47. številka. Ljubljana, soboto 27. februarja. Vili. leto, 1875. SLOVENSKI NAROD •a^eetrt lata 4%"oio"V— "zi UuhTian^iJ« '"" -"i p" P*"**"*^ L«' v*"jJ» m* poati prejeman, za avatro-onersae uezei« *a cem m.u 16 midZ za pol lata 8 *oid. d*■ S« -ačuna 1o kraic , ,i V ^Janja na dom aa celo leto 13 gold., za četrt leta 3 fald! 30 kr., n en m«3oc I Kold 10 kr. Zk pošiljanje na 1 0 JLSSI tJSaSSLmilPSK " fi0J? 'etav2 god1l 5°Ar' po P04*1 P™J«™n ™ »•« lota 3 gld, - Za oznanila se plačuje od četiri- - • ■ - „„MPV P.8.llt-yrjie » »i «; a« oznanilo enkrat tiaka, 5 kr. 6e bo dvakrat in 4 kr. če se tri- ali večkrat tiska. uopis« na, se Izvole rranktrati, - Kokopi«. a* ne vračajo. — Uredništvo jo v Ljubljani na cel«vtki cesti v Tavčarjevi hiši „Hotel Evropa" olHo počujat) naročnine reklamacije, okanila. . i ^dniniHtrativne reči, je v „Narodni tiskarni" v Tavčarjevi hi«. Opravuištvo, na kat-tro rlaj >o blagovni Ljudsko šolstvo in njeni protivniki. (Dopis.) Znano je, da se po Slovenskem, zlasti na Štajerskem snujejo katoliško politična društva, ki se poganjajo za pravice katoličanov. A napačno pa je, ako se borijo za slovenski narod le kot katoliško ljudstvo, brez ozira na njegove druge potrebe. Mi imamo pa nasprotnike svojo narodnosti — neuiškutarje. Vsacega rodoljuba in društva je tedaj dotžnost, da odganja nasprotnike naše koristi. Katoliško-političua društva po Slovenskem postavila so si pa po večjem le en uuuitn, katoliške interese zastopati in braniti. Za narodnost slovensko, za dinge koristi naše jim nij toliko mar; akoravno bi se bilo treba bolj potezati za druge pravice, kakor za katoliško vero, ki ne omahuje pri Slovencu, ki mu je marveč globoko ukoreniueua v vernem srcu. Živa potreba so nam Slovencem dobre ljudske dole, osnovane na podlagi naše narodnosti. Da take šole v življenji obudimo, to naj bode naša skrb. — Pa reklo se mi bode, da ravno katoliško-političua društva obračajo svojo pozornost ravno na šolstvo. Res je. Toda kako pristransko, kako pomanjkljivo se o šolskih zadevah v teb zborih obravnava in sklepa! Navadno so jim nove šolske postave predmet, nad katerim se tako zelo spodtiknjejo. Večkrat sem bral dopise, v katerih se novo šolstvo tako enostransko pretresu je. Tukaj so terja, da naj bodo Solo po Slovenskem verske (konfesijonalne), t. j. naj se jim krščanska katoliška lastnost povrne. A;i to nij nepotrebna prošnja? Ali so mar slovenske ljudske Sole brezverske? Ali se mar no podučuje slovenska šolska mladina v katoliškej veri? Ali so mar slovenski uči telji brezverski ? Ali se v šolskih knjigah nič 0 katoliškej veri ne bere? Ali nij še mar vse tako, kakor je bilo pred tremi leti, ko nij bilo še novih postav šolskih? Ali pa mar nove šolske postave omenjene reči pripovedujejo ? Ilolje bi se stori'o, da bi so prosilo tako*It: V vseh šolah po Slovenskem naj bi bil učni jezik slovenski; v ljudskih Šolah naših naj se ne muči naša mladina s nepotrebno nemščino. Reklo naj bi se: Na Sloveuskm je okolo 700 ljudskih šol. Ali so pa te s le v istioi slovenske, kakor terjajo naše potrebe? — Večinoma so slovensko-nemike ali čisto nemške, t. j. take, v katerih se u&enci več ali manj s nepotrebno tujščino ukvarjati morajo, namesto, da bi se vadili druzib korist-uih naukov. Od kod pa pride, da se taka krivica godi Slovencem? temu je uzrok nemški deželni šolski svet, in pa tudi — slovenske občine. Po §. G. državne postave od 14. maja. 1869 določuje o nčnem jeziku in o poduče-vanji v drugem deželnem jeziku deželni šol. h vet — po zaslišanji tistih (srenje) ki šolo vzdržujejo. Vprašanje nastane ali je deželni šolski svet posebno štajerski v tej zadevi zaslišal slovenske občine? In če tega nij storil, ali so so one pritožile? To je važno vprašanje, katero naj bi kat. društva na Štajerskem rešila. Vpra sanje : ali so naše šole verske ali brezverske, je rešeno brž kakor vemo. Ali se duhovniki zmenijo za šolske zadeve ? ali se poraznm-Ijajo z učiteljem? ali se podučuje v krščanskem nauku in ali hodijo otroci k religijoznim vajam? itd. Poslednje se pa vse v redu vrši po vsem Slovenskem, Po drugod zopet se zahteva, da naj bode šolsko nadzorništvo ceneje. Abotna terjatev! Vsa opravila, krajnih, okrajnih