12 ČASOPIS GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA OBČINE VRHNIKA SAMOUPRAVNO DOGOVARJANJE O SKUPNI PORABI ZA LETO 1976 V OBČINI VRHNIKA KOORDINACIJSKI ODBOR DRUŽBENEGA DOGOVARJANJA O SKUPNI IN SPLOŠNI PORABI V OBČENI VRHNIKA DAJE V SODELOVANJU S SAMOUPRAVNIMI INTERESNIMI SKUPNOSTMI V JAVNO RAZPRAVO PROGRAME DELA SKUPNOSTI ZA LETO 1976. PROGRAMI PREDSTAVLJAJO DEJAVNOST SAMOUPRAVNIH INTERESNIH SKUPNOSTI V LETU 1976, PRI ČEMER SO JPOŠTEVANA NAVODILA EN SMERNICE REPUBLIŠKIH INTERESNIH SKUPNOSTI. MA PODLAGI JAVNE RAZPRAVE IN OBRAVNAVE V TEMELJNIH ORGANIZACIJAH ZDRUŽENEGA DELA IN KRAJEVNIH SKUPNOSTIH, KATERA SE Z DANAŠNJO OBJAVO PRIČNE, BODO DOKONČNO ODLOČALI O PROGRAMIH DELEGATI V SKUPŠČINAH POSAMEZNIH SAMOUPRAVNIH INTERESNIH SKUPNOSTI. OSNUTEK PROGRAMA KULTURNE SKUPNOSTI OBČINE VRHNIKA ZA LETO 1976 OSNUTEK PROGRAMA OBČINSKE IZOBRAŽEVALNE SKUPNOSTI ZA LETO 1976 PROGRAM DELA OBČINSKE SKUPNOSTI SOCIALNEGA KRBSTVA ZA LETO 1976 SNUTEK PROGRAMA ZDRAV-fVENEGA VARSTVA PREBI-'ALSTVA OBČINE VRHNIKA A LETO 1976 PROGRAM RAZVOJA OTROŠKEGA VARSTVA V OBČINI VRHNIKA_ SREDNJEROČNI PROGRAM RAZVOJA ŠOLSTVA V OBČINI VRHNIKA DO LETA 1980 IRUŽBENI DOGOVOR O DRUŽBENI SAMOZAŠČITI V OBČINI VRHNIKA »OROČILO UPRAVNEGA ODBORA SKLADA £A GRADNJO OSNOVNIH ŠOL IN VZGOJNO VARSTVENIH USTANOV OBČINE VRHNIKA Priloga Številka 8 November 1975 stran 2 stran 3 stran 4 stran 7 OSNUTEK PROGRAMA SKUPNOSTI OTROŠKEGA VARSTVA V LETU 1976 ZASNOVE PROGRAMA DELA SAMOUPRAVNE SKUPNOSTI ZA ZAPOSLOVANJE LJUBLJANA Z A LETO 1976 ■ OSNUTEK PROGRAMSKEGA IZHODIŠČA S FINANČNO KVALIFIKACIJO TELESNOKULTURNE DEJAVNOSTI V OBČINI VRHNIKA ZA LETO 1976 stran 9 stran 11 stran 14 Osnutek programa kulturne skupnosti občine Vrhnika za leto 1976 Leto 1976 bo za kulturno življenje naše občine imelo poseben pomen. V tem letu naj bi delegatska razmerja še v večji meri odsevala kulturne potrebe delovnih ljudi v TOZD in krajevnih skupnostih ter se dogovarjala za njihovo uresničitev. Prihodnjemu letu daje izreden pomen stoletnica rojstva Ivana Cankarja, zato naj bi bilo to leto leto kulturnega osveščanja. Kulturna prizadevanja morajo seči v sleherno vas. V jubilejnem letu naj bi ne bilo prebivalca v naši občini, ki ne bi bil deležen kulture v tej ali oni obliki. Prizadevanja kulturne skupnosti bodo prihodnje leto usmerjena na naslednja področja kulturne dejavnosti: Gledališka dejavnost Da bi bili občani deležni kvalitetnih predstav poklicnih gledališč, bodo gostovali pri nas: Mestno gledališče ljubljansko, Ljudsko gledališče iz Celja in Primorsko dramsko gledališče iz Nove Gorice, skupaj bi bilo 6 predstav. Za novoletno praznovanje šolske mladine bi gostovalo PDG z igrico Štirje fantje muzikantje. Za najmlajše bo v februarju lutkovna predstava Pravi partizan. Gostovanje bo na Vrhniki in v Borovnici. Posebno pozornost bo treba posvetiti domačim amaterskim dramskim skupinam, ki jih je že pet. Le-te bodo sodelovale pri proslavah ob stoletnici Cankarjevega rojstva, pripravile pa bodo tudi dramska dela, s katerimi bodo sodelovale na „NAŠI BESEDI 76", ki bo v marcu. S temi predstavami bi obiskali tudi vasi. V maju bo na Vrhniki 19. srečanje amaterskih gledaliških skupin Slovenije. V tem času bo razstava Cankar na gledaliških odrih. Za gledališko dejavnost bi bilo treba zagotoviti 180.000 din. Glasbena dejavnost V prihodnjem letu bosta dva koncerta poklicnih glasbenih umetnikov. Kulturna skupnost bo skrbela za nemoteno delovanje pihalne godbe, ki bo imela samostojne koncerte v vaseh in bo sodelovala na vseh manifestacijah. Pozornost bo treba posvetiti tudi učencem glasbene šole, ki naj bi postali člani godbe. Ob praznovanju občinskega praznika bo občinska revija pevskih zborov. Za glasbeno dejavnost je potrebno 163.500 din. Knjižnična dejavnost V letu 1976 bo nakup knjig še 1 nova knjiga na 7 prebivalcev. Matična knjižnica bo dobila večje prostore, tako bo lahko organizirala ločen oddelek za mladino in čitalnico. Redno bo poslovala tudi podružnica v Borovnici in izposojevališče na Logu. V krajevnih skupnostih bodo delovale potujoče knjižnice. Redno vsak teden bodo za najmlajše, ki niso v vzgojno varstvenih zavodih, v knjižnici ure pravljic, za učence pa „vesela angleščina". Matična knjižnica bo organizirala tudi srečanja z ustvarjalci, Ob praznovanju stoletnice Cankarjevega rojstva bo za šolsko mladino pripravila literarne uganke na temo Ivan Cankar — naš rojak. Ob tej priliki bo tudi razstava Cankarjevih prvotiskov in prevodov. V prihodnjem letu se bo dejavnost razširila, zato bi potrebovali knjižničnega manipulanta, pol računovodje in snažilko. Za delovanje knjižnic: Vrhnika, Borovnica in Log bi bilo potrebno zagotoviti 726.386 din. Spomeniška dejavnost jjOO- Q, *oo O < Kulturna skupnost bo sofinancirala Muzej revolucije v Ložu in finančno podpirala akcije Tehniškega muzeja v Bistri. Naš časopis 7)0. ocC - r Kulturna skupnost bo sofinancirala Naš časopis. Majska številka v letu 1976 naj bi bila v celoti posvečena Cankarju. Potrebna finančna sredstva 30.000 din. Kinematografska dejavnost ko 'ooe - ' Programski politiki v kinu in njegovi organizaciji bo treba posvetiti več pozornosti. V letu 1976 