u tiubiKuii, suda 9. luitiiu 1937 Cena din 1 Poštnina platana o Stcu. 12S Z Ilustrirano pcllooo „Xeilen v slikah*« CCtD II. Konec nemškega obiska w Belgradu Belgrad, 9. junija, m. Nemški zunanji minister baron von Neurath, je po sinočnjem sestanku s predsednikom jugoslovanske vlade dr. Stojadinovičem in po sprejemu domačih in inozemskih časnikarjev, katerim je dal izjavo in prebral uradno poročilo, odšel v nemško poslaJ ništvo, kjer je bila njemu na čast prirejena slavnostna večerja, zatem pa velik sprejem. Na tej večerji so bili med drugimi dr. Stojadinovič s soprogo, predsednik senata Želimir Mažu-ranič, predsednik narodne skupščine Stevan Čirič z ženo, dalje minister dr. Spaho, dr. Vrbanič, dr. Letica, general Marič, minister dvora g. Antič z ženo, jugoslovanski poslanik v Berlinu Cincar Markovič, madjarski poslanik von Alt, bolgarski poslanik Popov ter višje uradni-štvo zunanjega ministrstva in vse Neurathovo spremstvo. Po večerji je bil v prostorih nem-šega poslaništva in na prostranem vrtu prirejen velik sprejem, na katerega je bila predvsem povabljena nemška kolonija. Von Neurath se je danes dopoldne s svojimi sodelavci odpeljal na Oplenac. zatem pa na Avalo. Opoldne prireja predsednik vlade dr. Stojadinovič na čast Neurathu intimno kosilo v hotelu Avali, kjer bosta oba državnika izmenjala se nekoliko misli o zunanjepolitičnih vprašanjih, ki zanimajo Jugoslavijo in Nemčijo. Von Neurath bo odpotoval s svojim spremstvom popoldne iz Bel-grada v Sofijo. Uradno poročilo o razgovorih Belgrad, 9. junija. Nemški znnanji minister von Neurath je bil na obisku pri kraljevski jugoslovanski vladi od ?. do 9. junija. Sestanki, ki sta jih pri tej priložnosti imela nemški zunan ii minister in dr. Stojadinovič, predsednik vlade in znnanji minister, so dali ugodno priložnost za podrobno proučitev vseh vprašanj, ki enako zanimajo Nemčijo in Jugoslavijo. Ta izmenjava misli med državnikoma, obeležena z obojim iskrenim zaupanjem, je pokazala^ enakost njunega pojmovanja političnega položaja in koristi miroljubnega sodelovanja obeh držav. Ti razgovori so utrdili ponovno obojo željo in voljo, da se nadaljuje delo za splošni mir z_razvojem medsebojnega razmerja. Obisk nemškega ministra v jugoslovanski prestolnici je pokazal vzajemno prepričanje, da služi politika obeh držav istemu cilju in da pomeni važen prispevek k evropskemu miru. Angleški listi o gospodarskem pomenu Neurathovega potovanja London, 9. junija. AA. Londonski listi priobčujejo od svojih berlinskih in belgrajskih dopisnikov poročila o obisku v. Neuratha v Belgradu. Večino teh poročil spremljajo razlage diplomatskih urednikov dotičnih listov. »Daily Telegraph« piš«: Nemški zun. minister bo med 6vojim obiskom opozoril na to, da pomeni Nemčija kakor tudi Italija prirodno tržišče za kmečke pridelke srednje Evrope in balkanskih dežel. Znano je, da so poljski pridelki glavni izvoz teh držav. »Tiines< piše o govorih na banketu in pravi, da je Stojadinovič govoril o mednarodnem položaju. Izjavil je, da je mednarodni položaj močno zapleten in bogat s problemi, prav reven pa z rešitvami, ki so polna nasprotij. Jugoslovanska vlada, je dejal dr. Stojadinovič, veruje v koristno sodelovanje med vsemi državami. Jugoslavija sodeluje pri tem v skladu s svojimi mednarodnimi obveznostmi in miroljubnimi in tvornimi stremljenji ostalih držav. V svojem odgovoru je von Neurath omenjal, da goji Hitler z vsem nemškim ljudstvom prisrčna čustva do mladega jugoslovanskega kralja in njegove države. Med Jugoslavijo in Nemčijo so dani pogoji za trajno prijateljstvo. Koristno sodelovanje med Jugo- slavijo in Nemčijo bo olajšalo in pospešilo rešitev mnogih težkih vprašanj iz sedanjosti. V svojih zunanjih stikih y zadnjih štirih letih, je končal baron v. Neurath, je Nemčija lepo delala za mir. Pri tem svojem delu za splošno pomiritev je bilo nenrško-jugoslovansko prijateljstvo važen činitelj. »Morningpost« priobčuje pod naslovom »Baron v. Neurath v Belgradu« poročilo svojega rimskega poročevalca, ki navaja nadziranja italijanskega javnega mnenja. Po tem naziranju jo Ncurathov obisk v Beogradu v'popolnem skladu s sedanjimi dobrimi stiki z Nemčijo in Jugoslavijo, do katerih je prišlo po sklenitvi pakta med Jugoslavijo in Italijo. Med Nemčijo in Jugoslavijo ni nobene 6porne točke. Med obema deželama obstoje samo 6kupne koristi, zlasti v gospodarskih vprašanjih. Mišljenje italijanskih listov Rim, 9. junija. AA. Včerajšnji listi so obširno komentirali obi6k zunanjega ministra von Neuratha v Belgradu. Berlinski dopisnik rimske »Tribune« poroča, da nemški listi podčrtavajo velike osebne zassluge predsednika drja. Milana Stojadinoviča. Isti dopisnik omenja tudi pisanje »Berliner Tage-blatta« v tej smeri. Turinski tisk omenja komentarje, ki krožijo v Belgradu. Vsi časniki posebno omenjajo, da je bil dr. Stojadinovič odlikovan z velikim križem Nemškega orla kot drugi inozemec za Mussolinijem. Nemčija in Italija se vrneta v odbor za nevmešavanje London, 9. junija, o. Posredovanje angleške vlade po znanih žalostnih dogodkih v Španiji, ki je šlo za tem, da spravi Nemčijo in Italijo zopet k sodelovanju pri nadzorstvu v Španiji, se je, kakor kaže, posrečilo in bo danes ali jutri podpisan sporazum med Anglijo, Francijo, Italijo in Nemčijo. Odbor za nevmešavanje je dobil včeraj odgovore vseh prizadetih vlad. V tem odgovoru sporočajo Nemčija, Italija in Francija svoje zahteve, katerih izpolnitev mora odbor za nevme-šavanje zajamčiti. Nemčija je pripravljena sodelovati pri ne-vmešavanju in pri nadzorstvu nad španskimi mejami pod pogojem, da bodo ob kakih novih Kominterna se pripravlja na revolucijo v Franciji Pariz, f). junija, o. »Gringoire« priobčuje senzacionalne podatke o tajni seji Kominterne, ki je bila od 16. d<> 18. aprila v Amsterdamu. Seje se je udeležilo 45 vodilnih komunističnih veljakov iz Evrope. Francijo je zastopal komunistični poslanec Audre Marty, ki je zdaj kapitan rdeče milicc v Španiji. Seja se je bavila s pripravami za komunistično revolucijo v Franciji. Kakor znano, so po posredovanju predsednika francoske vlade, Bluma, vse stranke, ki sestavljajo Ljudsko fronto v Franciji, sklenile da bodo mod svetovno razstavo v Parizu držale nekako politično premirje, v katerem bodo opustile vse propagandne akcije, ki bi bile naperjene proti eni ali drugi članici Ljudske fronte. Na amsterdamski seji Kominterne so sklenili, da naj francoski komunisti navidez izpolnjujejo dogovor o premirju, v resnici pa naj premirje izrabijo za pospešeno agitacijo in priprave. Predvsem naj razširijo komunistično celice v francoski vojski, mornarici, med poštnim osebjem, železničarji ter med uslužbenstvoin pri javnih ustanovah: v elektrarnah, plinarnah, pri vodovodih. Dalje naj komunistična stranka organizira do popolne pripravljenosti čim več bojnih oddelkov, ki štejejo zdaj samo v Parizu 6000 mož, ki so najmoderneje oboroženi z avtomatskim orožjem in ročnimi granatami. Iz Moskve so za ta sestanek dobili šifrirana navodila, ki so jih štirje odposlanci nesli iz Pariza v Amsterdam. »Grigoire« po natančnih podatkih o sklepih amsterdamske sejo ugotavlja, da pripravlja Kominterna v Franciji revolucijo za jesen. Poročila iz španskih bojišč San Sebastian, 8. junija. AA. (DNB) Nacionalistične čete so pri Mungiji odbile sovražen napad in pri tej priliki zavzele neko nasprotno postojanko. Zaradi slabega vremena se boj ni mogel razviti. V ostalih odsekih je vladalo zatišje podobno kakor okrog Madrida in Guadarame. Irun, 9. jun. AA. Havas: Občinski svet v Irunu je sklenil, da postavi spomenik na čast generalu Molli na glavnem mestnem trgu. Saragosa, 9. jun. AA. DNB: Iz Barcelone poročajo, da je položaj v Kataloniji zelo težak. Posebno v pokrajini Tortosa imajo anarhisti v rokah precej javnih poslopij. Barcelona, 9. jun. AA. Havas: Obrambni odbor objavlja, da sta zjutraj ob 5 dve uporniški križarki izstrelili 60 granat na Palamos. Nikdo ni bil ubit ali poškodovan, samo materijalna škoda je velika. Republikanska letala so nato zapodila križarki. Barcelona, 8. junija. AA (Havas) Časnikarjem so izročili poluradno poročilo o napadih nekaterih uporniških ladij, na katalonsko obalo. Anarhisti v areni Hamburg, 9. junija. AA. DNB: »Hamburger Fremdenblatt« poroča, da so v madridski areni za bikoborbe postrelili 320 anarhistov, ki so bili aretirani med zadnjimi neredi. Po kratkem procesu so anarhiste postrelili člani mednarodne brigade, ki nosi ime »Dimitrov«. Po izvršeni smrtni kazni je bilo dovoljeno odnesti trupla sorodnikom pokojnikov. Diktatura ir rešilnem avtomobilu Celje, 9. junija. Zadnji kraj, ki ({a je na svoji turneji po Sloveniji obiskal predsednik JNS g. Peter Zivkovič, je bilo Celje. Iz Maribora, kjer so veljakom osovražene JNS priredili nadvse »prijeten« pozdrav, je karavana avtomobilov obrnila proti Celju. Pred Celjskim domom se je začela zbirati množica, ki je na vsak način hotela videti in zraven pozdraviti predsednika JNS, ki ga ima v tako blagem spominu še izza njegovih diktatorskih let. Ko so začeli v Celjski dom prihajati celjski veljaki, med njimi dr, Enest Kalan in poslanec Ivan Prekoršek, jih je množica že pozdravila z žvižganjem. Policija je morala zaradi pretečega navdušenja množic že dopoldne zaprositi ljubljansko policijo za ojačenje. Z največjim naporom je policija zadrževala naval množic, ki so pritiskale na Celjski dom. Okrog šestih pa so veljaki JNS že začeli zborovanje v notranjosti doma. Navzoč je bil tudi Peter Zivkovič. Množica ni nič vedela za njegov prihod, V Celje se je oa dosedaj še neznan skrivnosten na- čin vtihotapil in resigniral na veličasten sprejem na ulici in na kopice šopkov, ki so ga z njimi imele navado obsipavati gospe in gospodične njegovih prijateljev. Ko se je v notranjščini zaključilo zborovanje, je bilo treba po določenem programu oditi iz Celja. Toda množica je oblegala dom od vseh strani. 