in deželnih šolskih svetov so skoraj brezplačna, le okrajni in deželni šolski nadzorniki imajo primerna plačila. Ali moremo mar biti okr. šolskim nadzornikom zavidni, da imajo za svoja obilna opravda pri zanemarjenem šolstvu po 300 do 400 gld. na leto. Ako se tudi želja izreka, da naj bi bili duhovni farni pastirji krajni šolski nadzorniki vsaj so po mnogih krajih zlasti na Kranjskem, kjer so jih okrajni šolski sveti sposobne, zvedene in šoli vdaue spoznali. Ako je pa duhoven malomaren ali celo šolski nasprotnik, gotovo nij vreden časti krajnega šolskega nasprotnika. Sicer se izreka želja, da naj bi Ne občinam prepustilo, na kateri način naj učitelja plačujejo. Gotovo se ne privošči učiteljem, da bodo zdaj svojo plač j v denar j h, redno vsak mesec dobivali. Ako bi se prepustilo srenjam, ki vedo še tako malo ceniti učiteljski stan, moral bi učitelj še vedno z vrečo na rameni svoj trdo zasluženi kruh pobirati od hiše do hiše — in vrh tega še stradati. Tako so neizvedene, nehvaležne slovenske občine do najnovejšega časa s svojim učiteljem ravnale — in takih Časov si ne želi noben naprednjak nazaj. Drugi bi zopet radi videli, da bi učitelj še dalje cer-kvenik ali mežnar bil. Menda mu učiteljska Kita mandarinova. (Dalje.) II. A navdušenost nij ostala beseda. Enoglasno bilo je skleiuno, da pojdo bratovščina brivcev še tist večer z svojimi zastavami in baklado v niaudarinovo palačo, ter mu podarila zaupnico in različna darila. Mej temi bila je tudi britev z slonovim rogom in v klniju vrezanim dnevom razgla-šenja znamenitega odloka. Bivši dijak, kateremu se skušnje nijso nič kaj posrečile, in zato brilec postal, moral je skovati zahvalno pismo, katero bi potem najstarši v imenu vseh, maudariuu čital. V resnici je prinesel večer istega dne veselico soboj lepšo od najbogatejšega pogreba. Mnogobrojna vrsta brivcev (v hitrosti so vse tovariše iz okolice sklicali) jela 83 je gibati z spremstvom zastav in Ine ščečo godbe. Več nepravih kit, po najboljše) pomadi dišečih nosili so na vis< cih drogovih prvi mestni brivci. Potem so sledil., darila, pod svilnatem nebesom, razsvitljeua od sto in sto lučic. Castuo prt m če se sprevod, ter koncem dospe, obdana od mnogo-brojnega ljudstva, do maudannove palače. Či-Kao nij vedel kaj mu preti; iz nježnih ozirov hoteli so mu nemir pričakovanj prihraniti. Bil je torej Še pri mizi, in svojo večerjo še ogledaval, ko mu prihod brivcev sluge nazuauijo. L|ubše bi mu bilo uže, ko bi ga v prekuhanji užitega nc motili. Vendar pak ukaže naj dej utacija vstopi, ter j<-j gn-nasproti, a prej še lulo zapali, v znanu me, da ga je volja le kratko poslušati. Zabuhlo grmen,e : „čin-činu Blišalo se je v vrstah, na kar najstareši brivec zaupnico prične čitati. Nje avtor čutil je svojo notranjo moč, ter osedlal pegaza, (ume se, kiuežke{;a): zaupnica je bila pisana v stihih, iu sicer prav umetuih ritniah, kakor: kita — zvita, glova — plova itd. Vedno nahajali so se, in ne samo v Kini, brivci mej pesniki, ali če je lepše, pesniki mej brivci. Žalibože, da nam zgodovma omenjene pesni nij več prihranila, ker Ci-Kao, kateremu njegovi slavni boji nijso pripuščali, se še z lepimi umetnijami ukvarjati, ohine se k poslanikom z sledečimi prav prozaičnimi besedami: „Ljubi moji! prav veseli me, da ste z mojim odlokom zadovoljni; moj tajnik, A Ci, čital pak bode vače stihe, — on se ume. Tudi vašo britev milostno prejmem, in če bo boljše rezala od moje, — bom jo tudi rabil, Zdaj idite pak tiho domov spat 5 veselje vaši« ne sme javnega miru kaliti. Dolžnost moja mi veleva, za blagor vseh skrbeti, in teb, akopram hvalnih, a pieglasuik demonstracij nij treba. Vaš namen je sicer dober, to vem, a s tem izgubite dragi čas! B i|te, ljubi prijatelji, brijte! Dosta bote mieli opravka, in to vam privoščim." Po tem nagovoru, iz katerega nij bli-ščela tjliko njegova zgovornost, nego ljube- in orglavska služba ne naklada dovolj dela in dolžnosti? Zakaj ne zahtevajo, da bi učitelj moral biti tudi srenjski tajnik, oglednik mrličev, srenj^ki berič itd. in to vse za pičlo bero ovsa, pšenice, prediva itd. ? Še na dalje se terja, da naj otroci le od 6. do 12. leta hodijo v šolo; do 14. leta je preveč, kakor postava