naj bi ponovno predvajal' film Na klancu. Če bo možno tudi film Idealist, ki bo letos posnet. Letos bo ob 29. novembru predpremiera filma Med: strahom in dolžnostjo po Grabeljškovem delu. Dejavnost občinske ZKPO (XO .OpO- ' V letu 1976 bi ZKPO lahko odigrala pomembno vlogo v kulturnem življenju občine. Zlasti, bi bilo potrebno poživit) kulturno dejavnost v vaseh in poskrbeti, da bo v vsaki vasi vsa] ena prireditev (koncert, recital, dramsko delo, folklora). Da bi delo zaživelo, bi bilo potrebno imeti profesionalnega kulturnega animatorja. Za osebne dohodke, materialne izdatki in za pomoč društvom naj bi zagotovili 175.000 din. Folklorna dejavnost G v ' V prihodnji sezoni naj bi gostoval ansambel narodnih plešo" ,,Tne Rožanc", za kar bi bilo potrebnih 6.000 din. Skupne službe "^c o-&o. " V prihodnjem letu naj bi pričele z delom skupne službe SIS. ki bi opravljale tehnične naloge in računovodske posle. Z? poslovanje skupnih služb (OD, nadomestila, nagrade, materilaft1 izdatki) bi bilo potrebnih 150.000 din. Kulturna dejavnost v krajevnih skupnostih XoO nX>o ,x Vso pozornost bo treba posvetiti urejanju prostorov # kulturno dejavnost. Že do konca leta 1975 naj bi uredil naš Časopis - priloga STRAN 3 dvorano v Cankrajevem domu, v prihodnjem letu pa dvorano v Borovnici in poskrbeti za večje prostore matični knjižnici. V ta nemen bi bilo ptrebnih 400.000 din. Operativna rezerva ' Za manipulativne stroške SDK, za izdelavo plakata in značke ob Cankarjevi stoletnici in še druge doslej nepredvidene izdatke naj bi zagotovili 80.000 din. w ,. 0 A}> Cof*' " Obvezna rezerva, ki jo zahtevajo predpisi znaša 23JL78.'din Skupna sredstva, ki so potrebna v letu 1976 znašajo 2^44-h764 din. IVRŠNI ODBOR Kulturne skupnosti Alf*]-Sok. - __Q{fA% Osnutek programa občinske izobraževalne skupnosti za leto 1976 Delovnim ljudem ter občanom v temeljnih in drugih organizacija združenega dela dajemo v razpravo program Občinske izobraževalne skupnosti Vrhnika za leto" 1976. Program je narejen na osnovi dogovorjenih normativov na nivoju republike, na enotnih osnovah meril za financiranje vzgojnoizobraževalnih zavodov. Tako bomo v letu 1976 financirali dejavnosti, ki izhajajo iz zakonov in izvršilnih predpisov — obvezni del, poleg tega pa še tiste dejanosti, ki jih šole izvajajo že vrsto let - dogovorjeni del. OBVEZNI DEL PROGRAMA 1. Osebni dohodki delavcev v osnovnih šolah, posebni šoli in oddelkih podaljšanega bivanja (šolsko varstvo) Na območju občine Vrhnika delujejo tri osnovne šole s tremi podružničnimi šolami ter posebna osnovna šola. V šolskem letu 1975/76 bo osnovne šole obiskovalo 1917 otrok. Posebno osnovno šolo, kjer se šolajo otroci, ki ne morejo slediti rednemu pouku pa bo obiskovalo 42 otrok. Pouk bo potekal v 70 čistih in 2 kombiniranih oddelkih. V 9 oddelkih podaljšanega bivanja pa bo zajetih 210 učencev. Na vseh šolah je skupno zaposlenih 143 delavcev (pedagoško, vodilno in tehnično-daministrativno osebje). Vsem zaposlenim smo dolžni zagotoviti osebne dohodke po veljavnem samoupravnem sporazumu ter sredstva za zadovoljevanje skupnih potreb. Za učence s slabšim učnim uspehom pa krijemo stroške dopolnilnega pouka. Za osebne dohodke bomo morali v letu 1976 zagotoviti 15.166.452 din. 2. Materialni izdatki v osnovnih in posebni osnovni šoli Vzgojnoizobraževalnim zavodom je za nemoten pouk potrebno zagotoviti tudi sredstva za materialne izdatke. Pri izračunu potrebnih sredstev sta upoštevana dva kriterija: število učencev v osnovnih in posebni šoli - 1959, ter število oddelkov - 81. Tako bomo potrebovali za materialne izdatke 1.620.138 din. 3. Amortizacija nepremičnih Amortizacija nepremičnin se obračunava po predpisanih minimalnih stopnjah s stanjem 31. 12. 1975 kar znese 223.040,75 din 4. Amortizacija opreme in učil Za omortizacijo opreme in učil (izračunana po predpisanih minimalnih stopnjah po stanju 31. 12. 1975) bomo morali zagotoviti 362.673,25 din 5. Prevozi učencev Za učence, ki ne morejo v svojem kraju obiskovati osnovne šole moramo zagotoviti brezplačen prevoz, kar bo v letu 1976 zneslo 715.000 din. 6. Mala šola Tudi v letu 1976 bo v mali šoli 120-urni program. Obiskovalo jo bo 300 otrok razdeljenih v 12 odelkov. Za realizacijo male šole bomo morali zagotoviti 127.008 din. 7. Obveznosti do drugih občinskih izobraževalnih skupnosti Za šolanje otrok z motnjami v telesnem in druševnem razvoju imamo sklenjene pogodbe z drugimi izobraževalnimi skupnostmi na katerem območju so ustrezni zavodi. Prav tako zavodom plačujemo oskrbnino v domovih ali pri drugih družinah. V skladu s skelnejenimi pogodbami bomo morali plačati 198.000 din. 8. Stroški organov in strokovne službe občinske izobraževalne skupnosti Za osebne dohodke imenovanih in voljenih funkcionarjev, strokovne službe in materialne stroške bomo morali zagotoviti 451.819 din. 9. štipendije za pedagoške poklice Kadrovsko problematiko rešujemo s tem, da podeljujemo štipendije za pedagoške poklice in financiramo strokovno izpopolnjevanje in dokvalifikacijo že zaposlenega učnega osebja. Za izboljšanje kadrovske strukture si bomo v prihodnjem letu prizadevali tako, da bomo pridobili čim več štipendistov. Za uresničitev takega programa bomo potrebovali 187.000 din 10. Sofinanciranje vzgojnovarstvenih zavodov V obsegu nalog je tudi sofinanciranje vzgojnovarstvenih zavodov. Za predšolsko vzgojo ozrioma varstvo sta v občini dva zavoda, ki se financirata iz prispevka staršev (hrana in režija) in prispevka izobraževalne skupnosti (vzgojno delo). Demo pa prispeva sredstva za druge dejavnosti Skupnost otroškega varstva. Obveznosti Občinske izobraževalne skupnosti do vzgojnovarstvenih zavodov bodo v letu 1976 znašale 2. 