5000 ljudi je vzklikalo proti diktatorjem, proti Zivkoviču, a obenem vzklikalo dr. Korošcu in demokraciji. Iz zagate si je znal veliki diktator in junak g. Zivkovič pomagati na kaj originalen način: poklicati je dal reševalni avtomobil, da ga je popeljal iz rojišča ljudskih mas in rešil nevšečnosti, ki si jih je g. Zivkovič zapomnil še iz Ljubljane. Skozi Zidani most je hlapon odpeljal ljubega gosta spet tja, od koder je prišel. Slovenski javnosti pa je dal priliko, da se sladko nasmeje njegovi strahopetnosti in uspelemu I triku. Tako se je fašistična diktatura popeljala iz Slovenije z reševalnim avtomobilom. »Jutro« seveda o tem »ne sme« poročati..., j' Jh . incidentih vsa brodovja, ki nadzorujejo špansko obalo, nastopala skupno in takoj. Tem brodovjem mora odbor za nevmešavanje pustiti pravico, da se sama branijo. Italija zahteva, naj odbor za nevmešavanje potrdi poseben sporazum med Nemčijo, Francijo, Anglijo in Italijo in naj te velesile pošljejo španskima vojskujočima se strankama poziv, da spoštujeta nevtralne predele v pristaniščih ter nedotakljivost nadzorstvenih ladij. Francoska vlada pa zahteva, da je treba pred vsakim nastopom nadzorstvenih brodovij ugotoviti krivdo za incident in dati nadzorstvenim predelom na morju mednarodni značaj. Francija pa ne bo pri teh zahtevah vztrajala, če se bo izkazalo, da sta Nemčija in Italija pripravljeni vrniti se v odbor za nevmešavanje. Iz pripravljenosti vseh prizadetih držav sklepajo, da se je med Veliko Britanijo, Francijo, Nemčijo in Italijo dosegel sporazum pri pogajanjih. Vse kaže, da so dosegli tudi sprejemljivo rešitev, ki bo omogočila Italiji in Nemčiji ponovno udeležbo pri mednarodnem nadzorstvu v španskih vodah. Soglasje so dosegli v tehle točkah: 1. Ustanoviti se mora varnostni pas za ladje, ki sodelujejo pri nadzorstvu in pripadajo gori naštetim državam. 2. Obe sprti stranki morata dati poroštva, da se v bodoče ne bodo več ponovila obstreljevanja ladij, ki sodelujejo pri nadzorstvu, in 3. če bi se takšni incidenti spet pripetili, se imajo izdati kar najodločnejši in učinkoviti ukrepi. Točno besedilo dogovora sestavljajo pravkar v Londonu, nato ga bodo pa poslali ostalim trem velesilam, nato pa še obema vojskujočima se španskima strankama. Vesti 9. junija Smrtna žrtev strele Celje, 9. junija. Včeraj popoldne so se začeli zbirati grozeči oblaki nad celjsko okolico. Tudi v St. Janžu pri Štorah se je hudo pooblačilo, da je grozila strašna nevihta. Tamkajšnji cerkovnik Žohar Ivan je stopil v cerkev, da bi z zvonenjem opozoril ljudi na pretečo nevihto. Med zvonenjem pa je že začelo silovito deževati, vmes pa je udarjala strela. Dvakrat je Žohar zazvonil, ko je pa zvonil v tretje, je udarila v stolp strela in Žoharja na mestu ubila. Pokojnik je bil komaj 34 let star ter zapušča poleg žene še dva nepreskrbljena otroka. Pogreb pokojnega Žoharja bo jutri popoldne na pokopališče k Sv. Lovrencu. Prometna nesreča v Celju Celje, dne 9. junija. Danes zjutraj okrog sedmih se je na Glavnem trgu v Celju pripetila strašna nesreča. Iz Glavnega trga je privoiil težak tovorni avtomobil, last gosp. Podgornik iz Celja. Pri prehodu iz Slomškovega trga na Glavni trg, se je avtomobilu približala neka stara ženica. Šofer se je hotel izogniti nesreči in je zavil vstran, Takrat pa je na vogalu stala neka priletna gospa. Umikajoči avtomobil je to gospo zadel, jo podrl, da je padla pod zadnje kolo, ki ji je strlo obe nogi. Takoj so poklicali reševalni avtomobil in ranjeno gospo prepeljali v bolnišnico. Toda že med prevozom je nesrečnica izdihnila, ker je pri padcu zadobila tudi težke notranje poškodbe in poškodbe na glavi. V truplu so spoznali 79-letno zasebnico Jero Vengust iz Celja. S strojnicami so se spopadlo sovjetske ter japonske čete na rusko-mandžurski meji ter tako povzročile nov diplomatski spor med Sovjeti in Japonsko. Komunistično tiskarno za Jugoslavijo bodo po sklepu zadnje seje Kominterne ustanovili v Belgiji. Tiskarna bo tiskala knjige, liste in propagandne letake za potrebe« x Jugoslaviji. 0 ožjem sodelovanju med baltiškimi državami se je razgovarjal švedski zunanji minster na svojem potovanju po prestolnicah teh držav. Gre za takozvano baltiško zvezo, katere ustanovitev si želi predvsem Anglija. Neredi so bili v ponedeljek v Parizu pred ve-ikimi blagovnicami, ki ne marajo uvesti ponedelj-skega počitka. Trgovine so storile to na zahtevo samih uslužbencev. Nemire so organizirale levičarske strokovne organizacije. Filmska igralka Jean Harlow, ki je včeraj umrla v Los Angelesu, je bila stara 26 let. 250.000 frankov podpore je dala belgijska vlada mednarodnemu Rdečemu križu za njegovo delo na španskih bojiščih. Ker ni govoril ugodno za špansko vladno vojsko, 60 v Marseilleu ubili nekega italijanskega rdečega prostovoljca na sestanku komunistične skupine. 500 človeških žrtev je zahteval silen .potres na Novi Guineji 3. junija. Vse evropsko prebivalstvo se je iz ogroženega ozemlja izselilo, ker se boje, da ne bi za potresom začeli bruhati še ognjeniki. Novo vojaško letalsko središče bo organiziralo ameriško obrambno ministrstvo pri Sacramentu v Kaliforniji. Maršal Blomberg je včeraj prispel na Mussolinijevi jahti »Aurori« v Palermo, odkoder je odšel v Taormino na krajši odrtih. O angleški vladni denarni politiki je včeraj popoldne v londonski poslanski zbornici govoril finančni minister John Simon. Prvi poskusni let za stalno letalsko zvezo med Anglijo in Severno Ameriko bo 24. junija. Ta dan se bosta hkratu dvignili na pot čez Atlantsko morje letali iz Anglije in iz Amerike. Zvezo bosta organizirali angleška letalska družba Imperial Airways ter ameriška Panamerican Airways. Novo nemško desettisočtonsko križarko so spustili včeraj v morje v Kielu. Križarka bo dobila ime »Bliicher«. Zenski rekord v jadralnem letenju je dosegla nemška jadralka Schmidtova, ki je letela 255 km daleč, kar je 35 km boljše od sedanjega rekorda. Predsednik turške republike Kemal Ataturk je danes odpotoval v vzhodne pokrajine turške države na pregled tamošnjih garnizij. Seje mednarodnega olimpijskega odbora v Varšavi so 6e udeležili zastopniki 18 držav, med njimi tudi jugoslovanski odposlanec. Pogajanja za zgraditev moderne avtomobilske ceste med Rimom in Berlinom so končana. Obe vladi sta se že sporazumeli glede končnih načrtov za cesto. Holandska še vedno nima vlade, ker katoličani po volitvah ne marajo sodelovati z liberalci in radikali, marveč 6amo z zastopniki krščanskih strank. Predsednik Colijn ima zaradi tega težko stališče pri sestavljanju nove vlade. Kongres Flamske narodne zveze, osrednje politične in kulturne organizacije flamskega ljudstva v Belgiji, je bil zadnje dni v Gentu. Na kongresu so sklenili, da bo flamska stranka še sodelovala z rexisti. Mednarodno obrtniško zvezo so ustanovili na kongresu na Dunaju. Sedež zveze bo v Rimu. Osrednji urad bo vodil Italijan dr. Buronzo. 40 urni delavnik za gostinsko obrt pripravlja francoska vlada. Po tej uredbi bodo uslužbenci v kavarnah, gostilnah, hotelih itd. delali samo 40 ur tedensko. Stalin se bo baje v tretje poročil z uradnico v industrijskem ministrstvu Ireno Sebijevo. Stalin je že pet let vdovec. Protestantizem v Avstriji raste, ker hitlerjevska propaganda dela z vso silo na to, da njeni člani izstopajo iz katoliške cerkve. V zadnjih petih letih se je število protestantov pomnožilo za kakih 30.000 duš. Filma o poroki vojvode Windsorskega angleški kinematografi ne bodo kazali, ker »ne marajo zbujati bolestnih spominov od lani«. Četrto obletnico obnovitve nemškega letalstva so praznovali v Nemčiji. Pri tem je imel general Goring govor, v katerem je povedal, da ima nemška zveza za letalsko obrambo 12 milijonov članov, od katerih jih je pet milijonov strokovno izvež-banih za nastopanje ob letalskih napadih. Zaradi nemirov v Antiohiji je Turčija na sirski meji mobilizirala dve diviziji, kar je v Franciji vzbudilo precej razburjenja. Sedmo obletnico vrnitve romunskega kralja Karola na prestol so praznovali včeraj z velikimi svečanostmi. Globina morja na Severnem tečaju maša odi 4 do 5000 m, kar so izmerili ruski učenjaki na ledeni plošči ob tečaju. Nov legitimistični dnevnik, ki se bo zavzemal za vzpostavitev Habsburžanov na Madžarskem, je začel izhajati v Budimpešti. 21 vrst strupenih plinov je prepovedala izvažati od jutri dalje angleška vlada z utemeljitvijo, da jih potrebuje domača obrambna industrija. Zakon o razširitvi pravic madžarskemu regentu so objavili včeraj. Po tem zakonu regent ni odgovoren zbornici in jo lahko razpusti. Francija ima eno samo zastavo, francosko tri-barvnico in eno 6amo narodno himno, marsejeso. Tako je izjavil predsednik Blum na interpelacijo nekega senatorja, kako to, da ponekod v Franciji že pri uradnih slovesnostih dovoljujejo izobešati sovjetsko zastavo in igrati internacionalo tik za francosko državno himno. Titulescu v službi Sovjetov Bukarešta, 9. junija, m. Večina romunskih listov je začela obsojati razne akcije, ki jih vodi v inozemstvu bivši romunski zunanji minister Titu-« lescu ter predvsem kritizirajo zadnji njegov sestanek z Litvinovim. Sestanku, ki ga je imel Ti-tulescu z Litvinovim, je prisostvoval tudi romunski poslanik v Bernu Konstantin Antoniades. Zaradi tega ga je romunska vlada brzojavno razrešila vseh dolžnosti. Titulescu je imel politične sestankei tudi v Pragi, Ob sanaciji Bratovskih skladnic Ljubljana, 0. junija. Pred kratkim so časopisi prinesli vest, da je a posebno uredijo bilo urejeno težavno vprašanje Bratovskih skladnic, ki so zadnja leta zašle v zelo delikaten položaj. Grozil je skoraj polom skladnic, ker so znašala pasiva sleherno leto več in več. Sedanja vlada je zato vprašanje temeljito proučila ter zdaj izdala uredbo, ki predstavlja dejansko popolno rešitev in sanacijo Bratovskih skladnic. Obenem z objavo uredbe pa so nekateri časopisi prinesli tudi vest, da je v zvezi s to rešitvijo Bratovskih skladuic zopet težko prizadeta sloven-sak industrija, ki bo morala za sanacijo prispevati znatno več, kakor ostali kraji naše države. Posebno za to točko uredbe emo se posebej zanimali ter v sledečem navajamo razgovor našega sotrud-nika z odličnim strokovnjakom, ki dobro i>ozna celoten ustroj Bratovskih skladnic ter je tudi vsa leta sodeloval pri reševanju tega zamotanega vprašanja. V čem so bile težave Najbolj je prizadela Bratovske skladnice svo-ječasna sanacijska odredba iz 1. 