Delo in položaj sekcije JUU za dravsko banovino Tajniško poročilo za poslovno leto 1938./39. Učiteljstvo, ki se je toliko let pod najtežjimi prilikami oklepalo svoje stanovske organizacije, je tudi v tem letu ostalo zvesto stanovski liniji. Res je, da so poedinci, to so oni, ki so imeli v prejšnjih letih največjo zaščitnico v stanovski organizaciji, zapustili maše vrste. To nas ne plaši, temveč nas bodri k še vztrajnejšemu delu. Takih članov si nismo nikoli želeli in jih tudi ne kličemo nazaj. Število članstva se je kljub temu povečalo, ker 6O naše vrste izpopolnili mladi tovariši in tovarišice, ki se aktivno udejstvujejo pri vsem delu v organizaciji. Sekcija je tudi v preteklem upravnem letu zastavila vse sile za ureditev vseh vprašanj, na katerih sta zainteresirana učiteljski stan in slovensko šolstvo. Pri vsem tem pa se dobro zavedamo, da doseženi uspehi niso v nikakem pravem razmerju z delom in porabljeno energijo. Prosimo, da pri presojanju ocenjujete le delo. Za delo lahko odgovarjamo, za uspehe ne moremo, ker je to izven naše moči. RAZMERE V NAŠI ORGANIZACIJI Razmere v skupni učiteljski organizaciji so v splošnem ugodne in zdrave. Velika večina sreskih učiteljskih društev in sekcij stoji neomajno na stanovski liniji in požrtvovalno podpira nosilca te linije, centralno upravo organizacije. Le v dunavski in moravski bano vini ter v Beogradu prevladujejo v učiteljski orientaciji še vedno nestanovski vplivi, dasiravno so se tudi v teh sekcijah razmere za nas in našo smer izboljšale. Vse leto sta imela tako izvršni odbor kakor tudi upravni odbor največ posla zlasti z ureditvijo razmer v beograjski sekciji. Tudi na seji glavnega odbora JUU smo posvetili največ časa razmeram v tej sekciji. Po zadnjih občnih zborih beograjskih sreskih učiteljskih društev, ki so se vršili v juniju. se je situatija izboljšala. Dvomimo pa še vedno. da bi mogla letošnja glavna skupščina, ki bo 18., 19. in 20. avgusta v Banji Luki, mirno delati in se bodo najbrže ponovili isti prizori, kakršni so se običajno dogajali na vseh skupščinah. Za dosego trajne ozdravitve razmer v našem udruženju je nujno potrebna izprememba pravil v tem zmislu, kakor so sklepala naša sreska društva in je te sklepe odobrila in sprejela lanska naša banovinska skupščina. GLAVNA SKUPŠČINA Letošnja glavna skupščina je bila sklicana v Zagrebu za 20., 21. in 22. avgust. Dela pa ni dovršila, ker je bila 22. avgusta razpuščena po krivdi onih članov, ki hočejo za vsako ceno izpremeniti temelje naše organizacije in jo postaviti na strankarsko politično osnovo. Nato je bila sklicana izredna glavna skupščina za 25. september v Zagrebu, ki je trajala samo 16 minut. odobren je bil obračun, sprejet proračun in izvoljeni so bili člani stanovskega častnega razsodišča. Pohvalno moramo poudariti, da se je članstvo naše sekcije v največji meri zavedalo resnosti položaja na glavni skupščini,. ter je s svojim razumevanjem in mirnim nastopom pripomoglo, da smo se ognili večjim pretresljajem v organizaciji. Zahvaliti se moramo predvsem sreskim društvom, ki so kljub težkim materialnim prilikam poslala polnoštevilno dvakrat svoje delegate na glavno skupščino. RAZMERE V NAŠI SEKCIJI Od vseh sekcij v državi je naša najbolj aktivna in najbolj ekspeditivna. Pogoje za to daje naše članstvo in sreska društva, ki se kljub velikemu pristiku in kljub izjerrmim prilikam, ki vladajo v dravski banovini, fako tesno oklepa svoje stanovske organizacije z zavestjo, da je edino tasmer pravilna in more le delo na tej podlagi roditi pozitivne uspehe. Med poslovnim letom ni bilo opaziti, da bi se v organizaciji uveljavljali nestanovski vplivi. Objektivno pa moramo ugotoviti, da vedrijo v naši organizaciji še vedno nekateri člani, ki jim je organizacija samo sredstvo za zakrivanje svojih osebnih dobrin, ki so jih doBiegli po drugih nestanovskih organizacijah. Takim članom ni mesta pri nas, ker so le v škodo našim skupnim težnjam in zahtevam, za katere večina članstva žrtvuje vse svoje osebne koristi. Sreska učiteljska društva so dolžna vse take primere. za katere zaznajo, obravnavati pred stanovskimi častnimi razsodišči. UPRAVNI IN NADZORNI ODBOR SEKCIJE TER PREDSEDNIŠKI ZBOR Upravni in nadzomi odbor sta imela tri skupne seje. Poleg tega je imel upravni od- bor sam še eno. V obeh odborih je vladalo vse leto popolno soglasje in so sc obravnavali vsi predlogi sreskih društev ter razmotrrivale vse zadeve v korist stanu. Dne 5. marca ;se je vršil v Ljubljani predsedniški zbor. ki so se ga udeležili skoraj vsi zastopniki sreskih društev. Med letom so se vršile tudi 3 iseje upTavnega odbora JUU v Beogradu, ki se jih je udeležil tov. predsednik in 1 seja glavnega odboTa JUU, 4. in 5. junija, ki so se je udeležil vsi člani glavne^a odbora naše sekcije. OŽJE VODSTVO SEKCIJE je imelo med letom skoraj vsak teden, včasih tudi večkrat posvetovanja. Na teh posvetih je reševalo vse tekoče zadeve, v kolikor niso spadale v obravnavo v upravnem in nadzornem odboru. Pohvalno moram omeniti, da so se vsi člani ožjega vodstva sekcije vedno radi in točno odzivali vabilu ter s svojimi nasveti in predlogi pomagali reševati vse zadeve. POSLOVANJE SEKCIJE V teku poslovnega leta je došlo na sekcijo 2190 dopisov. V tej številki niso vštete vse vloge, ki so bile pod isto številko paalane na razna oblastva in osebnosti. Razposlanih je bilo 78 okrožnic, s katerimi smo obveščali sreska društva ter člane upravnega in nadzornega odbora o tekočih zadevah. Več okrožnic je obsegalo tudi prošnje za dostavo podatkov. Ugotoviti moram, da prihajajo odgovori na okrožnice zelo neredno in nekatera društva sploh ne odgovarjajo. Res je, da so temu krive tudi krajevne razmere, ker nista predsednik in tajnik sreskega drustva v istem kraju, marveč sta oddaljena po več kilometrov, vendar pa to ne more biti opravičilo za opušcanje dolžnosti. SRESKA UCITELJSKA DRUŠTVA V letošnjem poslovnem letui je imela sekcija 34 sreskih društev. Včlanjenih je bilo 3220 učiteljic in učiteljev. Med letom je pri- stopilo 104 članov, izstopilo pa 83 članov. Število članstva se je v primeru z lanskim letom zvišalo za 21. Sekcija ima tudi enega podpornega člana, enega ustanovnika ter pet častnih članov. I. a. Sresko J1 uciteljsko drustvo 1. Brezice 2. Celje 3. Crnomelj - Metlika 4. Dravograd 5. Gornji grad 6. Kamnik 7. Kocevje 8. Konjice 9. Kozje 10. Kranj 11. Krsko 12. Lasko 13. Lendava 14. Litija 15. Ljubljana - mesto 16. Ljubljana - vzh. del 17. Ljubljana - zah. del 18. Ljutomer 19. Logatec 20. Maribor - mesto 21. Maribor-desni breg 22. Maribor - levi breg 23. Murska Sobota 24. Novo mesto 25. Ormoz 26. Ptuj 27. Radovljica 28. Slovenj Gradec 29. Slovenska Bistrica 30. Sv. Lenart 31. Skofja Loka 32. Smarje - Rogatec 33. §ostanj 34.2uzemberk Cianov 1937./38. 91 206 75 93 46 129 111 64 46 100 128 135 66 114 244 84 101 124 97 78 102 84 114 100 54 145 97 44 57 58 61 70 48 33 Cianov 1938./39. 104 203 76 84 49 127 99 59 41 103 125 139 65 97 231 85 95 120 96 79 111 89 131 98 68 153 98 47 58 61 64 80 52 33 i + 13   1 — 3 —   — — 3 — 4 — —   1 — — — 1 9 5 17   14 8 1 3 1 3 3 10 4 —   3   9 — 2 12 5 5 — 3 ¦ — 1 17 13 — 6 4 1 — — — — 2 — — — — — —     — — Skupaj 3199 3220 104 83 INTERVENCIJE Sekcija je v teku poslovnega leta intervenirala po svojih zastopnikih, v prvi vrsti po predsedniku tov. Kumlju, pri vseh. ki odlocajo o vprašanjih našega stanu in šolstva lovanš predsednik je posetil ministra prosvete: g. Magaraševiča, g. Kujumdžiča in skupno z upravnim odborom JUU g. čiriča pomocruka minastra prosvete g. Jakšiča in dne 6. junija ministra g. dr. Kreka. Poleg zgoraj navedenih smo posetili bana drav. banovine g <"; Na-lačena, večkrat načelnika prosvetnega oddelka g. dr. Sušnika, ban. šol. nadzomika g. Jegliča in druge funkcionarje. Vse smo opozarjah na aktualne in nujne zadeve ki naj bi se resile Pcudarili smo, da je predvsem potrebno, da se vrne zadovoljstvo in občutek pravne sigurnosti v učiteljske vrste. To je pa mogoče doseči le z izpremembo prosvetne personalne politike. Predvsem je potrebno, da prestanejo vse premestitve po službeni potrebi irl da se prekhčejo vsi zadevni predlogi, ki jih je kraljevska banska uprava predložila ministrstvu prosvete, ki pa do danes še niso rešeni. Dalje je potrebno, da se popravijo vse premestitve po sluzbeni potrebi iz prejšnjih let, ki jih občutijo pnzadeti za težko in nezasluženo kazen ne da bi se zavedali kakršne koli krivde in jim ta tudi nikdar ni bila priobčena. Reaktivirati je treba vse svoječasno brez disciplinske preiskave in brez dokazane krivde iz službe odpuščene učitelje. V prejšn.jih letih razrešenim šolskim upraviteljem je treba vrniti položaj ali pa jih po njihovi želji drugače odškodovati za izvršeno degTadacijo. Veliko število v prejšnjih letih izvršenih premestitev je mogoče popraviti le v zvezi z razpisi služb. 2e samo zato je treba predlagati za razpis prav vsa prosta učiteljska mesta v banovini. Zadnji razpis vsebuje le slaba mesta. Med njimi ni niti enega službenega kra.ja v sreskem mestu, kamoli v mestu s srednjo šolo, četudi so službena mesta v takih krajih prosta. Vsa ta mesta bi se zato oddala brez razpisa in pod roko. Da se to ne zgodi in da bo možno izvesti reparacije, je nujno, da ministrstvo prosvete naknadno in v najkrajšem času razpiše tudi ta mesta. Učiteljska napredovanja naj se izvajajo ,strogo po rangni listi. Tudi pri napiredovanjih naj se izločijo vse protekcije in vsa zapostavljanja. Ta načela bo mogoče izvajati le tedaj, če se izločijo iz personalne prosvetne politike vsi škodljiv vplivi, predvsem pa vplivi politične stranke. Odločanje v vseh teh vprašanjih-bodi prepuščeno zgolj prosvetni upravi in njenim organom, ki nosijo za svoje delo tudi vso odgovornost. Le v tem primeru bo mogoče, da se bo vodila prosvetna personalna politika na zakoniti, etični in socialni oisnovi. Gornja načela smo sporočili vsem odločujočim osebam tudi pismeno. Pismene predstavke smo predlagali tudi v vsakem poedinem konkretnem primeru zaščite. Vse leto smo vzdrževali z vsemi oddelki in predstojniki prosvetne uprave asebni kontakt. V mnogih vprašanjih smo Tialeteli na razumevanje, realizacijo tega so pa največkrat preprečile druge sile, izverv prosvetne uprave. NEORGANIZIRANO UČITELJSTVO Podatke o neorganiziranem učiteljstvu je tudi letos poslalo samo eno sresko društvo. V banovini je 4377 učnih oseb. Med temi je: 13 kontraktualcev, 44 dnevničarjev, 40 je dodeljenih kr. banski upravi, 193 drugim ustanovam, 60 učiteljic ročnih del, 33 drž. veroučiteljev in 12 strokovnih učitel.jev. Izven naših vrst je torej 1157 učiteljev in učiteljic. Sekcija in sreska društva so se med letom trudila, da zainteresirajo za pristop neorganizirane tovariše in tovarišice. Računati pa moramo, da so v gornjem številu vštete tudi redovnice, prosvetni tajniki in referenti, veroučitelji in sres. šol. nadzorniki. Finančni zakon Vse leto smo zbirali predloge, sklepc in nasvete sreskih društev, ter jih dopolnili s še neurejenimi zadevami. Pravočasno smo poslali to gradivo izvršnemu odboru kot predlog za finančni zakon za p. 1. 