109 584.1c din. 11. Osnovnošolsko izobraževanje odraslih Občanom, ki nimajo dokončane osemletke smo dolžni po zakonu zagotoviti brezplačno šolanje. V letu 1976 bomo na Dopisni delavski univerzi imeli 10 dopisnikov. Za njihovo šolanje bomo morali zagotoviti 6.000 din. 12. Anuitete Za odplačilo anuitet za osnovne šole bomo potrebovali 375.181 din. 13. Razširjena dejavnost tekom leta Število obstoječih oddelkov se bo s šolskim leton 1976/77 povečalo in sicer v osnovnih šolah za 2 in v vzgojnovarstvenih zavodih za 5 oddelkov. To povečanje predstavlja'427.530,70 dodatnih sredstev. Za izvajanje dejavnosti, ki izhajajo iz zakonov in izvršilnih predpisov - obvezni del programa bomo v letu 1976 potrebovali 21.971.427,35 din. DOGOVORJENI DEL PROGRAMA 1. Za regresiranje prehrane šoloobveznih otrok bo potrebno 331.071 din, kar predstavlja 169 din na učenca. 2. Za testiranje šolskih novincev bo potrebno zagotoviti 23.440 din. 3. Za sofinanciranje Delavske univerze, to je za družbeno vzgojo mladine, za šolo za starše, šolo za življenje in družbeno izobraževanje pedagoških delavcev bo potrebno zagotoviti 86.541 din. 4. Za sofinanciranje nižje glasbene šole: osebni dohodki učnega osebja, in ravnatelja po samoupravnem sporazumu, za skupne potrebe delavcev, za amortizacijo nepremičnin in amortizacijo opreme in učil po predpisanih minimalnih stopnjah bomo morali zagotoviti 877.319,85 din. 5. Za učbenike in šolske potrebščine potrebujemo 48.975 din to je 25 din na učenca. 6. Za izvedbo šole (plavanje, smučanje) za učence 4. in 5. razredov osnovnih šol in posebne šole bomo potrebovali 98.000 din. 7. Za šolske ekskurzije učinecev od 4. do 8. razreda osnovnih šol in posebne šole predvidevamo 49.200 din, kar predstavlja 40 din na učenca v navedenih razredih. 8. Za modernizacijo pouka bomo morali zagotoviti 216.000 din, to je 3.000 din na oddelek osnovnih šol in posebne osnovne šole. 9. Med letom bomo predvidoma zaposlili strokovne delavce 'pedagog, psiholog, socialni delavec) ter z šolskim letom 1976/77 odprli 3 nove oddelke podaljšanega bivanja. Za vse to bomo potrebovali 459.244 din dodatnih sredstev. Za izvajanje dogovorjenega programa bomo morali zagotoviti v letu 1976 2.189.790,85 din. Za izvedbo obveznega in dogovorjenega dela programa bomo morali zagotoviti sredstva v višini 24.161.218,20 din. V obvezno rezervo bomo morali izločiti 1 %, to je 241.612,20 din. Program Občinske izobraževalne skupnosti Vrhnika za leto 1976 znaša skupaj 24.402.830,40. V prihodnje in v naslednjih letih bo potrebno nujno rešiti problem pomanjkanja šolskega prostora, saj obstoječa prostornina že sedaj ni zadovoljiva niti za pouk v dveh izmenah. To pomanjkanje šolskega prostora bo še bolj pereče v prihodnjih letih in sicer: — zahteva po uvedbi celodnevne šole, — večja priselitev ter — zakona o celoletni mali šoli in enotni dvoletni srednji šoli. Glede na to, da s sredstvi krajevnega samoprispevka ne bomo nogli uresničiti z referendumom izglasovanega programa razvoja šolske mreže, želimo naj se v javni razpravi obravnava problem izgradnje šol in oddatnih virih sredstev za realizacijo programa. Kot dodatni vir predlagamo 1 % prispevek od brutto mase osebnega dohodka, kar bi v letu 1976 predvidoma zneslo 3.800.000 din. Celotni program Občinske izobraževalne skupnosti Vrhnika znaša 28.202.830 din. rZVRŠNI ODBOR Občinske izobraževalne skupnosti Program dela j občinske skupnosti socialnega skrbstva za leto 1976 Socialno skrbstvo kot del socialne politike, deluje na temeljih vzajemnosti, solidarnosti in socialističnega humanizma. Nudi pomoč posameznikom, družinam in skupinam delovnih ljudi in občanov, ki so potrebni posebnega varstva in skrbi za njihovo usposabljanje in delo ter jih vključuje v družbeno skupnost. Skrbi za varstvo in dvig življenjskega standarda ogroženih kategorij. Program dela občinske skupnosti socialnega skrbstva za leto 1976, katerega dajemo delovnim ljudem ter občanom I razpravo, zajema vse tiste dejavnosti, ki jih socialno skrbstvo mora opravljati na podlagi zakonskih pooblastil, analize razmer, ki vladajo na območju občine in programske usmeritve od 1976 do 1980. leta. OBLIKE IN METODE DELA SKUPNOSTI SOCIALNEGA SKRBSTVA Socialna problematika se pojavlja kot posledica neusklajenih ekonomsko gospodarskih mehanizmov, ter neskladonosti človekovih potreb in zmožnosti. Pojavlja se v družinah, stanovanjskih okoliših in skupnostih ter v organizacijah združenega dela. Značilno za te probleme je, da jih ne morejo rešiti niti posamezniki sami, niti njihove družine, pa tudi širša skupnost se pri reševanju teh problemov večkrat znajde pred nerazrešljivimi