1935, ko je bilo ukinjeno posebno pobiranje prispevkov od produkcije premoga v Sloveniji, in sicer po 5 din od tone. S tem so bili dohodki tukajšnje Bratovske skladnice bistveno zmanjšani ter niso več mogli v celoti kriti vseh izdatkov. Primanjkljaj se je sicer kril iz posebnega sklada, ki je bil ustanovljen za sanacijo Bratovskih skladnic v Belgradu, toda ta sklad ni zadostoval. Naše slovenske Bratovske skiadnice so prišle v denarne stiske, ker je zaradi starejše rudarske industrije pri nas znatno več rudarskega delavstva, ki prejema pokojnine iz skladov Bratovske skladnice. Naše Bratovske skladnice so imele veliko starejših rudarjev, ki so si že pridobili članske pravice pred in med vojno, dočim jo premoženje, ki so ga pred vojno zbrale Bratovske skladnice, zaradi devalvacije avstrijske krona in vrednostnih papirjih zgubilo skoraj v celoti na svojo vrednost. Ce bi bilo ostalo celotno premoženje Bratovskih skladnic, kolikor so ga bile zbrale v letih pred vojno, bi naše Bratovske skladnice zlahka krile vse, čeprav povečane izdatke. Tako pa smo izgubili celih 33 milijonov /.latih kron. Z eno besedo: vse obveznosti so ostui?, denar se je pa izgubil! Za pravilno presojo razvoja Bratovskih skladnic moramo proučiti celoten ustroj Bratovskih skladnic od njihovega začetka. Prve Bratovske skladnice so obstojale v bivši Avstriji še izpred leta 1854, zakon o Bratovskih skladnicah pa je izšel leta 1889. Ze v začetku je bilo pogrešilo določeno, da so Bratovske skladnice nabirale in nalagale svoje premoženje zgolj v vrednostnih papirjih, ne pa v realitetah. Vsaj pri nas v sedanji Sloveniji je bilo tako, dočim so na primer Bratovske skladnice v Bosni vsaj del premoženja nalagale tudi v hiše. Prve težave so se pojavile takoj ob prevratu, ko so nastopile z novo državo tudi čisto nove in bistveno drugačne razmere. Tedaj je bil leta 1919. osnovan in 1. 1921. uzakonjen poseben »Pokrajinski pokojninski sklad za Slovenijo«, v katerega se je za Bratovsko skladnice in nekatere druge ustanove stekal poseben dohodek po 5 din od prodane tone premoga. Ta sklad je bil s sanacijsko uredbo iz leta 1935. ukinjen. Ta uredba, ki je sicer imela namen, sanirati Bratovske skladnice, pa je dejansko več vzela, kakor pa dala. Dohodki iz nove sanacijske uredbe niso dosegli vsote, ki je z ukinjenjem 5 dinarskih prispevkov odpadla. Bratovskim skladnicam je iz tega »Pokrajinskega sklada« namreč pripadalo 4 do 5 milijonov letno. Ze pred omenjeno sanacijsko uredbo so bila izčrpana vsa druga sredstva, ki jih je bilo nujno treba v smislu pravil Bratovskih skladnic izvesti po letu 1933., ko se je deficit začel vidno dvigati. V okviru pravilnika so se tedaj jK>višali prispevki zavarovancev, obenem pa so se zmanjšale f>o-kojnine, — vse do skrajne meje. Po izčrpanju vseh teh možnosti in zlasti po ukinitvi omenjenega ^Pokrajinskega sklada« pa so težave Bratovskih skladnic narastle do vrhunca. Treba je bilo končno vprašanje sanacije do temelja proučiti in do popolnosti rešiti enkrat za vselej. Kakšne so koristi nove uredbe? Sedanja uredba o sanaciji Bratovskih skladnic v resnici prinaša velike koristi. Vprašanje novo-ujjokojencev je za dogledno dobo zadovoljivo rešeno. Za stare uj>okojence je vprašanje rešeno s lem, da je uveden za Slovenijo poseben prispevek. Pri tem je treba ujx>števati, da je ravno teh staroupokojencev pri nas v Sloveniji znatno več kot drugod v državi. Edino v Bosni je morda sta-roupokojencev kaj več, toda tam je bil način plačevanja prispevkov bistveno drugačen in zato tam tudi ni prišlo do takih težav kot pri nas. Razumljivo je tedaj, da je tudi rešitev bila lažja. V pokojninski oddelek Bratovskih skladnic plačuje na primer Bosna 10%, Hrvatskn 8%, Slovenija 14%, Srbija 6%, povsod seveda jtlačuje polovico delavstvo, drugo ]M>lovico pa podjetja. V Belgradu in v Srbiji sploh so bili šele po vojni uvedeni novi veliki rudniki, da omenim samo Bor, Trebčo itd. »Putnik«. Ljubljana, priredi od 12. do 14. junija avtobusni izlet v Benetke, Padovo, Postojno, Trst in Gorico. Cena za vožnjo, prehrano, prenočišče, potni list, vodnika v Benetkah ter vstop v Postonjsko jamo 515 din, brez vstopa v Postonj-sko jamo 495 din. Kok za prijave do 10. junija. Razumljivo je zato, da tam Bratovske skladnice pobirajo manj, kakor pri nas. Tam Bratovske skladnice zdaj zgolj pobirajo, a še skoro nič ne izplačujejo, ker je v tamošnji mladi rudarski industriji le malo uj>okojencev. Zakaj je Slovenija najbolj obremenjena? In tako prihajamo na najbolj občutljivo ločko, ki v resnici pada v oči in se na prvi pogled tudi zdi krivična. Slovenija lx> jx> novi uredbi za sanacijo Bratovskih skladnic plačevala več kakor drugi kraji v državi. Zakaj to? Slovenija je že prej zmerom plačevala za Bratovske skladnice več kakor drugod, razen v zadnjih dveh letih. To je razvidno iz vseh prejšnjih izvajanj. Naj poudarim še enkrat, da'je ravno v Sloveniji tako imenovanih staro-upokojencev največ. Radi njih je nastajal vedno večji deficit, radi n jih je bilo potrebno izvesti revizijo sanacije Bratovskih skladnic. Ta liovišek torej, ki ga bo zgolj Slovenija plačevala več kakor druge pokrajine v državi, izhaja iz tega stališča. Ves ta povišek gre zgolj za staroupokojence v Sloveniji. Ta denar, ki bo y obliki posebnega poviška pobran od podjetnikov v Sloveniji, ho ostal pri nas doma. se ne bo nikamor odvajal, porabil se bo zgolj za naše stare ljudi, ki so vso svojo življenjsko dobo pretrpeli v domačih slovenskih rudnikih. Ali ni pravično in pošteno, da zdaj tem ljudem pomaJ ga vprav isti kapital, ki je izčrpal njih življenjske moči!? Cledc primunjkljaja za jiovouf>okojcnce bo morala naša Bratovska skladnica deloma dobivati poro i/. skupnoeu eentrulnega sklada v Belgradu. Ta primanjkljaj je znaten in ga je deloma povzročila omenjena sanacijska uredba iz leta 1915, ki pa je bila tako slaba, da smo jo koj ob nastanku imenovali asanacijsko ter nismo tega zamudili povedati tudi na prizadetih mestih v Belgradu. Moram reči, da sedanja uredba ucurimcruo boljše rešuje ccloten problem. Poudariti moram zlasti, da skuša ta uredba na čimbolj pravičen način rešiti težavno vprašanje Bratovskih skladnic tudi v Sloveniji, čeprav ]>rimanjlja za staroupokojence ne leži zgolj v krivdi Slovenije same, ampak v zgubi vsega znatnega premoženja Bratovskih skladnic iz predvojno dobe. Predlog za uredbo je izdelan deloma tudi v Ljubljani ter predložen ministrstvu. Tukajšnji j>redlog je sicer predvideval enake prispevke za sauucijo v vsej državi, končni predlog pa je ministrstvo izdelalo na podlagi zgoraj omenjenega stališča ter je bil na skupnih jM>svctovanjih v Belgradu v bistvu sporazumno 6prejet. Najduhovitejši film ženijalnega umetnika Charlie Chaplin: Moderni svet Samo nekaj dni v KINU MATICI. Prisrčen sprejem ameriških rojakov v Ljubljani Ljubljana, 9. junija. Dokaz kako prisrčne so vezi, ki vladajo med nami Slovenci v svoji domovini in med našimi rojaki izseljenci, je bil gotovo današnji sprejem skupine 35 ameriških Slovencev na ljubljanskem kolodvoru. Že precej pred prihodom vlaka so se na |K>staji zbrala številna zastopstva raznih naših kulturnih ustanov, poleg te.ga pa veliko množica sorodnikov ameriških rojakov ter njihovih znancev, ki so hoteli dati izraza svojemu velikemu veselju, ko bodo prišli spet med nje njihovi dragi rojaka od onstran morja. Bana g. dr. Marka Natlačena je pri sprejemu zastopal izseljenski komisar g. Fink, ljubljanskega župana dr. Adlešiča dr. Brilej, Rafaelovo družbo predsednik g. Zakrajšek, tajnik g. Premrou, Prosvetno zvezo predsednik dr. Lukman, Rafaelovo družbo iz Maribora p. Konstantin,, mednarodni izseljeniški urad g. Alujevič, Zvezo za tujski , promet ravnatelj zveze dr. Žižek in drugi. Ko je ob 8.50 privozil vlak. s katerim so se pripeljali naši izseljeni rojaki na ljubljansko jjostajo, je godba sZarja« zaigrala v pozdrav udarno koračnico. Že od daleč so iz vlaka za-vihrali beli robci. Sprejem in svidenje je bilo prisrčno, saj jih je bilo med prišlirni izseljenci mnogo takšnih, ki že dolgo niso videli svojccv in zemlje, kjer so se rodili. Ko so dragi gostje izstopili, jih je najprej v imenu bana pozdravil g. Fink s temle nagovorom: »Dragi rojaki in rojakinje! Velika čast mi je, da vas pozdravim v imenu bana g. dr. Marka Natlačena. Naročil mi je, naj vas pozdravim tako, da bo vaše srce čutilo, da vas mi ravno tako ljubimo, kakor ljubite vi nas. Ko se boste nekaj ča-sa spet mudili med nami, se boste prepričali, da se razmere v naši domovini boljšajo. Prepričali sc boste tudi, da pri nas vlada red in da se tudi ni treba nikomur ničesar bati. Naročil mi je tudi, naj se vam lepo zahvalim v njegovem imenu za vašo požrtvovalnost. Izrazil mi je tudi svojo željo, da bi se med nami počutili kakor doma. Bodite prepričani, da vas sprejemamo z najprisrčnejšimi občutki, kakor bratje in sestre. S tem vas pozdravljam in vam kličem »Dobrodošli«! Amerišike rojake so nato na kolodvoru pozdravili z lepimi nagovori še predsednik Prosvetne zveze dr. Lukman, predsednik Zveze zn tujski promet dr. Žižek, v imenu ljubljanskega župana in ljubljanskega prebivalstva dr. Brilej, in v imenu Rafuelove družbe prof. Miklavčič. Za nadvse prisrčen sprejem in za pozdrave zastopnikov sc je v slovenskem jeziku iskreno zahvalila v Ameriki rojena gdč. Mary Rose, katere mati je doma iz Črnomlja: »Dragi rojaki in rojakinje! Ta sprejem nam je