Zaklad na otoku. Ii aogleškega pceredel Paulus. vDalje.) X. »jegovem smebljaju je ležala oneaiogla sJabotaogt ifl zlobflost, — iz nj^govih oči pa ^e sijalo preziraBje ia — fadajstvo XXVI. Kjvaiu po poldnevu je zavila ,,Hispaaiola" krog skalBatega severBega rfa. Vtter se je zasukal in je pihal — pnoti zapadu. To je bilo ugodno za naja. ObrBila sva se proti vzhodnemu obrežju ia jadrala proti jugu. Ni bilo dolgo, >pa sva bila pred zalivom. Plifev je bil ia požakati sva mo rala, da ga zalije plima iB naju zaness aa pesek. Sidra nisva imela, ker jem ga odrezal. Haads mi je dal naročila, kako Baj povežem jadra in po dolgem trudn sva končflo mirBo obležala na mestu. — Sedla sva, da spet »užinava. Nakaj Casa sra molčala. Nato pa se j« •glasil Hands. ,,Kapitan", je dejal s STOJini b«pn.etBiin smebljajem, ,,tu-Ie leži moj nekdaaji tovariš. — Kaj ko bi ga vrgli v mone? Nisem občutljiv v takib stvareb, gotovo ne, pa zdi se mi, da tole mrtvo truplo b! prav nič posebeo okrasek za krov!" MPreslab sem, da bd ga sam dvigBil črez pregrajo. — RazeB tega mi ta posel ne ugaja. Naj leži tam! Mena ne moti!" rfTal6 »Hispaniola" je nesrecnaiadja, Jim", je Badaljeval. ,,Koliko >\ ie že ubitih ia mrtvih, odkar sva s« vkrcala v Bnstolu. Nisem Še videl iako B8sre5Be ladje. — Tal« moj tovariS je mrtev, kajne?'Jaz nisem ucea, ri pa znate brati kajige in pisati tudi. Kaj m.slile, da naravBOSt vprašam — ali '6 takle mrtev človek mrtev za vedao, ali pa še oživi?" ,,Telo morete umoritt, Haads, duŠ8 pa ne. To bi že morali vedeti! — Vaš tovar.iš je na OBem svetu in m»rebiti naju opazujfl —!" ,.Hm", je dejaj, Btt .]• Bftprijetno, ia zdi se kot da bi bilo pobii<anje zgolj izguba časa —. Sioer par, najsi bod« kakorkoli, z duhori h trcba n«s* račuaati, toliko sem si ž« izkusil. — Duhov se iie bojim, Jim! — Jim, dober človek ste, ali bi stopili Goli t kabiBO ia mi prinesli — prinesli — kako se vraga pravi — pozabil sem —. Dobro, — ali bi mi prinesli stekleoi oo vifla, Jim? Tole žgaaje ]e premočno zame," Niegovo obotavljaBJe mi je bilo — sumljivo In da bi rajši pil TiBO to žgaBje, lega gladko nisem mogel vesjeli. Njegove besede so bile le izgo vorl IzBebiti se me ]e hotel za trenutek, (oliko mi je bilo jasno, Pa ka] j« nameraval. tega Bisem mogel spoznati. Njegovi pogledi so se izogibali mojim očem ia Ijlodili [)o krovu, po jadrah, po morju in od Časa do casa obviscli Ba mrtvem (orarišu, Rtžal s« je iB v neprikriti zadregi molil jezik iz ust, kakor otrok, ki ga zalotijo pri tat- VIBJ. ,,S takins neroHnim ia Beumno prtkaBJtnim Človekom bom 2« S» opra vil!" sen« ai dejal in »•¦ Bil koj p»j>praTljen a odgovoro«. MVi:r>a?* s»m TpraHal ,,Tm fi»ljo! n»ie!e btltga »H irBtfa?" nMi, mislim, — to je Tseeno, pri-< jatelj", mi je odgororil. nAko j« le do« bro in močBO!" rPrar! Prinesol vam ga bona, — Hands, — pa iskati ga bom rnoral v. kajuti!" RopotaJ sem po slopnicaJi, kolilia sem mogel glasno, sezul čevlje, stopil iiho po bodniku proti spredfijemu de i lu, zl»zel po ltstviei iB preTidao po • moJil glaro Ba krov. Moja Bajhujša pričakoiraBJa bila »o resnloa —. Haads je Čepel na rolcah iB n kolenib m detudi ga je rana na steg¦n budo bolcla — čul scm ga, kakffl j« stokal — se je Tkljub bolcčini vlejtcl inz kror, V pol mifluti }• pril« ¦" ael do kuoa zvitih vrri iB poiskal % Bjem jfratko bodalo, "do ročaja p«ma * aaso s krrjo Gledal ga ja zatrunutaE, pr«zirljiyo aabral spodnjo čeljust, po»kBsiJ b pgoro ostrino in ga hlaatao skril pod suknjo b» prsih. Nato je p_a •Avtil nazai na svoj prostor. Zaaosti sem Tidel. '*L ''¦' (Dal3e prffiottoji«.)