Blaž Plaznik Šporin1, Jurij Bon2, Polona Rus Prelog3
Zdravljenje vedenjskih in psihičnih simptomov
demence z metodami neinvazivne možganske
stimulacije
Non-invasive Brain Stimulation Methods of Treating Behavioural
and Psychological Symptoms of Dementia
IZvLEČEK
KLJUČNE BESEDE: demenca, vedenjski in psihični simptomi demence, spreminjanje vzdražnosti
možganske skorje, neinvazivna možganska stimulacija
Demenca zaradi visoke prevalence predstavlja velik javnozdravstveni problem, zaradi sta-
ranja prebivalstva pa se v naslednjih desetletjih pričakuje še dodaten porast števila bol-
nikov. Demenci so pogosto pridruženi vedenjski in psihični simptomi, ki pomenijo težji
potek bolezni, otežujejo skrb za obolele bolnike in dodatno nižajo kakovost njihovega življe-
nja. Zaradi slabe odzivnosti vedenjskih in psihičnih simptomov na farmakološko zdrav -
ljenje zanimanje v zadnjem času zbujajo nefarmakološke metode zdravljenja, med njimi
tudi različne metode neinvazivne možganske stimulacije, ki delujejo preko spreminja-
nja sinaptične aktivnosti živčnih celic in s tem vzdražnosti možganske skorje s pomoč-
jo električnega toka ali magnetnih pulzov. Gre za varne metode z blagimi in prehodnimi
stranskimi učinki. Učinkovitost in varnost metod neinvazivne možganske stimulacije pri
zdravljenju vedenjskih in psihičnih simptomov demence je bila potrjena v več kliničnih
raziskavah, kot najuspešnejša oblika metode neinvazivne možganske stimulacije v tem
kontekstu pa se je glede na dosedanje podatke izkazala ponavljajoča transkranialna magnet-
na stimulacija. V članku je predstavljen pregled literature z izsledki omenjenih kliničnih
raziskav.
abSTracT
KEY WORDS: dementia, behavioural and psychological symptoms of dementia, modulation of cortical
excitability, non-invasive brain stimulation
Due to its high prevalence, dementia represents a big public health problem and becau-
se of the ageing population it is expected that the number of patients will continue to
rise. Dementia is commonly associated with behavioural and psychological symptoms
of dementia, which signify a worse prognosis, challenges in caring for these patients and
1 Blaž Plaznik Šporin, dr. med., Univerzitetna psihiatrična klinika Ljubljana, Chengdujska cesta 45, 1260 Ljubljana;
bplaznik@gmail.com
2 Doc. dr. Jurij Bon, dr. med., Univerzitetna psihiatrična klinika Ljubljana, Chengdujska cesta 45, 1260 Ljubljana;
Katedra za psihiatrijo, Medicinska fakulteta, Univerza v Ljubljani, Chengdujska cesta 45, 1260 Ljubljana
3 Asist. dr. Polona Rus Prelog, dr. med., Univerzitetna psihiatrična klinika Ljubljana, Chengdujska cesta 45, 1260 Ljubljana
467Med Razgl. 2023; 62 (4): 467–75 • doi: 10.61300/mr6204d11 • Pregledni članek
mr23_4_Mr10_2.qxd  28.11.2023  6:41  Page 467
VPSD (agitacija, agresija in psihoza) so
pomembni napovedniki tveganja za obrav-
navo bolnika v ustanovi zaprtega tipa (4).
Za oceno VPSD se uporabljajo različne
lestvice, med pogosteje uporabljenimi je
Seznam nevropsihiatričnih simptomov (The
Neuropsychiatric Inventory, NPI) (8).
Možnosti zdravljenja VPSD se v zadnjih
letih raziskujejo in razvijajo. Glede na stop-
njo prizadetosti bolnika uporabljamo razli-
čne pristope. Zdravljenje je lahko ne -
farmakološko (prepoznavanje in zdravljenje
sprožilnih dejavnikov, npr. okužbe; vedenj-
ska terapija, vadba veščin sporazumeva-
nja), ob vztrajanju ali veliki izraženosti
težav pa se priporoča farmakološka terapija.
Najpogosteje za zdravljenje VPSD uporab -
ljamo antipsihotike, antidepresive, stabili-
zatorje razpoloženja, zaviralce acetilholin-
esteraze in memantin, ki lahko povzročajo
resne stranske učinke, njihova učinkovitost
pri zdravljenju VPSD pa ni bila nedvoum-
no dokazana (9–12). To je v zadnjih letih pri-
spevalo k razvoju nefarmakoloških metod
za zdravljenje VPSD, kot je neinvazivna
možganska stimulacija (angl. non-invasive
brain stimulation, NIBS) (13, 14). 