dal dokaza, s kakšno radostjo prihajamo domov med svoje mile brate in sestre. Ta sprejem nam je tudi dokazal, da nas Slovenija ni pozabila, čeravno smo bili tako dolgo in tako daleč ločeni od nje. Rojena sem bila v Ameriki. Danes moja noga prvič stopa na slovenska tla. Nisem imela prilike, da bi sc naučila slovenskega jezika v šoli. Tega sem se naučila od staršev. Zato vas šc z večjim zadovoljstvom in ponosom pozdravljam v imenu vse slovenske mladine, ki je bila rojena v Ameriki in vas pro- Katastrofa v Polhovem gradcu Polhov gradeč, 9. junija. Po dolgih 13 letih jo zadela polliovgrajski lepi kot zopet katastrofalna nevihta, ki je bila sicer po učinkih maujša, toda po silovitosti prav slična onemu neurju iz leta 1924., ko je bilo mnogim vse uničeno, ko so se pohlevni gorski potočki spreminjali v tuleče hudournike, noseč s seboj rodovitno zemljo, pesek in tudi ogromne skale, podirajoč hiše in mostove. Tudi v ponedeljek popoldne je moral naš kot prestajati strahote katastrofalnega neurja. Nevihta je nad naše kraje prihrumela okoli 15 in je trajala nad 3 ure. Tuintam je tudi padala debela toča. Vsa ravan je bila mahoma poplavljeua. O velikih škodah, ki so jih povzročali razni mestoma že dobro regulirani hudourniki, je bil takoj v torej zjutraj obveščen oddelek za regulacijo hudournikov in načelnik oddelka g. inšpektor inž. Strancar je takoj odšel na teren, da pregleda, kakšno škodo je napravilo ponedeljsko neurje. Mačkov potok, ki teče po Mačkovem grabnu, ob katerem si je zgradil pokojni dr. Ivan Prijatelj prijeten dom, jo strahovito divjal. Odnesel jp s seboj v ravan do 1000 m1 peska. Valil je s seboj celo velike skale. Pregrada nad Mačkom je poškodovana. Odneslo je mostič. Pot proti Kozjaku je sedaj j>ojx>lnonia zasuta. Nekateri potočki so sedaj mestoma spremenili svojo strugo. Posestniku Plestenjaku je odneslo velik del vrta. Prav tako je divjal Žirovnikov potok. Hudourniki so odnašali s seboj drva, hlode in druge reči, ki so jih potem puščali po njivah in travnikih. Kako ogromno škodo je napravila ponedeljska vremenska katastrofa, še ni uradno ugotovljeno. Je pač velika. Najhuje so besneli potoki, prihajajoči z Grmade in od Sv. Katarine. Hriboviti deli proti za-padni strani niso toliko trpeli od neurja. Prav v predelu Grmade in Katarine je bila nevihta najsilovitejša. Horjulski kraji so na drugi strani mnogo trpeli po toči. Most v Mačkovem grabnu j na banovinski cesti Polhov gradeč—Crni vrh je voda odnesla. V Mačkovem grabnu trpi 8 posestnikov znatno škodo. V Podrebri in na Dvoru je padala debela toča. Voda pa je zalila njive in sim, da nanjo nc pozabite. Najlepša vam hvala šc enkrat za prisrčen sprejem. Živeli!« Gostom je bila nato v hotelu Miklič prirejena ob najprisrčnejšem razpoloženju mala zakuska. Do 23 dkg debela toča Po poročilih iz Brezovice in okolice je tam besnela neprestano nad tri ure trajajoča nevihta s točo. S točo je bilo vse pobeljeno. V Notranjih goricah je padala kot pest debela loča. Našli so kepo toče, ki je tehtala 23 dkg. Ix bolnišnice Ljubljana, 9. junija. Do davi je ljubljanska bolnišnica sprejela letos že 13.750 bolnikov na razne oddelke. Dnevno je velik naval In bolnišnica sprejme vsak dan nad 100 novih bolnikov. Od snoči do davi ni bilo zaznamovanih hujših nesreč in nezgod po zapiskih o sprejemu jioškodovancev. Snoči je bila sprejeta le 9 letna gostilničarjeva hčerka Milenca Luknarjeva, ki jo je okoli 17 na Zaloški cesti j>ovozil neznan kolesar. Podrl jo je na tla, da je deklica tam nezavestna obležala. V divjem diru je kolesar odbrzel naprej. Nekateri pravijo, da so si zapomnili njegovo številko. Deklica je dobila hujše poškodbe i>o glavi. Uredba o Umetniških šotah Belgrad, 9. junija, m. V smislu pooblastila, ki ga ima v finančnem zakonu prosvetni ininster, bo prosvetno ministrstvo v kratke.m izdelalo uredbo o Umetniških šolah in Umetniškem svetu. Za izdelavo te uredbe je prosvetni minister že imenoval komisijo, v kateri je med drugimi tudi ravnatelj državnega konservatorija v Ljubljani g. Julij Betetto. Avstriisko*nemške veslaške tekme - prepovedane Dunaj, 9. junija, m. Avstrijska vlada je prr-jiovedala veslaške tekme avstrijskih in nemških veslaških slubov, ki bi morale biti od 15. do 23. julija. Tekme so jirepovedane zaradi morebitnih izgredov, ki bi jih pripravili nacionabii socialisti, kakor se je to zgodlo n. pr. tudi ob priliki zadnjih športnih nastopov avstrijskega in nemškega moštva. Vesti iz Belgrada Be.lgrad, 9. junija, m. Semkaj je prispela vdova bolgarskega državnika Ljajičeva, ki bo v naši državi proučevala delo Jugoslovanske unije za zaščito otrok. Belgrad, 9. junija, m. Davi se je vrnila iz Bukarešte skupina slovanskih zadružnikov, ki je pod vodstvom ministra brez listnice, inž. Vojislava Gjor-djeviča, prisostvovala kongresu bolgarskega kmetijskega zadružništva. Tudi v Mariboru polom JNS Demonstranti so zmedli Živkoviča, da je jedva končal svoj govor travnike, Maribor, 8. junija. Končno je tudi Marfnor linči sprejeti v svoji sredi generalni štab JNS z njenim voditeljem Pero Živkovičem na čelu. Pa je Maribor danes energično jx>kazal, da mu tak obisk čisto nič ni po volji. Tudi v Mariboru je doživela JNS danes svojo lekcijo, kakor jo je doživela, v Ljubljani in povsod v Sloveniji. Po stranskih ulicah v mesto V Mariboru je bil najiovedan med pristaši JNS prihod Pere Živkoviča in njegovega spremstva ob 12. Ljudi je nekoliko mučila radovednost, pa so se ustavljali med potjo iz uradov in jioslovalnie vzdolž promenade ob Aleksandrovi, da vidijo prihod jeenesarskega štaba. Čakali pa so' zaman. Ziv-kovič se je med tem že pripeljal, pa po stranskih ulicah, ]>o Aleksandrovi si očividno ni upal. Prispel je iz Ljutomera, kjer je prenočeval, preko Št. Lenarta do Maribora, potem pa se je peljal v mesto skozi Tomšičev drevored, po Ciril-Metodovi ulici mimo parka in čez Trga Svobode pred hotel Orel. V sfiodnji dvorani Orla je bil obed. Med tem So prihajali v hotel redki pristaši JNS, nekam naskrivaj, kakor da bi se sramovali, da morajo ob belem dnevu na zborovanje. Marsikaterega je še tik pred vhodom j>ogrelo, pa se je obrnil. Veliko pa je bilo tudi takih, ki niso nristaši stranke, pa so prišli zgolj iz radovednosti. Ob f>ol 2, ko je bilo zborovanje napovedano, je bilo zbranih v zgornji Orlovi dvorani v tretjem nadstropju kakih 100 ljudi. Pozdrav Maribora: gnila jajca Med tem pa je Maribor pripravil vodstvu JNS svoj pozdrav. Policija je sicer vhod pri Orlu strogo zastražila, v Grajski ulici pa se je zbrala velika četa fantov ter začela demonstrirati. Med zbiranjem pa so bili napadeni fantje z grdimi psovkami iz prvega nadstroi>.ia gradu, kjer imajo nekatera društva svojo lokale. Padale so psovke »Slovenske svinje« in slično. Seveda je zavrela v fantih kri in par gnilih jajc je bil odgovor na to psovanje. Potem pa jo na ta način razdražena Četa demonstrantov vdrla naprej ter se ustavila na Grajskem trgu pred Orlom. Gromki klici »doli Živkovič!«, »živijo Korošec!« so odmevali, ko pa so začeli zborovalci iz dvorane v tretjem nadstropju reagirati ne samo s protiklici, ampak tudi s kozarci, se je vsula proti dvorani toča gnilih jajc. Vsi prizori so se odigravali sedaj kakor v filmu. Iz množice demonstrantov so frčala v okna jajca, ki so tanko šipe gladko prebila ter padala na zborovalce, ti pa so v silni }ezi zagrabili za vrčke, sifonske steklenice, slatinšake, kozarce ter cvetlične lonce, ter jih metali v demonstrante. Eden je zavihtel celo stol in ga treščil v globino. Za demonstrante je bil življenjsko nevaren j>oložnj, saj bi bil zadetek iz tako višine v glavo gotovo smrten. Med tem se je posrečilo policiji, ki je dobila močna ojačenja, da je demonstrante izrinila z Grajskega trga na Aleksandrovo cesto. Policija je trg pred »Orlom« ppoolnoma očistila in šele sedaj so si upali na trg čuvarji jeenesarskega štaba, ki so jih spravili skupaj bivši vodje bivše Orjune iz vseh vetrov, j>redvsem iz Hotinje vasi, Št. Lenarta in drugih okoliških krajev. Šopirili so se nekaj časa v svojem zmagoslovju pod zaščito policijskih pendrekov, potem pa so stražniki tudi nje spravili nazaj v hotel. Živkovič: najprej pozdravlja demonstrante, potem razburjen ne more govoriti Med tem časom, ko 90 se pripravljale demonstracije, se je začelo v zgornji Orlovi dvorani zborovanje pred 100 radovedneži in pristaši. Zbor je otvoril dr. Lij>old, ki je jiozdravil Pero Živkoviča, senatorje Jovana Banjanina, Petra Zeca, Dako Popoviča, Grgo Angjelinoviča, dr. Alberta Kramerja, Ivana Puclja, poslance Lukačiča, Cvetiča in Turka ter podpredsednika dravobanske JNS dr. Pirkmajerja. Zborovanje se je začelo s splošno nervoznostjo, ker so vsi slutili, da nekaj v ozrnč- sedo Pora Živkovič. Cim je začel govor, so zadoneli z Grajskega trga vzkliki demonstrantov. Živkovič je mislil, da je to spretpn režiserski trik prirediteljev zborovanja in da stoji spodaj na trgu navdušen »narod«, ki ga jiozdravlja, pa je ves radosten slopil k oknu, mahal z roko in ploskal. Šele krepki klici »doli Živkovič!