nalogami. Prav tako se danes vse bolj opušča mišljenje, da bi to problematiko lahko reševala sama strokovna služba. Edina teoritično in praktično utemeljena pot za reševanje socialne problematike je sodelovanje strokovne službe, družine, dejavnikov v krajevnih skupnostih in temeljni organizaciji združenega dela, predvsem pa nosilca problema samega. I. POSREDNE OBLIKE DELOVANJA SKUPNOSTI SOCIALNEGA SKRBSTVA Skupnost socialnega skrbstva bo morala sodelovati z delovnimi organizacijami pri proučevanju življenjskega in drugega okolja delavcev v posameznih TOZD in OZD ter pri načrtovanju ukrepov za varstvo in pomoč socialno najbolj ogroženim kategorijam zaposlenih (matere samohranilke, invalidi ali delavci z zmanjšano delovno sposobnostjo, delavci iz drugih republik, alkoholiki ipd.). Zelo pomembno bo sodelovanje s krajevnimi skupnostmi. V krajevnih skupnostih se že sedaj odvija vrsta socialno skrbstvenih dejavnosti, katere strokovna služba skupnosti nebi mogla opravljati sama. Krajevne skupnosti odkrivajo socialne probleme, dajejo predloge in mnenja glede oblik in višine posameznim ogroženim osebam. Potrebno pa bo dejavnost krajevnih skupnosti razširiti še na druge najrazličnejše oblike dejavnosti in pomoči, ki so * krajevnih skupnostih nenadomestljive. Vsa dejavnost krajevnih skupnosti na področju socialnega skrbstva bo morala biti zajeta v program krajevne skupnosti oZ' v programu komisije za socialna vprašanja pri krajevni skupnosti. Naloga skupnosti socialnega skrbstva bo predvsem v sodelovanju pri izdelavi tistega dela programa krajevne skupnosti, ki zajema njeno dejavnost s področja socialnega skrbstva, kakof tudi pri izvajanju raznih oblik pomoči, usposabljanju izvajalce^ te pomoči in načrtovanju preventivnih akcij. Posebno tesno bo morala skupnost socialnega skrbstva sodelovati še z najrazličnejšimi drugimi interesnimi skupnostmi, saj obstaja vrsta nalog, kijih bodo morale istočasno reševati različne skupnosti. Zato bo nujno potrebno tesno sodelovanje in dogovarjanje: s stanovanjsko skupnostjo pri načrtovanju stanovanjske politike. Reševanje stanovanjskih razmer in subvencioniranju stanarin družinam z nizkimi dohodki, mater samohranilk, invalidnih in drugih oseb. - s skupnostjo otroškega varstva pri politiki sprejemanja otrok v varstvene ustanove in odmerjanju prispevka staršev, pri dodeljevanju otroškega dodatka za kmečke otroke in otroke obrtnikov. - z izobraževalno skupnostjo in skupnostjo pokojninsko invalidskega zavarovanja pri reševanju problemov usposabljanja otrok z motnjami v telesnem in duševnem razvoju. - s skupnostjo zdravstvenega zavarovanja pri reševanju zdravstvenih problemov nezavarovanih oseb oz. oseb zavarovanih iz naziva stalne družbene denarne pomoči in laični negi ter pomoči na domu. - s skupnostjo socialnega skrbstva Slovenije pri izvajanju njenih nalog s področja solidarnosti, gradnje in adaptacije ustreznih ustanov (posebnih socialnih zavodov), ki jih ima v svojem planu Republiška skupnost socialnega skrbstva. - s skupnostjo za zaposlovanje pri urejanju zaposlitve za prizadete občane in invalidne osebe. Poleg sodelovanja z naštetimi skupnostmi in oblik sodelovanja se bodo pri nadalnjem delu pokazale še mnoge druge oblike potrebnega sodelovanja, ki jih sedaj nismo mogli predvideti. Pri izvanjanju programa skupnosti bo potrebno tesno sodelovanje še z družbeno političnimi organizacijami in njihovimi komisijami ter organizacijami in društvi v občini Vrhnika. Potrebno bo izdelati program sodelovanja s humanitarnimi organizacijami in društvi, ki združujejo telesno in duševno prizadete osebe. Skupnost socialnega skrbstva občine Vrhnika bo morala nastopati deloma kot organizator, predvsem pa kot pobudnik nekaterih družbeno nujnih dejavnosti v občini: - materialna in moralna pomoč klubu zdravljenih alkoholikov na Vrhniki. Ustanovitev kluba zdravljenih alkoholikov v Borovnici. Ogromne škode, ki jo povzroča alkoholizem gospodarstvu se posamezniki in širša družbena skupnost premalo zavedamo. Še manj pa, da je zaradi alkoholizma ogrožen normalen razvoj zelo velikemu številu otrok v naši občini. Zato so nujno potrebni ukrepi za preprečevanje ter zdravljenje in ponovno socializacijo tistih, ki so že zapadli alkoholu. V naši občini že uspešno deluje klub zdravljenih alkoholikov za občino Vrhnika in Logatec. Klub šteje 29 članov. Nujno potrebno bo tak klub ustanoviti tudi v Borovnici, kar je naša bodoča naloga. Klub se s svojim programom in dejavnostjo vključuje v dejavnost skupnosti socialnega skrbstva. - pomoč občanom, ki zaradi trenutne ali trajne onemoglosti ne morejo povsem skrbeti zase. Razvijanju in organiziranju soseske pomoči v krajevni skupnosti ter laični negi na domu bo v bodoče treba načrtno pristopiti. To sta dve zelo pomembni dejavnosti, ki temeljita na razvijanju odnosov solidarnosti med ljudmi in pripravljenostjo pomgati sočloveku. Glavni nosilec teh oblik pomoči bi bila organizacija Rdečega križa v sodelovanju s krajevno skupnostjo, z zdravstveno službo in drugim. To je dejavnost s katero se bo organizacija Rdečega križa vključevala v skupnost socialnega skrbstva. Delo z mladino v prostem času