NEINvaZIvNa mOŽGaNSKa
STImULacIJa 
NIBS se je v zadnjih desetletjih izkazala kot
učinkovit pristop k zdravljenju na terapijo
odporne depresije, motoričnih simptomov
po možganski kapi, nevropatske bolečine in
468 Blaž Plaznik Šporin, Jurij Bon, Polona Rus Prelog Zdravljenje vedenjskih in psihičnih simptomov …
a worse quality of life. Due to the resistance of behavioural and psychological symptoms
of dementia to pharmacological treatment, there is an increased interest in their non-
pharmacological management, including different methods of non-invasive brain sti-
mulation. These have effect by modulating the synaptic activity of the neurons and cortical
excitability with electric current or magnetic pulses. These methods are safe with mild
and transient side effects. The efficacy and safety of non-invasive brain stimulation in
the treatment of behavioural and psychological symptoms of dementia were confirmed
in several clinical studies, with repetitive transcranial magnetic stimulation being the
most successful, according to studies published so far. In this article, the review of lite-
rature and results of these studies are presented.
UvOd
Demenca je sindrom, ki ga povzročajo razli-
čne možganske bolezni, navadno kronične
ali napredujoče, pri katerih se pojavlja več
motenj na področju višjih živčnih dejavnosti
možganske skorje: spomina, mišljenja,
orientacije, razumevanja, računskih zmož-
nosti, učnih sposobnosti ter govora in pre-
soje (1). Po trenutnih ocenah je svetovna
prevalenca demence približno 57 milijonov,
v naslednjih desetletjih pa je pričakovati
dodaten porast, prevalenca za leto 2050 je
ocenjena na 150 milijonov (2). Najpogostejši
vzrok demence je Alzheimerjeva bolezen
v 60–80%, sledijo ji žilna demenca v 5–10%,
frontotemporalna demenca (FTD) v 3–10%,
demenca z Lewyjevimi telesci v 5 % in
druge, redkejše oblike demence. Etiologija
je pogosto tudi mešana (3).
Poleg motenj kognitivnega delovanja se
pri veliki večini (58–97 % bolnikov) v raz-
voju demence pojavijo tudi nevropsihia-
trični oz. vedenjski in psihični simptomi
demence (VPSD) (4–7). VPSD so raznolika
skupina simptomov, ki jih delimo na psi-
hične simptome, kot so simptomi depresi-
je, apatija in psihotični simptomi, in na
vedenjske simptome, kot so agitacija, agre-
sija ter motnje spanja. VPSD predstavljajo
breme tako za bolnika kot za njegove bliž-
nje oz. za osebe, ki ga negujejo. Povezani so
s tveganjem za sekundarne zaplete, kot so
padci in poškodbe, pogosto so tudi vzrok za
bolnišnično zdravljenje. Nekateri izmed
mr23_4_Mr10_2.qxd  28.11.2023  6:41  Page 468
stanja hlepenja (angl. craving) pri odvisno-
sti od psihoaktivnih snovi (13, 14). Učinko -
vitost metode je bila dokazana tudi pri
depresiji ob Parkinsonovi bolezni (13, 14). Gre
za različne metode, pri katerih s pomočjo
električnega toka ali magnetnih pulzov, ki
jih oddaja elektroda oz. tuljava, spreminja-
mo sinaptično aktivnost živčnih celic in
s tem vzdražnost možganske skorje. Klinično
sta trenutno najbolj uporabni dve vrsti ne -
invazivne možganske stimulacije: trans -
kranialna stimulacija z enosmernim elektri-
čnim tokom (angl. transcranial direct current
stimulation, tDCS) in ponavljajoča trans -
kranialna magnetna stimulacija (angl. repe-
titive transcranial magnetic stimulation, rTMS).
tDCS za stimulacijo uporablja šibek
električni tok, najpogosteje 2 mA ali manj.
Tarčni del možganov doseže preko elek-
trode, pritrjene na ustrezno področje na
skalpu. Elektroda je na skalp nameščena le
v času izvajanja stimulacije, nato jo osebje,
ki stimulacijo izvaja, sname. Pri stimulaci-
ji z anodo pride do povišanja, pri stimula-
ciji s katodo pa do znižanja membranskega
potenciala priležnih živčnih celic (15).
Pri rTMS za stimulacijo uporabljamo
ponavljajoče se magnetne pulze. Oddaja jih
elektromagnetna tuljava, nameščena na
skalpu nad tarčnim delom možganov.
Tuljava je na skalp nameščena le v času
izvajanja stimulacije, nato jo osebje, ki sti-
mulacijo izvaja, sname. Zaporedja pulzov
z visoko frekvenco (> 5 Hz) povišajo, zapo-
redja z nizko frekvenco (< 1 Hz) pa zmanj-
šajo vzdražnost možganske skorje (16). 