zahteva. Se ve, slovensko ljudstvo je preizobra-ženo (!), slovenska mladina se uže učenaj(!) rodi; nij jej tedaj treba toliko časa se šolati! Nemci, Čehi, izobražena naroda, ne ugovarjata nič zoper osmoletno šolanje j Slovenec pa je v skrbi, da bi se v 8 letih preveč ne naučil! Postava ima prav, da toliko terja, vsaj se žalibog ne bode na tanko spolnovala. Mcnj pa, ko bi se zahtevalo, menj bi se ustrezalo. Prav neumno je, če se pravi: „Vsi, ne na ravnost potrebni predmeti naj se iz ljudske šole odpravijo." Ne v najnovejših časih, ampak uže zdavno so pri nas šolski možje, p. Slomšek, terjali, da naj se v ljudski šoli ne uči samo branje, pisanje, številjenje, ampak se drugi predmetje, kakor: prirodozuanstvo, zemlje-pisje, petje, gospodarstvo, sadjereja, čebelo-reja itd. Zdaj se pa menda hoče reči, da vsi ti nauki n;jso potrebni: Kateri so pa na ravnost potrebni, in kateri ne ?? ! Prav žalosten je človek, ko bere, da nekateri Slovenci hočejo v šolskih zadevah iti rakov pot, ko ne sprevdarijo, da le dobro šolstvo je podloga naši pri hodn'i sreči. Namesto, da bi šolstvo podpirali, pod-kopnjejo to, kar so sami v prejšnjih letih z velikim trndom sezidali. Namesto, da bi Blovennkim gospodarjem šolo priporoČevali, pa se j m Črni rekoč: šola nij več katoliška, je pohnjšljiva naprava itd. Namesto, da bi se kmetu prigovarjalo, naj d;l za šolske namene, kar mu postava veleva, ali dii naj še več; graja se mu Šolski davek, in reklo bi se mu kmalu: Ne odrajtuj ga ! Zakaj se mu še drugi državni, deželni in cerkveni davki tako ne odsvetujejo ? Zakaj se ne prosi, da naj bi vsi uradniki, duhovni in še drugi svoje plačilo v žitni in drogi biri dobivali ? Namesto, da bi se priporočevalo slov. ljudstvu, slovenskim staršem, da naj pošiljajo svoja deca kolikor dolgo le morejo v ljudsko šolo in tndi v srednje šole; nasvetu j r no ma ravno nasprotno. Če bodemo Slovenci tako sodili o šolstvu, tako enostransko, če bodemo važnost Šolstva tako prezirali, tako napak govorili, sklepali, prosili in sami nič za dobro stvar storili — ne bodemo v pravi omiki napredovali ! Politični razgled. \oeir?anJ«- tl4»Ž4»le V Ljubljani 26 februarja. ttiitttmtt.* je kakor „Presse" poroča za dva meseci »odpust" vzel, da bo svojo blamažo premišljeval. M nda ga bode vendar za vselej dobil. (Sicer glej telegram, ki smo ga pred končanjem uredovanja dobili. U.ed.) f In fina „Wiener Abendpost" izjavlja, da vlada nii Heinu nič ukazala, naj ono pismo piše \Vittmanu. „Si f*cisti nega" ali: potlej je kaj še le verjetno če je v „W. A." dementirano. Hnnajski „Tagblatt" opominja o dr. Heinu predsedniku najvišje sodnije na Du-uaji, kako so jo posebno odlikoval v uda-nosti do vlade, ko je bil še predsednik državnega zbora, ter je vsako besedo, ki se nij Htnnjala z vladnimi nazori, trudil se kar je bilo moč potlačiti in le njegovemu diktatorskemu ravnanji se poglavitno pripisuje, da 80 zapustili takrat Čehi raj tu rat. Za one dobe nemške ustavaške novine uijso mogle dosti nahvaliti „eneržije" in np r a vi c o 1 j u b j a" Ileinovega, ko jo pred-Hedoval v rajhsratu! K koncu pa omenja „T." svarenje, ki je dr. llein poslal baronu \V ttmanu ter pravi: „Dopis dr. Hdna pro-uzročil je vsakim načinom strašen učinek, ki sc ne da popraviti z nobenim pojasnenjem. Zagovornik in državni pravdnik imenovala fta vsak v svojem smislu pravdo Ofeuheimovo k t politično. Ta karakter stika zadobila je novo ilustracijo v baronu Heinu in obšir-neji pomen. Dojimo se, da bi nasledki te pravde ne prešli tudi na politično polje. Toda le dogodjaji nas poduče, kake vrste bodo ti nasledki. N* (Pf/crskrni vlada popolna zmešnjava. Slavy neče, Festetič noče, AVenkheim neče prvi minister biti, drugi nijso sposobni, kaj torej storiti. Pravijo, da bode krona nazadnje vendar utegnila po Senyeyu po- seči, kateri bi bil menda res še najboljši za slovanske narodnosti in za to polovico. Druga novejša poročila v listih pa pri-povđdnjejo, da je ministerstvo uže sestavljeno. Predsednik je, pravijo, Wenkheim, notranje je prevzel Ti s z a, trgovinstvo baron Simo-11\ i, finance Szell. Drugi ministri ostanejo. Dobiček in spremembi je torej ta, da sta dva dozdanja opozicijonalca, Tisza in Simo-nyi, v