« in pa gnila jajca so mu izkazala pravo razpoloženje ^milega naroda«, pa se je ves prepaden umaknil od okna. Zaradi sliotftHi vzklikov tltt' trgu in zaradi razburjenja v zborovalni dvorani pa skoraj četrt ure ni mogel nadaljevati s svojini govorom. Bil pa je potem zaradi demonstracij tako zmeden, da ni mogel skoraj govoriti, neprestano se mu je zapletalo ter je svoj govor o ciljih JNS, ki ga je premlel že na vseh svojih dosedanjih zborovanjih, skrajšal skoraj za dve tretjini. Za njim je govoril Jovo Benjanin. Imel jo žalostno nalogo: 0|>evati zma-goslovno pot jeenesarskega štaba po Sloveniji. V svojem govoru je kar j>ozabil na »sijajne spreje-me» z gnilimi jajci in demonstracijami, pa je na-jiovedal, da bo pot jeenesarskega štaba prebudila Slovenijo k novemu »jugoslovenskeinu« življenju. Dr. Kramer, ki je nastopil kot tretji govornik, so je lotil zopet težavne naloge: Majske deklaracije. V stilu svojih člankov v >jutru< je skušal zmanjšati pomen tega zgodovinskega gibanja, kjer pa ni šlo, pa je silil svoje prijatelje v ospredje. Na vso kriplje se je trudil, da bi zmanjšal zasluge dr. Korošca. Njegov govor je napravil najbolj medel vtis. Inž. Dftka Popovič je potem zaključil serijo govornikov z govorom o parlamentarizmu in banovinskih samoupravah ter ee 'je zavzemal za čim popolnejšo demokracijo in čim širše samouprave. Žalba" - radi demonstracij Na opisan način seje končal pohod JNS na severno slovensko mejo. Vplival je na predsednika JNS tako, da se je ob zaključku shoda obrnil na zborovalce ter dejal, da se bo vodstvo JNS pritožilo na kraljevo namestništvo zaradi teh demonstracij in zaradi takega sprejema, kot ga je bilo deležno v Sloveniji. Po štirih jiopoldne so se jc-enesarski voditelji vkrcali na avtomobile ter so so odpeljali prti Celju. Med potjo pa so bili na dravskem mostu še enkrat deležni prav krepkega^ jk>-zdrava tamkaj zbrane množice, ki je navdušeno vzklikala dr. Korošcu ter demonstrirala proti Živ-koviču in njegovim tovarišem. ff Celjske novice ju visi. Po dr. Lipoldovem pozdravu jc povzel be- Celje, S. junija. Požarno-policijski ogled v mestu Celju. Mestna občina celjska vrši od včeraj, 8. t. m., dalje požarno-policijski ogled vseh stavb v rajonu mestne občine celjske. Vsi hišni lastniki se pozivajo, da odstranijo vse morebitne nedostatke, ki so v nasprotju s predpisi zakona (očiščenje podstrešja in odstranitev gorljivh predmetov). Tatvina kolesa. V nedeljo je bilo okrog 22 uro ukradeno iz veže gostilne Pri6tovšek na Spodnji Hudinji moško kolo, vredno 1300 dinarjev, znamke »Walkiire«, last g. Franceta Nachtigarja, mizarskega pomočnika iz Gaberja pri Celju. Ta tatvina kolesa je že četrta v tej gostilni. Strela jo jo oplazila. Danes j>0|X)ldnc okrog 2 se je nebo nad Celjem močno pooblačilo, tako, da je bil v Celju jiolmrak. Zatem se je ulila gosta ploha dežja, pomešana z redko debelo točo, zraven pa je močno grmelo in bliskalo. Strela je udarila med drugim v glavni vod elektrike, tako, da smo bili popoldne brez električnega toka. Razen tega so bile pokvarjene tudi telefonske zveze f>o mestu in tudi v Savinjsko dolino. V tem neurju se je vračala s kolesom domov 24 letna tkalka Tečaj Marija iz Gradišča pri Škofji vasi. Pri tem jo je piš strele zbil na tla in si je pri j>adcu poškodovala čeljusti in zbila zobje. Ponesrečenko so prepeljali v celjsko bolnišnico z rešilnim avtomobilom. Kolesarski karambol. Danes sta treščila v Ipavčevi ulici dva kolesarja, pri tem je padel 13 letni Sancin Marjan, sin ravnatelja Glasbene Matice, tako nesrečno, da si je zlomil ključnico. Prepeljali eo ga v celjsko bolnišnico. Kulturni koledar Božidar Flegerič 9. junija 1907 je umrl pesnik in pisatelj Božidar Pl e g r i č. Rodil se je 30. januarja 1841 v Vondran-cih pri Sv. Bolfenku. Gimnazijo je študiral v Varaždinu in Mariboru. V Gradcu je dovršil klasično in slovansko filologijo. Po končanih študijah je nastopi! kot suplent v Osjeku, pa je bil kmalu radi zanemarjanja stanovskih dolžnosti in pijančevanja odpuščen. Potem ee je preživljal kol »večni popotnik Slov. Goric« pri bivših šolskih tovariših in znancih. Pesmi je pisal že v gimnaziji. Pozneje je pisal v Slovenskega Glasnika in leta 1880 izdal majhno zbirko »Grajenske pesmi« (po potoku Grajeni pri Ptuju). Zložil je nešteto prigodnic svojim dobrotnikom in odličnim rojakom. Poslovenil je dva odlomka iz Byrona Childe Harold. Napisal je tudi nekaj črtic in več življenjepisov, ki jih je priobčeval predvsem v Domu in Svetu. Radi slabih materijalnih razmer ee pesniško nikakor ni mogel razviti. — Njegova pesem je izraz povprečnega čustvovanja. Občni zbor banovinskih uslužbencev in upokojencev Od tu in tam Ljubljana dlanes Koledar Danes, sreda, 9. junija: Primož. Četrtek, 10. junija: Margareta. Nočno službo imajo lekarne: dr. Kmet, Tyrševa cesta 41; mr. Trnkoczy ded., Mestni trg 4, in mr. Ustar, Šelenburgova ulica 7. Drama: >Cyrano de Bergerac«. Premierski abonma. Opera: Zaprto. Kino Union: >Nezaželjeni sin«. Kino Sloga: »Princesa Casaba«. Kino Matica: »Condottieri«. Franc Lederer ln FranJUH D#e v zaDavnem tlimu Princeso Casaba TEI. 21-24 MATICA O-anes p os le dni 111 Lni« Trenker v vellCastveni ljubavnl romanci Condottieri r gl. vlogi slavni ltaljanski pevec Tltto Gobbl TEI. 22-21 UNION Premiera Harry Baur ln Robert Lynen v velikem filmu po romanu Juleea Renarda Nezaželjeni sin Nalnove)BI iurnall: Svetovna parlftka razstava l.t.d., l.t.d. Predstave danes ob 19-15 ln 21-1B url Pregled motornih vozil: Razglas od 26 maja t. 1. se v toliko popravlja, da bo odslej pregled motornih vozil v Ljubljani vsak petek od pol 12 do 13 ure pred poslopjem uprave policije v Ljubljani, Šubičeva ul. 5. Ker se sme obratovati samo 7. onimi motornimi vozili, ki so letos že odobrena za promet in opremljena z evid. tablicami za leto 1937, bo zamudnike zadela občutna kazen, po min. uredbi o zaščiti javnih cest in varnosti prometa na njih. Uprava policije v Ljubljani. Mestna ženska realna gimnazija. —■ Sprejemni izpit. Na željo staršev z dežele je rok za prijavo k izpitu podaljšan do 22. jun-ja. Sprejemni izpit bo v sredo, 23. junija, ob 8. uri. Sprejemni izpiti na državni klasični gimnaziji v Ljubljani bodo 25. junija. Pričetek ob 8. uri. Prijave za izpit se bodo sprejemale 21., 22. in 23. junija dopoldne. Operni basist Franc Schiffrer. ki koncertira dno 11. t. m. v veliki filharmonični dvorani ob 20. uri bo zapel med drugim tudi arije iz Mozartove opero >Carobna piščal«, iz opere Salvator Roča skladatelja Gomeza, dalje arijo iz Verdijeve opere Simone Boccanegra in znano eerenado iz Gounodove opere Faust. Poleg tega so na sporedu samospevi iz slovenske literature ter iz nemške in francoske. G. Schiffrer uživa v Nemčiji, kjer je zadnja 3 leta deloval, velik sloves kot operni basist, saj bi bil skoro angažiran na berlinsko državno opero. Tudi njegove kritike so izredno laskave. Na klavirju spremlja umetnika prof. L. M. Škerjanc. Predprodaja vstopnic v knjigarni Glasbene Matice. Mariborsko gledališče Sreda, 9. junija, ob 20: >Trije vaški cvetniki«, Red B. , „ Četrtek, 10. junija, ob 20: Koncert Prelovče-vega vokalnega kvinteta. Red A. Posle«! nje letošnje predstave bodo še ta teden Uprizore izredno zabavno in veselo kmetsko igro :>T r i j e v a š k i s v e t n i k k, ki se ji mora človek od srca nasmejati. Porabite svoje bloke pri teh poslednjih predstavah, ker sicer zapadejo! V četrtek nastopi v gledališču Prelovčer vo-valni kvintet, ki ga tvori pet odlično izšolanih in vpetih koneervatoristov in ki je ob ljuhljanskem koncertu te dni žel krasen uspeh. Na sporedu so umetne, narodne pesmi in samospevi. Koncert bo za red A in bloke. Poročilo o stanju vinogradov Kralj, banska uprava oddelek za kmetijstvo sporoča na podlagi tedenskih poročil iz vinskih jkolišev, da se vinska trta zelo krepko in bujno razvija, ker je bilo vreme prejšnji leden za razvoj rrte želo ugodno. Trta je pred cvetenjem, v lendavskem okraju trla že cvete, ravno tako tudi v :rnomeljskem okraju. Zarod je letos bolj slab na reznikili, boljši na Sparonih, dokaj visok nastavek na tretjem do petem listu. Skoraj povsod se pritožujejo vinogradniki, da so n. pr. žlahtnina, čab-ski biser in nekatere druge sorte slabo zarodile. V ljutomerskem srezu še najbolje kaže_ moslavec. Drugo škropljenje je v teku, ponekod škropijo že v tretjič. Prav so zadeli oni, ki so škropili okoli 23. maja in škropijo te dni v drugič. Dne 1. in 2. t. m. je bila vinska trta skozi dva dni neprestano vlažna vsled deževja. Pričakovati je, da bo okoli 18. t. m. nastopilo močnejše okuzenje_ po pe-ronospori. Važno je tedaj, da vinogradniki na to pazijo. Ponekod zamenjujejo navadno pršico, ki letos močno nastopa s peronosporo; pa tudi^ kaparji nastopajo precej (Pavlova vas v krškem okraju, Slovenska Bistrica). O grozdnem sukaču prihajajo poročila, da močno nastopa. Ljubljana, 9. junija. V nedeljo 6. t. m. je bil v dvorani OUZD drugi redni občni zbor »Društva banovinskih uslužbencev in upokojencev dravske banovine v Ljubljani«. Zboru je prisostvovalo nad 400 delegatov, ki so zastopali nad 1200 članov. Predsednik g. Joža Pirc je v svojem poročilu orisal težek položaj banovinskih uslužbencev, katerih prejemki so zaradi trikratne redukcije tako zmanjšani, da je ogrožen njihov obstoj. Očrtal je socialno akcijo, ki jo je uvedlo društvo, da vsaj delno omili njih položaj. Iz poročila g. Mihe Grande je razvidno, da šteje društvo nad 1200 članov ter da je opravljalo v redu svoje naloge. Blagajniško poročilo je podal g. Valentin Pogačar. V imenu nadzorstvenega odbora je poročal rač. inšpektor g. Jovane Albin, na katerega predlog je občni zbor soglasno sprejel razrešnico odboru. Sledila je obravnava o ustanovitvi socialne ustanove »Samopomoč banovinskih uslužbencev in upokojencev dravske banovine, reg. pomožna blagajna«. Poročal je o predlogu za pravila in o namenu nove ustanove g. Miha Granda. S pomočjo te ustanove bi si banovinski uslužbenci uredili medsebojno vzajemno pomoč v primeru smrti. Po dve-urni obravnavi so bila soglasno sprejeta pravila ter so bili določeni v pravo načelstvo: Božič Jernej, višji finančni svetnik, ing. Porenta Josip, višji tehnični svetnik, dr. Bano Milan, banovinski sekretar, Zalokar Vladimir, arhivski uradnik, Gnin-da Mihael, računski uradnik, Keržin Ivan, banovinski služitelj in Lovec. Josip, ekonomski uradnik. Pri volitvah v novi društveni odbor je bil soglasno izvoljen za predsednika ponovno in z navdušenjem g. Jožo Pirc, višji računski inšpektor, v ožji odbor pa Miha Granda, Ivan Kržin, Stanko Kosmač, Valentin Pogačar, ing. Ferdo Janežič in ing. Primož Simonič. Izvoljeni so bili tudi namestniki in širši odbor. Soglasno so bili sprejeti naslednji samostojni predlogi: 1. Javni uslužbenci vseh vrst preživljajo v današnji dobi najtežje dneve. Ponovno zreducirani prejemki ne zadostujejo niti za kritje najnujnejših dnevnih potreb. So javni uslužbenci, ki prejemajo /.a petčlansko rodbino z ženo vred komaj po 800, včasih celo še manj plače. Vse kategorije in vsa zvanja v vrstah javnih uslužbencev so tako slabo plačana, da družinski očetje s skrbjo gledajo v bodočnost. Zadolženost se čedalje bolj veča. Kredit iri ugled javnih uslužbencev pada. Občni zbor ugotavlja, da so javni uslužbenci, ki so včasih plačani slabše, ko navadni delavci, za katere predpisuje zakon minimalne mezde. Znižanje prejemkov se odraža v vseli vrstah banovinskih uslužbencev dravske banovine. Zato prosijo banovinski uslužbenci, zbrani na svojem II. občnem zl>oru, gospoda bana dravske banovine, naj posreduje pri centralnih oblastih v Belgradu, da se nam fiinprej povrnejo tisti prejemki, kakor jih je v minimalnih merah zajamčil zakon o uradnikih iz leta 1931. Ugotavljamo, da so bili ti prejemki odmerjeni že tako, da so se z njimi komaj krile dneVne potrebe. Glede na sedanjo draginjo, ki z ozirom na gospodarsko in trgoyjmsJia.konjunkturo-čedalje bolj raste, pa tudi ti prejemki ne bodo zadostovali. Upravni odbor naj predloži g. banu to prošnjo. 