Posebno pereče je preživljanje prostega časa naše mladine, saj vemo, da je ravno neorganizirano in brezciljno preživljanje prostega časa zelo ugodna osnova za pojave mladoletnega prestop-ništva in drugih negativnih oblik vedenja (alkoholizem, narkomanija, kriminalna dejanja). Naloge skupnosti na tem področju so, da se poveže z že delujočimi organizacijami in društvi, ki uspešno delujejo v naši občini in vključujejo v svojo dejavnost mlade ljudi. Posebno pomembno bo sodelovanje in razumevanje pri resocializaciji mladoletnih prestopnikov. Varstvo otrok iz socialno ogroženih družin Potrebe po varstvu v naši občini daleč presegajo kapacitete, ki so danes in bodo v prihodnjih letih na razpolago v naših vzgoj-no-varstvenih ustanovah. Pri tem so zlasti prizadeti predšolski in šoloobvezni otroci iz socialno ogroženih družin. Potrebno bo razvijati že obstoječe laično varstvo otrok, razvijati dodatne oblike in organiziratistrokovno pomoč in nadzor. Pri teh nalogah je nujno potrebno tesno sodelovanje s skupnostjo otroškega varstva in silami, ki imajo organizirano šolsko varstvo. - posebno pozornost je potrebno posvetiti letovanju otrok iz socialno ogroženih družin. Da bo ta dejavnost uspešna je nujni) oživeti Društvo prijateljev mladine in počitniško skupnost. Z dejavnostjo letovanja otrok se omenjeno društvo in skupnost vključujeta v program skupnosti socialnega skrbstva. - na področju analitičnega dela bo skupnost svojo dejavnost omejila v glavnem na operativne analize, ki naj bi opozarjale na že nastale ali predvidene probleme ter nakazovala njihove rešitve. V letu 1976 bo izdelana podrobna analiza problematike alkoholizma v naši občini. - potrebno bo izpopolniti evidenco telesno in duševne invalidnih oseb vseh kategorij v občini in proučiti njihove življenjske razmere. 2. NEPOSREDNE OBLIKE IZVAJANJA SOCIALNE DEJAVNOSTI Naloge v zvezi z neposrednim nuđenjem socialne pomoči opravlja od 6.3.1975 samostojna strokovna služba skupnosti socialnega skrbstva. Strokovna služba ima redno zaposlene 3 socialne delavce in vodjo strokovne službe, honorarnega računovodjo in strojepisko. Po potrebi pa sklepa pogodbe z občasnimi strokovnimi sodelavci (psiholog, ortopedagog, pediater in psihiater). Socialni delavci strokovne službe pri svojem delu uporabljajo metode socialnega dela. I. VARSTVO OTROK IN DRUŽINE Ena izmed osnovnih dejavnosti socialnega skrbstva bo prav gotovo varstvo otrok, ki so zaradi kakršnega koli vzroka prikrajšani za normalno družinsko življenje ali moteni v svojem telesnem ali duševnem razvoju in varstvu otrok z motnjami vedenja in osebnosti. 1. Nepopolna družina Nuđenje pomoči materam in otrokom, ki so rojeni izven zakonske zveze obsega pomoč pri ugotavljanu očetovstva, urejanju preživnine, primernih pogojev za življenje in izvrševanje roditeljskih pravic, kadar ne zmorejo urediti sami. Mnogokrat je potrebna tudi pomoč razvezanim staršem že ob samem postopku na sodišču in odločitvi glede dodalitve otrok, ter pozneje pri vzgoji in oskrbi otrok in reševanju sporov ob medsebojnih stikih. 2. Posvojitve V posvojitev gre otrok, ki je brez staršev ali pa so njegovi starši brez roditeljskega čuta ter otroka zapustijo ali če je otrok grobo zanemarjen. Posvojitev je lahko enostranska ali obojestranska. Pri enostranski posvojitvi posvoji eden izmed zakoncev otroka drugega zakonca. Pri obojestranski posvojitvi posvojita zakonca tujega otroka. S posvojitvijo nastane med posvojitelji in posvojencem enako razmerje kot med starši in otroki rojenimi v zakonu. STRAN 6 naš Časopis priloga 3. Skrbništvo Otroci, ki nimajo staršev ali katerih starši niso sposobni skrbeti zanje so pod posebnim družbenim varstvom s postavitvijo pod skrbništvom. V naši občini je trenutno pod skrbništvom 6 otrok in mladoletnikov ter tri premoženja mladoletnikov. Naloga skupnosti in njene strokovne službe bo predvsem v načrtnem pridobivanju skrbnikov, strokovna pomoč skrbnikom pri izvajanju skrbništva ter nadzor nad njegovim izvajanjem. 4. Rejništvo Zakon o rejništvu določa, da se otroka namesti v rejništvo, kadar nima lastne družine in kadar je njegov telesni in duševni razvoj v družini, v kateri živi, ogrožen. REjništvo je največkrat ugodnejša oblika varstva otrok, kot oddaja v zavod. Tretnutno imamo 16 otrok v rejniških družinah. Nad vsemi otroki v reji bo potrebno izvajati nadzor in nuditi pomoč ob vzgojnih in drugih težavah, ki se pojavljajo še pogosteje kot pri drugih otrokih. Potrebno bo pristopiti k sistematičnemu iskanju -rejniških družin po posameznih krajevnih skupnostih v občini. Sedaj je pretežna večina otrok v reji v drugih občinah. Zato praktično sodelovanja in nadzora ni mogoče izvajati. Tudi skupnost socialnega skrbstva se bo morala zavzemati zato, da bodo rejnice pridobile pravico do zdravstvenega, invalidskega in pokojninskega zavarovanja, tako bo s tem uveljavljeno rejništvo kot poklic. 