kabinetu. (Najnovejši naš telegram pa glej zadaj ) V n atrije države. Francoski* republika je osnovana! V seji 25. februarja je narodna skupščina vse postave, ki organizirajo javno oblasti, in ustanavljajo republiko s 436 proti 2G2 glasovi sprejela. Protestirali so le Ro-yalisti proti republiki Kako na Vrancosketn zopet bona-partisti delajo za se, kaže kar poroča „Ind. Belge" iz Pariza, da namreč objavi princ kn d je v it Napoleon manifest do francoskega naroda in tiosf meseca aprila t. 1., ki je za Napoleonovo rodovino in vse bonapartiste zelo v Česti; due 10. aprila je bil namreč rojen Napoleon III. iu 20. aprila cesarica Eugenie Ilortense. t*a§te£ je španj-nkemu kralju Alfonzi pisal „srćno" pismo kot odgovor na njegovo naznanilo, da je na prestol stopil. Turki bo pustili še zadnje tri svojo rojake, kateri so krivi podgorskega pokolja iz ječe uiti. — Rizdraženje v Črnej gori bode vsled tega veliko. itif/lc.iF.i sloveči državnik G'adstone je izdal te dui na svitlo kujigo z naslovom „Vatikauizeni". On pravi, da bodo „Vati-kauisti ' (ou misli tiste katoličane, ki verujejo v papežko nezmotnost) morda nevarni postali državljanskemu redu. Nobeden njegovih protivnikov nij zavrnil njegove trditve, da papež hoče svojo p o s v e t u o oblast nazaj dobiti. On hoče mir, a Rim je vojsko začel, in denes vodi boj z več nego s polovico krščanskega sveta. Gludstone pravi, da je njegova dolžnost hrup delati, ker nevarnost ki se od sovražnika bliža je velika. — Sigurno bode tudi ta knjiga po celem svetu veliko zanimala. JVemške vlade berlinski organ nProv. Corresp." pravi o zadnjoj papeževi encikliki, da papež opominja k revoluciji, da bodo nemška vlada vodjem katoliške cerkve na F. lirike m pokazala, kdo je v deželi vladar. S -vero neuišk list prinaša te dni pisma lani umrlega slavnega katoliškega duhovnika Avguštin 'Vh v invr*j a, ki o papežu iz lima piše septembra meseca 1. 1870 takole: 1'un zahvaljuje svoj globok padec samo lire/.vestiiim jezuitom; ti so ga z „nezmotnost jo" tako omedlili, da je do zadnjega zen za svoje poddanike, odriuejo brivc, klicaje: „Živi Č Kao, nezmagaui!" Ci Kao zapali vnovič lulo, katera mu je mej tem ugasnila, ter se vrne v svojo sobo, z čašo čajem se okrepiti; v svojem živemi Se nij toliko govoril. Pesen brivcev odda, kakor je obljubil, sv iemn tajniku A -Či-ju, kateri jo je jeze nemiidom mej smeti vrgel. Odlok — ka terena nij on sestavil, pesen — katero nii sam zložil —to vse bilo je učenemu A Či-ju gorju p požirek. III. Uže z jutrom druzega dne, ko se je navdušenost nekoliko ohladila, pričel je vsak z delom, da bi si veliko darilo priboril. Moderni vitezi Sin-ski, na katere se oni od lok nij inogei ozirati, ker so vedno svojo kito gloŠtali, podvojili so sedaj skrb za nje. Zmageuo«no so hodili na javna nprehajahšča, ter pustili ošabno svoje umetno pletene in svitlo kite na hrbtu vihrati. A tudi česti Žoljnost druzih je rodila svoj sad. Do sedaj zx n^marjeue kite, razvijale so se očividuo. Brivske sobe bile BO natlačene; na cesti so uže Čakali, da bi kmalu pod brivski nož prišli ; pred dvernr so 8e pi i kali, kdo bo prvi. Sodnijsko potrjeni brivci u>-e nijso več sami mogli posla opravljati, in vsaki dan nastajali so drugi. Koncem prvega meseca bril je en del mesta drugi del. A nož sam ne bi mogel težavne naloge rešiti, treba je še mazila, pomad, esen-cij, žavb itd., da bodo lasje hitrejše rasli in se svetili. Kmalu se je videlo na ozidji mestnem vse polno listkov, rumenih, zelenih, davili, rndeČih, s pisanimi podobami in priporočili novo iznajdene, ali pak katere nže znane pomade. — „Kupite mojo pomado, najboljša je celo države" ! pravi listek brivca A-Yo-ta. — „Najboljšega mazila, od moje medvedove niaBti" ! glasi se drugi. — „ Varujte se prevare", bralo se je na tretjem oglu, „lo ena je prava esencija, Či-Kao jo vsak dan rabi." — In dalje: „Sou-Cou-sko olje ne potrobava hvalisanja, svet je pozna, ter bo tudi zdaj svoje čentuo ime rešilo; a hitite, hitite, da ga ne zmanjka, na dvoru hudo po njem popraševajo ?" Kratko, — vesoljni polom naznanil nastal je v mestu, ter je tako po pomadi dihalo, da so skoraj na mrtvem kameuji oz d,a lasje rasli! — Či-Kao l.i splošno gibanje