2. Dejstvo je, da mnogo banovinskih uslužbencev ne more napredovati v roku, ki jim je po zakonu zajamčen. Vsako nepravočasno napredovanje predstavlja glede na zelo znižane prejemke ponovno znižanje. Pravočasno napredovanje pa more zajamčiti samo dovoljno število mest višjih zvanj. Zato prosijo banovinski uslužbenci, zbrani na svojem II. rednem občnem zboru <5. VI. 1937, gospoda bana, da blagovoli odrediti, naj se pri sestavi banovinskega proračuna vnese vedno večje število novih mest višjih zvanj. To pa ne samo po stvarni potrobi, temveč zlasti iz ozirov bodočo sistemizacije mest, kakor jo predvideva zakon o uradnikih. S tem v zvezi prosimo tudi, da blagovoli gospod ban odrediti, naj se čimprej izda uradni seznam vseh banovinskih uslužbencev dravske banovine, iz katerega bo razvidno vsakoletno stanje in zvanja vseh banovinskih uslužbencev. Tako bodo mogli upravičenci razvideti, ali jim je podana možnost napredovanja, odnosno prehoda v višjo skupino. 3. Podpisani Maček Janez, banovinski cestar iz območja cestnega odbora ljubljanskega, predlaga sledeče samostojne predloge: a) Bolniška preskrba banovinskih cestarjev je nezadostna, ker jim nudi samo pravic« do brezplačnega zdravljenja v javnih bolnicah. Radi tega naj se naprosi kraljevska banska uprava, da omogoči banovinskim cestarjem zdravljenje pri banovinskih okrožnih zdravnikih, ter se jim v lem slučaju preskrbi brezplačna zdravila. b) Z uredbo o službenih razmerjih cestarjev je za cestarje določen delovni čas, ki traja najmanj osem ur na dan. S poznejšo okrožnico banske uprave je bil ta čas za gotovo dobo let podaljšan na deset ur. Kraljevska banska uprava naj se naprosi, da uvede splošno za vse cestarje osemurni delavnik. V slučaju elementarnih nezgod so pa cestarji itak dolžni delati preko predpisanega časa. Osemurni delavnik so dosegli tudi gradbeni delavci, s katerimi se lahko primerjajo cestarji. c) Službeni prejemki banovinskih cestarjev so bili tako reducirani, da znašajo danes najnižji Ljudje izginjajo iz Zagreba r čim dalje večjem številu. Zagrebška policija je včeraj prejela dve taki prijavi, katerih prva pravi, da je steklarski pomočnik Milan Dodeg pobegnil najbrže v Ljubljano. Tretji je kmet Drago Petrič iz Ozlja. Pred dnevi je odgnal kravo na sejem v Črnomelj, | od takrat pa ni od njega nobenega sledu. Zena misli, da se- ji mož potopa |>o Zagrebu. Večje število poljskih študentov pride danes v Zagreb na obisk. S seboj bodo pripeljali tudi (i motornih in eno brezmotorno letalo. Namen njihovega potovanja je propaganda za poljsko letalstvo, saj letajo vsi z letali domačega proizvoda. Proti sistemu plačilnih natakarjev so se izrekli zagrebški natakarji. Zahtevajo pa, da se uvede tako imenovani revirski sistem, da vsak natakar odgovarja in pobira denar od tistih go-I stov, ki jih sam postreže. Tak sistem bi jim pri-I nesel mnogo izboljšanja ob skromnih plačah. Film »Koralska princesa« se že posnema. Dol I slik in prizorov bodo te dni posneli v Trogiru in I je filmsko podjetje za skupinske prizore najelo kar 200 domačinov. Obenem bo isto podjetje po-| snelo tudi krajši zabavni film »V domovini cesarja Dioklecijana«. Tudi za ta film je napisal j glasbo skladatelj Ivo Tijardovič. Italijanska potniška ladja >Ijoredano« je na-| sedla v pristanišču pri Metkoviču. L/idja je manevrirala v spodnjem delu izliva reke Neretve, j ko je nouadno nasedla. Poklicnli so neko našo ladjo na pomoč, da je potegnila >Loredano« spot | na globokejše morje. Primeri, da ladja nasodo v i pristanišču, niso redki, ker je pristanišče zelo | plitvo in neizčiščeno. Tudi v Bosni je v ponedeljek divjala strašna nevihta, zlasti pa okoli Banjaluke. Nad Bjelajcem je bilo najhujše. Utrgal se je oblak, nakar se jo | vlila ploha. Reka Črna je v četrt ure narastla kar za 4 metre in pol, odnesla pa tudi nekaj mostov in mlinov. .. ,,.......................... n i i -■ m Medvedi so se v večjem številu pojavili po din 541 ir.naj™,p din 812. Poleg'tega pa morajo ■ bosanskih planinah, zlasti pa na znani planini plačevati se 5% oziroma radi doplačila za prejšnja | .iahorini. Ta gas imajo knletje nava(lo (in' iz ni_ leta celo 10% v podporni sklad. Radi tega se kra- ■ ,. „i___.-____ _n„i __ Ijevska banska uprava naproša, da pokrene pri ministrstvu za gradbe, da spremeni tozadevno | uredbo in zasigura cestarjem prejemke, s katerimi bodo mogli vzdrževati svoje rodbine, oziroma, da ] skuša v svojem delokrogu, odnosno v banovinskem proračunu predvideti potrebne kredite v to svrbo | v obliki terenskih doklad. d Uslužbenci, nastavljeni po službeni pragma-1 tiki, so dosegli vozne olajšave. Teh voznih olajšav , so deležni tudi železniški delavci, vsled česar je žin poženejo ovce v planine, z njimi pa tudi govejo živino. Nepričakovano so jim pa medvedje začeli napadati črede in klati živino. V nekaj dneh so samo enemu kmetu poklali štiri goveda. | Kmetje so začeli po teh pripetljajih zahtevati, da | oblasti ukinejo prepoved pobijanja medvedov. V Samoboru pri Križevcih je 73 let stari linbro Cergar v prepiru s sekiro pobil telesno mnogo močnejšega kmeta, svojega soseda Jakoba Gjurišeca. Sprla sta se zaradi kanala, ki je tekel upravičena zahteva, da se tudi cestarjem prizna ■ preko zemlje obeh. Cergar je nazadnje iz zlobe vozna olajšava, vsaj za gotovo število voženj. Pri 1 zagradil kanal, tako da se je voda razlivala po lem ugotavljamo, da so banovinski cestarji isto-1 zemlji Gjurišeca. Gjurišec je šel zaradi tega k tako javni nameščenci, sicer nameščeni na podlagi ■ * J- L: — --------------------- ••• - ■ zakona o uradnikih, ampak po uredbi, ki jo je izdalo ministrstvo na podlagi zakona. Pri slučajnostih 60 zastopniki posameznih okrajev iznašali svoje težnje, ki jih bo upravni odbor predložil na merodajnih mestih. Po občnem zboru je bil ustanovljen poseben odsek banovinskih cestarjev, ki ga bo vodil ceslar Janez Maček iz Ljubljane-okolica. Občni zbor je bil lepa manifestacija slanovske zavednosti in tovarištva vseh banovinskih uslužbencev ter obenem apel na odločujoče činitelje za izboljšanje dosedaj nevzdržnega gmotnega položaja ter za ureditev še nerešenih stanovskih vprašanj. Sijajen uspeh naših dirkačev Ljubljana, 9. junija. Kolesarske dirke Beograd—Sofija so vzbudile velikansko zanimanje in tako se je včeraj ob 10 na na Terazijah zbralo veliko število gledalcev, ki so prisostvovali 6tartu naših in bolgarskih dirkačev. Prva etapa je bila od Belgrada do Kragujevca (122 kilometrov). Vreme dirkačem prav gotovo ni bilo naklonjeno, ker je bila lako pasja vročina, da je vožnja pomenila za dirkače izredno težak napor. Rezultati prvega etapnega dela so za naše kolesarje nadvse razveseljivi in lepi. Zlasti vsi slovenski dirkači so se plasirali tako dobro, da ne bi nihče pričakoval. Med njimi moramo zlasti omeniti najmlajšega dirkača Gregoriča iz Mislinj, ki zastopa obenem z Rozmanom mariborsko podzvezo. Tako je prehitel znanega belgrajskega dirkača Erdelija, ki je veljal za enega od favoritov. Tudi ostali naši dirkači so se izborno plasirali. Tako je Ljubljančan Gartner dosegel tretje mesto, čeprav so prvotno mislili, da je šele četrti. Točni rezultati prve etape so naslednji: 1. Prosinek Avgust v času 4:47.02; 2. Nenov Nikola (Bolgarija) 4:47.8, 3. Gartner (Ljubljanica) 4:47.9; 4. Konstantinov (Bolg.) isti čmagača pa je oprostilo. Kasacija je odredila, da | se mora vršiti ponovna razprava. Včeraj je bil pred belgrajskim sodiščem tretji narok zaradi 50.001) din, ki jih je JNS dolžna j državi še od sarajevskega izleta. Včeraj bi morala biti zaslišana dr. Kramer in Hi ja Mihailovič, pa ju ni bilo. Zagovornik JNS je nato predlagal, naj se zaslišijo nove priče. Sodišče je predlogu ugodilo in odredilo ponoven narok za 7. julij. Osem mesecev zapora je dobil v Belgradu inženir Vladimir Dekleva, ker je zakrivil smrt svoje prijateljice. Dekleva je dal namreč tej svoji (prijateljici neko nevarno zdravilo, da bi splavila. Toda učinek zdravila je bil smrten in je dekle kmalu umrlo. Cene pšenice na svetovnem trgu so se spet okrepile, ker prihajajo iz Amerike nepovoljnc vesti. V pokrajinah z zimskimi posevki je nastopila huda suša, povrh pa delajo škodo še peščeni viharji. Tudi v Kanadi tožijo, da jo zavladala huda suša. Poštna hranilnica v Belgradu je pričela izplačevati hranilne in čekovne vloge viagaleem bivše avstrijske poštne hranilnice na Dunaju. Prva partija čekovnih nakaznic jo že odšla v razne kraje naše države. To pošiljanje se bo nadaljevalo postopno z nakazovanjem denarja tistim viagaleem, ki so doslej predložili v redu prijave in druge dokaze, potrebne za izplačilo. Izplačilo se vrši na domu vlagalcev samih njim v