1939./1940. Kljub temu, da smo članstvo o tem že informirali, navajam vsebino tega predloga, da tako ponovno pokažemo na zadeve, ki bi jih bilo potrebno rešiti. Predlog je obsegal spodaj navedeno z obširnimi utemeljitvami, ki so bile že objavljene in ki jih zaradi pomanjkanja prostora ne navajam. Učiteljska stalnost. K § 71. zakona o ljudskih šolah se doda nov odstavek, ki se glasi: »Stalnost v smislu prejšnjega odstavka tega paragrafa pomenja, da je učitelj nepremcstljiv s službenega mesta. Učiteljstvo, ki je doseglo stalnost, sme biti premeščeno: po prošnji, po službeni potrebi in kazni. Po službeni potrebi sme biti premeščen učitelj edino tedaj, ako se zaradi nezadostnega števila učencev ukine razred. Po kazni samo na osnovi kazni disciplinskega razsodišča, ki je bila izrečena po izvedbi predpisanega disciplinskega postopka. Sprememba uredbe o draginjskih dokladah. Uredba o osebnih in rodbinskih dokladah aktivnih drž. uslužbencev in drž. upoKojencev št. 39.365/1 z dne 24. oktobra 1935., dopolnjena z odločbo ministrskega sveta M. S. br. 792 z dne 6. oktobra 1937. naj se spopolni z novo odredbo, ki naj določa: 1. vsem drž. uslužbencem in upokojencem ne glede na stroko in položaj se zvišajo prejemki po 500 din mesečno; 2. prizna se rodbinska doklada za otroke in za ženo po 150 din mesečno; 3. poročenim drž. uslužbenkam se priznava ista osebna doklada kot neporočenim; 4. ukinejo se vse razlike med osebnimi dokladami aktivnih in upokojenih uslužbencev; 5. da obdrže staroupokojenci dosedanje višje osebne doklade, ker je to socialno utemeljeno. Sprememba draginjskih razredov. Drugi odstavek § 26. zakona o uradnikih od 31. marca 1931. se spremeni in se glasi: »V II. draginjski razred pridejo vsi ostali kraji.« Tretji odstavek istega paragrafa se ukine. Redna učitel.jska napredovanja. a) K § 49. zakona o uradnikih z dne 31. marca 1931. se doda novi odstavek. ki se glasi: »Napredovanje v položajnih skupinah se vrši z dnem, ko uradnik izpolni pogoje iz 1. odstavka tega paragrafa. b) V § 47. zakona o uradnikih se besede: ».. in to samo na izpraznjena mesta ..« črtajo. Napredovanja učiteljstva v V. skupino. Predpis odstavka II. § 258. zakona o uradnikih od 31. marca 1931. naj se izpremeni in glasi: »Dokler ne izide zakon o sistemizaciji mest, napreduje učiteljstvo ljudskih šol v V. pol. skupino, ko prebije v VI. skupini tri efektivna leta državne službe.« Razporeditev učiteljev z nepopolno kvalifikacijo. Učne osebe z nepopolno učiteljsko kvalifikacijo iz § 182. zakona o ljudskih šolah od 5. decembra 1929., ki so ostale po uveljavljenju tega zakona še nadalje v službi. se prevedejo v ustrezajočo skupino in napredujejo od X. do VIII. položajne skupine. Celibat učiteljic. Ukine se odstavek 8. § 33. finančnega zakona za leto 1937./1938., s katerim je bil dopolnjen § 93 a zakona o ljudskih šolah od 1929. leta. ' """Učiteljice matere. Kljub § 292. zakona o uradnikih iz leta 1931. ostane v veljavi 4. odstavek § 87. zakona o ljudskih šolah iz leta 1929., ki naj se glasi: »Učiteljice matere, ki imajo več kot troje otrok, se lahko po dopolnjenih 20 letih efektivne službe upokoje na lastno prošnjo s pravico do pokojnine, kakor jim pripada po službenih letih. Postavljanje učiteljskih pripravnikov. Za proračunsko leto 1939./1940. se zagotovi kredit za 2000 novih učiteljskih pripravnikov, ki naj se nastavijo. Akontacija na pokojnino. K § 112. uradniškega zakona se doda nov odstavek. ki naj se glasi: »Uslužbenec, ki mu je prestala služba in ima pravico do pokojnine, prejema še nadalje aktivne prejemke na račun pokojnine v naslednji izmeri: a) z 10 do 20 let službe 50 % plače in osebne doklade, b) z 20 do 25 let službe 60 % plače in osebne doklade ter 50 % položajne doklade, c) s 25 do 30 let službe 75 % plače in osebne doklade ter 60 % položanje doklade, č) s 30 do 35 let službe 85 % plače in osebne doklade ter 70 % položajne doklade, d) z nad 35 let službe 95 % vseh osebnih prejemkov. Učitelji vojni invalidi. Učitelji vojnri invalidi s 25 efektivnimi službenimi leti smejo biti na lastno prošnjo upokojeni. Vračuna se jim še 10 let službe in se smatra, da so s tem izpolnili potrebno število let za polno penzijo. Vračunanje vojnih let. Učiteljem, ki se nahajajo v državni službi v času, ko stopa ta zakon v veljavo, se doba, ki so jo prebili v vojaški službi y državi ali v tujini od 1912. do 1920. leta, prizna v efektivno državno službo pod § 113. uradniškega zakona iz leta 1931. za napredovanje in pokojnino. Na osnovi tako priznanih let se prevedejo v ustrezajoče skupine, računajoč službo v skupinah v smislu § 49. zakona o uradnikih z odbitkom kadrovskega roka 14 mesecev. Priznanje kontraktualne službe. K § 58. finančnega zakona za 1932./1933. se doda nov odstavek, ki se glasi: »Kontraktualnim učiteljem se prizna v pokojnino po § 113. in 116 U. z. ves čas kontraktualne učiteljske službc« Dopusti zaradi odslužitve kadrskega roka. K § 87. zakona o uradnikih se doda nov odstavek, ki se glasi: »Učiteljem se za odslužitev kadrskega roka odobrava devetmesečen dopust. Po odslužitvi ise avtomatično vračajo v državno službo in obdržijo vse pravice, ki so jih do tedaj v službi pridobili. Duhovniki priznanih veroizpovedi — priznanje let ob vstopu v državno službo. V § 116. zakona o uradnikih z dne 31. marca 1931. se ukinja točka 6., ki se nadomešča s sledečim besedilom: »6. Čas, ki so ga duhovniki priznanih veroizpovedi, preden so stopili v državno službo, prebili v duhovniški službi priznanih veroizpovedi. Določba tega člena se nanaša tudi na one državne uslužbence, ki so bili upokojeni po 31. marcu 1931.« Priznanje stanarine banskim in sreskim šolskim nadzornikom. Banskim šolskim nadzornikom kakor tudi sreskim šolskim nadzornikom pripada stanarina v smislu § 29. zakona o narodnih šolah. To stanarino izplačujejo pristojne upravne občine. Priznanje stanarine učiteljem - slušateljem višje pedagoške šole. Učitelji ljudskih šol, ki so v smislu § 15. uredbe o višji pedagoški šoli izbrani za slušatelje te šole, imajo pravico na stanarino za ves čas, ko študirajo. To stanarino izplačujejo pristojne -banske uprave iz svojega proračuna. Priznanje stanarine veroučiteljem. Veroučitelji v ljudskih šolah s kvalifikacijami in rangom iz §§ 2. in 3. zakona o verskem pouku od 23. septembra 1933., imajo pravico na stanarino v smislu § 84. zakona o narodnih šolah z dne 5. decembra 1929. Uzakonitev zvanja »upravitelj ljudske šole«. V § 346. uradniškega zakona naj se vnese novo zvanjc »upravitelj ljudske šole« (§ 45. odst. 2.), ki naj se po rangu vstavi pred zvanje »učitelj ljudske šole«. Skladno s tem naj se izpremeni § 113. zakona o ljudskih šolah. Pravice učiteljstva za defektne otroke. Točka 6. § 94. finančnega zakona za leto 1937./1938. naj se ukine. Ponovno naj se uveljavi točka 24. § 62. finančnega zakona za leto 1932./1933. Ukinitev uslužbenskega prispevka. Ukine se 1% uslužbenski prispevek. Novela zakona o narodnih šolah. Pooblašča se prosvetni minister. da v soglasju z ministrskim svetom izda novelo zakona o ljudskih šolah. Določitev števila učencev v razredu; oprostitev pouka upraviteljev šol z 12 razredi. Določbe § 30. finančnega zakona za leto 1933./1934., ki so spremenile predpise §§ 51. in 113. zakona o narodnih šolah od 5. decembra 1929., se ukinejo. Nostrifikacija učiteljskih diplom. § 71. zakona o narodnih šolah naj se dopolni s sledečim besedilom: »Za začasne učitelje narodnih šol morejo biti postavljeni kontraktualni učitelji in učitelji dnevničarji jugoslovanske narodnosti, ki so polagali po ratifikaciji rapallske pogodbe zrelostni ali praktični učiteljski izpit na ozemlju avstroogrske monarhije in ki so že opravili dopolnilni zrelostni izpit na državni učiteljski šoli, odnosno dosegli nostrifikacijo učiteljskega izpita zrelosti. Kontraktualni učitelji in učitelji dnevničarji z dopolnilnim zrelostnim izpitom in dopolnilnim praktičnim izpitom se smejo postavljati ob upoštevanju službe po § 54. v zvezi s § 53. zakona o državljanstvu z dne 21. septembra 1928. in § 58/2 U. z. za stalne učitelje narodnih šol. § 47. zakona o učiteljskih šolah se dopolni, in sicer: »Minister prosvete sme po zaslišanju Glavnega prosvetnega sveta nostrificirati v inozemstvu položene učiteljske izpite za pouk na ljudskih šolah z določitvijo dopolnilnih izpitov na učiteljskih šolah. S temi izpiti se doseže veljavnost diplomskih izpitov učiteljskih šol.« Razpis službenih mest. Izpremenijo naj se sledeči paragrafi zakona o narodnih šolah: Zadnji odstavek § 93. naj se glasi: »Prazna učiteljska mesta objavlja ministrstvo prosvete sproti visak mesec« § 97. naj se izpremeni in glasi: »Prošnje za premestitve se rešujejo takoj, premestitve pa se izvedejo na osnovi razporeda šele konec leta.« V času, ko traja delo v šoli (od 1. septembra do 28. junija) se premestitve po prošnji ne morejo izvesti. O izjemah, ako ne nasprotujejo službenih interesom, odločuje minister prosvete. Temu paragrafu naj se doda nov odstavek, glaseč se: »Učitelj ne more biti odpuščen iz državne službe in ne biti premeščen proti svoji volji, ako ni izvedena disciplinska preiskava dokazala njegove krivde.« Prvi odstavek § 88. naj se izpremeni in glasi: »Konec vsakega meseca dostavlja kraljevska banska uprava ministrstvu prosvete predlog za razpored učiteljev za mesta, ki jih je ministrstvo razpisalo prejšnji mesec« Drugi odstavek § 99. naj se izpremeni in glasi: »Razpored za učiteljska mesta, razpisana v juniju in juliju, mora biti gotov najkasneje do 15. avgusta vsakega leta. a premeščeni učitelji morajo biti v novih krajih najkasneje do 25. avgusta. Najkasneje do 15. julija vsakega leta pa morajo biti na svojih mestih oni, za katere je bil izvršen razpored v teku šolskega leta.« Kot tretji odstavek naj se doda: »Učiteljiska mesta se oddajajo komisijsko. V to svrho se ustanove pri kr. banskih upravah in pri ministrstvu prosvete komisije, v katerih ima Jugoslovensko učiteljsko udruženje po dva člana.