vse pokrajine nij brigalo, nij motilo. Sem in tja so mu donašali manjši mandarini najnovejša naznanila, in takrat se je srčno smijal. Pogajanje za razpisano darilo bode veličastno — mislil si je. „No, A-Či", nagovori mandarin svojega tajnika, „kakšno pomado pak ti rabiš" ? Zdi se mi, da se tvoja kita nič ne spreminja. Hiti, prijatelj, hiti ! vćliki dan se bliža." »Sinem li vašej visokosti spoznati", odgovori A Či, „da vsega tega ne urnem"! „Ka-aj! lOOTa-EI-ov za naj lepšo kito, to je lehko umeti. Brivci so dobro umeli, Vsaj so celo pesniki mej njimi, A propos, kako ti jo ona pesen dopala, si jo li prečita! ?" (tako dolgo, da so Italijani Rim poseli) čudeža s nebes pričakoval, posebno da bo zemlja požrla celo pijemontsko armado." Znano je, da je bil Theiner prej tajnik pri papežu Piju, je torej stvari prav dobro poznal. Na !*<> zna njs k p m je bil škof Ja-niszevvski v soboto izpuščen iz zapora, kamor ga je bila obsodila pruska sodnija. Načelnik poznanjski je pak ukazal Janiszevv-skega prognati iz velike vojvodine poznanjske, iz iztočnega in zapadoega Pruskega, iz Haske provincije in vladnega okraja frankobrod skega. Ukaz je uže izvršen in škofa so spravili za meje. 0 razmerah v srednje} Iz*ji prinašajo „Tark. Vodom." sledečo vest: Na levem bregu reke Amn-Darja je popolna brezvlad-nost. V kivskem kanatu se dan za dnevom gode stvari iz prejšnje dobe, ki se bodo zopet obnovile: ropanja, umori se širijo po celej deželi in niti edeu kivski prebivalec ni j varen svojega Živenja. Prepričal se je o tem sam kan, da nema dosta moči, da bi udržal v redu le enega svojih poddanih in so zaradi tega ne more odloČiti, take nerednosti zabraniti. Mej tem se drvijo bande Turkomanov glavno Jomndov in Goklenov, po kanatu ropaje brez ovire. Enako se godi v zakas-p enih pokrajinah mej Krasnovodskem in Petroa'eksandrovskem. Takim uačinom se nahaja Kiva v lasti turkomanskih roparskih plemen. Rnsi bodo zopet red naredili. Domače stvari. — (-j- Umrl) je praški univerzni profesor dr. Kranjec (Krainz), rodom Slovenec — (Iz Dunaja) se nam piše: Dopis iz Dunaja v št. 40 je popravka potreben. Kar zadeva hiranje akademičnega društva „Slovenije", je to ali ironija ali pa neresnica saj vendar g. dopisnik ni j sam, ki pozna „Slovenijo" iz prejšnjih let, tudi drugih nas je nekaj, ki smo se udeleževali omenjenih lepih večerov, da bi pa zdaj „Slovenija" sla-beje stala, tega ne zapazimo. „Slovenija" sama po sebi kot znanstven zavod, ne hira, ker ima dovolj duševne podpore; kolegijalni duh se je pa v resnici zdaj povrnil, ko so odstopili gospodje, ki so obiskovali seje z namenom, da bi mej nami vsejali prepir. (Drugo kar dopis omenja in pojasuuje, zamolčimo in tudi g. dopisnik tu natisnjenega naj bode preverjen, da je za stvar najboljše tako. Ur.) — (Sokolski večer) v četrtek zvečer v čitalnični restavraciji se je prav dobro obnese!. Veseli nas posebno konstatirati, da so se vse točke zanimivega programa izvrševale po društvenikih samih in pevskem zborom čitalnice. V uvodnem govoru omenil je starosta g. J. Nolli izgubo prvega starosti bivšega nJ u ž nega Sokola" ranjcega dr. Coste, katerega spominu je zaklicat Slava in z njim navzoči. Na Brce je položil navzočim Sokolom in pevcem posebno lani sproženo idejo združenja Sokola in pevskega zbora. Pevske točke programa izvršil je mnogobrojno zastopani p*vski zbor čitalnice prav izvrstno. Največjo zadovoljnost iu pravo veselje pa je izbndil domaČi g.id-beni kvartet oziroma kvintet, ki je v šaljivi laški obleki nastopil kot „quartetto di Fiorenca" in prav dobro sviral 4 točke, od katerih se je najbolj prikupil „grande poutpouri natiomle". Gospoda ravnatelju tega kvarteta, našemu marljivemu pevovodji in kapelniku g. Stocklu gre posebna hvala za to. Sodeloval je kvartet tudi v komičnem prizoru „Sluga, kakor mora biti", katerega sta predstavljala g>spod Kajzel iu gospod J. Nolli, in ki je vzbudil mnogo smeha. V končnem govoru pnvdarjal je starosta posebno prijazno zvezo, v katerej je „Sokol" še vedno s hrvatskimi brati, ter fital pozdravilni telegram, kateri je došel v nedeljo od pevskega društva „Kolo". Omenil je neslanih čenčarij nečega lističa o „b1o venskem globusu", ter rekel: „Rloven*ki rod pač ne pokriva velik del površja zemlje, a precej velik kos onega dela svetovne krogle, kateri se imenuje Evropa, pa poki iva slovanski narod, tega se je treba zavedati vsacemu izobraženemu Slovenca". Govoru, ki je bil z navdušenjem sprejet, pritrdil je zbor s „11 ei Slovani". Po izvršenem programu ostala je vesela družba še dolgo skupaj. Telegram „Slovenskomu Narodu". ttnmtf. 