LISTEK. Dr« Leopold Lenard KakoJe pi*isla naša Vladarskalrodbina do vlade ¦ m m m Pred nekaj ve5 kot sto leti so vladali nad SrbJjo Turkl. Oblasti v deželi so se polastili div]i jatiičarji, najdivjejši turški vojaki, ki niso marali ubo gati niti svojega sultana v Carigradu ne drugili lurških oblastnikov, ter sp izvrševali nad ljudstvom grozna nasilja, Prebivalstvo je uvidelo, da ni pomofti od uikoder in da bo popolnoma iztrebljeno, ako si ne pomore samo, ter se je pričelo pripravljati k uporu. ^Turki so pa to zaslutili in sklenili zavratno pomo riti vse odličneje Srbe. da ne bi ljudstvo imelo vodi teteljev,. JaniCarski načelniki se razdele po deželi, povabijo k sebi enega in istega dne ta na enem, di-ugi na drugem kraju odličneje Srbe^ ter jih pokolejo. tVseh pa vendar niso dobili, kajti mnogi so zaslutili zanjko in niso 5H na povabilo, drugih pa slucajno ni bilo doma. Vest o groznem klanju se je raznesla po deželi in vsakdo, kdor je1 uSel smrti ali je slutil, da je tudi on med zapisanimi, je bežal v gozde in na gore. Med drugimi je tudi odšel smrti Jurij Petrovič, reven mož, ki je imel siromašno kočo, drugaee je pa deloma kot najemnik delal pri turških posestnikih, deloma trgoval s svinjami — starr oče našega sedanjega vladarja. Radi njegove tctnne polti so ga Turki imenovali Karadjordje aK po naše Crni Jurij. Bil je izvanredno hraber in razumen, napram Turkom grozen, a drugače dobrega srca in pošten. Nosil se ]e od malega z mislijo, kako bi osvobodil domovino. Radi tega se je družil s hajduki, to Je s takimi možmi, ki so pred Turki zbežali v gere in v gozde in odtam y malih 6etah napadali Turke, se ž niimi vojskovali in pri njih ropali, kristjane pa ščitili in maSčevali. Seveda Turki niso vedoli, da tudi hajdukje, toda vedeli 90, da je pri Srbih zelo ugiedea ia zllo si^osoben , Hoteli so torej ubiti tudi njega, a jim je vsled svoje previdnosti ušel in zbežal v gozde. Nekaj dni po tem klanju, dne 14, februarja 1804 se zbere nad 500 Srbov iz različnih krajev, ki so ušli smrti, v vasi Orašec blizu Kragujevca na skrivaj k posvetovanju. Vsi so bili edini, da se morajo u preti s silo, ako ne marajo, da pogine ves narod. Moraliso pa voliti načelnika. in to se je, kakor, pripoveduje nek mož, ki je bil navzoč od začetka, takole: Jurij nastopi in prične: «Cujeter bratjel Ako pričnemo to podjetje^ treba da Izberemo enega, ki bo naš poglavar, katerega moremo vsi ubogati, kaiti brez tega niti ni, da vi se lotili take stvari." Nato odvrne bukoviški prota Atanasij: «Tako je treba, brat Jurij! — Jaz prvi, a tako tudr vsi tukaj hočemo, da nam baš ti postaneš sta rejšina in poglavar, a mi te( hočemo vsi ubogati." ^Vsekakor — odvrne Jurij — jaz hočem povsod z vami, toda ne maram pred vami. Tu je Stanoje, ta je Vula, tu sta kneza Marko in Tteodosij, pa vzemite kogar hočete, a jaz ga hočem najbolje ubogati." Sedaj se neki udeleženci obrnejo k Stanoju Glavašu ter mu prično prigovarjati, naj sprejmo, starejšinstvo, a mož jim odgovarja: ,,Dobro bratje, jaz sem hajduk in mene ubogajo hajduki in poslušajo; toda ves narod niso hajduki pa porečejo ljudje jutri: kam naj gremo za hajdukom Hajduk nirna koče in domovanja: zjutraj, ako napadejo.Turki, pojde v gozd, a mi ostanemo na boju'ču, da nas Turki robijo in plenijo. Postavite si za stareišino kakšnega človeka izmed vas, ki je doslej živel z narodom, a jaz bom delal kolikor mogo6e, kakor do slej.a Ko ponudijo Teodosiju Maiičevi&u, uglednemu knczu starejšinstvo, odbije z izgovorom, da ne more brti načelnik hajduškim 6etam. Ko pa opet ponudijo Juriju in on odbije, ga vpraSa prota: ,.Zakaj pa ti, brat Jurij, nočeš sprejeti stare šinstva, ako vsi želimo?" vNočem radi toga — reče Jurij — ker se vi še niste naučili vojevati, pa se bosto čez nekoliko dni zopet predali Turkom, a veste, kaj potemmeae oaka." ,,Nocemp4 noCeinol,,.,„%,zaklUJe narod,;,,.7rr,..li prad nami, a mi gremo za tabo, v vodo, v ogenj,, samo da si ti naš poveljnik." ,,A vendar bratje, ne morem sprejeti. Jaz sem nagle jeze in razburljiv in ako kdo ne poslu&a ali se odstrani, jaz ga ubijem, a kogar zalotim pri najmanjSi izdaji, ga obcsim in kaznujem s strašnimi mukami; potem se boste pa na mene jezili ia vsak bo vlekel na svojo stran in nift ne bo iz naše stvari, Turki bodo pa tega veseli ia nam bo slabSe kot poprej.** Na te besede prične kričati ljudstvo^ da hoce ravno takega poveljnika, a Stanoje doda: ^Pobratime Jurij, ako ne sprejmeš poveljništva, grem pri tej prici s svojimi tovariši po oni poti, po kateri si me pripeljaL1' Ko Jurij to začuje, vpraša Se enkrat oarod, ako hoče, da mu bode nacelnik: »Hočemo!" odgovore vsi(iz enega grla. nDvignite kvišku vsak po tri prste." Vsi dvignojo, a Crni Jurij vpraSa zopet:i .Hočete?" nHočemo!" Tako ponove trikrat. nPotem liočem tudi ]az z vami," odvrne CrnF Jurij. Nepopisljivo navdušenje se polasti vse nmožio« zlasti so bili vesoli mladi ljudje, ki še niso razumeB, kako velike naloge so se' lotili. Potem stopi pred množioo duhovnik Atanam], belih las in brade kot sneg, prhne križ^ in evangellsko knjigo in prične govoriti ljudatvu, kai je starejšina in kako ga je treba ubogati, kako mu je treba. biti veren; potem kako se ni treba bati Turka, kako moramo biti složni kot bratje, se ne smemo izda • jati in se moramo boriti proti Turku do zadnje kaplje krvi. Potem pri-žge duhovnik vošceno syeoo io priene čitati molitev moleč se k Bogu za pomoo pri tem. velikem narodnom poslu. Potem zapriseže vse navzoče s straSno zakletvijo: da bodo vsi složni in svojcrau načelniku zvesti. NaW poljubijo vsi križ in e« vangelij. Ta zaprisega jo naredila na vse udeležeooe yelik utisk in spominjali so.se je oelo življenje. Tako je po volji naroda in milosti božji, a tudi po laetnih zaslugah prišla do vlade na$a vladarakft tdša.