« . Banski šolski nadzorniki. Dostavi naj se k § 120. zak. o nar. šolah nov odstavek: »Istotako se smejo postavljati za banske šolske nadzornike sreski šolski nadzorniki z ne manj kot petletno nadzorniško službo in učitelji nar. šol z najmanj 20 let državne službe, ako imajo nadzorniški izpit in so se odlikovali s svojim delom v šoli in na narodnem izobraževanju. Ti imajo prejemke po § 118. zak. o nar. šolah v zvezi s § 45./3. U. z. in v zvezi s § 62./24. finančnega zakona za leto 1932./33. Ukimitev zakona o avtentičnem tolmačenju § 110. U. z. Zakon o avtentičnem tolmačenju § 110. uradniškega zakona od 31. marca 1931. preneha veljati. V § 110. U. z. basede: »Ako to sicer zahtevajo interesi službe«, se zamenjajo z besedami: »Nesposobnost, kakor tudi nespodobnost uslužbenca za službo mora biti dokazana.« Popravek predpisa točke 5. § 33. fin. zak. za leto 1937./38. V drugem odstavku točke 5. § 33. fin. zakona za 1. 1937./38. se ukine beseda: ... »neposredno«. Novi disciplinski postopek za učiteljstvo narodnih šol.nc ustreza in naj se uveljavi za učiteljstvo docela drug disciplinski postopek, ki bo v celoti ustrezal organizaciji prosvetnc stroke in bo prilagoden "razmeram, v katerih učitelj živi in dela. KAJ SMO DOSEGLI! Finančni zakon je rešil le nekatere naše zahteve in težnje, in sicer: Celibat za učiteljice je bil ukhijen. Sreski in mestni šolski nadzorniki ter veroučitelji so prejeli stanarino. Duhovnikom, ki stopijo v državno učit. službo, se čas v duhovniški službi prizna (do 20 Iet) v državno službo. 12-mesečni čakalni rok pri napredovanjih je ukinjen. Učiteljske diplome o položenih učiteljskih izpitih v tujini, more minister prosvete nostrificirati. Kontraktualnim učiteljem in učiteljem dnevničarjem je z dostavkom k § 71. zakona o ljudskih šolah omogočen sprejem v učiteljsko službo. Poleg teh obsega fin. zak. še druge določbe, ki pa jih ne navajam. V bodočem letu bomo morali nadaljevati z delom, da se uredijo še astale zadeve, ki jih bomo ponovno predlagali. Druge zadeve NAČELNE ZADEVE Sekcija je obravnavala v poslovnem letu 1938./39. več načelnih zadev ter sestavila tovarišem in tovarišicam čistopise pritožb na oblastva, tožbe na drž. svet in odgovore na tožbe glavne kontrole. Obiavnavale so se naslednje zadeve: prevedba in napredovanje nastavinikov za defektno deco, uredništvo »Učit. tovariša«, odpust iz drž. službe brez predhodne izvedbe disciplinske preiskave, osebne doklade dodeljenih v nižji draginjski razred, osebne doklade po 1. nov. 1937. upokojenim in razirešenim učiteljem, premestitev »po prošnji« v kraj, za katerega ni učitelj prosil, nepravilna odmera rodbinske pokojnine, kurivo v trgih, ureditev položaia in izdanje novih upravnih aktov na podlagi razsodb drž. sveta (§ 93.), štetje let in postavitev v pravilno skupino ob izvrševanju razsodbe drž. sveta, če je bilo razveljavljeno napredovanje zaradi nezadasitnega števila let, obnova pcstopanja glede odpusta iz državne službe z dnem potrditve v vojake pred vpoklicem v kadrski rok, dnevnice za čas dodelitve na službovanje izven službenega kraja. Dajala je tudi nasvete onim, ki so se obrnili na sekcijo v disciplinskih in drugih zadevah. ZVIŠANJE PREJEMKOV Cene življenjskim potrebščinam se dvigajo iz dneva v dan. Sekcija se je vas čas zavedala, da je njena glavna naloga usmeriti vse delo v to, da se popravi materialni položaj učiteljstva. Zato je sekcija skupno z 18 uradniškimi organizacijami ponovno podvzela korake za dosego zvišanja prejemkov. Diie 11. novembra 1938. je posebna deputacija, v kateri je zastopal sekcijo predsednik tov. Kumelj, posetila tudi g. bana in mu izročila posebno spomenico za zvišanje prejemkov. Vse uradniške organizacije so pcidpisale skupno vlogo na z;bornico za trgovino, obrt in industrijo s prošnjo, da tudi ona podpre naše zahteve. O celotni akciji smo informirali izvršni odbor JUU v Beogradu, da je pokrenil slične akcije pri vseh sekcijah JUU v državi. Spomenica je obsegala naslednje predloge in zahteve: Neobhodno je potrebno, da se ustvari vsem državnim in banovinskim uslužbencem, upokojencem in delavcem možnost skromne eksistence. Z ozirom na danes ob&toječe stanje cen bi moglo zadovol.jiti: 1. da se zvišajo vsem državnim in banovinskim uslužbencem, upokojencem in delavcem brez ozira na stroko in položaj prejemki po 500 dinarjev mesečno; ' 2. da se prizna rodbinska doklada za otroke in za ženo v prvotnem znesku po 150 dinarjev; 3. da se priznajo poročeni ženi v državni službi osebne doklade v isti višini. kot se priznavajo neporočeni državni uslužbenki; 4. da se ukinejo vse razlike med ooebnimi dokladami aktivnih in upokojenih uslužbencev; 5. da obdrže staroupokojenci dosedanje višje osebne doklade, ker je to socialno utemeljeno. Izvršni odbor JUU v Beogradu je razširil akcijo za zvišanje prejemkov na sodelovanje z vsemi stanovskimi organizacijami. Zavedajoč se, da se da naše stanje popraviti s finančnim zakonom za 1939./1940. leto je svoje delo pred in med zasedan.jem narodne skupščine še povečal. Dne 1. marca 1939. je naslovil posebno predstavko na predsednika kraljevske vlade, ki je vsebovala zgoraj navedene predloge. Predstavko je podpisalo 21 stanovskih organizacij in so jo v informacijo ter s prošnjo za podpiranje prejeli tudi vsi senatorji in narodni poslanci. Dne 11. marca 1939. je Jugoslovanska ženska zveza — sekcija za dravsko banovino, priredila v Ljubljani javno zborovanjc pod naslovom »Za našo družino«. Na tem zborovanju je sodelovala poleg 21 stan. organizacij tudi sekcija. Spreicta je bila resolucija za zvišanje prejemkov, ki so jo podpisale vse organizacije in je bila poslana vsem merodajnim činiteljem. Poleg tega so bile poslane brzojavke s prošnjo za zvišanjc prejemkov: 1. kraljevemu namestništvu, 2. Dragiši Cvetkoviču, predsedniku ministrskega sveta, 3. dr. Antonu Korošcu, predsedniku senata, 4. Milanu Simonoviču, predscdniku narodne skupščine, 5. dr. Mehmedu Spahi, prometnemu ministru, 6. dr. Viktorju Ružiču, pravosodnemu ministru, 7. Vojinu Duričiču, finančnemu ministru, 8. dr. Mihi Kreku, gradbenemu ministru, 9. Stevanu Čiridu, prosvetnemu ministru, 10. Jevremu Tomiču, ministru za trgovino in industrijo, 11. Jovanu Altiparmakoviču, ministru za pošto, telegraf in telefon, 12. Miloju Rajakoviču, ministru za socialno politiko in narodno zdravje, in 13. Francu Snoju, ministru brez listnice. Kljub vsemu se naše materialno stanje ni popravilo. Prejemki so ostali isti in se je pomanjkanje radi ponovnega dviga cen življenjskim potrebščroam še povečalo. Naše delo moramo nadaljevati. Vsi se mora.jo zavedati, da bo mogel učitelj vršiti svoje težko in odgovorno delo le takrat, če bo rešen morečih materialnih skrbi. Statistika nam pa dokazuje, da se dolgovi drž. uradništva večajo in kakor kaže, ne bo mogoče rešiti tega vprašanja z malenkostnim zvišanjem prejemkov. Kakor je bila nujna razdolžitev kmetov, je danes nujna razdolžitev državnega uradništva. Nikakor se ne moremo zadovol.jiti tudi z razdelitvijo krajev po draginjskih razredih. Objektivno moramo ugotoviti, da ono učiteljstvo. ki službuje v letoviščarskih krajih. pasivnih krajih in obmejnih krajih, mora često plačevati življenjske potrebščine dražje kot ono, ki živi v večjih krajiih. Zato bi bilo treba urediti osebne doklade po krajevnih prilikah. Žal, za enkrat še ni uspeha in bomo morali akcijo nadaljevati. Za to so nam nujno pt>trebni podatki sreskih društev, za katere smo ziprosili že v prejšnjem poslovnem letu. Po datke o cenah življenjskih potrebščin in o krajevnih prilikah so poslala le nekatera sreska društva. Razumljivo pa je. da morajo akcijo sekcije na vsakem zborovanju in ob vsaki priliki podpirati tudi sreska društva. NAPREDOVANJA Z rangno listo, ko smo jo objavili v »Učiteljskem tovarišu«, smo dokazali, da se napredovanja ne vršijo pravilno in da napredujejo mlajsi pred starejšimi. Kmalu nato so bile sestavljene rangne liste po banovinah in poslane ministrstvu. Tu so se te rangne liste vodile po banovinah. Konec lanskega leta pa je miniistrstvo pristopilo k drugačni ureditvi rangnih list. Sestavilo je rangne liste za vso državo. V pojasnilo naj navedem, da to znači. če je bil nekdo v banovini 10. po rangu v šesti položajni skupini, je danes lahko 200. Ministrstvo smo z načeftiimi vlogami opozarjali, da nekateri čakajo na napredovanja že celo vrsto let. Prosili ismo, naj se napredovanja vendar enkrat že izvedejo po načelih zakona, ker bo tudi s tem učiteljstvu v težkih materialnih prilikah pomagano. Že bivši minister prosvete g. Kujundžič je obljubil, da bo skušal čim prej izvesti napredovanja onih, ki so bili zapostavljeni. Novi prosvetni minister g. Čirič je o priliki zasedanja fin. odbora narodne iskupščine in ob posetu predstavnikov JUU izjavil, da mu je znano, da nekateri učitelji čakajo že več let na napredovanja. Poudaril je, da bodo v najkrajšem času izvedena napredovanja onih, ki najdalje čakaio, pri ostalih bo pa upoštevil le službeno dobo in službeno oceno. Z ozirom na te izjave upamo, da se bodo napredovania v bodoče vršila rednejše in le po določilih zakona. Sekcija je takoj po sprejetju proračuna, ko je bil ukinjen 12 mesečni čakalni rok, potom izvršnega odbora ponovno intervenirala za pospešitev napredovanj. Pri tej priliki smo ustno in pismeno. v skladu s sklepom upravnega odbora JUU predlagali, naj prvenstveno napredujejo učitelji itn učiteljice prjpravniki, ki so v najtežjem položaju. Poudarili smo, da se nekateri dopolnili 9. in celo 10. službeno leto, pa so še vedno pripravniki z dohodki, ki jim ne omogočajo najskromnejše življenje, iker so poleg tega še čakali več let na namestitev in so se morali v teh letih zadolžiti. Obljubljeno nam je bilo, da se br> to upoštevalo. Poleg tega je organizacija delala na to, da napredujejo vsi učitelji, ki čakajo na V. položajno skupino, ki bi takoj po dosegi te zaprosili za upokojitev in :s tem izpraznili službena mesta. V zadnji dobi sta bili objavljeni dve listi napredovanj. Prva je vzbudila največjo nevoljo, ker je visebovala mlajše učitelje od onih, ki že več let čakajo na napredovanje. 26. maja je bila podpisana druga lista, sestavljena po skupni državni rangni listi. Ne more nas pa povsem zadovoljiti, ker niso prvenstveno upoštevani učitclji pripravniki, niti oni, ki čakajo na V. skupino, in niti ne nekateri po službenih letih starejši učitelji. V pojasnilo navajam statistiko teh napredovanj. Poltožajna skupina SkuBanovina X. IX. VIII. VII. VI. V. paj Beograd ... 1 — 2 1 4 21 29 Dravska ... 4 67 37 49 75 24 256 Drmska ... 1 15 21 5 8 11 61 Vardarska . . — 16 31 9 12 8 76 Zetska ... — 8 9 25 10 7 59 Primorska . . — 8 9 25 10 7 59 Dunavska . . 3 49 82 30 42 24 230 Savska ... — 76 68 62 43 48 297 Vrbaska ... — 11 14 5 7 4 41 Moravska .. — 21 20 — 10 3 54 Skupaj . . 