20. IV Iu-. Minister Banhans je dobil od cesarja dva meseca odpusta. Sploh pa se sodi, da je ta odpust za vselej dan Peticijski odsek nasvetnje vladi zidanje dolenjske železnice po krški dolini. Ogerska ministerska kriza še nij končana Razne vesti. * (Ženska i z r o j a.) To vprašanje odgovarja nekov ljudski prijatelj v nekem „Subi prikloni, visokost, nič druzoga, diši po mazilu in pomadi." ,,1'ojdi, pojdi! previdim, da ne maraš brivcev. Varuj se, doktor, naše glave so vsak dan pod njihovimi noži." Nij dvomiti, ka je Či-Kao edini vedel skrivnostni pomen onega odloka. Oni ljudje to se ve da, brez česti, ali pak, ker bi z najboljšo pnmado ničesa ne bili dosegli, za-gotovljali so: Oi-Kao se šali! drugi upali so Bi misliti, (ne reči): mandarinova gl»va nij v navadnem redu, — — obnorel je. Na takov način je boj za najdaljšo kito tudi one ki ntJBo bili zmožni konkurirati, vznemirjal. IV. A čas je zvedeti, kaj je bilo jedro glasovitoga odloka. Či-Kao, ginjeni spoznamo, bil je — plešast. Uitve z Tartarci nij jedne izgubil, tudi vemo, zakaj, a pri tolikem trudu, izpali so mu lasje. Sang, njegov hišni, edini, vedel je za to zlo, katero je sicer oČčm sveta velika neprava kita pri- krivala, prišita k čepki. Kot mandarinu prvega rtda, nij se mu trebalo nikdar odkriti, in to je bilo dobro. A pred kratkim, (nesreča tudi v Kini Ima spremljevalko) zaljubil se je v lepo mlado deklico, plemenitega rodu, katero je hotel snubiti. Imo njegovih bojev iu zmag, visoka državljanska dostojnost, po vrhu še njegov veljaven trebuh, — to vse bi se ve, da uže zadostovalo, ga staršem mlade deklice prikupiti. A domišljeval si je, kakor so zaljubljeni ob sebi uže muhasti, da bi bila zmaga bolj gotova in večja, če bode imel razen teh lepih lastnostij še krasno kito. Zvesti Šang preiskal je vse brivske butike, da bi našel lepo kito, a nobena se našemu mandarinu nij prikupila. Naenkrat kliče Č -Kao : „Našel sem ! čemu bi ubozega Sanga nepotrebno mučil in sebe V Cez tri mesece imel bom najlepšo kito cele pokrajine. Velikanska misel me je prešinila" ... in iz-legel se je glasoviti odlok. (Dalje prih.) ogerskem listu tako-le : „Preskrbite jim Izborno šolsko odgojo. Učite je prati, žegljati, uogovice plesti, gumbe priŠivati, izgotavljati si svojo vlastno obleko, ter redno Brajco. Vadite je kruh peči. ker dobra kuhinja ne potrebuje lekarne. Ućite je, da ima 1 gld. sto krajcarjev iu da le isti dobro gospodari, ki manj izdaje, kakor ima dohodkov, in da vsi, ki več izdajejo morajo obožati. Povedite jim, da plačano krilo od katuna bolje pri-stoja, nego svileno pa še neplačano. Razložite jim, da je okroglo, p dno obličje več vredno, nego petdeset bledih krasotic. Navadite je nositi dobre in močne črevlje. Učite je kupovati in račuuiti, in se li račun tudi vjerna. Povedite jim, da morejo božjo podobo s trdim prepisovanjem le pokvariti. Pojasnujte in učite je priprost, zdrav človeški razum, samozavest, samopomoč in delavnost. Učite je. da pošten rokodelec z zavihanimi rokavi in predpasnikom, a brez vinarja v žepu več velja, nego cela kopa elegantno oblečenih postopačev. Vadite je v di'lu na vrtu, in radosti proste in slobodne prirode. Učite je, če imate za to premoženje, tudi v godbi, materiji in vseh umetni j, mi ihte pa pri tem, rit so to le postranske reči. Razložite jim, da je hoditi bolje, nego voziti se na sprehod in da so divje, poljske rožice kaj kraHne, za onega, ki je vestno opazuje. Učite je navideznost zaničevati, in da se mora baš tako tudi misliti, reče li kdo da ali ne. It iztolmačite in dokažite jim, da zakonska sreča nij odvisna iu so ne ravna ni i po vnajnosti, niti od moževega premoženja, nego le od njegovega značaja. Ca ste jim tedaj to dopovedali, a one to razumele, potem jim pak dovolite, ko prida čas, da se omožč; pot svojo bodo