Poleg klasičnega načina rTMS se v zad-
njem času uporablja tudi protokole stimu-
lacije s tripleti theta (angl. theta burst sti-
mulation, TBS), ki temeljijo na magnetni
stimulaciji tako kot rTMS, vendar so pulzi
v zaporedja razporejeni na načine, ki opo-
našajo fiziološka proženja živčnih celic
v možganskih omrežjih. Pri TBS stimulira-
mo s tripleti, v katerih si trije pulzi sledijo
s frekvenco 50 Hz, tripleti pa se ponavljajo
na vsakih 200 ms, kar ustreza frekvenci
theta. Ločimo stimulacijo s prekinitvami
(intermitentno) s tripleti theta (angl. inter-
mitent theta burst stimulation, iTBS) in
neprekinjeno (kontinuirano) stimulacijo
s tripleti theta (angl. continous theta burst
stimulation, cTBS). Pri iTBS se dvosekund-
ni intervali stimulacije s tripleti izmenju-
jejo z osemsekundnimi intervali brez sti-
mulacije. Za cTBS je značilna neprekinjena
stimulacija s tripleti. Izkazalo se je, da iTBS
povečuje vzdražnost možganske skorje,
cTBS pa jo zavira. Prednost TBS v primer-
javi z rTMS sta izrazito krajši čas in nižje
jakosti stimulacije (17).
Tako rTMS kot tDCS sta varni metodi
z opisanimi blagimi in prehodnimi stran-
skimi učinki, kot so mravljinčenje, boleči-
na in neprijetni občutki na koži, ki se
pojavijo na stimuliranem področju med
izvajanjem stimulacije (18–26). 
Večina objavljenih raziskav, ki je pro -
učevala vpliv NIBS pri bolnikih z demen-
co, se je prvotno ukvarjala z vplivom tera-
pije na kognitivne motnje. Pozitiven vpliv
na kognicijo pri bolnikih z Alzheimerjevo
demenco so v več kliničnih raziskavah
ugotovili predvsem pri uporabi rTMS (18,
27, 28). Dve metaanalizi objavljenih raziskav
sta pokazali večji učinek pri bolnikih z blago
in zmerno demenco (29, 30). Dokazi učin-
kovitosti tDCS na izboljšanje kognicije so
manj prepričljivi, čeprav je metaanaliza,
opravljena leta 2022, ugotovila izboljšanje
globalne kognicije in spomina pri bolnikih
z Alzheimerjevo demenco (21, 22).
Vpliv NIBS na VPSD pri demenci je za
zdaj še slabše proučen in razumljen kot
vpliv na kognicijo. V nadaljevanju so pred-
stavljeni obstoječi dokazi o učinkovitosti
metod.
TraNSKraNIaLNa STImULacIJa
Z ENOSmErNIm ELEKTrIČNIm
TOKOm
Objavljenih je bilo več raziskav, ki so pro -
učevale vpliv tDCS na VPSD pri različnih tipih
demence. Največ raziskav je bilo opravljenih
469Med Razgl. 2023; 62 (4):
mr23_4_Mr10_2.qxd  28.11.2023  6:41  Page 469
pri bolnikih z Alzheimerjevo demenco, za
razliko od raziskav rTMS pa so proučeva-
li tudi vpliv stimulacije pri drugih vrstah
demence. Rezultati so različni, metaanali-
ze učinkovitosti tDCS trenutno ne potrju-
jejo ne pri Alzheimerjevi demenci, ne pri
demencah z Lewyjevimi telesci in ne pri
FTD (30, 32, 33). 
Ena izmed prvih objavljenih raziskav, ki
so jo leta 2014 objavili Suemoto in sode-
lavci, je proučevala vpliv tDCS na apatijo
pri bolnikih z Alzheimerjevo demenco (19).
V 14 dni trajajočem protokolu so bolniki
prejeli šest stimulacij. V stimulirani skupini
niso ugotovili izboljšanja apatije. Prav tako
niso ugotovili izboljšanja sekundarnih opa-
zovanih dogodkov, depresije in VPSD kot
celote, merjenih z NPI. Opisovali so blage
stranske učinke, kot so neprijeten ali pekoč
občutek na mestu stimulacije, mravljinče-
nje, bolečina. 
Istega leta objavljena raziskava se je
ukvarjala predvsem z učinkom na kognicijo
po dvotedenski stimulaciji. Učinka NIBS na
VPSD, ki je bil sekundarni opazovani dogo-
dek, ni ugotovila (34). V drugi raziskavi so
proučevali vpliv dvotedenske stimulacije na
izboljšanje simptomov depresije (35).
V intervencijski skupini so ugotovili stati-
stično pomembno večje izboljšanje simp-
tomov depresije. Blagi stranski učinki
(srbenje, glavobol in omotičnost) so se poja-
vili pri dveh od skupno 23 preiskovancev. 
Proučevali so tudi učinkovitost tDCS pri
zdravljenju vidnih halucinacij in depresije
pri bolnikih z demenco z Lewyjevimi tele-
sci in demenco pri Parkinsonovi bolezni
(20). Uporabili so protokol s štirimi zapo-
rednimi dnevi stimulacije. Po zaključku
stimulacije ni bilo značilnega izboljšanja
vidnih halucinacij ali simptomov depresi-
je med pravo in placebo stimulacijo (20). 
Več raziskav se je ukvarjalo z učinki
tDCS pri bolnikih s FTD. V dveh so ugoto-
vili izboljšanje VPSD, merjene z NPI in
Cambriškim vedenjskim vprašalnikom
(Cambridge Behavioural Inventory, CBI), po
dveh tednih stimulacije (36, 37). V prvo razi-
skavo je bilo vključenih osem bolnikov
z vedenjsko obliko in pet z jezikovno obliko
FTD. Ob navzkrižni zasnovi raziskave so po
petdnevni anodni obojestranski stimulaciji
nad frontalnim in temporalnim režnjem
ugotovili izboljšanje rezultata na NPI (36).