roke. Viagaleem, ki 60 izjavili, da ne pristanejo na izplačilo vlog v razmerju, ki ga je določil odlok kraljevske vlade štev. 357 z dne 13. maja t. 1., se vloge ne bodo izplačevale V6e do njihove dokončne odločitve. — (lz Poštne hranilnice kraljevine Jugoslavije.) Rudarska šola v Goldenn v Coloradu v USA je ena izmed najstarejših ustanov te vrste. Sola je obvestila prosvetno minstrstvo, da to leto razpisuje podporo za enega kandidata iz Jugoslavije. | To podporo bi navedeni nato užival štiri leta. Podrobnosti bo šola sporočila kandidatu tedaj, ko prosvetno ministrstvo sporoči s priporočilom njegovo me. Kandidat mora imeti vsaj gimnazijsko maturo, biti mora umsko in fizično zdrav in močan, lep značaj in sposobnost za jasno mišljenje. Poleg tega mora imeti tudi veselje za inženjerski etan. — Podpora šole je v tem, da bo kandidat oproščen nekaterih šolskih taks, ki znašajo kakih 250 dolarjev letno. Prijave z dokazili o šolanju v prepisu naj prosilci pošljejo prosvetnemu ministrstvu, splošni odedlek, do 10. t. ni. Dve orjaški potniški letali bo dobilo naše civilno letalstvo že 15. t. m. Prvi je francoski izdelek znamke »Coudron«, drugi pa amerikanski »Locheed«. Stroji bodo vlekli letal* po 300 kilometrov na uro, v letalih samih pa bo prostora v vsakem za deset potnikov. Obenem se bo uvedla preko sezonskih mesecev nova proga Belgrad—Sarajevo— Dubrovnik—Sarajevo—Zagreb. Letalo bo iz Dubrovnika v Zagreb rabilo le dve uri. 15. junija pa so bo odprla tudi letalska proga Ljubljana—Zagreb. Zaradi nevarnih megla so sklenili premakniti odhode in prihode jutranjih letal. Tako bo eno letalo odletelo iz Zagreba proti Sušaku šele zjutraj ob pol devetih in iz Sušaka priletelo v Liubliano šele ob Irj četrt na deset. Stroški za pariško razstavo Letošja pariška razstava je ena najdražjih in bo del j časa gotovo ostala najdražja sploh. Vzrok ogromnih stroškov pa_ ni toliko v njeni izrednosti in obsežnosti, kakor v njeni nesmo-trenosti, ki je večkrat zahtevala predrugačenje prvotnih načrtov; dnlje v njeni legi, ki je sredi mesta ter zato zadeva na neprestane in nepričakovane ovire; v izredni naglici, s katero se mora graditi in v delavstvu, ki je svoj položaj izkoristilo za zvišanje plač in delavnih moči. Tako, da končni stroški daleko presegajo prvotni proračun. Zakon od 16. avgusta 1956 je določil za dela na razstavi 200 milijonov frankov, in 6icer: 58 milijonov za gradnjo razstavnih poslopij, 38 milijonov za razne nasade, 25 milijonov za gradnjo cest in kanalizacij, 18 milijonov za okrasna in umetniška dela. Do sedaj se je pa za vsa ta dela porabilo že 891 milijonov, čezurno delo in zvišanje delavskih plač je požrlo nadaljnjih 175 milijonov. Samo za nasade in druge stalne naprave kot n. pr. novi Trokadero s številnimi umetniškimi vodnimi napravami in vodometi, za nove muzeje moderne umetnosti, novo železniško progo v Versailles itd. je treba celih 255 milijonov. To so pa samo šele izdatki francoske države in pariške občine. Kajti tudi druge države, ki so na razstavi zastopane, imajo vsaj 200 milijonov stroškov. Ali bo morda vstopnina kaj poravnala stroške? Vstopnina je 6 frankov od obiska. Recimo, da obišče razstavo 50 milijonov ljudi, kar sklepajo kot zelo možno v primeri z dosedanjimi podobnimi razstavami; tedaj bi pridobila kakih 300 milijonov frankov. Izguba je še vedno zelo občutna; skoro celo milijardo frankov ali dve milijardi dinarjev. Kako bodo to izgubo pokrili? Najprej so hoteli prirejati loterije. Toda potem bi bila pa Narodna loterija oškodovana, /ato so se pobotali, da bo Narodna banka od dobička svojih loterij dajala tri leta po 17% pariški občini, ki edina prav za prav nosi vse stroške za razstavo. Država se je pa tudi zavezala dati 580 milijonov iz delavskega oskrbovalnega fonda. Če bi bilo finančno stanje države boljše, vsaj tako kot v časih pred svetovno krizo, bi ta nedostatek ne delal nobenih preglavic, ker razstave sploh vedno upoštevajo možnost nedostatkov. Redke so take razstave, ki bi mogle vse stroške poravnati z lastnimi dohodki. Saj razstave tudi niso le zato, da bi »delale« denar, ampak, da koristijo splošnemu razvoju gospodarstva, da najdejo novih odjemalcev in tržišč zn razstavljene predmete; nekako velikansko izložbeno okno države, ki naj privlači kupce vsega sveta. Pa ne samo kupce, ampak sploh razne denarne radovedneže, ki bo-cfo pomnožili francoski tujski promet in olajšali svoje denarnice za nekaj milijonov v korist Francije. Samo za nemške obiskovalce imajo Francozi naročilo pripraviti HO milijonov frankov. Pričakujejo pa še okrog "00.000 Američanov; in ti znajo zapravljati. Veliko škodo ima Francija od tega, da ni bila razstava otvorjena za časa kronanjskih svečanosti. Da dotok tujcev tem bolj pospešijo, jim nudijo številne ugodnosti po železnicah, po'nekaterih gledališčih, po muzejih, restavracijah itd. Dasi je bila razstava že otvorjena, si jo bo šele po 15. juniju vredno ogledati. Za francosko javnost je ta zamuda zaradi nedovršenih razstavnih prostorov silno mučna in časopisi jo ogorčeno imenujejo »narodno sramoto«. V grajski kapeli na Kvirinalu v Rimu so pred kratkim krstili sina italijanskega prestolonaslednika Umberta. Sinček jo dobil ime Viktor Emanuel in ima tudi naslov neapclskega princa. Moj vodnik je bil s predlogom zadovoljen. Pripeljala sva se v zelo lično stanovanje blizu Knightsbridgea, kjer me je predstavil dvema gospodoma in predlagal nekaj iger kar tako, da čas mine. Prav tedaj pa se odpro vrata in v sobo pride »fin« služabnik z velikim, težkim krožnikom razne pijače. Samo za hip me je pogledal, a je obstal kot pribit, čemu se jaz nisem čudil, er sem tega človeka pred kratkim prijel radi sleparjenja pri kartah. Bil je Avstralec, o katerem je imela policija že dolgo vrsto sumljivih zapiskov. Kmalu pa se je zavedel, hitro stopil roti meni ter mi krepko posadil svoj težki rožnik na glavo. Zavedel sem se šele v avtu. Šoferju so povedali, da sem pijan, mu plačali vožnjo zame in naročili kam naj me ■pelje. Tistega Avstralca do danes še nisem našel. * Romunski kralj Ferdinand si je zelo prizadeval, da bi se izmuznil mojemu varstvu. Po več ponesrečenih poskusih je mislil, da me bo končno vendarle potegnil. Smuknil je ven skozi kuhinjo. Jaz pa sem imel tudi med kuharji pomagača, ki me je hitro obvestil in gonja se je Začela. Zasledil sem ga v majhni nemški restavraciji, sedel v njemu nasprotni kot sobe ter se skril za velik časopis. Čez nekaj časa pogledam kvišku in vidim, kako stoji kralj pred mano in me gleda. »Nič ne pomaga«, je rekel. »Jasno je. da Vam ne morem uiti, kaj bi se torej ogibala drug drugemu! Najbolje je, da kar skupaj sedeva in nekaj jeva. Vi ste pa res tič, Brust!« * Najbolj me je prestrašil bolgarski kralj Ferdinand. Stanoval je v Palače Hotelu in neki večer, ko sem zvedel, da se ne misli oddaljiti iz hotela, sem se hotel malo oddahniti. Nenadoma pa zazvoni telefon: nekdo iz kraljevega spremstva zahteva, da takoj pridem v hotel. Drvel sem torej tja in hitro poiskal osebo, ki me je klicala. Ta pa mirno reče: Veseli me, gospod Brust, da ste prišli. Kralj Ferdinand bi namreč silno rad zvedel za ime nekega piva, katero je pred par dnevi pil z Vami. Prosim Vas torej, da bi mi to ime zapisali!« Zelo sem se oddahnil; bolgarski kralj pa je lahko naročil svojo priljubljeno pijačo. (g) Londonski zvonovi v Avstraliii Ker v avstralskem mestu Canberri nima noj bona cerkev zvonov, kličejo vernike k službi božji z izredno močnim zvočnikom, postavljenim na 'stolpu prezbiterjanske cerkve. Zvočnik silovito povečuje glas navadne gramofonske plošče, na kateri je pozneto zvonjenje zvonov z West-minsterske opatije. Ljubljanski velesejem Vsako zabavišče se potrudi, da nudi svojim gostom čimveč in kar najbolj raznovrstnega razvedrila. Toda bolje se gotovo nikjer ne boste zabavali kot na veseličnem prostoru ljubljanskega velesejma od 5. do 14. junija. Poskrbljeno bo za stare in mlade, resne in razigrane. Razne komedije, plesišča s prvovrstnimi jazzi, rujno vince iz najrazličnejših koncev naše vinogradov bogate domovine, tobogan, vrtiljak, avtodrom za nadebudne šoferske kandidate in še mnogokaj bo za vas skušnjava, ki ji ne boste mogli odoleti. Dokaze požrtvovalnega truda naših mizarjev pn izdelovanju najmodernejšega in hkratu najtr-pežnejšega pohištva kvalitetnega dela pri najnižjih cenah, bomo spet občudovali na razstavi stanovanjske opreme na velesejmu od 5. do 14. junija. Pri ocenjevanju vseh teh prvovrstnih izdelkov moramo naposled s pohvalo priznati, da naši mizarski mojstri delajo prave čudeže, ko nam najboljše in tudi najmodernejše blago nudijo po tako nizki ceni, da si naše skromno meščanstvo in uradništvo brez občutnejših žrtev lahko omisli tako pohištvo, kakršno celo premožnejši krogi smatrajo za nedosegljivi luksus. Na velesejemski razstavi stanovanjske opreme, ki so za njo najsolidnejši mizarji z vseh strani banovine rezervirali okrog 1500 m* prostora, da bo doslej največja razstava pohištva v državi, bomo poleg viškov stanovanjske kulture seveda imeli tudi ogromno izbiro praktičnega, zato pa vendar lepega in modernega pohištva po najnižjih cenah. Že danes pa moramo opozoriti tudi na odlične in res vzorne izdelke naših tapetnikov, ki so za razstavo pripravili vsestranska presenečenja tako glede najmodernejših oblik, kakor glede solidnega dela in neverjetno nizkih cen. Po porabi papirja se meri višina kulture, zato smo pa upravičeno ponosni na svojo veliko papirno industrijo in na najraznovrstnejše tovarniške in obrtne izdelke iz papirja in lepenke, kar bo nazorno prikaazno na spomladanskem velesejmu od 5. do 14. junija. Naše vodilne tvrdke razstavijo poteg papirja tudi razno lepenko, odlične karto-nažne, galanterijske in knjigoveške izdelke, seveda pa tudi najrazličnejše pisarniške in šolske potrebščine. Obvestila Pevski zbor Glasbene Matice v Ljubljani ima dne 21. junija letos ob 20 v Hubadovi pevski dvorani redni letni občni zbor z običajnim dnevnim redom. Članstvo obveščamo, da drevi in v četrtek izjemoma ne bo pevskih vaj. Prihodnji teden bodo zopet redne vaje. — Odbor. Legija koroških borcev, krajevna organizacija v Ljubljani, ima članski eestanek v sredo, dne 9. junija ob 20. uri v društvenem prostoru pri »Sokolu«, Pred Škofijo 18-1. Mnogo razvedrila in pravega veselja bodo deležni obiskovalci mladinske akademije z geslom: »Otrok za otroka«, ki jo priredi mastna občina ljubljanska 9. junija t. 1. ob pol 20 zvečer v frančiškanski dvorani. Na programu so najraznovrstnejše točke: petje, rajanje, deklamacije, prizorčki itd., ki jih bodo izvajali učenci ljubljanskih ljudskih šol. Dohodek akademije se bo porabil za mladinske podpore, zlasti za počitnice, zato upravi« čerto upamo, da sc bo občinstvo polnoštevilno odr zvalo temu vabilu. — Vstopnice od 20 do 3 Din se dobe v ljudskih šolah in na večer prireditve pri blagajni. Radio Programi Radio Ljubljana Sreda. 