uža same našle. * (Pericam v opomin.) V Chrudimu je umrla 7. t. m. mesarica gospa Keciuova nenavadne smrti. U ezala so je bila v p ilcc iu bo no brigala dalje za to, ter prala perilo in štirkala t stirki je prilila še nekoliko plave šmolke. Palec jej je vsled tega otekel, kri je bila ostrupljena in v malo dneh jo reva umrla. * (Požar v A I c k s a n d r i j i.) Iz Alo-ksandrije v Egiptu se poroča, da je v vladnem magacinu, kjer je bila velika zaloga etikra in pavole, ogenj nastal. Škode jo pol milijoni. Zahvala. lilagi in blagorodni stanovalci trga Žalec pri Celji in nja ■ kolice so, kakor nže 1873. leta s kegljanjem, vlani s tombolo, zopet letos sč strelom na ledu spravili lepo Hvoto denarja, ter ga darovali tukajšnji ljudski Šoti deloma za učila, deloma za revne učence. Izrekam jim v imenu šolskega zavoda, ter v imenu šolske mladeže iskreno prisrčno zahvalo za tako hvalevreden čin, kateri je vedel združiti kratkočasno zabavo se dobrim dejaniem. Žalec, dne 25. febr. 1875. Fr. V u f n i k , nadnčitelj. Vsem bolnim moč in zdravje brez leka in brez stroškov po i/vrst ni Revalesciere flu Barry 28 let nže je nij bolezni, ki Id jo ne bila ozdravila ta prijetna zdravilna hrana, pri odrašeouih i itroeih brez m odi oni in stroškov; zdravi vso bolezni v želodcu, na živcih, daljo prsne, i na jetrah; žlezo i naduho, bolečino v ledvicah, jetiko, kašelj, nepro-bavljenje, zaprtje, prehlajenje, nespanje, slabosti, zlato fcilo, vodenico, mrzlico, vrtoglavje, silenje krvi v glavo, iumenje v ušesih, slabosti in blevanle pn nosečih, i>to/.nost, diabet, trganje, shujsanje, bledieieo in pro-lilajenje; posebno se priporoča za dojenec in je boljo, nego dojničino mleko. — Izkaz iz mej 80.000 spričeval zdravilnih, brez vsako medicino, mej njimi spri-Vvala profesorja Dr. Wurzerja, g. F. V. Beneka, pravega profesorja medicine na vseučilišči v Mariboru, idravilnega svetnika Dr. Angclsteina, Dr. Shorelimda, Dr. Cauipbclla, prof. Dr. Dede, Dr. Ure, grofinje Castlo-stuart, Markize do Urchan a mnogo druzih imenitnih osob, so razpošiljava na posebno zahtevanjo zastonj. Kratki izkaz iz 80.000 spričevalo v. Spričevalo zdravilnega svetnika Dr. Wurzerja, Bonn, 10. jul. 1852. Revalescičre Dn Barry v mnogih slučajih na gradi vsa zdravila. Posebno koristna jo pri ilristi in griži, dalje pri »esalnih in obistnib boleznih, a t. d. pri kamnjti, pri prisad Ij i vem a bolehneiu druženji v •calni cevi, zaprtji, pri bolehnem bedenji v obistih In mehurji, trganje v mehurji i. t. d. — Najbolje in in neprecenljivo sredstvo ne samo pri vratnih in prsnih boleznih, ampak tudi pri pljučnici in sušenji v grlu. (L. S.) Rad. \Yiirzer, zdravilni svetovalec in člen mnogo učenih družtev. Winchester, Angleško, 3. decembra 1842. Vaša izvrstna Kevalesciere je ozdravila večletne i nevarnostne prikazni, trebušnih bolezni, zaprtja, bolne čutnico in vodenico. Prepričal sem se sam gledč vašega zdravila, ter vas toplo vsakemu priporočam. James Shorcland, ranocelnik, p& polka. Izkušnja tajnega sanitetnega svetovalca gosp. Dr. Angetsteina. Berolin, 6. maja 1856. Ponavljajo izrekam glede kevalesciere du Barrj vsestransko, najbolje spričevalo. Dr. AngelBtein, tajni sanit. svetovalec Spričevalo št. 7U.921. Obergim por n, (Badcnsko), 29. aprila 1872. Moj patient, ki je uže bolehal 8 tednov za strašnimi bolečinami vnetic jeter, ter ničesar použiti nij mogel, jo vsled rabe Vašo Revalescičre du Barry po-poluama zdrav. Viljem Burk ar t, ranocelnik. M on tona, Istra. Učinki Kevalesciere du BarTV so izvrstni. Ferd. Clausberger, c. kr. okr. zdravnik. Št. 80.416. Gosp. F. V. Ileneke, pravi profesor medicine na vseučilišču v Mariboru (Nemčija), piše v „B e r 1 i n e r K 1 i n i s e h e W o e h o n s c h r lit" od 8. apr"v 1872 to le: „Nikdar ne zabim, da je ozdravila enega mojih otrok le takozvana „Kcvalutita Ara-bica" (Kevalesciere). Dete jo v 4. mesecu vedno več in več hujšalo, ter vedno hljuvaU), kar vsa zdravila rij si i bila v stanu odpraviti; toda Kevalesciere gaje ozdravila popolnoma v 6 tednih. St. «4.210. Mark izo de Breban, bolehajo sedem let, na nespanji, treslici na vseh udih, shujšanji in hipohondriji. St. 79.810. Gospo vdovo Klemmovo, Dtlaseldorf. na