Pri drugi raziskavi, v katero so bili
vključeni tudi nesimptomatski nosilci neka-
terih za FTD značilnih mutacij, so prav tako
ugotovili izboljšanje VPSD (37). Ob podrob-
nejši analizi se je izkazalo, da je do izbolj-
šanja VPSD prišlo pri bolnikih z jezikovno
obliko FTD, ne pa pri bolnikih z vedenjsko
obliko. V tretji raziskavi so poleg kognici-
je preučevali tudi vpliv tDCS na pomanj-
kanje energije pri bolnikih. Neposredno po
koncu protokola so ugotovili prehodno
izboljšanje, ki je po 12 tednih izzvenelo (38).
PONavLJaJOČa TraNSKraNIaLNa
STImULacIJa Z maGNETNImI
PULZI
V primerjavi s tDCS so vplive rTMS na
VPSD proučevali v večjem številu raziskav.
Vpliv rTMS na VPSD pri Alzheimerjevi
demenci je v primerjavi s tDCS bolje razi-
skan, pomanjkljivi pa so podatki o vplivu
rTMS na ostale vrste demence. Metaanalize
so potrdile, da je rTMS učinkovita metoda
za zdravljenje VPSD pri Alzheimerjevi
demenci, učinkovita pa je tudi pri zdravlje-
nju VPSD, povezanih z blago kognitivno
motnjo. Izboljšanje simptomov je bilo pri-
sotno tudi skozi ves povprečen čas sledenja,
tj. približno tri mesece (21, 30, 32, 33).
Dve raziskavi sta proučevali vpliv rTMS
na depresijo pri Alzheimerjevi demenci, kjer
so si rezultati nasprotujoči (18, 27). Ahmed
in sodelavci so ugotovili izboljšanje simp-
tomov depresije po rTMS, medtem ko Lee
in sodelavci razlik med rTMS in placebom
niso ugotovili.
V raziskavi Ahmeda in sodelavcev so
primerjali učinek visokofrekvenčne ponav -
ljajoče transkranialne magnetne stimulacije
(angl. high-frequency repetitive transcranial
470 Blaž Plaznik Šporin, Jurij Bon, Polona Rus Prelog Zdravljenje vedenjskih in psihičnih simptomov …
mr23_4_Mr10_2.qxd  28.11.2023  6:41  Page 470
magnetic stimulation, HF-rTMS) s frekven-
co 20 Hz in nizkofrekvenčne ponavljajoče
transkranialne magnetne stimulacije (angl.
low-frequency repetitive transcranial magne-
tic stimulation, LF-rTMS) s frekvenco 1 Hz
na simptome depresije pri bolnikih
z Alzheimerjevo demenco. Ugotovili so,
da so se simptomi depresije zmanjšali pri
HF-rTMS, ne pa pri LF-rTMS. Nadaljnja
analiza je pokazala, da je do izboljšanja pri-
šlo pri bolnikih z blago do zmerno, ne pa
pri tistih z napredovalo demenco (27). 
Padala in sodelavci so ugotovili poziti-
ven učinek na apatijo tako pri bolnikih
z blago kognitivno motnjo kot z demenco
pri Alzheimerjevi bolezni (21, 22). Izboljšanje
glede na placebo je bilo pri bolnikih
z Alzheimerjevo demenco prisotno ob koncu
terapije, po štirih tednih pa več ne (22).
Več raziskav je bilo opravljenih s pro-
tokolom stimulacije neuroADTM, ki kombi-
nira kognitivno vadbo in stimulacijo šestih
različnih možganskih področij s HF-rTMS
(18, 24–26, 40, 41). Opravljenih je bilo več
randomiziranih, dvojno slepih (Lee in sode-
lavci, Rabey in sodelavci, Sabbagh in sode-
lavci) in odprtih raziskav (Bentwich in
sodelavci, Rabey in sodelavci, Nguyen in
sodelavci) (17, 37–41). Nekatere so uporab -
ljale tudi vzdrževalno stimulacijo dvakrat
tedensko, tri mesece (24, 41).VPSD so bili
v omenjenih raziskavah sicer sekundarni
opazovani dogodek, vendar z izjemo ene
raziskave, v kateri so zaznali izboljšanje apa-
tije (Nguyen in sodelavci), izboljšanja VPSD
niso ugotovili (18, 24–26, 40, 41).
Wu in sodelavci so proučevali vpliv
rTMS pri Alzheimerjevi demenci kot dodat-
nega zdravljenja VPSD, vsi bolniki so
v osnovi prejemali tudi risperidon v nizkem
odmerku. Protokol stimulacije z rTMS je
trajal en mesec. Ob koncu zdravljenja so
ugotovili izboljšanje VPSD. Statistično
pomembno je bilo tudi izboljšanje posa-
meznih domen VPSD. V primerjavi s pla-
cebom so opisali izboljšanje pri afektivnih
simptomih, anksioznosti, agresiji, motnjah
vedenja ter urejenosti cikla budnosti in
spanja (42).
