb, muzika otb H. Gvozdovs." Vzeta pa ni vsa „Zdravica", ampak samo tri kitice, in to prva, druga in četrta. Uglasbena utegne postati „Zdravica" sirom popularna.
Dr. Fr. Ilešič.
Slovenske pesmi med Hrvati. V Zagrebu izhaja dvakrat na mesec »Pobratim", zabavni in poučni list za odrasliju mladež. V lanski peti številki je prinesel prevod Vilharjeve legende „Lesena riba" od Adolfa Makale, v deveti številki Zupančičeve pesmi „Večer na moru" od Ivana Rad. Reberskega, v enajsti številki od istega prevajalca Vide Jerajeve »Balado". V deveti številki so tudi »refleksije na svježem grobu slovenskog pjesnika" Simona Gregorčiča (s sliko), ki jih je spisal isti g. Adolf Makale. To je vesel znak, da se baš list za odraslo mladež tako toplo zanima za našo književnost.                                                       Dr. Fr. Ilešič.
Ruski slikarji. Rjepin je razstavil na zadnji »predvižni umetniški izložbi" v Odesi nekaj novih prekrasnih umotvorov. Med njimi se posebno odlikujejo portreti grofa Šolskega, pisatelja V. Stasova in Leonida Andrejeva ter slika „Na razvedkah" (na rekognoscirovki), predstavljajoča mladega kazaka, na čigar licu sta vtisnjeni hkratu — opreznost in odločnost — Zdaj slik.a Rjepin ogromno sliko, ki jo je že davno zamislil in katera bo predočevala „Vračanje zaporožcev v ladji z nabega." Na ravno tej razstavi je vzbujalo pozornost tudi par slik N. K. Boda-revskega,   stvaritelja   prekrasne   »Svatbe  v  Malorusiji",  in   slika Bogdanova-