10 277 291 200 224 157 1159 Kakor je iz razpredelnice razvidno, je napredovalo v visej državi ca. 1200 učiteljev, torej komaj ena osmina od 10.000 prošeni. ki leže v ministrstvu prosvete. V dravski banovini je napredovalo 256 učiteljev, t. i. komaj desetina vloženih prošenj. Po dobljenih informacijah bodo iprihodnja napredovamja podpisana v septembru, v najkrajšem času bo pa objavljenih še 600 napredovanj za vso državo. Podvzeti bomo morali novo akcijo, da se napredovanja pospešijo, ker sicer zaradi neprestanega dotoka novih prošen.j to vprašanje še v doglednem času ne bo rešeno. Organrzacija se je poleg tega trudila doseči pospešitev napredovani v prejšnjih letih prikrajšanih in oškodovanih učit. žen. roč. del in drugih prezrtih in oškodovanih učiteljev, za kar vodi poseben seznam. NAMESTITEV NOVINCEV Sekcija je večkrat opozorila kraljevsko bansko upravo in ministrstvo prosvete na težke razmere na onih šolah, kjer niso zaisedena vsa učiteljska mesta. Navedli smo, da se je stanje v zadnjem času še poslabšalo, ker se mora učiteljstvo odločno boriti proti raznarodovanju in političnemu ter kulturnemu odtujevanju slovenskega Ijudstva. Pa tudi pouk sam zahteva, da so na vseh šolah zasedena vsa učiteljska mesta. Zato smo prasili, da se nemudoma izpopolnijo vsa prazna učiteljska masta z namestitvijo novincev. S tem bi bil dvignjen uspeh v šoli, pomagano brezposelnim učiteljskim abiturientom in onemu učitcljstvu, ki zaradi prezaposlenosti ne more uspešno vršiti svojega dela v šoli in izven nje. Še posebej smo poslali seznam učiteljiskih abiturientov in abiturientinj, ki bi jih bilo treba z ozirom na leto mature in socialno stanje prvenstveno upoštevati. ZAŠČITI Č.LANSTVA Od številnih odsekov, ki delujejo pri sekciji, je odsek za zaščito članstva važno in točno merilo našega dela in prosvetne personalne politike. Zaščita članstva je bila uvedena pri sekciji 1. 1930. Od tega leta dalje je vodil zaščito članstva poseben referent. Kakor prejšnja leta, tako je vodstvo organizacije tudi v tem upravnem letu uporabljalo vse dane možnosti in sredstva za zboljšanje razmer in popravo povzročenih krivic. Kljub vztrajnemu delu, neštetim ustnim in pismenim intervencijam pa se število naših zaščitnih primerov ni zadovoljivo zmanjšalo. Premestitve po službeni potrebi so se v tem letu nadaljevale, razrešitve šol. upraviteljev niso prenehale, zapostavitve pri imenovanjih in napredovanjih so bile vedno bolj vidne in so vedno težje delovale na razpoloženje učiteljstva. Nepopravljene krivice, izvršene s premestvitvami iz prejšnjih let, so vedno globlje posegale v življenje prizadetih. Ali trdna povezanost članstva z vodstvom je obojestransko delovala, ter dajala novih moči, novega poguma za delo v dosego naših pravic ter za izboljšanje učiiteljskega položaja. V letošnjem upravnem letu izkazuje zaščita članstva 136 primerov. Ako prištejemo k temu številu še nerešene primere iz prejšnjih let, t. j. od 1. 1933. dalje, dobimo končno število zaščitnih primerov 136 + 61 = 197. V poročilu so priobčeni le najvažnejši fascikli zaščite, in sicer: Premestitve po službeni potrebi ... 23 Nameravane premestitve 39 Uradni pozivi za vložitev prošnje za premestitev 11 Prošnje za premestitev iz zdravstvenih in družinskih razlogov 18 Prošnje za premestitev na razpisana mesta 19 Reaktivacije 6 Razrešitve šolskih upraviteljev .... 3 Drage zadeve 12 Pravne zadeve . . 5 Skupaj primerov . . . 136 Nerešenih primerov iz prejšnjih let . . 61 Skupaj primerov . . . 197 Za vsakega poedinca je sekcija odposlala posebno vlogo kralj. banski upravi in ministrstvu prosvete, da se premestitev popravi ozir. nameravana premestitev ne izvede. Prosvetni upravi je predložila posebne sezname vseh potrebnih korektur po službeni potrebi premeščenih učiteljev(ic). Prvi del tega seznama obsega zaščitne primere s premestitvijo ločenih družin. Ti primeri izpričujejo ne le gospodarsko, marveč tudi moralno propadanje teh družin. Drugi del seznama obsega 54 primerov zaradi premestitve socialno, gospodarsko, zdravstveno in drugače težko prizadete učitelje(ice), ki bi jih bilo treba nujno popraviti. V posebnem seznamu so učitelji, ki so bili premeščeni v času pred in med volitvami. Prav tako so v posebnem seznamu učite- lji(ce), ki so bili svoječasno brez disciplinske preiskave odpuščeni iz državne službe in so vložili prošnjo za reaktivacijo. Ob glavnem letnem razpisu učitcljskih mest je vodstvo sekcije predložilo prosvetni oblasti seznam vseh prosilcev naših zaščitnih primerov ter v posebni vlogi opozorilo prosvetno oblast na težak položaj posameznih prosilcev, s prošnjo, dase tem prošnjam ugodi. Načelne vloge so bile odposlane tudi glede premeščanja učiteljev v druge banovine, glede imenovanja učit. pripravnikov za šolske upravitelje in glede zapostavljanja učiteljev pri imenovanjih za šolske upravitelje. Res je, da poročilo v zaščito članstva ni razveseljivo, res je tudi to, da ni zadovoljivo in nikakor ne ustrcza delu, ki je bilo vloženo za vsak posamezni primer. Zavedati pa se moramo tudi tega, da bi bilo še marsikaj lahko slabše in težje, da nismo združeni v organizacijo, ki preditavlja cnotno silo učiteijstva, mimo katere je teže iti. V tem upravnem letu je bilo rešenib le 17 primerov. Večinoma so bile s tem delno popravljene svoječasne premestitve po službenj potrebi. UCITEUICE ŽENSKIH ROCNIH DEL — UREDITEV POLOŽAJA Zvanje učiteljic ženskih ročnih del, ki jih je v dravski banovini 60, je zatekel uradniški zakon 1931. v III. kategoriji. Učiteljice ženskih ročnih del so bile prevedene v smislu § 248. in 249. s 1. aprilom 1931. v odgovarjajoče skupine. Ker ,ne predvideva U. Z. tega zvanja, ministrstvo prosvete po novem U. Z. ni izvršilo njihovih napredovanj in so ostale do 1. 1938. v skupinah, v katere so bile prevedene 1. 1931. Šele po izdanju razsodbe drž. sveta br. 15.841/37, ki odreja, da je to zvanje že razporejeno v 2. odstavku § 301. U. Z., so se pričele postavljati učiteljice ženskiH ročnih del v višje položajne skupine. S posebnimi predstavkami smo opozorili ministrstvo prosvete in kraljevsko bansko upravo ter ustno intervenirali, naj se sedaj, ko je v razsodbi drž. sveta dana možnost napredovanja, čim bolj pospeši napredovanje učiteljic ženskih ročnih del, ki so zaman. čakale na napredovanje polnih 8 let. Ker je na zakonu obstoječe zvanje učiteljic ženskih ročnih del v resoru ministrstva prosvete edino formalno še nerazvrščeno, četudi je sicer predvidena razvristitev tega zvanja v § 301. U. Z., smo naprosili kraljevsko bansko upravo, da ponovno predlaga ministrstvu prosvete, da izda odlok o razvrstitvi zvanja učiteljic ženskih ročnih del na ljudskih šolah v smislu § 347. U. Z., kakoT je izdalo ministrstvo prosvete odlok o razvrstitvi veroučiteljev na ljudskih šolah pod O. N. br. 8445 z dne 7. februarja 1935. Le s to razvrstitvijo bo končno urejen položaj učiteljic ženskih ročnih del. UCITELJI KONTRAKTUALCI IN UČITELJI DNEVNIČARJI — SPREJEM V DRŽAVNO SLUŽBO Temu važnemu in. za naše tovariše tako usodnemu vprašanju, je sekcija vse leto posvečala veliko pažnjo. Na vseh mogočih mestih je pismeno in ustno iznesla zahtevo, da se vendar enkrat uredi to vprašanje. Prizadeti tovariši že leta in leta životarijo ter v največji bedi čakajo rešitve. Naš predlog je bil upoštevan v finančnem zakonu, kakor je razvidno iz poglavja »Finančni zakon«. Takoj po izidu fin. zakona smo ponovno pro sili, da se ti tovariši sprejmejo v drž.službo. Danes je stanje naslednje. Nesporno imajo za sprejem v drž. službo vse pogoje oni, ki so dovršili učit. šolo in položili praktični učit. izpit na teritoriju bivše Avstrije do 1.1920. Ostali primeri, t. j. primeri onih kontraktualnih učiteljev in dnevničarjev, ki so dovršili učiteljsko šolo v Julijski krajini po 1. 1920. in položili po tem letu tam tudi pTaktični izpit, pozneje pa pri nas dopolnilni zrelostni in praktični izpit, so bili predloženi v presojo glavnemu prosvetnemu svetu. Glavni prosvetni svet je tem učiteljem priznal polno kvalifikacijo in itorej tudi za njih sprejem v drž. službo ni nobene ovire. Učitelji, ki nimajo še dopolnilnih izpitov, jih bodo morali opraviti sedaj. Vsi slednji pa bodo prejeli uradno obvestilo za izpopolnitev kvalifikacije. Na našo intervencijo za pospešitev sprejema nam je bilo sporočeno, da bodo prizadeti sprejeti v državno sloužbo v mesecu avgustu. Zadevo imamo stalno v evidenci in upamo, da bomo mogli v novem šolskem letu poslati obvestilo o ugodni rešitvi. STAROUPOKOJENE UČITELJICE ŽENSKIH ROČNIH DEL Konec lanskega poslovnega leta smo vas obvestili, da je drž. svet razsodil, da se morajo strokovne učiteljice ženskih ročnih del trctirati kot uradnice. Danes vas obveščamo, da je ta pTedmet povsem ugodno rešen in so prizadete dobile povrnjene UTadniške osebne doklade za ves čas nazaj. S tem je bilo vrnjeno našim tovarišicam približno Yt milijona dinarjev. Prizadete so pokazale svojo hvaležnost naši organizaciji s tem, da so poklonile darila našemu podpornemu fondu. STANARINA UČITELJICAM, KI SO PO- ROCENE Z NEUČITELJI IN NE ŽIVE Z MOŽEM V ISTEM KRAJU S sklepom splošne seje državnega sveta z dne 21. decembra 1938. št. 32.605/38 je bilo odločeno, da pripada stanarina tudi onim učiteljicam, ki so poročene z neučitelji in ne živijo skupaj z možem. Visa navodila za prizadete smo objavili v »Učiteljskem tovarišu«. DISCIPLINSKO SODIŠČE V disciplinskem sodišču zastopa sekcijo tov. Korenčan Lovro kot član in kot namestnik tov. Francka Završanova. Večini razprav je prisostvoval tov. Korenčan, nekaterim pa tov. Završanova. Članstvu smo priporočili, naj jemlje zagovornike iz vrst učiteljstva, ker le ti morejo zaradi poznavanja učiteljskega dela in razmer uspešno zagovarjati. Sodišče posluje v redu. Iznesli smo prošnjo, naj se postopki pospešijo in naj se prizadeti obveščajo, v kakšnem stadiu se nahaja zadeva. Organizacija stoji na stališču, da je treba sestaviti disciplinsko sodišče tako. da mesto v sodišču ne bo nezdružljivo z uradnim položajem, ki ga zavzema kak član sodišča. V tem oziru je svoje konkretne želje sporočila izvršnemu odboru. 