Zhang in sodelavci so proučevali vpliv
kombinacije rTMS in kognitivne vadbe na
kognicijo, VPSD in metabolne označevalce
v primerjavi s placebo stimulacijo in kogni-
tivno vadbo. Ugotovili so izboljšanje VPSD
takoj po koncu stimulacije, brez značilnih
sprememb v posameznih domenah VPSD.
Ob kontroli po štirih tednih sta se značil-
no zmanjšali agresija in apatija v stimuli-
rani skupini (28).
Zhou in sodelavci so proučevali vpliv
rTMS na motnje spanja pri bolnikih
z Alzheimerjevo demenco. Ugotovili so
izboljšanje motenj spanja po rTMS, merje-
no s Pittsburško lestvico kvalitete spanja
(Pittsburgh Sleep Quality Index, PSQI).
Stimulirali so hkrati levo in desno dorzo-
lateralno prefrontalno možgansko skorjo,
levo s HF-rTMS s frekvenco 10 Hz, desno
z LF-rTMS s frekvenco 1 Hz (43).
Jiang in sodelavci so primerjali vpliv
HF- in LF-rTMS na VPSD. Ugotovili so
izboljšanje po HF-rTMS, ne pa po LF-rTMS,
po štirih tednih stimulacije (44).
Wu in sodelavci so v dveh raziskavah,
pri prvi pilotni nerandomizirani in pri
drugi dvojno slepi, randomizirani, prouče-
vali vpliv iTBS na kognicijo in VPSD pri bol-
nikih z Alzheimerjevo demenco. Ugotovili
so izboljšanje simptomov depresije in ank-
sioznosti, v pilotni raziskavi tudi VPSD kot
celote (merjeno z NPI) (23, 45).
PrImErJava PrOTOKOLOv
STImULacIJE
Protokoli stimulacije z rTMS so med seboj
različni. Večina raziskav je proučevala kla-
sični HF-rTMS, posamezne raziskave so se
razlikovale po tarčnih področjih možganske
stimulacije, trajanju stimulacije in skupnem
številu prejetih pulzov. Dokazi glede pred-
nosti posameznega tarčnega področja sti-
mulacije so nekonsistentni (13, 18, 20, 24,
26–28, 42, 46). Za zdravljenje depresije sta
se kot učinkovita izkazala HF-rTMS in
471Med Razgl. 2023; 62 (4):
mr23_4_Mr10_2.qxd  28.11.2023  6:41  Page 471
anodna stimulacija s tDCS nad levo dorzo-
lateralno prefrontalno možgansko skorjo
(13, 14). Poleg tega se je izkazalo, da je dorzo -
lateralna prefrontalna možganska skorja
pomemben in povezan del možganov, ki je
vključen v več področij kognicije in nad-
zorovanja vedenja (47–49). Na osnovi teh
spoznanj je večina raziskav, ki je proučevala
vpliv NIBS na demenco, kot področje sti-
mulacije ali vsaj enega izmed področij sti-
mulacije, izbrala tudi levo dorzolateralno
prefrontalno možgansko skorjo. Glede na
razpoložljive podatke stimulacija več podro-
čij ni boljša od stimulacije posameznega
področja (46).
V dveh raziskavah, kjer so primerjali učin-
kovitost HF-rTMS v primerjavi z LF-rTMS,
so ugotovili, da je učinkovita samo HF-rTMS
(27, 44). Frekvence HF-rTMS stimulacije so
najpogosteje 10 Hz ali 20 Hz, učinkovitost
so ugotovili pri obeh (21, 22, 27, 28, 42). Šte-
vilo prejetih pulzov na dan se je gibalo med
1.200 in 3.000. Celokupno število prejetih
pulzov se je gibalo med 20.000 in 60.000
pri protokolih z vzdrževalnim zdravljenjem
do 70.200 (22, 24, 27). Število dni, ko je pote-
kala stimulacija, se je gibalo med 5 in 30,
pri vzdrževalnem zdravljenju do 54 (24). 
Elder in sodelavci so pri tDCS uporabili
tok 1,2 mA, vse ostale raziskave pa so upo-
rabile anodno stimulacijo s tokom 2 mA.
Stimulirali so različna področja možganske
skorje, najpogosteje levo dorzolateralno
prefrontalno možgansko skorjo. Prav tako
se raziskave močno razlikujejo po trajanju
posamezne stimulacije in celokupnem tra-
janju protokola, ki se giblje od štirih dni do
dveh tednov (20, 34–36, 38). Gangemi in
sodelavci so edini izvajali stimulacijo dva
tedna na mesec v skupnem trajanju osem
zaporednih mesecev (50).