5. Varstvo otrok z motranjami v telesnem in duševnem razvoju Poleg skrbi za strokovno ocenitev otrok z motnjami v telesnem in druševnem razvoju bo morala skupnost socialnega skrbstva skrbeti za zagotovitev čimboljše možnosti za usposabljanje prizadetih za življenje in delo. Tako se bo skupnost morala na politični ravni zavzemati za povečani otroški dodatek za prizadete otroke brez omejitve. Glede na to, da so stroški za otroke z motnjami v razvoju mnogo večji, kot za normalne otroke bo potrebno izdelati posebne kriterije za dodelitev družbeno denarne pomoči. 6. Varstvo vedensko in osebnostno motenih otrok in mladoletnikov ter mladoletnih prestopnikov Delo z vedensko in osebnostno motenimi otroki in mladoletniki je določeno z kazensko zakonodajo in pri obravnavi mladoletnega prestopnika predvideva sodelovanje v pripravljalnem postopku pri zbiranju anamnestičnih podatkov, predlaganje ukrepa in izvajanje ukrepa, ki ga mladoletniku izreče sodišče. Obravnavo in svetovanje otroku oziroma prestopniku samem ali njegovim staršem ter urejanju odnosov v njegovi bližnji okolici kot je šola, delovnaorganizacija, soseska. Strokovna služba skupnosti trenutno izvaja strožji nadzor nad 5 mladoletniki, 4 mladoletniki pa so v vzgojnih zavodih. Skupnost socialnega skrbstva bo morala v bodoče posvetiti več pozornosti tudi s preventivnim delovanjem in koordiniranjem dela z organizacijami, ki jim je naloga, skrb za mlade (mladinska organizacija, mladinski klubi, društva in sekcije). Potrebno bo pritegniti k sodelovanju tudi zunanje prostovoljne sodelavce, predvsem kot izvajalce strožjega nadzora nad mladoletniki. II. VARSTVO ODRASLIH Odrasle osebe so deležne družbenega varstva takrat, kadar iz kakršnih koli razlogov zaidejo v takšne socialne težave, da potrebujejo pomoč družbe (starost, bolezen, invalidnost ipd.). 1. Varstvo ostarelih Skrb za varstvo ostarelih oseb je predvsem omejena na urejanje njihove oskrbe doma, v tuji družini ali v socialnem zavodu, na dodeljevanje družbene denarne pomoči, predvsem pa urejanjem odnosov s sorodniki in sosesko. Kadar oseba zaradi ostarelosti, onemoglosti ali drugega vzroka ne more skrbeti za sebe oz. nima nikogar, ki bi ji pri tem pomagal, jo je potrebno namestiti v socialani zavod (dom počitka). Trenutno se v domu upokojencev na Vrhniki in ostalih domovih počitka nahaja 45 naših občanov. Od tega za 37 občanov naša skupnost delno ali v celoti krije oskrbne stroške. Problem nameščanja naših občanov v socialne zavode je rešen z novim domom upokojencev na Vrhniki. 2. Skrbništvo Osebam, katerim je po pravnomočni sodbi sodišča delno ali popolnoma odvzeta opravilna sposobnost je potrebno postaviti pod skrbništvo in mu najti skrbnika, kateri skrbi za varovanca, ščiti njegove pravice in koristi ter upravlja z njegovim premoženjem. V naši občini je trenutno 47 odraslih oseb pod skrbništvom. Potrebno bo v sodelovanju s krajevno skupnostjo skrbno in sistematično iskati in pridobivati skrbnike. 3. Odrasle telesno in duševno prizadete osebe Invalidne osebe prav gotovo nimajo zadovoljivo rešenega svojega položaja, posebno še ne tiste kategorije invalidov, ki nimajo zagotovljene potrebne socialne varnosti na osnovi pravic iz dela. Poleg tega, da-bo skupnost nujno morala izpopolniti evidenco vseh invalidnih oseb v občini, bo morala sistematično skrbeti za tiste, katerih socialni status je ogrožen. Zavzemati se bo morala za izgradnjo regionalnih delavnic za delo pod posebnimi pogoji in delavnic, ki naj bi imeli status posebnih socialnih zavodov v katerih naj bi bile najtežje, predvsem duševno prizadete osebe deležne akupacijske terapije in varstva. 4. Osebe z družbeno negativnim vedenjem Hiter družbeni ekonomski razvoj, emigracija delovne sile in drugi spremljajoči pojavi povzročajo tudi porast družbeno negativnih pojavov. V naši občini najpogosteje izstopa problem alkoholizma. Zato smo si v plan za leto 1976 dali izdelavo podrobne analize problematike alkoholizma v občini. Potrebno bo podpreti enotni program boja proti alkoholizmu v SRS, ki med drugim predvideva ustnovitev zavoda za tiste alkoholike, ki predstavljajo že nevarnost za svojo okolico, predvsem družino. To naj bi bil delovni zaščitni zavod, kjer bi alkoholiki delali in z ustvarjenimi sredstvi prispevali za svoje vzdrževanje. III. DRUŽBENE DENARNE POMOČI Pravico do družbene denarne pomoči imajo občani, ki niso zmožni za delo in nimajo za preživljanje potrebnih sredstev ali pa je iz drugih razlogov ogroženo njihovo vključevanje v delo in v življenje družbene skupnosti. Statut občinske skupnosti socialnega skrbstva določa vse pravice in pogoje za dodelitev družbene pomoči. Trenutno prejema v občini Vrhnika stalno družbeno denarno pomoč ca 50 občanov, ki nimajo dovolj lastnih sredstev za preživljanje ali pa jih sploh nimajo. Poleg stalnih denarnih pomoči prejemajo nekateri občani tudi začasno ali enkratno družbeno denarno pomoč, bodisi v denarju ali materialu. Družbene denarne pomoči v naši občini, so glede na sedanjo stopnjo razvoja in življenjskega standarda vsekakor prenizke (250.- din najnižja, najvišja 615.