9. junija: 12 Ilavajske gitaro (plošče) m 12.45 Vreme, poročila — 13 Cas, spored, obvestila —i 13.15 Vse mogoče, kar krio hoče (plošče po željah) —< 14 Vreme, borza — 19 Cas, vreme, poročila, spored, obvestila — 19.30 Nac. nra — 19.50 Šah — 20 PloSče —< 20.10 Ribe in njih čutila (Alojzij Snlpaj) — 20.30 Pev-i sld zbor »Ljubljanski Zvon« — 21.20 Večer op. arij in pesmi (g. Robert Primožič) — ?2 Cas, poročila — 22.13 Prenos z velesejma. — Konce ob 23. Drugi programi Sreda, 9. junija: Belgrad: 20.30 Simfonični kon-cort — Zagreb: 20. Narodi v toku let — Dunaj: 19.25 Zabavni koncert — 20.40 Igra — 21.40 Arijo — 22.20 Večer ob Donavi — Trst-Milan: 17.15 Vokalni koncert 21 Igra — 21.33 Simfonični koncert — Rim-Bari: 21 Opora — Praga: 19.30 (Gledališki prenos — Variava: 20 Lahka glasba — 21 Chopinov koncert — Berlin: 20.20 Operni halot — 21 Lisztov večer ■ Hamburg: 20.10 Plesna simfonija — Koln: 20.10 Orkestralni koncert — Stuttgart: 20.10 Plesna glasba — Beromiintter: 19.30 Opera «Lohengrin< — Strassbourg: 21.30 Simfonični koncert. Zadnja povodenj v Romuniji je izpodkopala tab se je nasip zrušil, stroj pa je treščil »Varoval sei Bivši londonski detektivski inšpektor Ila-told Brust jc bil več let član Posebnega odseka pri Scotland Yardu, ki skrbi samo za varnost visokih osebnosti, ki obiščejo Aglijo. Nekaj svojih doživljajev popisuje takole: Pred 25 leti me, zelo mladega nastavljenca, pokliče vodja Posebnega odseka v svojo pisarno, me resno pogleda in pravi: »Kljub Vaši nepre-veliki izkušenosti Vam poverjam važno nalogo. X nekaj dneh pride v London na poluraden obisk avstrijski nadvojvoda Ferdinand. Ustavil se bo v Bit/, hotelu in Vi ste odgovorni za njegovo varnost. Pomnite, če se nadvojvodi kaj primeri, nihče ne ve, kaj iz tega lahko pride; morda celo vojska!« In res je čez dve leti nato umor prav tistega človeka, za čigar varnost sem bil nekdaj odgovoren, povzročil svetovno vojno. Tedaj sem sc spomnil besed svojega načelnika in se potem še večkrat izpraševal, če bi se tak umor posrečil pred očmi našega »Posebnega odseka«. Mislim, da ne. železniški nasip. Ko je tja privozila lokomotiva, r globino in pokopal pod seboj dve žrtvi n kralje.. Čuden doživljaj se mi je pripetil, ko sem imel pod zaščito nekega egiptovskegu princa. Čakal sem v veži hotela, kjer je bil princ nastavljen, oblečen po vseh pravilih v večerno obleko; pa pride k meni mlad gospodič, tudi zelo skrbno opravljen, ki je mislil, da sem iz prinčevega spremstva ter me obvesti, da je slišal, kako je princ navdušen kvurtač, zato bi mu rad ustregel ob vsakem času z igranjem kart. Sam pri sebi sem se smejal svoji sreči, ker sem takoj spoznal v mladem fantu poklicnega kvartača-sleparja. Rekel sem torej, da bo princ gotovo vzhičen nad tako ponudbo in da se bom še zmenil z njim za čas igranja; naj me pride drugi dan ob določenem času iskat v hotel. Ko je drugi dan res prišel, sem rekel, da eno uro princ še nima časa, zato greva lahko kar naprej, da se nekoliko spoznam z njegovimi tovariši, princu pa pustiva kratko obvestilo, da ga čakava tam in tam. Izdelal sem si namreč že načrt, kako bom spravil celo tolpo, ki jc prežala na princa, za mrežo. LJUBEZEN, KI UBIJA Tako rada me je poslušala, ko sem ji tožil o svoji žalosti in vedno me je pomirila, da sem se vračal od nje boljši, mirnejši, bolj potrpežljiv do matere. Bil sem tudi prepričan, da sem imel napak, ko sem obsojal Termon-da. Zato ji nisem povedal, kaj sem sklenil narediti zoper človeka, ki mi je ukradel materino srce. Že zelo zgodaj sem odkril na očimu prav taka znamenja, da me mrzi, kakor sem jaz mrzil njega. Kadar sem malo bolj hrupno stopil v salon, ko se je on pogovarjal bodisi z materjo, bodisi s kom drugim, je že samo moja navzočnost zadostovala, da je svoj glas komaj zaznatno zvišal. Nihče ni opazil, kako mi drhte ustnice, kako se mi stiskajo pesti. Ne bi se bil kazal zamišljenega in čmerikavega, da mi ni šlo za to, da bi tako izvabil iz njega priznanje, da me sovraži. Hotel sem ga ostro opozoriti, da sem tu, pri njem, da sem molčal in da sem ga zasledoval s pogledi. Kljub temu, da se je tako obvladoval, vendar nisem nikdar zastonj uprl vanj oči. Takoj tisti strenutek, ko sem ga pogledal od kod, se je obrnil tudi on proti meni in me pogledal. Njegove oči so bežale pred mojimi. Pogovarjal se je sicer naprej, a je potem vedno in vedno kakor proti svoji volji, zdaj pa zdaj uprl vame svoje očij oči so name merile. Njegove so se takoj izmuznile mojim. Na čelu se mu je pokazala guba in razumel sem, da ta guba pomeni, naj ga ne gledam tako, kakor sem ga. Potem se je premagal, a včasih je moral oditi iz sobe. To je bila moja zmaga, zakaj poznal sem ga, da je zelo odločne narave in da ne more prenesti, da bi mu kdo kljuboval. Meni je moral odnehati. To ga je moralo strašno jeziti. A vendar je prenašal moje drzne poglede. To je bila zame zmaga nad njim. Toda tega nisem povedal teti. Včasih sem ji tudi govoril o nalogi svojega življenja, o listi slovesni obljubi, ki sem jo dal. Ta obljuba je bila, da bom odkril očetovega morilca in da se bom maščeval nad njim. Položila mi je roko na usta. Bila je pobožna in mi je ponavljala evangeljske besede: »Maščevanje prepusti Bogu, njegova volja je nerazumljiva. Odpusti in Bog ti bo odpustil. Ne govori nikdar: oko za oko, zob za zob. Preženi iz svojega srca sovraštvo, vsaj sovraštvo do tega človeka,« In oči je imela polne solz. Uboga teta! Mislila je, da je moja duša močnejša, kakor je pa zares bila. Ni bilo treba njenih opominov, da bi ovirali moj sklep o maščevanju. Tisto preprosto, vsakdanje pusto življenje me je v dolgih letih tako poplit-vilo, da je volja za maščevanje v meni postajala vedno slabša. Dovršil sem vse študije. Leta 1874, so me na očimov predlog naredili za polnoletnega. Zdaj je prišel čas, da bi začel izpolnjevati svoj sklep. — A še štiri leta pozneje — 1878, ni bilo dopolnjeno to maščevanje, ki je kakor krvava luč razsvetljevalo vso mojo mladost. Nisem se več ukvarjal z njim. Sram me je bilo te brezbrižnosti, kadar sem se spomnil nanjo. A kriva ni bila moja narava, ki je tako brž pozabila na vse. Vzroki za to so bili drugje, v zunanjih razmerah, ki jih jaz nisem mogel izpremeniti. Kadar sem se spomnil na svojo dolžnost, se je vedno kazala in vrtela pred menoj ena ovira: na kaj naj se pa opiram pri zasledovanju, Lahko je navduševati se, delati sklepe in načrte, govoriti: ne bom se ustavil prej, dokler ne kaznujem krivca, to prisegam. V resničnem življenju se je pa treba opirati na posamezna podrobna dejstva in podatke. Kaj sem pa imel na razpolago jaz? Moral bi bil spet začeti s preiskavo, ki jo je že sodnija priznala do konca, ne da bi bila preiskava kaj razodela. Posvetoval sem se s sodnikom, ki je takrat vodil preiskavo. Zdaj je bil svetnik v ministrstvu. To je bil gospod Masolle. Bil je pripravljen takoj, da začne z menoj vred raziskovat tiste zunanjosti, ki jih je dognala preiskava. Kdo je morilec, o tem ni bilo nobenega dvoma, prav tako ne o tem času, kdaj je prišlo do umora. Moj oče je bil umorjen med poldnem in tretjo uro popoldne. Umoril ga je brez boja tisti neznanec visoke postave, širokih pleč, čigar izredno sposobnost za pretvarjanje in preoblačenje je kazala na preudarjenega in premišljenega morilca. Ali se je morilec zakrinkal zato, ker ga je oče poznal? Gospod Masolle je rekel, da ne. Kajti moj oče je bil dober opazovalec in je tudi pazil sam nase. O tem pričajo tudi njegove zadnje besede, ko nas je zapustil. Spoznal bi bil napadalca po glasu, po očeh, po gibih. Človek lahko spremeni obraz, ne more pa spremeniti postave, ne ramen, ne nog, ne ničesar drugega. Gospod Masolle mi je razlagal, da se je morilec zakrinkal pač zaradi tega, da bi z zvijačo dobil dovolj časa za beg v inozemstvo, če bi bili odkrili umor še isti dan. Takrat so gotovo brzojavili na vse strani, naj ustavijo na meji ali kjerkoli nekega zagorelega človeka z zelo črno brado. Morilec si je pa samo zbrisal barvo z lic, vrgel z glave lasuljo in brado, se preoblekel in je tako lahko brez suma ušel čez mejo. Po teh znamenjih, bi moral Rochdale bivati v inozemstvu. V hotelu je govoril angleško. Služinčad ga je gotovo imela za Ameri-kanca. Iz tega, da je govoril angleško in da so ga zaradi izgovorjave imeli za Amerikanca, se da sklepati, da je bil ali v resnici Ameri-kanec, ali pa da je stalno bival v Ameriki. Nekateri zapiski, ki jih je dal mojemu očetu in ki smo jih potem našli, so pričali, da je morilec prav natančno poznal trgovske razmere in zadeve v USA. Torej je moral biti tujec, Amerikanec ali Anglež, ali Francoz, ki biva v Ameriki. •Slovenski dom« izhaja vsak delavnik ob 12 MaseCna naročnina 12 Din. za inozemstvo 25 D!n Uredništvo: Kopitarjeva alica ft/TTL Telefon 2994 tn 2996. Uprava; Kopitarjeva 6. Telefon 2992, Za Jugoslovansko tiskarno * Ljubljani; £L Ce& Izdajatelj; Ivan Rakovec. Urednik; Joža Košiček.