OmEJITvE mETOd NEINvaZIvNE
mOŽGaNSKE STImULacIJE
NIBS imajo omejeno učinkovitost glede na
stopnjo demence. Dve raziskavi sta pri-
merjali učinkovitost rTMS pri bolnikih
z blago do zmerno demenco in pri bolnikih
z napredovalo demenco pri Alzheimerjevi
bolezni. Pri obeh so ugotovili, da je bila sti-
mulacija učinkovita pri bolnikih z blago do
zmerno demenco, medtem ko pri bolnikih
z napredovalo demenco učinkovitosti niso
ugotovili (27, 45).
NIBS potrebuje sodelovanje bolnika,
zato metoda ni primerna za bolnike, pri
katerih so vedenjski simptomi, predvsem
agitacija in agresija, pretirano izraženi.
Potrebna je previdnost pri bolnikih
z anamnezo epileptičnih napadov, saj so epi-
leptični napadi redek, vendar resen zaplet
NIBS. Metode tudi niso primerne za bolni-
ke, ki imajo v lobanji ali v možganih kovin-
ske delce (51).
Omejitev NIBS so še specifična znanja,
ki jih potrebuje strokovno osebje, da se
lahko NIBS varno izvaja.
ZaKLJUČEK
Zdravljenje VPSD z NIBS je v zadnjih letih
predmet številnih raziskav. Poznanih je
več načinov in protokolov stimulacije,
vendar je glede na dosedanje raziskave pri
zdrav ljenju VPSD najuspešnejša metoda
rTMS. Več pretežno manjših kliničnih razi-
skav je potrdilo, da je rTMS povezana z izbolj-
šanjem VPSD, zlasti pri Alzheimerjevi
demenci. V raziskavah so ugotovili izbolj-
šanje psihičnih simptomov, kot so simpto-
mi depresije, anksioznosti in apatije, in
vedenjskih simptomov, kot so agitacija,
agresija in motnje spanja. Izboljšanja psi-
hotičnih simptomov raziskave niso ugo-
tovile. Uporaba NIBS zaradi omejenega
števila raziskav trenutno še ni splošno raz-
širjena, ob nadaljnjem raziskovanju pa
morda postane eden izmed dodatnih nači-
nov zdravljenja. Za definitivno potrditev
uspešnosti metode in uvrstitev v smerni-
ce pa bodo potrebne nadaljnje, večje klini-
čne raziskave.
472 Blaž Plaznik Šporin, Jurij Bon, Polona Rus Prelog Zdravljenje vedenjskih in psihičnih simptomov …
mr23_4_Mr10_2.qxd  28.11.2023  6:41  Page 472
473Med Razgl. 2023; 62 (4):
LITEraTUra
1. Mednarodna klasifikacija bolezni in sorodnih zdravstvenih problemov za statistične namene, Avstralska
modifikacija (MKB-10-AM). Pregledni seznam bolezni. Šesta izdaja. vol. 2008. n.d.
2. Nichols E, Steinmetz JD, Vollset SE, et al. Estimation of the global prevalence of dementia in 2019 and fore-
casted prevalence in 2050: An analysis for the Global Burden of Disease Study 2019. Lancet Public Health.
2022; 7 (2): e105–25.
3. Prince M, Bryce R, Albanese E, et al. The global prevalence of dementia: A systematic review and metaanalysis.
Alzheimers Dement. 2013; 9 (1): 63–75.e2.
4. Gauthier S, Cummings J, Ballard C, et al. Management of behavioral problems in Alzheimer’s disease. Int
Psychogeriatr. 2010; 22 (3): 346–72.
5. Cerejeira J, Lagarto L, Mukaetova-Ladinska EB. Behavioral and psychological symptoms of dementia. Front
Neurol. 2012; 3: 73.
6. Kwon C-Y, Lee B. Prevalence of behavioral and psychological symptoms of dementia in community-dwelling
dementia patients: A systematic review. Front Psychiatry. 2021; 12: 741059.
7. Zhao Q-F, Tan L, Wang H-F, et al. The prevalence of neuropsychiatric symptoms in Alzheimer’s disease:
Systematic review and meta-analysis. J Affect Disord. 2016; 190: 264–71
8. Cummings JL, Mega M, Gray K, et al. The neuropsychiatric inventory: Comprehensive assessment of psychopathology
in dementia. Neurology. 1994; 44 (12): 2308.
9. Masopust J, Protopopová D, Vališ M, et al. Treatment of behavioral and psychological symptoms of dementias
with psychopharmaceuticals: A review. Neuropsychiatr Dis Treat. 2018; 14: 1211–20.
10. Kales HC, Valenstein M, Kim HM, et al. Mortality risk in patients with dementia treated with antipsychotics
versus other psychiatric medications. Am J Psychiatry. 2007; 164 (10): 1568–76.
11. Sacchetti E, Trifirò G, Caputi A, et al. Risk of stroke with typical and atypical anti-psychotics: A retrospective
cohort study including unexposed subjects. J Psychopharmacol. 2008; 22 (1): 39–46.
12. Kleijer B, van Marum R, Egberts A, et al. Risk of cerebrovascular events in elderly users of antipsychotics. J
Psychopharmacol. 2009; 23 (8): 909–14.