- din mesečno). Skupnost si bo prizadevala, da bo s samoupravnim sporazumevanjem dosegla tako prispevno stopnjo, ki ji bo zagotovila zadostna materialna sredstva za njeno dejavnost, kamor spada tudi povišanje sedaj res prenizkih družbenih denarnih pomoči. STRAN 7 Tek. št. SKUPNOST SOCIALNEGA SKRBSTVA OBClNE VRHNIKA Plan potrebnih sredstev v letu 1976 NAM E N Število uporabnikov v letu 1975 Predvidena poraba v letu 1975 + 25% povečanje na porabo v letu 1975 na kol. 4 Povečanje za leto 1976 Štev. Pot-upor. rebna Potrebna sredstva za leto 1976 Prispevek Potrebna staršev sredstva ali za leto oskrbo- 1976 van cev sred. kol. 5 + 7 kol. K 10 1. Oskrbnine za odrasle v domovih 40 1,160.298 1,446.345 7 250.900 1,537.445 317.550 1,379.695 2. Oskrbnine za otroke v domovih 16 427.920 534.910 6 277.170 812.080 10.116 801.964 3. Slalne družbene denarne pomoči 49 194.268 242.260 8 39.550 281.810 - 281.810 4. Enkratne družbene denarne pomoči 120 90.000 1 12.500 - - 112.500 - 112.500 5. 6. Rejnine za otroke in odrasle Kategorizacija 16 7 162.240 3.500 202.800 4.400 8 4.800 202.800 9.200 202.800 9.200 7. Letovanje soc. ogro- 35 26.250 26.250 — 26.250 8. ženih otrok Varstvo begavcev — 8.700 10.800 10.800 — 10.800 9. Prispevek za zdravstveno zavarovanje prejemnikov stalne družbene denarne pomoči 49 66.150 82.700 - 82.700 - 82.700 10. 11. Klub zdravljenih alkoholikov Posvetovalnice 1 10.000 2.200 12.500 1 3.000 12.800 2.800 — 12.800 2.800 12. Finansiranje humanitarnih organizacij 3 16.820 21.000 - 21.000 - 21.000 13. Sofinansiranje „Naš časopis" 25.000 31.300 - 31.300 - 31.300 14. Društvo socialnih delavcev Notranjske — - 1.000 - 1.000 10.400 - 1.000 10.400 15. 16. Pogrebni stroški Ostali izdatki 3 9.200 26.000 10% pov. - 28.800 - 28.800 17. 18. 19. Obveznosti do republiške SSS Materialni stroški Osebni dohodki 1.390 160.700 280.900 1.390 200.870 351.200 135.120 1.390 200.870 486.320 - 1.390 200.870 486.320 SKUPAJ 2,669.007 3,255.975 736.790 4.032.065 327.666 3,704.399 23.721 _ 37.400 Obve zna rezerva 1 9t IZVRŠNI ODBOR SKUPNOSTI SOCIALNEGA SKRBSTVA Osnutek programa zdravstvenega varstva prebivalstva občine Vrhnika za leto 1976 Program zdravstvenega varstva občinske zdravstvene skupnosti Vrhnika za 1976. leto je kot sestavni del programa ljubljanske rcgijc, ki združuje 18 občin, zasnovan na izhodiščih programa srednjeročnega razvoja zdravstvenega varstva za obdobje 1976- 1980, predvsem pa na družbeno dogovorjenih in verificiranih prioritetah za leto 1976. I. KAZALCI STANJA V LETU 1975 1. Število zdravstveno zavarovanih oseb delavsko zavarovanje kmečko zavarovanje Območje zavarovane osebe aktivni zavarovane osebe aktivni Vrhnika Regija 10.812 559.395 4.327 1.019 259.556 29.616 369 10.672 stran 8 naš Časopis - priloga 2. Starostna struktura prebivalstva Območje 0-6 7-14 15-18 19-59 "„ skupaj Vrhnika 1.736 1.891 1.073 7.820 2.219 14.739 Regija 56.465 59.937 34.243 282.373 71.314 504.334 3. Rodnost, splošna umrljivost, naravni prirastek splošna umrljivost rodnost umrlji- dojenčkov naravni pri-Območje v %o vost v %o na 1000 pr. rastek v %o Vrhnika 19,13 9,70 14,2 9,43 4: Kadrovska zasedenost Število prebivalcev Cerknica Vrhnika Logatec Idrija Regija na 1 zdravnika 2.062 1.474 3.826 1.913 1.586 na 1 zobozdravnika 2.400 2.500 2.185 2.866 2.050 na 1 medic, sestro 1.100 1.153 1.092 747 - 5. Obstoječe kapacitete na območju ZD Vrhnika Osnovna zdravstvena služba: a) Vrhnika — 2 splošni ambulanti izvajata celodnevno zdravstveno varstvo za vso populacijo nad 15 let, predvsem kurativno dejavnost, deloma tudi preventivno, — dispanzer za medicino dela posluje 2 x tedensko in se bavi izključno s preventivno dejavnostjo (pregledi pred sprejemom na delo, zdravniški pregledi delavcev na ogroženih delovnih mestih itd.), — 2 dispanzerja za otroke, ki izvajata celodnevno zdravstveno varstvo in sicer 1 za predšolske otroke in 1 za šolsko mladino. Dejavnost je preventivna in kurativna, — pneumoftiziološki dispanzer z 2 x tedensko orginacijo izvaja kurativno in preventivno dejavnost — patronažna in babiška služba — laboratorijska služba (celodnevna) — fizikalna terapija — specialni laboratorij pri penumoftiziološkem dispanzerju (EKG. respiratorne funkcije, inhalacije, oscilografija) b) Borovnica — 1 splošna ambulanta, ki izvaja kurativno in preventivno zdravstveno varstvo za odraslo populacijo — posvetovalnica za otroke in žene po 1 x tedensko — laboratorij — patronažna in babiška služba Zobozdravstvena služba: — 3 ordinacije za odrasle na Vrhniki — 2 ordinaciji za otroke in šolsko mladino na Vrhniki — ortodontija - 1 x na 14 dni na Vrhniki — zobna ordinacija za otroke in odrasle v Borovnici ID. PROGRAM ZDRAVSTVENEGA VARSTVA ZA 1976 LETO 1. Izhodišča in okviri Družbeni interes na področju zdravstvenega varstva, iz katerega izhaja program za 1976. leto ter gaje treba postopoma uresničiti, je podan zlasti: — v zagotovitvi ravni zdravstvenega varstva iz 1975. leta, - v izpopolnitvi zdravstvene dejavnosti zavoljo postopnega izenačevanja pogojev uveljavljanja in izvajanja neposrednega zdravstvenega varstva na nerazvitih področjih, - v odražanju družbeno dogovorjene stabilizacijske akcije na področju skupne porabe z gledišča načrtnih in uspešnih ukrepov za odpravo anomalij v fizičnem obsegu zdravstvenega varstva oziroma v strukturi zdravstvenih storitev. 