20LETNICA JUGOSLAVIJE Temu važnemu jubileju, ki bi se moral proslaviti na narodnem taboru v Mariboru, 13. in 14. avgusta 1938. smo posvetili vso svojo pažnjo v »Učiteljskem tovarišu«. Da pokažemo aa delo učitelj&tva, posebno v abmejnih krajih, smo natisnili posebno brošuro v 3000 izvodih, v kateri smo obravnavali naslednje: »Učiteljstvo in narodno obrambno delo« — »Dvajsetleten razvoj šolstva ob naši meji« — »Obmejno delo iz gospodarskega in socialnega vidika« — »Klic po združitvi vseh resničnih rodoljubov k smotrenemu delu«. — Tudi pod tem poglavjem moramo ugotoviti in to lahko potrdimo z dokazi, da se je učiteljstvo od prvega trenutka svobode zavedalo važnosti svojega dela v šoli in izven nje posebno v narodnostno mešanih in obmejnih krajih. To delo je pričelo neumorno vršiti brez navodil, brez vzpodbude od merodajnih, brez pohval in brez nagrad. Kljub temu, da se danes to delo ne ceni, marveč se učiteljstvu celo odreka uspeh teiga dela, gLeda naše članstvo na to delo s ponosom. Vse probleme, ki jih drugi šele danes vidijo je načelo že takoj od početka. Kolikor bolj se je situacija slabšala, toliko bolj je ravno učiteljstvo svoje delo poglobilo in razširilo. Žal vzgledu učiteljstva niso sledili vsi, ki so tudi v to poklicani. In ravno ti so krivi, če danes po 20 letih niso uspehi taki, kot bi si jih želeli. Toda vse to nas ne straši. Učiteljski pokret, odsek učiteljic ter odsek za obmejno in manjšinsko šc stvo so svoje delo razširili ter začenjajo vedno nove akcije. Prepričanl smo, da bo tako delo rodilo lepe uspehe in da bodo morali v bližnji bodočnosti tudi tisti, ki poznajo za učiteljstvo le grajo, pnznati zasluge učiteljstva tudi na tem področju. UČNI NACRTI V ministrstvu prosvete se je vršila v mesecu maju posebna anketa za sestavo učnih načrtov. Kot zastopnik učiteljstva iz dravske banovine je sodeloval tov. Ernest Vranc. V anketi je sodeloval tudi g. prof. Šilih. Kolikor je bilo mogoče je naš zastopnik skušal realizirati vse naše predloge za izboljšanje učnih načrtov. Osnutki novih načrtov bodo v kratkem dostavljeni organizačnim edinicam, ki bodo lahko podale svoje mnenje in stavile predloge. O tem bomo pravočasno obvestili naše članstvo. REDAKCIJSKI ODBOR ZA SESTAVO ŠOLSKIH CITANK je imel med poslovnim letom dve seji. Dovršil je III. čitanko, ki je bila poslana Glavnemu prosvetnemu svetu in uredil gradivo za IV. čitanko. Člani so stalno med seboj v pismenih stikih ter delajo v sporazumu z vodstvom Učiteljske tiskarne. Po zaslugi tega odseka bomo imeli v kratkem res dobre šolske čitanke. PODPORNI FOND SEKCIJE Podporo so prosili trije člani. Eno prošnjo smo poslali v izjavo sreskemu društvu. Dve smo rešili ugodno. En član prejema mesečno podporo, drugi je pa prejel brezobrestno posojilo. Fond je dokaz stanovske zrelosti našega članstva in v znatni meri pomaga lajšati gorje članov, ki so prišli brez svoje krivde v stisko. PRAVILA JUU V smislu sklepa lanske banovinske skupščine smo na seji glavnega odbora JUU 4. in 5. junija v Beogradu zahtevali skupno z za-> stopniki savske in primorske banovinske sekcije, da pridejo pravila v obravnavo na letošnji glavni skupščini JUU. Le v izpremembi pravil vidimo možnost, da bodo večni spori centrale z beograjskimi učitelji odklonjeni in bo mogoče delovati tudi centrali udruženja samo na problemih, ki zadevajo članstvo. PRAVILNIKI Upravni in nadzorni odbor sta na svojih sejah Siprejela in izročila v potrditev izvršnemu odboru JUU naslednje pravilnike: Pravilnik odseka za obmejno in manjšinsko šolstvo, pravilnik o uporabi fonda za učiteljski naraščaj, pravilnik literarnega sveta Mladinske matice, in pravilnik pedagoško literarnega odseka sekcije JUU. UČITELJSKI HUMANITARNI USTANOVI Pravilnik o ustanovah človekoliubnega značaja, ki se bavijo s preskirbo pogrebnih stroškov in stroškov v primeru bolezni in o fondih za penizijsko zavarovanje, objavljen v Službenih novinah kraljevine Jugoslavije dne 6. decembra 1938., št. 280/LXXXIII/662, je posegel tako globoko v organizacijo Učiteljteke samopomoči in Samopomoči učiteljskih otrok, da ne ovira samo njih razvoja in delovanja, marveč jih resno ogroža v njihovem obstoju. Ako bi ostal pravilnik neizpremenjen v veljavi, potem bi nujno morali obe naši ustanovi likvidirati. Po vsestranski proučitvi pravilnika in uredbe o nadzorstvu nad zavarovalnimi podjetji (Službene novine kraljevine Jugoslavije z dne 1. marca 1937., st. 46/Xy/91), na katero se pravilnik opira, smo iskupaj s predstavniki naših in drugih humanitamih ustanov pod- vzeli akcijo, da se ta pravilnik omili. Tovariš predsednik Kumelj je sodeloval v akcijskem cdboru in je bil tudi član deputacije, ki je posetila razne osebnosti v Beogradu in jim predočila dalekosežnost posledic. če cistane ta pravilnik v veljavi. Končno smo vendair uspeli. Izvajanje pravilnika je bilo odgodeno. Humanitanne ustanove so stavile ministru za trgovino in trgovino svoje predloge in imamo največje upanje, da bodo predlogi upoštevani. S tem bo tem našim ustanovam dana možnost za nadaljnje nemotejio delovanje in razvoj. RESOLUCIJA KMETIJSKE ZBORNICE >»ZA BOLJŠE ŠOLSTVO« Na 3. seji upravnega in nadzornega odbora sekcije ter na predsedniškem ziboru 5. marca 1939. smo obravnavali resolucijo Kmetijske zbornice. V 31. štev. »Učiteljskega tovariša« smo objavili naše načelno stališče k tej resoluciji. Sreska društva smo o tem obvestili v »Učit. tovarišu« in z okrožnico štev. 1283 z dne 6. ap.rila 1939. in jih naprosili, da o tem sklepajo in nam dostavijo svoje sklepe. Prejeli smo sklepe le od 4 sreskih drustev. Zadevo moramo obravnavati na banovinski skupščini, ter poudariti enotno stalisce do sklepov in predlogov Kmetijske zbornice. UDRUŽENJE ŠOLSKIH NADZORNIKOV Z okrožnico smo obvestili naše članstvo kakšno stališče zavzemamo do tega novega stanovskega društva. Pozdravili srao ga kot sorodno društvo, s katerim bomo lahko skupaj delovali za dobrobit članstva, šolstva in prosvete. Tudi pri nas je bilo osnovano društvo za teritorij dravske banovine. 2al naša sekcija s tem društvom ne more imeti nikakih stikov, ker mu predseduje g. Erjavec Fran, o katerem je znano, kakšno stališče je zavzemal kot referent pri ministrstvu prosvete do vseh naših prošenj in zahtev ter kakšne izjave je dajal o svojem razmerju do našega članstva in organizacije. Čim se bodo razmere v tem pogledu izpremenile, smo pripravljeni s tem društvom sodelovati. SEZNAM PREDAVATELJEV ZA ZBOROVANJA SRESKIH DRUŠTEV V »Učiteljskem tovarišu« in s posebno okrožnico smo nap/rosili, naj se prijavijo predavatelji za predavanja na zborovanjih sreskih društev. Žal je bil odziv le malenkosten. Kolikor je mogoče, pomagamo z nasvetom sreskim učiteljskim društvom in tudi isami posredujemo pri poedincih, da prevzamejo predavanja. Naš tisk »UCITELJSKI TOVARIŠ« Že v tretji številki letošnjega letnika je bila objavljena načelna razsodba državnega sveta, na osnovi katere je ugodeno pritožbi tov. Vekoslava iVHekuža proti prepovedl opravljanja uiredniških poslov »Učiteljskega tovariša«. Po objavi te razsodbe je tov. Mlekuž ponovno prevzel posle urednika. Za pretekto poslovno leto je bilo v proračunu predvidenih 45 številk »Učiteljskega tovariša«. Zadnji dve številki sta bili na osnovi sklepa seje upravnega odbora združeni, da je izšlo tajniško poročilo. To je bilo potrebno iz razloga, ker bo prva številka prihodnjega letnika posvečena 50 letnemu jubieju slovenske učiteljske organizacije in 80. letniku »Učiteljskega tovariša«. Tudi letos je uredništvo našega stanovsko politionega glasila priobčevalo predvsem članke, v katerih so se naglašali pravni in gmotni interesi učiteljskega stanu, šole jn prosvete sploh. V uvodnih člankih je obravnavalo vsa aktualna vprašanja, važna za učiteljiski stan in šolstvo, in to iz organizačnega stališča. Članstvo in tudi uredništvo si želi predvsem borfbenega poudarka vseh naših teženj in zahtev, toda tem željam je bilo ustreženo le v mali meri, kajti obstoječe razmere niso dopuščale onega 'odločnega načlna pisanja, kakršen bi bil prav v danih prilikah potreben za stanovski list. Kljub temu pa je list stalno zaisledoval in opozarjal na vsa za šolstvo in učiteljstvo pereca vprašanja in s tem podpiral delo organizacije in služil učiteljstvu. »POPOTNIK« Preteklo upravno leto je dalo »Popotniku« obeležje dveh jubilejev. V 1.-2. številki, posvečeni našemu listu ob njegovi 601etnici, so v posebnem članka z naslovom »Pogled v preteklost« opisane vse faze, ki jih je prehodilo naše vzgojstvo in šolstvo od ustanovitve lista do današnjega dne Tu so podani živi dokazi vztrajnosti, stanovske discipline in kulturne orientacije vseh učiteljskih generacij v zadnjih šestdesetih letih, v katerih ie bil »Popotnik« živ vrelec znanstveno - pedagoških misli ter žarišče in ognjišče šolskoreformnega gibanja v slovenskem šolistvu. Nekaj številk pa je bilo posvečenih drugemu jubileju, to je dvajsetletnici povojnega razvoja slovenskega šolstva tv-r pedagogike in mladinske književnosti. Objavljeni so bili članki izpod peresa najvidneiših znanstvenikov in pedagoških delavcev o razvoju pedagogike, t>sihologije, filozofije, sociologije, mladinskega slovistva, glasbene kulture in ljudskošolskega knjižnega trga pri Slovencih v zadnjih 20 letih. Tako je naš list dostojno proslavil dvajsetletnico našega zedinjenja in to proslavo obeležil z vidnimi znaki. Iz navedenih razlogov je izšla iubilejna številka v dokaj povečanem obsegu, to je na petih tiskovnih polah, kar je sekcija omogočila s tem, da je sporazumno z upravnim in nadzornim odborom zviSala dotacijo »Popotniku« za 8000 din. Tvdi obseg zadnje številke se je povečal za eno tiskovno polo, da je s tem bila dana možnost, še v tem letniku objaviti ostalo gradivo, ki se je moralo zaradi obsežnosti jubilejnih člankov začasno odložiti. S povečanim obsegom lista se je dvignilo tudi število njegovih sodelavcev in je zlasti razveseljivo, da je stopilo v ta krog lepo število šolskih praktikov iz vrst mlajšega učiteljstva. MLADINSKA MATICA Leto 1938./39. je bilo za Mladinsko matico od njenega obstoja dalje najbolj delavno in najbolj uspešnp leto. Odbor se je izpopolnil tako, da je bil imenovan namesto odstopivšega predsednika Skulja tov. Ivan Tavčar, v odbor sta bila kooptirana še tov. Roš iz Celja in tovarišica Vida Taufer iz Stične. Oba sta imenovana tudi v literarni odsek. Mladinska matica je dobila to leto tudi nove, primernejše prostore, ki so bili deloma na novo opremljeni. Kljub veliki konkurenci drugih mladinskih listov število naročnikov na »Naš rod« in redne publikacije ni padlo, ampak se je nasprotno v primeri s prejšnjim letom še dvignilo za približno 2000. Tako, da je izhajal »Naš rod« od druge številke dalje v stalni nakladi 24.000 izvodov, redne publikacije pa v povprečni nakladi 26.0000 izvodov. Škodljivega nihanja naročnikov, kot smo ga poznali druga leta, letos ni bilo. Prve številke se je odposlalo 25.105 izvodov, druge — 24.260, tretje 23.904, četrte — 23.838, pete — 23.891, šeste — 23.777, sedme — 23.773, osme — 23.770 in devete 23.491. Do 13. junija t. 1. je bilo razposlanih 21.037 garnitur knjig. Z »Našim rodom« je stopila letos Mladinska matica zopet korak naprej. Letnik je imel po sklepu skupščine prvič letos 9 številk. Ima tedaj 40 strani več kot lanski in predlanski letnik ter 100 strani več kot prejšnji letniki. Po obsegu je največji mladinski list v državi. Ilustrativno je bil bolj bogat kot kdaj prej. Vsaka številka je imela novo naslovno sliko, za izpremembo trikrat umetniške fotoj grafije. Vsebinsko je posvečal v splošnem več pozornosti realni snovi in gradivu za najmlajše. — Če se je kdo lani upravičeno pritoževal nad slabim papirjem, se letos ne more več — Da se je vzdržalo število naročnikov in celo zvišalo, je bilo potrebno povečati agitacijo za list. Ob jubilejnem letniku »Našega roda« so se razpisale tudi večje nagrade za naročnike in za poverjenike v vrednosti nad 10.000 din. — Organizaciji poverjenikov se je posvečala letos večja pozornost. Uprava je izdelala ob 3. številki lista posebno statistiko naročnikov po srezih, ki je kazala ob koncu leta 1938. v decembru sledečo sliko: Okraj 14. Ljubljana-mesto 1. Brezice 2. Celje 3. Crnomelj 4. Dol. Lendava 5. Dravograd 6. Gornji Grad 7. Kamnik 8. Kocevje 9. Konjice 10. Kranj 11. Krsko 12. Lasko 13. Litija 14. Ljubljana-mesto 15. Ljubljana-vzhod 16. Ljubljana-zahod 17. Ljutomer 18. Logatec 19. Maribor d. breg 20. Maribor 1. breg 21. Metlika 22. Murska Sobota 23. Novo mesto 24. Ptuj I 25. Ptuj II 26. Radovljica 27. Slovenj Cradec 28. Skofja Loka 29. Smarje pri Jelsak Skuoai St. uc. 6110 6908 9789 3116 6348 5591 2809 7092 5323 4050 4905 9246 6338 7253 6110 4963 5248 7458 4530 9492 12204 1919 9037 9037 6208 6647 5160 5568 4158 7228 182.921 St. narocn. 