13. Lefaucheur J-P, Aleman A, Baeken C, et al. Evidence-based guidelines on the therapeutic use of repetitive
transcranial magnetic stimulation (rTMS): An update (2014–2018). Clin Neurophysiol. 2020; 131 (2): 474–528.
14. Lefaucheur J-P, Antal A, Ayache SS, et al. Evidence-based guidelines on the therapeutic use of transcranial
direct current stimulation (tDCS). Clin Neurophysiol. 2017; 128 (1): 56–92.
15. Nitsche MA, Cohen LG, Wassermann EM, et al. Transcranial direct current stimulation: State of the art 2008.
Brain Stimul. 2008; 1 (3): 206–223.
16. Maeda F, Keenan JP, Tormos JM, et al. Modulation of corticospinal excitability by repetitive transcranial magnetic
stimulation. Clin Neurophysiol. 2000; 111 (5): 800–805.
17. Huang Y-Z, Edwards MJ, Rounis E, et al. Theta burst stimulation of the human motor cortex. Neuron. 2005;
45 (2): 201–206.
18. Lee J, Choi BH, Oh E, et al. Treatment of Alzheimer’s disease with repetitive transcranial magnetic stimulation
combined with cognitive training: A prospective, randomized, double-blind, placebo-controlled study. J Clin
Neurol. 2016; 12 (1): 57.
19. Suemoto CK, Apolinario D, Nakamura-Palacios EM, et al. Effects of a non-focal plasticity protocol on apathy
in moderate Alzheimer’s disease: A randomized, double-blind, sham-controlled trial. Brain Stimul. 2014; 7
(2): 308–13.
20. Elder GJ, Colloby SJ, Firbank MJ, et al. Consecutive sessions of transcranial direct current stimulation do not
remediate visual hallucinations in Lewy body dementia: A randomised controlled trial. Alzheimers Res Ther.
2019; 11 (1): 9.
21. Padala PR, Padala KP, Lensing SY, et al. Repetitive transcranial magnetic stimulation for apathy in mild cognitive
impairment: A double-blind, randomized, sham-controlled, cross-over pilot study. Psychiatry Res. 2018; 261:
312–8.
22. Padala PR, Boozer EM, Lensing SY, et al. Neuromodulation for apathy in Alzheimer’s disease: A double-blind,
randomized, sham-controlled pilot study. J Alzheimers Dis. 2020; 77 (4): 1483–93.
23. Wu X, Ji G-J, Geng Z, et al. Strengthened theta-burst transcranial magnetic stimulation as an adjunctive
treatment for Alzheimer’s disease: An open-label pilot study. Brain Stimul. 2020; 13 (2): 484–6.
mr23_4_Mr10_2.qxd  28.11.2023  6:41  Page 473
24. Rabey JM, Dobronevsky E, Aichenbaum S, et al. Repetitive transcranial magnetic stimulation combined with
cognitive training is a safe and effective modality for the treatment of Alzheimer’s disease: A randomized,
double-blind study. J Neural Transm. 2013; 120 (5): 813–9.
25. Sabbagh M, Sadowsky C, Tousi B, et al. Effects of a combined transcranial magnetic stimulation (TMS) and
cognitive training intervention in patients with Alzheimer’s disease. Alzheimers Dement. 2020; 16 (4): 641–50.
26. Nguyen J-P, Suarez A, Kemoun G, et al. Repetitive transcranial magnetic stimulation combined with cognitive
training for the treatment of Alzheimer’s disease. Neurophysiol Clin. 2017; 47 (1): 47–53.
27. Ahmed MA, Darwish ES, Khedr EM, et al. Effects of low versus high frequencies of repetitive transcranial
magnetic stimulation on cognitive function and cortical excitability in Alzheimer’s dementia. J Neurol. 2012;
259 (1): 83–92.
28. Zhang F, Qin Y, Xie L, et al. High-frequency repetitive transcranial magnetic stimulation combined with cognitive
training improves cognitive function and cortical metabolic ratios in Alzheimer’s disease. J Neural Transm.
2019; 126 (8): 1081–94.
29. Lin Y, Jiang W-J, Shan P-Y, et al. The role of repetitive transcranial magnetic stimulation (rTMS) in the treatment
of cognitive impairment in patients with Alzheimer’s disease: A systematic review and meta-analysis. J Neurol
Sci. 2019; 398: 184–191.
30. Teselink J, Bawa KK, Koo GK, et al. Efficacy of non-invasive brain stimulation on global cognition and
neuropsychiatric symptoms in Alzheimer’s disease and mild cognitive impairment: A meta-analysis and
systematic review. Ageing Res Rev. 2021; 72: 101499.
31. Majdi A, van Boekholdt L, Sadigh-Eteghad S, et al. A systematic review and meta-analysis of transcranial
direct-current stimulation effects on cognitive function in patients with Alzheimer’s disease. Mol Psychiatry.
2022; 27 (4): 2000–9.
32. Vacas SM, Stella F, Loureiro JC, et al. Noninvasive brain stimulation for behavioural and psychological symptoms
of dementia: A systematic review and meta-analysis. International Journal of Geriatric Psychiatry. 2019; 34
(9): 1336–45.
