248
Josip Lovretič je nabral za okrasek svojega stanovanja štiriinšestdeset izvirnih narodnih or-namentov, katere so mu vezle selške devojke; zanimivo jih popisuje ter je priložil tudi njihove slike. — Ivan Zovko našteva „Rodbinske nazive u Herceg-Bosni", Nike Balarin beleži narodne vraže na Grudi. Dr. Boranič v skrbno sestavljenem „Prijegledu časopisa" poroča o vsebini narodopisnih listov: „Sbornik za narodni umotvorenja, nauka i knižnina" (Sofija), „Živaja starina" (St. Peterburg), „WisJa" (Varšava),  „Česky lid"  (Praga).
Rad     Jugo-slayenske  akademije znanosti i umjetnosti.
Knjiga 150. Razredi filologijsko-historijski i filo-sofijsko-jurid. 58. U Zagrebu 1902. Knjižara jugosla-venske akademije (Dioničketiskare). — Dr. O a v r o M a n o j 1 o vi č jako obširno in temeljito razpravlja o „Jadranskem pomorju IX. sto-lječa u svjetlu istočno-rimske (bizantinske) po-vijesti". Začenja z dobo, ko so Ka-rolingi osnovali svojo mogočno državo, in potem po časovnem redu našteva vse važne dogodke, katere so zadeli pokrajine ob Adriji. Dr. Ni kol a Andrič popisuje življenje in književno    delovanje
srbskega pisatelja, beneškega korektorja Pavla Sol ari ca. Kot modroslovec ni pisal nič izvirnega, ampak prelagal, in sicer ne najboljše modroslovne spise; bolj znamenit je kot geograf in kot filolog se je prvi med Srbi vglobil v teoretično razmotrivanje slovanskega glaso-slovja. V jeziku je jako rabil ruske oblike, tako da mu je Kopitar po pravici očital, da je zašel „vo iskušanje Russos adorandi". Kot pesnik ni posebno uspel.  Str.  117 si. govori
RUSKA PLEMKINJA.
pisatelj o razmerju Solaričevem do Kopitarja, kateri ga je imenoval „noster Solarič". — Dr. Ivan Strohal razpravlja o „Pojmu vlas-nosti u današnjoj pravnoj nauci", zavrača mnenja raznih modroslovcev ter nato obširno razlaga, kako smatra lastninsko pravico rimsko pravo. — VI. Mazuranič pa v spisu „o rječniku prav-noga nazivlja hrvatskoga" priporoča, naj bi se iz vseh starih hrvaških pravnih spomenikov nabrala narodna pravniška frazeologija. Večina spisov se prihodnjič nadaljuje.                  L.
Laszowski Emilij: Matica plemstva župa-nije požeške, srijemske i vi-rovitičke 1745. do 1902. - 80. str. XIV. + 97. -Marljivi pristav kr. deželnega arhiva E. Laszowski nam hoče sestaviti ročno knjižico o plemstvu, katero je zabeleženo v plemenitaških maticah hrvaških žu-panij. V tej knjižici je zbral podatke iz plemenitaških matic treh slavonskih županij, a za temi slede druge hrvaške županije. Požeška, sremska in virovitiška žu-panija so spadale več kot dvesto let pod turško vlado, in še le 1. 1745. so jih združili s kraljevino hrvaško. Ko so obnavljali županije, je prihajalo tjakaj mnogo plemičev iz Hrvaške in Ogrske; da so mogli plemenitaške pravice prenesti na svoje potomstvo, so morali plemiči dokazati svoje plemstvo, katero se je potem objavljalo pri županijskih sejah in beležilo v posebno knjigo: „Catastrum nobilium." Županija je izdala potem posebno izpričevalo, s katerim je plemič lahko povsod dokazal svoje pravice. Pisatelj je po-razvrstil plemenitaške rodbine po alfabetskem redu in jim dodal razne beležke. Ker se cesto
PETER ZMITEK.