2078 641 1410 192 153 670 437 957 498 248 904 482 1197 767 2078 821 870 585 863 1144 1673 121 409 409 596 481 1511 621 452 541 21.715 v % 34 — 9,27 14,40 6,13 2,41 11,98 15,55 13,49 9,36 6,12 18,43 5.21 18,88 10,57 34 — 16,74 16,57 7,84 19,05 15,21 13,70 6,30 4,52 4,52 9,60 7,23 29.28 11,15 10,87 7,48 11,87 Na ostalih šolah je bilo še 1140 naročnikov, nekaj naročnikov je bilo iz drugih banovin, nekaj neučencev, knjižnic itd. Ta statistika je pokazala, da prav v obmejnih in narodno mešanih krajih, kjer bi morala biti potreba po dobrem slovenskem čtivu največja, je doseglo število naročnikov najmanjši odstotek. Celotno število naročnikov se je kasneje sicer nekoliko dvignilo, sorazmerje v odstotkih po srezih pa je ostalo prilično isto. Da bi imela čim večjo izbiro pri izdajanju knjig, je razpisala tudi lani Mladinska matica dve nagradi po 2500 in 2000 din za realno knjigo in knjigo za najmlajše. Na ta natečaj je prejelo tajništvo 17 rokopisov. Nagrajeni so bili 4 rokopisi, odkupljeni pa še 3 drugi. Prvo nagrado sta si delila Klemenčič (Iz starih in novih časov) in Hudales (Mama, kruha!), drugo pa Roš (Dija) in Černejeva (Pisani izprehodi). Da bi se vršilo delo v literarnem odseku čim točneje, se je izdelal letos poseben pravilnik. Mladinska matica postaja čim dalje bolj znana. Vabljena je na razne knjižne razstave. Na jubilejni razstavi slovenske knjige v Ljubljani ob 20 letnici Jugoslavije je bila pozvana, da uredi mladinski del razstave. Udeležila se je tudi razstave v Beogradu s knjigami m z mladinskimi ilustracijami. razstave »Otrok v kipu in sliki« v Jakopičevem paviljonu z ilustracijami in razstave jugoslovenske knjige v Sofiji s knjigami. Za publikacije Mladinske matice se kažc v poslednjem času tudi iz krogov izven Slovenije živahno zanimanje. To se vidi v raznih ocenah in raznih prevodih. Kunstova realna snov »Za tri dinarje elektrike« se prevaja iz »Našega roda« hkrati v hrvaščino, srbščino in v bolgarščino, Bevkova »Pesterna« je izšla v Italiji kot ponatis iz »Našega roda« v knjigi, Seliškarjeva »Janko in M.etka« se prevaja v srbščino, razne drobne stvari iz naše mladinske revije pa prinašajo v prevodu in ponatisu razni listi, med temi posebno pogostoma »Mladi Korotan« in »Moravski večernik«. O gospodarskem stanju Mladinske matice lahko rečemo, da je ugodno. Nima sicer dobičkov, ker za to ni niti ustanovljena, je pa samo njena knjižna zaloga vredna nad 100 tisoč dinarjev. Ne bomo navajali podrobnega dela številnih sej, rezultat dela so pač publikacije. Samo v tem poslovnem letu so izšle sledeče knjige: 1. »Naš rod« X. letnik, 2. Fran Roš: »Dija«, 3. Tone Seliškar: »Janko in Metka«, 4. V. Klemenčič: »Iz starih in novih časov«, 5. Cicibanova knjižnica III. zvezek, 6. Cicibanova knjižnica IV. zvezek, 7. Ciciban nastopa, 8. Klopčič-Černejeva: »Dedek Miha«. Letošnje publikacije so izšle v skupni nakladi 118.800 izvodov. To leto spada tako glede števila izdanih knjig, kot višine naklade med naboljša leta. Naklada »Našega roda« je bila doslej samo pri prvih dveh letnikih, ko je izhajal list še samostojno brez publikacij, višja kot letošnja, naklada rednih izdaj pa samo 1. 1930./31. Vse knjige so bogato ilustrirane, »Dija« dvobarvno, »Dedek Miha« pa celo 4barvno. Ta slikanica, ki je izšla v velikem formatu, na kartonastem papirju z velikimi barvnimi offsetreprodukcijami predstavlja najbolj bogato opremljeno knjigo, kar jih je izdala doslej Mladinska matica. Če bo odziv od strani učiteljstva in naročnikov povoljen, bo s podobnimi izdajami nadaljevala. Dvanajstletno delo Mladinske matice je rodilo uspeh, na katerega smo lahko ponosni. Zaslugo za ta uspeh ima v prvi vrsti naše požrtvovalno članstvo, ki se ni ustrašilo nobenih ovir in podredilo vse svoje energije za napredek in prospeh te naše kulturne ustanove. Odseki sekcije ŠOLSKO UPRAVNI ODSEK je razpravljal in pripravil predloge za finančni zakon za 1939./40. leto, ki so bili ob javljeni v okrožnici in v »Učit. tovarišu«. Tekoče zadeve pravnega značaja je odsek sproti reševal in dajal nasvete na zadevna vprašanja, sestavljal članom prošnje in pritožbe na razna oblastva v načelnih zadevah. ODSEK ZA OBMEJNO IN MANJŠINSKO ŠOLSTVO Pri banovinski skupščini dravske isekcije JUU 1. 1938. v Ljubljani je bil odseku za obmejno in marijšinsko šolstvo predložen pravilnik, katerega je upravni odbor naše sekcije odobril na svoji seji dne 29. dec. 1038. Glasom tega pravilnika ima ta odsek dva poročevalca in sicer za severno (bivšo mariborsko oblast) in enega za južno (bivšo ljubljansko oblast) okrožje naše banovine, sreske odseke pa tvorijo sreski poročevalci skupno s krajevnimi poročevalci, ki jih izbere sresko društvo. Sekcija JUU je ta pravilnik dostavila vsem isreskim društvom s pozivom, da ga proučijo ter izvolijo sreske odseke in poročevalce ter v smislu pravilnika uredijo delo tega odseka. Historiat tega odseka je bil podan že v lanskem poročilu in ga je priobčil tudi »Učiteljski tovariš« ob 'priliki nameravanega narodnega tabora v Mariboru ob dvajsetletnici naše države. Ponovno le podčrtavamo, da je odsek vsa leta zahteval složno, sistematično kulturno delo, izhajajoče in temelječe na gopodarsko-socialnih prilikah in potrebah našega obmejnega ljudstva. Le potom pročevanja teh prilik in z upoštevanjem teh potreb bo mogoče pomagati našemu zapuščenemu obmejnemu šolstvu, obmejnemu učiteljstvu in našemu celokupnemu obmejnemu življu! Ovire delovanja: V tehniškem oziru ovira delovanje velika razdalja sreskih odsekov in poročevalcev, katerih stik s sekcijskim poročevalcem je možen le pismenim potom, nemogoč pa potom koristnejših sej in sestankov, ker ni finančnega kritja. Večina društev se pravilniku ni odzvala ter sekcijskemu poročevalcu ne pošilja oziroma le redko nepopolna delovna in situacijska poročila. Glavna in sramotna ovira uspešnejšemu odsekovemu delovanju je kljub resnosti polni sedanji dobi vedno naraščajoča nestrpnost in Tazpaljevanje politično strankarskih strasti te-r s tem v zvezi vmešavanje laikov - eksponirancev v naša šolsko- in izvcnšolsko-prosvetna in učiteljska vprašanja! To in pa dejstvo, da ise to nestrpnost zanaša že tudi v preštevilne mladinske arganizacije, smo že grajali pred več leti, ker se vmešavajo neučitelji v šolsko vzgojo in pouk. Baš v tem tiči razlog, zakaj se danes učiteljstvo odteguje javnemu udejstvovanju, za katero ne ve, kaj ga — čaka! Zalostno je, da se danes ne vpraša prvenstveno, če si dober vzgojitelj in učitelj, marveč glavno vprašanje — pogoj visega je: katere stranke pristaš si! in s tem — ni prizanešeno niti meji, niti mejašem! Delovno poročilo: To je treba presojati z upoštcvanjem prej navedenih ovir. V svrho izdatnejšega in složnejšega delovanja je odsek gojil delovne stike z vsemi našimi narodno - obrambnimi društvi. Ugotavljali smo ponovno. da je vsako učno mesto v obmejnem ozemlju smatrati za častno, visoko odgovorno in zaupno, nikakor pa ne za poizkusno ali celo kazensko! Vse učitelijstvo, zlasti še obmejno, bo svojim velikim in odgovornim nalogam doraslo edino le, če se mu zajamči mir, stalnost in ekisistenčna možnost! Slednje še ne predstavljajo posebne nagrade, za katere bi se naj nonujal in s svojim delom hvaiil posameznik sam, marveč je v to svrho potrebno isplošno zboljšanje službenih prejemkov oziroma pomaknitev vseh obmejnih šol v drugi plačilni razred. V neporesno obmejnih srezih imam^ od XU do Vj učiteljskih pripravnikov, ki na nekaterih šolah tvorijo večino oziroma celotni učiteljski zbor, kar ni niti v njihovem niti v šolskem in obmejno-narodno delovnem interesu. Vse omenjene zahteve srao ob raznih prilikah priobčili javnosti v raznih resolucijah in Ispomenicah, ki tvorijo žal edino možnost in obliko našega izraževanja in klicanja k ureditvi težkih obmejnih probiemov. Po smo storili o priliki skupnega zborovanja štirih obmejnih učiteljskih društev dne 11. decembra 1938. v Mariboru, dne 3. junija 1939. ori zborovanju sreskega učiteljskega društva Maribor-levi breg, dne 10. junija t. 1. pri jubilejnem zborovanju 14 učiteljskih društev v Ptuju in so slične zahteve stavila in objav ljala pri svojih zborovanjih tudi ostala učitejlska društva. Po želji odseka in meddruštvenega narodno obrambnega odbora smo v Mariboru predložili banovinskemu svetu v Ljubljani obširno predstavko ob priliki obravnave banovinskega proračuna za 1 1939./40. V bodoče: Odsek pripravlja poizvedovalnice o najnujnejših javnih delih v obmejnih krajih, poizvedovalnice o stanju in možnosti složnega inarodnega delovanja v posameznih krajih, sestavo rednih situacijskih paročil itd. o čemur se bomo posvetovali pri letošnji banovinski skupščini. Odsekovo delo je vse premalo porazdeljeno in se naših tovarišev vedno bolj polašča malodušje spričo redko doseženih uspehov. Zahvalliti ise pa moramo UP ter Odseku učiteljic za njuno požrtvovalno sodelovanje pri reševanju težkib obmejnih vprašanj. Priznati moramo. da nam je oblast v mnogočem ustregla ter zato v pravem idealizmu domoljubja nadaljujemo z našimi prizadevanji! UČITELJSKI POKRET V minulem poslovnem letu, t. j. v tretjem letu svojega obstoja, je nadaljeval Učiteljski pokret svoje zastavljeno delo iz prejšnjega leta: raziskavanje življenjskih razmer, v katerih živi naša šolska