33. Wang X, Mao Z, Yu X. The role of noninvasive brain stimulation for behavioral and psychological symptoms
of dementia: A systematic review and meta-analysis. Neurol Sci. 2020; 41 (5): 1063–74.
34. Cotelli M, Manenti R, Brambilla M, et al. Anodal tDCS during face-name associations memory training in
Alzheimer’s patients. Front Aging Neurosci. 2014; 6: 38.
35. Khedr EM, Salama RH, Abdel Hameed M, et al. Therapeutic role of transcranial direct current stimulation in
Alzheimer disease patients: Double-blind, placebo-controlled clinical trial. Neurorehabil Neural Repair.
2019; 33 (5): 384–94.
36. Ferrucci R, Mrakic-Sposta S, Gardini S, et al. Behavioral and neurophysiological effects of transcranial direct
current stimulation (tDCS) in fronto-temporal dementia. Front Behav Neurosci. 2018; 12: 235.
37. Benussi A, Dell’Era V, Cosseddu M, et al. Transcranial stimulation in frontotemporal dementia: A random-
ized, double-blind, sham-controlled trial. Alzheimers Dementia. 2020; 6 (1): e12033.
38. Cotelli M, Manenti R, Petesi M, et al. Treatment of primary progressive aphasias by transcranial direct current
stimulation combined with language training. J Alzheimers Dis. 2014; 39 (4): 799–808.
39. Bagattini C, Zanni M, Barocco F, et al. Enhancing cognitive training effects in Alzheimer’s disease: rTMS as
an add-on treatment. Brain Stimul. 2020; 13 (6): 1655–64.
40. Rabey JM, Dobronevsky E. Repetitive transcranial magnetic stimulation (rTMS) combined with cognitive
training is a safe and effective modality for the treatment of Alzheimer’s disease: Clinical experience. J Neural
Transm. 2016; 123 (12): 1449–55.
41. Bentwich J, Dobronevsky E, Aichenbaum S, et al. Beneficial effect of repetitive transcranial magnetic
stimulation combined with cognitive training for the treatment of Alzheimer’s disease: A proof of concept
study. J Neural Transm. 2011; 118 (3): 463–71.
42. Wu Y, Xu W, Liu X, et al. Adjunctive treatment with high frequency repetitive transcranial magnetic
stimulation for the behavioral and psychological symptoms of patients with Alzheimer’s disease: A randomized,
double-blind, sham-controlled study. Shanghai Arch Psychiatry. 2015; 27 (5): 280–8.
43. Zhou X, Wang Y, Lv S, et al. Transcranial magnetic stimulation for sleep disorders in Alzheimer’s disease:
A double-blind, randomized, and sham-controlled pilot study. Neurosci Lett. 2022; 766: 136337.
44. Jiang W, Wu Z, Wen L, et al. The Efficacy of high- or low-frequency transcranial magnetic stimulation in
Alzheimer’s disease patients with behavioral and psychological symptoms of dementia. Adv Ther. 2022; 39
(1): 286–95.
45. Wu X, Ji G-J, Geng Z, et al. Accelerated intermittent theta-burst stimulation broadly ameliorates symptoms
and cognition in Alzheimer’s disease: A randomized controlled trial. Brain Stimul. 2022; 15 (1): 35–45.
474 Blaž Plaznik Šporin, Jurij Bon, Polona Rus Prelog Zdravljenje vedenjskih in psihičnih simptomov …
mr23_4_Mr10_2.qxd  28.11.2023  6:41  Page 474
46. Alcalá-Lozano R, Morelos-Santana E, Cortés-Sotres JF, et al. Similar clinical improvement and maintenance
after rTMS at 5 Hz using a simple vs. complex protocol in Alzheimer’s disease. Brain Stimul. 2018; 11 (3): 625–7.
47. Kumar S, Zomorrodi R, Ghazala Z, et al. Extent of dorsolateral prefrontal cortex plasticity and its association
with working memory in patients with Alzheimer disease. JAMA Psychiatry. 2017; 74 (12): 1266–74.
48. Kaufman LD, Pratt J, Levine B, et al. Executive deficits detected in mild Alzheimer’s disease using the
antisaccade task. Brain Behav. 2012; 2 (1): 15–21.
49. Trzepacz PT, Yu P, Bhamidipati PK, et al. Frontolimbic atrophy is associated with agitation and aggression
in mild cognitive impairment and Alzheimer’s disease. Alzheimers Dement. 2013; 9 (Suppl 5): S9–104.e1.
50. Gangemi A, Colombo B, Fabio RA. Effects of short- and long-term neurostimulation (tDCS) on Alzheimer’s
disease patients: Two randomized studies. Aging Clin Exp Res. 2021; 33 (2): 383–90.
51. Taylor R, Galvez V, Loo C. Transcranial magnetic stimulation (TMS) safety: A practical guide for psychiatrists.
Australas Psychiatry. 2018; 26 (2): 189–92.
Prispelo 7. 7. 2022
475Med Razgl. 2023; 62 (4):
mr23_4_Mr10_2.qxd  28.11.2023  6:41  Page 475