dolgoletnem bolehanji glave in davljenji. SL 75.877. Flor. Kollerja, c kr. vojašk. oskrbnika, Veliki Varaždin, na pljučnem kašlji in bolehanji dušnika, omotici i tisčanii v prsih. St. 75.970. Gospoda Gabriela Tešnerja, slušatelja višje javne trgovinske akademije dunajsko, na skoro breznadejni prsni bolečini in pretresu čutnic. Št. 65.715. Gospodični do Montlouis na nepre-bavljenji, nespanji in hujsanji. Št. 75.928. Barona Sigmo 10 letne hramoto na rokah in nogah i t. d. Revalescičre jo 4 krat tečneja, nego meso, ter se pri odrascenih in otrocih prihrani 50 krat več na ceni, glede hrane. v pleiuMOih pušicah po pol funta 1 gol d. 50 kr uut 2 gold. 50 kr., 2 funta 4 gold. 50 kr., 5 run >y 10 gold., 12 funtov 80 gold., 24 funtov iid golo fctevalesciere-Bieouiten v puiicah a 2 gold. 50 ki u 4 gold 50 kr. — Revalosciore-Chooolateo v prah a v ploščicah z* 12 tas 1 gold. 50 kr., 24 tas 2 gold »0 kr., 48 tas 4 gold. 50 kr., v prahu ea 120 ta ■ ,-o!dL, mi 288 tas 20 gold., — z& 576 tae 36 gola Prodaje: Barry du Barry & Comp. na »n *aU, W»lI£lseliK»M«e •£•. v LJubSJnul E<; d-♦tir, v kradel bratje Oboran-,meyr, v In* •irukn Diuotitl Frank, v veetjih (nuni v ijui»aj»ni od 88. do 25. tebr,: Marija Drnovšek, vdova bol. str. žaja, 72 1., na pljučnici — J. Barle, zasebnik, 00 I., na jetrnem raku. — Jos. Kotkova, delavska vdova, HO 1., na pljučnem vnetji. — Daniel Zvazol, topieevo dote, 1 )., na osopnicah. — Luka Golob, postrešček, 29 1., na hitro jetiki. — Jov. Eggenberger, delavec v posilni delavnici, 25 1., in Kat. Fatiuova, soproga priv, uradnika, 70 i., oba na pljučnem vnetji. — Lucija 1 >inini kova, delavka, 52 I., na oslabi jen ji Dunajska bona 26. februarja. (Izvirno tel ©grafično porodilo.) Enotni drž. dolg v bankovcih . 70 gld. Enotni dri. dolg v arebru . . "?5 „ I 880 drl, posojilo.....111 „ Ako iju narodne banke . . 964 B "z&reditne akcije .... '-18 ,, — London ........1' l „ 25 Napol.......... 8 „ 88 G. k. cekini.......5 „ 25 Srebro .... '05 , 20 9» 8) 86 Na znanje se da vsem udom društva uradnih pomočnikov, da jo goap. II o f man, blagajnik tega društva umrl, in so tedaj vsa plačila lo na gospod M't'nct'1 Vufka, sedanjega blagajnika — uradni pomočnik pri c. k. deželni vladi — za poslati. (60—8) Vodstvo društva. Krasno dobil sem vsled velikanskega Z terno dobitka. ™ Gledč tega dobitka se imam zahvalili le ■'■ izvrstnim insirukcijam g prof. matematike ™ vit. v. Orlicč, Berolin, WHIiolmstnis.se 12."». TisoČerna hvala. Dunaj. Antonija Borgfold, vdov Vprašanja — vprašanja glede svojih loterijskih instrukeij odgov profesor iiutteiiiul iUe, vit. V. Orlic llerollim, i*HlieliiiMtruHMe ntev. 1 uljudno (4 BH takoj in "brezplačno! H ~ - r^J-Sj--^t^r - 9 l I a rja 125, j 7) r— :5"i P—I, ^gj »J Si 1 i kranjske hranilnice v Ljubljani. —iPCfc^X^3»r^^^ I 1 Ker je c. k. deželna vlada 28. septembra 1874 št. 7571 po dovoljenji c. k. ministarstva notranjih zadev odobrila pravila kreditnega društva kranjske hranilnice, se vabijo, svojo misel naznaniti, vse v Ljubljani ali na deželi kranjske kronovine stanujoče (bivajoče) osobe in firme, ki hote kakor kreditni deležniki temu društvu pristopiti. — Kreditni deležniki društva zamorejo le osobe postati, katere na Kranjskem stanujejo, ali pa firme, ki opravljajo samostalno kupčije ali obrtanje na Kranjskem, in sprejmejo se le taki, ki so pristojni sprejema glede njihovega značaja, zmožnosti pridohniiiske in plačavanja. Vsak deležnik mora prvi mesec, ko vstopi, 10 °/o nui dovoljenega kredita plačati v varščini zaklad, in 7« °/o V reservni zaklad; s tem denarjem se bode po pravilih gospodarilo, ki bode enake obresti neslo, kakor hranilnične vloge. Menjice, ki morajo naj manj 20 gold. iznašati, navadno ne smejo presegati dobo 4 mesecev, nikdar pa b* mesecev od tistega dne, ko so uložene bile; splošni kredit se ne dovoli nikomur pod 100 gold. in ne črez 15.000 gold. \ se druge pogoje obsegajo pravila, ki sc dobe tiskane v liranilnični pisarni. Tudi se pravila, ako kdo zahteva, pošiljajo po posti na adresatove stroške. Ravnateljstvo 7t/i 'anilnice v Ljubljani, 20. februarja 1875. (63—3) sms Izdajatelj m urcduia Josip Jurčič. Lasimua in tisk „NArodne tiskarne**. 655904 D70B