mladina. Da bi mogel vršiti to delo sistematično in homogeno, je bil prirejen v dneh 13. in 14. julija 1938. poseben tečaj, na katerem so se obravnavale sledeče teme: »Naš program« (Majhen), »Poti in metode našega dela (Mencej), »Preiskovanje prehranljivosti našega otroka« (Hudales), »Preiskovanje inteligenčne stopnje otrok« (Mencej) in »Praktični izgledi našega dela v razredu« (Ledinek). Tečaja se je udeleževalo ca. 45 učiteljev in učiteljic iz nad polovico slovenskih šolskih okrajev. Ker je vprašanje o prehrani stvarno in formalno zelo komplicirano in brez predhodnega načelnega sporazuma glede metode tega raziskovanja nerešljivo, se ie omejil Učiteljski pokret v lanskem letu le na načelne razprave v svojem glasilu, delo samo je pa prenesel na bodoče šolsko leto. Čas minulega leta je pa izrabil za to, da je raziskal veliko število otrok iz različnih predelov Slovenije glede obleke ter telesnega razvoja. Rezultat prvega anketiranja je bil objavljn v 2. številki lanske »Prosvete«. V njem so pokazane nad vse zanimive strani iz naše narodne, socialne in gospodarske strukture. Zbran material (anketiranih je bilo v celoti 8458 otrok) nudi vsakemu učitelju dragocen vpogled v razmere našega podeželja. Poučen je zlasti različen življenjski standart slovenskega podeželskega življa, ki se kaže — statistično obdelan in nazorno razvrščen — v teh razpravah. Nadalinje proučevanje je veljalo telesnemu razvoju naše šolske dece. Žal, da se celotno delo ni moglo še objaviti v »Prosveti«, kjer sta izšli v 3. številki samo poročili iz dveh različnih slovenskih predelov. Vedno nujneje se čuti potreba po razširitvi »Prosvete«, ki v svojem sedanjem obsegu na 64 straneh ne more držati vzporednega koraka z delom Učiteljskega pokreta samega. Toda tudi že priobčeni odlomek kaže nazorno iste zakonitosti našega socialnega in gospodarskega stanja, kakor so jo pokazale že ankete o stanovanjskih razmerah, fizični zaposlenosti in obleki naših šolskih otrok. »Prosveta« sama, ki ie stopila po sklepu banovinske skupščine zadnji dve leti izključno v službo programatičnega dela Učiteljskega pokreta. se je od lanskega leta še izpopolnila: dvignila se je na še višjo ravan ter pridobila na resnositi in temeljitosti. Res je sicer, da ne zvene iz njenih strani romantične in sentimentalne panegirike na naše razmere, toda tega niso krivi njihovi raziskovalci, ampak razmere same. Vemo pa za gotovo, da neugodna slika našega narodnega življa ne bo nikogar odvrnila od dela za narod, marveč bo optimizem in požrtvovalnost slovenskega učiteljstva še podžgala. V nas ni pesimizma in prav zato potrebujemo resnične podobe narodne stvarnosti, da bomo vedeli na pravem mestu in ob pravem času zastaviti svojo pomoč tam, kjer je najnujnejša. Zato zaslužita toliko delo Učiteljskega pokreta kakor njegovo glasilo »Prosveta« vso moralno in materialno podporo svoje or2anizacije, prav tako pa vse narodno zavedne slovenske javnosti in odločilnih činiteljev. ODSEK UČITELJIC Minula bodo tri leta, odkar se je odsek učiteljic uvrstil med ostale odseke pri sekciji. Izginilo je nerazpoloženje glede ustanovitve odseka, delo v odseku se je razvilo, krog delavnih tovarišic razširil, program odscka je vključil v delu vse članstvo organizacije. Med letom je izgubil odsek delavno in zavedno članico tov. Anko Cehiarievo. Lep spomin njej, njenemu delu, zahvala in priznanje. Od,sek učiteljic je delal na vseh pravnih, moralnih in materiainih vprašanjih, ki zadevajo učiteljice. Vse svoje moči je posvetil delu za ukinitev celibata. Pritegnil je k delu zlasti mlajše tovarišice, ki so se s članki oglašale v »Učit. tovarišu«. Sestavljal je resolucije in spomenice za ukinitev uredbe o celibatu. Njegovo delo ni bilo brezuispešno. S fin. zak. za 1. 1939./40. je bila ukinjena odločba o celibatu, ki je vrnila učiteljici drž. uradnici svobodo pri izbiri življenjskega tovariša. Važna je za na;s tudi dringa odločba. Drž. svet je v svoji seji odločil, da pripada učiteljici poročeni z neučiteljem stanarina in kurivo, ako bivata na raznih krajih. Znatno število tovarišic bo potom te odločbe prišlo do svojih zakonskih pravic. Nerešenih je še več vprašanj, ki zadevajo učiteljico. V prvi vrsti je vprašanje prejemkov poročenih učiteljic. Za ugodno rešitev tega vprašanja bo mora! odsek v prihodnje zastaviti vse svoje delo. 2e v minulem letu je odsek učiteljic razposlal is:res. društvom okrožnico, v kateri prikazuje nujno potrebo narodno obrambneaa dela in vabi k sodelovanju. Narodno obrambno delo je odsek sprejel v svoi program in ga pričel konkretno izvajati. Sekcija PRK si je na prošnjo odseka osvojila ta del našega programa ter ga vključila v svoj program. Podprla je s tem naše delo, ter ga potom svojih okrožnic priporočala svojim edinicam. Akcija pomoči otrokom v obmejnih in siromašnih krajih je obisegalai tri dele: 1. Zbiranje šolskih, mladinskih knjig, listov in šol. potrebščin. 2. Zbiranje obleke, perila in obutve. 3. Zblranje perila za dojenčke. Pri akciji je sodelovalo 11 sres. društev in odsek učiteljic pri sekciji. V teh srezih je zbiralo darila 68 šol. Obdarovanih šol je bilo tudi 68 po enkrat, dvakrat in tudi trikrat. Odposlanih je bilo skoro 2000 knjig. mladinskih listov in knjig za odrasle. Te knjige so razveselile učence, obogatile siromašne knjižnice, vzbudile pa povsod zanimanje in ljubezen do slovenske knjige. Dalje je bilo odposlaniih 2561 kosov raznih šol. potrebščin, 664 kosov oblek, 783 kosov raznega perila, 592 kosov vol. pletenin, 444 parov nogavic in tokavic, ki so jih spletle učenke za svoje v slabih razmerah živeče tovarišice in tovariše in 94 parov čevljev. Razen tega je bilo odposlanih mnogo živil, peciva, igrač in perila za dojenčke. V tretjem delu akcije še nimamo poročil. Smelo lahko trdimo, da je slov. učiteljstvo z akcijo uspel!o. Akcija je obračala vso pozornost na kraje, kjer je bila pomoč najnujnejša. Pokazala je, da ortroci in njih starši v naših obmejnih krajih niso osameli in od celote odtrgani, marveč potom te akcije trdno povezani v eno samo narodno družino. O tem nam pričajo prisrčne zahvale otrok, poročila šol. upraviteljev in dopisovanje mladine. Vprašamo se, odkod vsa sredstva za zblrke, ki so v celoti vredne težke tisočake? — Dobra volja, Ijubezen do naše zemlje, in potrebe po tesni povezanosti in odgovornosti do svojega bližnjega ter delavnost vsakega poedinca so bile one tvorne sile, ki so se v težkih časih strnile v celoto, močno in veliko, iz katere so črpali moči oni, ki so je bili najpotrebnejši. Najmlajši šoloobvezni otrok, društva, tvrdke, tovame, ženska in narodnoobrambna društva, kakor tudi posamezniki, vsi so delali, zbirali in pripravljali darove za obdaritev otrok ob naši meji. Nekatera sres. učiteljska društva niso pošiljala poročil, zato je bilo tudi sesitavljanje celotnega poročila otežkočeno, in uspeh vsega dela bi bil lahko še vidnejši. Odsek apelira na vsa sres. društva, da si osvoje, kjer so dani pogoji, to naše delo, kar bo pripomoglo v prihodnjem letu še k veojeu razmahu in uspehu. Za banovinsko iskupščino predlaga odsek naslednje: 1. Ponavljamo svojo zahtevo, da se izenačijo prejemki poročenih učiteljic z ostalimi, ker je krivično in nemoralno ter de!u v škodo, da je del učiteljsitva slabše plačan od ostalih, čeprav opravlja enako delo. Po statistiki, ki jo je izdelal odsek učiteljic, je razvidno, da je število rojstev v družinah poročenih učiteljic v zadnjih letih neznatno ter znaša na družino 0,06 %, kar je gotovo posledica nezadostnih prejemkov zaradi ukinitve draginjskih doklad, stanarine in in kuriva. 2. Pouk na učiteljiščih naj se reorganizira tako, da bi bili bodoči učitelji in učiteljice dovolj poučeni o gospodarstvu in zadružništvu, učiteljice pa naj dobe še posebej praktičen pouk iz gospodinj.stva in o negi dojenčka. Razmere so namreč pokazale, da je omenjeno znanje učiteljstvu pri izvenšolskem delu najbolj potrebno. 3. Pri razpisu upraviteljskih mest na mešanih šolah naj bo razvidno, da za ta mesta lahko prosijo tudi učiteljice, kakor jim je po zakonu dana možnost. 4. Zahtevamo, da ponovno stopi v veljavo § 87. u. z., ki daje učiteljicam - materam z nad 3 otroki po 20 letih službe pravico do upokojitve na lastno prošnjo. 5. V interesu narodno ogroženih krajev je, da se na večrazredne šole v obmejnih srezih zopet nastavijo učit. žen. roč. del, ki bi vodile poleg svoje zaposlitve v šoli tudi šivalne tečaje. GOSPODARSKI SVET SEKCIJE Gospodarski svet je imel v letošnjem letu 4 seje ožjega odbora in 2 seji širšega odbora. Gospodarski svet ise bavi z napredkom stanovskega gospodarstva in to delo opravlja že 9. leto. Zaradi odstopa prejšnjega načelnika gospodarskega sveta se je v zmislu pravilnika učiteljskega gospodarskega sveta in na podlagi čl. 4. izvolil nov odbor, kateremu načeluje tov. Michler Ivan. Na sejab širšeaa gospodarskega sveta so bila podana poročila o stanovskib gospodarskih in socialnih usta- novah in se je določil tudi delovni program gospodarskega ;sveta, ki se glasi: 1. Poživi in pojači naj se lansko leto vpeljana akcija za pridobivanje novih članov Učiteljske tiskarne; 2. Z osebno agitacijo naj se razširi krog kupovalcev in naročnikov; 3. Posebno je priporočati šol. upraviteIjem, da po možnosti krijejo kolikor mogoče svoje potrebe v knjigarni Učit. tiskarne. 4. Obnovi naj se akcija za pridobitev novih zavarovancev »Samopomoči učiteljskih otrok«. Za izvedbo prve in druge točke programa so se takoj odposlale potrebne okrožnice na poverjenike Učiteljske tiskarne. Ti so z vso znano marljivostjo vršili prevzeto delo in danes ima tiskarna med učiteljstvom okofi 600 zadružnikov. Tudi na zborovanjih so poročali poverjeniki o stanju naših gospodarskih in socialnih ustanov in priporočali učiteljstvu, naj vse svoje potrebščine kupuje v stanovskih podjetjih. Za poživitev nabiralne akcije zadružnikov ,so bili sklicani v Ljubljani, Celju in Mariboru sestanki poverjenikov Učiteljske tiskarne. Iz poročil je bilo razvidno. da imajO s prevzetim delfom mnogo težav in da jih bodri pri delu le stanovska zavest in želja, da bi najmočnejše podjetje kmalu postalo res najtrdnejša opora organizacije. Med drugim je bila tudi izražena želja, naj >se taki sestanki vrše večkrat na leto, da bi društveni gospodarski referenti ddbivali potrebne informacije o UčitellisM 'tiskarni. Glede tretje točke so bile odposlane okrožnice na vse poverjenike Učitelj'ske tiskarne, v katterih se je točno obrazložilo, kaj Vise lahko kupujejo upraviteljstva o našilh knjigarnah. Tudi glede četrte točke delovnega programa so se razposlale okrožnice, a so pozivi dosegli neznaten uspeh. Članstvo pri tej zadrugi narašča počasi. Upoštevati na moramo, da je predvsem potrebno, da pridobimo sedaj najprej članstvo za Učiteljsko tiskarno, kot našo največjo in najvažnejšo gospodarsko ustanovo in nato še za druge ustanove. Na predlog predsednika sekcije je tajništvo izdelalo statistični pregled udejstvovanja učiteljstva v gospodarskih in socialnih ustanovah, dalje pregled šol in naročnikov »Našega roda« v posameznih srezih in pregled vseh izdanj »Mladinske matice« od njenega obstoja dalje. Pcnovno pa moramo poudariti, da slabo gmotno stanje med učiteljstvom še vedno ovira gospodarski svet pri njegovem delu. Z dobro voljo in hotenjem pa bo učiteljstvo omogočilo gospodarskemu svetu vršiti one naloge, za katere je bil poklican v življenje. ODSEK BREZPOSELNIH UČITELJSKIH ABITURIENTOV Brezposelni učiteljski abiturienti in abiturientke so organizirani v OBUA. Odsek ima svojo pisarno, ki je predvsem informativnega, posredovalnega značaja in ki je istočasno njihov lokal, kjer je članom stalno na razpolago ca. 25 najaktualnejših stanovskih, literarnih in političnih revij in časopisov. Delo v odseku se je radi zmanjšanega števila in zaposlenosti članstva z instrukcijami in oistalimi priložnostnimi zaslužki precej omejilo. Iz tega razloga ni odsek podvzemal običajnih večjih akcij, ker ni mogel računati s pctrebno udeležbo in sodelovanjem. Odsek skrbi za instrukcije in ugodnosti, ki jih naša organizacija uživa in prireja kulturno - debatne sestanke. Odsek je preskrbel tovarišem (-icam) vodstvo in nadzorstvo raznih mladinskih počitniških kolonij'. V januarju je v posebni deputaciji interveniral pri ministru prosvete radi nastavitev, predvsem starejših letnikov, z običajnim uspehom. Z organizacijama brezpaselnih tovarišev v Mariboru in Zagrebu vzdržuje stalne stike; nameravane skupne akcije pa žal ni uspel izvesti. Odsek ima v stalni evidenci vseh 200 tovarišev (-ic). V poslovnem letu 1938./39. je imel odbor 4 seje in 2 člamska sestanka. ODSEK ZA STROKOVNO NADALJE- VALNE TER ZA KMETSKO IN GOSPO- DINJSKO NADALJEVALNE ŠOLE Ta odsek c<bsega dva dela. Za prvega t. j.: za strokovno nadaljevalne šole obstoja odbor, ki je med letom deloval in stavil predloge sekciji za izboljšanje položaja učiteljstva na teh šolah. Za drugi def tega odseka pa v Ljubljani nimamo tovarišev. ki bi na tem polju delovali. Edini, ki na tem polju dela je bil delj časa bolan. Poleg tega obstoja še posebno občestvo za te šole, v katerem se marljivo udejstvujejo inaši člani. Visekakor bi morali delo v tem odseku poživeti in najti kritje, da bi se lahko sej in posvetov udeleževali oni tovariši in tovarišice, ki se na tem polju udejstvujejo. Kljub temu je sekcija izvršila sklepe skupščine in skušala realizirati predloge. ŠOLSKI RADIO Šolski radio odsek bo zaključil z Vidovdansko oddajo osmo leto svojega obstoja. Radijska oddajna postaja je tudi v tem šolskem letu pripomogla z denarno podporo, da sta ostali v programu 2 tedenski uri, in sicer v torek in petek od 11. do 12. ure. Le v juniju je v šolskem radiu zaradi skrčenega urnika radijske postaje po ena tedenska oddaja in to v torkih. V tekočem letu je bilo 65 oddaj. Te šolske ure so bile letos posebno pestre, ker so bile na programu mnoge pokrajinske oddaje in i.gre, v katerih je bila glavna misel ljubezen do kmetskega doma. Po vsaki šolski radio uri je bila tudi napoved novic, ki so bile vzgojnega, nacionalnega, higienskega in poučnega značaja. Te novice so napoVedovali brezposelni učiteljski abiturienti. Kr. banski upravi je poslal odsek prošnjo, da vstavi v svoj vsakoletni proračun aotovo vsoto za nabavo šolskih radijskih aparatov in za njihovo vzdrževanje. Prošnja pa je bila neugodno rešena. UČITELJSKI PEVSKI ZBOR »EMIL ADAMIČ« Na lanski *;borovi skupščini je članstvo UPZ izbralo v upravni odbor sledeče člane: predsednik Drago Supančič; podpredsednika Kobentar Anton in Andreja Grumova; tajnik Vinko Rupnik; gospodar Lumbar Bogo; arhivar Lumbar Gabrijel; odborniki Štrukelj Andrej, Pečar Srečko, Petrovčič Mara in Zdešar Zora; za namestnike pa Kneisel Vida, Velnar Amalija. Andolšek Ludovik in Schubert Štefanija. V artistični odbor so bili izvoljeni tov. Kobentar Anton, Gobec Radovan, Štrukelj Andrej, Skok Ferdo in Zdešar Zora. Nadzorni odbor so sestavljali tov. Štrukelj Fanči, Dodič Ivan in 2itnik Maks. V tekočem poslovnem letu je imel upravni odbor 4, načelstvo 2, artistični odbor 2 seji, skupnih sej upravnega in artističnega odbora pa je bilo 4. Na sejah so odborniki reševali tekoče zadeve, ki so razvidne spodaj. UPZ je imel 6 pevskih tečajev, in sicer v avgustu leta 1938. 5 dni, v septembru 3 dni (samo za moški zbor), v novembru 2 dni, v januarju t. 1. 4 dni, v marcu 3 dni, v aprilu 3 dni in dvodnevni pevski tečaj v mesecu maju pred odhodom na pevsko turnejo po Bosni, Hercegovini in Dalmaciji. Na teh pevskih vajah se je zbor pripravljal za nastop v Mariboru in pevsko turnejo. Pevskih vaj- se je udeleževalo od 75 do 80 članstva. Učiteljski pevski zbor »Emil Adamič« je priredil 19. novembra v Mariboru koncert v okviru proslave 20-letnice osvobojenja in zedinjenja, katero so priredila obmejna učiteljska društva. Ob podpori mariborskih tovarišev in tovarišic je nastop izpadel v splošno zadovoljstvo. Od 8. do 17. maja je UPZ izvedel pevsko turnejo po Bosni, Hercegovini in Dalmaciji. Nastopil je v Slavonskem Brodu, Zenici, Sarajevu, Mostarju, Dubrovniku in Splitu. Aranžmaje nastopov in bivanja so prevzela povsod učiteljska sreska društva in skoro v vseh krajih so bila sklicana na dan nastopa UPZ učiteljska zborovanja, da se je tako javno poudarila solidarnost učiteljskih vrst v naši državi. Ceprav je izvedel UPZ s to turnejo pot, katere ni absolviral še noben večji slovenski zbor zaradi visokih letoviščarskih cen, je turneja po Bosni in Dalmaciji uspela nadvse zadovoljivo. Po sklepu lanske banovinske skupščine je UPZ razposlal naknadno na naslov različnih šol okoli 300 glasbenih edicij »Materinski dan«. UPZ je vrnilo delo okoli 150 šolskih upraviteljstev. Ker je UPZ pokril stroške za svojo edicijo »Materinski dan«, je pričel pripravljati glasben priročnik z naslovom »Štirje letni časi«, v katerem bodo zbrane pesmice za različne prilike med šolskim letom. UPZ ima z izdajanjem glasbenih priročnikov mnogo dela in stroškov, kar pa mu ne bi bila tako velika ovira. ako bi šole in učiteljstvo pridno segalo po njegovih izdajah. Glasbeni priročnik »Štirje letni časi« bo izšel v prihodnjem poslovnem letu. UPZ je mislil v pretečenem poslovnem letu izvesti skupno organizacijo vseh mladinskih zborov naše banovine in je izdal v »Učiteljskem tovarišu« več pozivov za podatke. Zbor je prejel na te pozive samo 4 odgovore. Z ustanovitvijo skupne organizacije mladinskih zborov je imel UPZ namen, moralno in deloma tudi gmotno podpreti delo mladinskih pevskih zborov, dajati navodila, prirejati skupne nastope, skrbeti za notni material itd. UPZ bo skušal s ponovnimi pozivi realizirati to zamisel. Na svoji lanski skupščini je sprejel zbor sklep, da ustanovi v teku leta iz vrst Ijubljanskega učiteljstva pogrebni moški zbor, da se ne bi vršili učiteljski pogrebi v Ljubljani brez petja, kar se ne strinja s slovesom učitelja pevca. UPZ je bil pripravljen preskrbeti lokal in notni material, toda kljub temu je prejel na svoje ckrožnice, ki jih je razposlal na ljubljanske šole, štiri odgovore. Za sodelovanje se je priglasilo Ie 8 tovarišev. V prihodniih letih bo skušal zbor izpeljatl tudi to svojo nalogo. Meseca septembra lanskega leta je gostoval v Ljubljani moški pevski zbor »Binički« iz Leskovca v vardarski banovini. UPZ je kot njegov častni član prevzel ves aranžma bivanja in koncerta ter se tako oddolžil za svoj sprejem v Leskovcu ob priliki pevske turneje po Srbiji. Za pogostitev imenovanega zbora je prispevala banska uprava, mestna občina ljubljanska, Hubadova pevska župa in UPZ. S koncertom v Mariboru se je poslovil od Učiteljskega pevskega zbora njegov dirigent, tov. Milan Pertot, ki je bil prestavljen v Maribor, kjer je prevzel pevovodsko mesto Glasbene Matice. Za novega dirigenta si je zbor izbral g. Pavla Šivica, profesorja na ljubljanskem konservatoriju. Oseba novega dirigenta je UPZ največja garancija. da bo napredoval v vsakem oziru do stopnje, ki je primerna slovesu učitelja - pevca. Z uprizoritvijo pravljične igre »V kraljestvu palčkov« si je UPZ nabavil vso potrebno garderobo in rekvizite. V pretečenem poslovnem letu si je več šol in društev izposodilo pri zboru imenovane rekvizite in garderobo. Tudi ostale šole si jih lahko izposodijo proti plačilu primerne odškodnine. Učiteljski pevski zbor stopa v petnajsto leto svojega delovanja in bo skušal tudi v bodoče ob moralni in materialni podpori svojih stanovskih tovarišev in tovarišic delati za napredek in procvit naše pesmi in petja v šoli. EKSKURZIJSKI ODSEK Pripravil in organiziral je do podrobnosti ekskurzijo v Bolgarijo. Ker so se tik pred zaključkom prijav odjavili številnj prijavljenci. je bil odsek primoran potovanje odpovedati. Po svojem zastopniku je sodeloval pri raznih posetih v Ljubljani. 2al, da je za ta odsek nemogoče dobiti v Ljubljani sodelavcev. Razmišljati bo potrebno o tem, kako bi se delo poživelo, ker so ravno učitelji najbolj številno zastopani pri potovanjih drugih organizacij. Znano pa je, da imajo učiteljske organizacije v drugih državah odlične ekskurzijske odseke, ki so tudi v materialno podporo drugim učiteljskim ustanovam. PEDAGOŠKO LITERARNI ODSEK Pri sekciji JUU v Ljubljani se je zaradi enotne linije pri pouku v slovenskih ljudskih šolah ustanovil pedagoško literarni odsek, katerega ismer in pomen sta razvidna iz pravilnika, ki so ga prejela vsa učiteljska sreska društva, da o njem razpravljajo na svojih zborovanjih. Na II. seji upravnega in nadzornega odbora sekcije so bili v odsek izvoljeni naslednji tovariši: Vranc, Dolgan, Roš, Hreščak, Ribičič in Kopriva. Odsek je na dveh sejah ugotovil posebno nujno potrebne priročnike, iskal stike za sestavljanje teh priročnikov s sposobnimi šolniki ter obravnaval prijavljene osnutke pomožnih in učnih knjig. ZAKLJUČEK Ob zaklfjučku moram ugotoviti, da obsega to poročilo le glavne obrise dela sekcije v poslovnem letu 1938^39. Vseh podrobnosti ni mogoče navajati, ker bi zavzele preveč prostora. Predpostavljam, da so tudi mnoge zadeve znane članstvu iz dopisov, okrožnic in iz objav v »Učiteljskem tovarišu«. Pri delu nas je bodrila zavest, da spremlja in podpira naše delo vse članstvo dravske sekcije, ki stoji trdno na načelih stanovske linije v organizaciji. Vas, predstavnike učiteljstva dravske sekcije prosim, da pregledate delo, izrečete svojo sodbo in nam daste novih predlogov in nasvetov za bodoče.