2. Obseg zdravstvene dejavnosti Poglavitni kazalci o številu prebivalcev, kurativnih pregledov za osnovno zdravstveno službo za 1976 letoso Število Pregledov na Območje prebi- Število pregledov 1000 prebival. valcev vseh prvih vseh prvih V rhnika 15.269 63.400 24.612 4.152 1.612 Regija 518.356 2.463.017 890.446 4.752 1.718 Predvidevanja so opredeljena po minimalnih kazalcih stanja in razvoja oziroma rasti iz srednjeročnega programa. Vpričo minimalnih okvirov za srednjeročni prrgram zdravstvenega varstva in hitrejšega naraščanja števila zavarovanih oseb v 1975. letu je verjetno, da bo dejanski obseg pregledov večji od tako oblikovanega programa za 1976. leto. 3. Dopolnitev dejavnosti in prioritetne naloge zdravstvenega varstva a) Dopolnjevanje organizacijske mreže za uveljavljanje zdravstvenega varstva borcev: Pričetna organizacija dispanzerja za borce se bo v letu 1976 nadaljevala, oziroma predvidevamo večji obseg preventivnih pregledov. Dispanzer bo posloval najmanj 1 x tedensko, v kolikor bo na razpolago dovolj zdravstvenega kadra bi posloval 2 x tedensko. Dispanzer posluje tudi za borce iz logaške občine. Pregledanih naj bi bilo ca 400 borcev iz Logatca in ca 400 borcev iz Vrhnike. b) Nega bolnika na domu: Potrebe po negi bolnika na domu so vedno večje. Mnogo pacientov, ki se vrne iz bolnice še nepokretnih nujno potrebuje takšne nege, še posebno pri socialno bolj ogroženih družinah. Planiramo eno medicinsko sestro, ki bi se izključno bavila z nego bolnika na domu in bi vzpostavila most med družinskim zdravnikom in bolnikom. Vsekakor je v ospredju, da Regionalna zdravstvena skupnost zagotovi materialno bazo za to obliko zdravstvenega varstva. Postavlja pa se vprašanje kadra, ker medicinske sestre nerade sprejemajo terensko delo. Planiramo ca 800 obiskov na domu. c) Varstvo predšolskih in šolskih otrok T5j obliki zdravstvenega varstva je podan poseben poudarek na preventivni dejavnosti. V prioritetnem redu so naslednji preventivni pregledi: — vsak dojenček bo pregledan 4 x letno - vsak 3-letni otrok bo pregledan 1 x letno - pregledan bo vsak otrok enkrat pred vstopom v vzgojno-varstveni zavod in 1 x med letom - pregledan bo vsak otrok pred vstopom v šolo — pregledan bo šolski otrok po 1 x letno v 1., 3., 5., in 7. razredu — izvršeno bo obvezno cepljenje za večino predšolskih in šolskih otrok. Kurativnih pregledov otrok predvidevamo nekoliko već kakor v preteklem letu zaradi okrepitve kadra v otroškem dispanzerju. d) Varstvo žena: Prioritetni del v tej obliki zdravstvenega varstva je preventivna dejavnost in sicer pregledi nosečnic ter pregledi na zgodnje odkrivanje raka na genitalijah. Programiramo preglede vseh nosečnic in sicer 1 x po babi-škem obisku na domu ter 5 x pregled pri zdravniku v dispanzerju oziroma posvetovalnici. Prav tako bo vsaka žena 1 x zdravniško pregledana po porodu v dispanzerju ter 6 x obiskana od babice na domu oziroma 9 x, če rodi doma. Za zgodnje odkrivanje raka je del žena poklicanih, del pa bomo pritegnili s prosvetno-vzgojnim delom. Za nosečnice se organizira tudi materinska šola. c) Varstvo delavcev in ostale populacije: Ta oblika zdravstvenega varstva zajema predvsem kurativno zdravstveno varstvo aktivnih zavarovancev in ostale populacije. Služba, ki izvaja to obliko zdravstvenega varstva zaradi pomanjkanja kadra ne more opravljati večje preventivne dejavnosti. Od preventivne dejavnosti programiramo: - preglede vseh oseb, ki delajo v živilski stroki in prosveti, - neobvezna cepljenja, - nadzorstvo nad zdravljenimi alkoholiki, - pregled športnikov V kurativi ne predvidevamo bistvenega povečanja števila pregledov in storitev od leta 1975. V preventivi se predvideva izboljšanje organizacije za preglede športnikov. 0 Medicina dela: Služba medicine dela izvaja svojo dejavnost predvsem za aktivne zavarovance: - pregleduje delavce pred sprejemom na delo, - vrši periodične preglede delavcev na zdravju školjivih delovnih mestih, - sodeluje pri pregledih za poklicno usmerjanje. To službo sedaj pokriva usposobljeni zdravnik za to dejavnost iz Logatca. V kolikor bomo uspeli dobiti zdravnika samo za Vrhniko, bomo to varstvo delavcev okrepili in razširili ter vključili v to dejavnost še športne preglede in preglede živilcev. Sicer programiramo enak obseg, kakor v letu 1975. g) Zobozdravstveno varstvo: Zobozdravstveno varstvo izvaja 6 zobozdravstvenih ekip in s'cer 2 ekipi za šolske in predšolske otroke na Vrhniki, 3 ekipe za orasle na Vrhniki ter ena ekipa za otroke in odrasle v Borovnici. Dvakrat mesečno ordinira tudi ortodontska ambulanta. Zaobozdravstvene ekipe so v okviru republiških kadrovskih normativov. Za leto 1976 ne predvidevamo povečanja kadra oziroma delovnega načrta. 4. Plan kadrov za 1976. leto načrtujemo povečanje naslednjih kadrov: - pomočnika direktorja - 2 zdravnika ~ 1 višjo medicinsko sestro - 1 srednjo medicinsko sestro I laboratorijskega tehnika - 1 fizioterapevta - 1 zobno asistentko - tajnika samoupravnih organov - finančnega knjigovodje za TOZD I sanitarnega tehnika ^- Investicijske gradnje oziroma adaptacije - dokončajo garaže ureditev prostorov za zdravstvene potrebe v sedanjih Postorili banke. PLANIRANI IZDATKI ZA LETO 1976 v 000 din ZDRAVSTVENO VARSTVO REGIJA VRHNIKA SKUPAJ (1 - 12) 1,515.616 25.950 1. Splošno ambulantno in dis- panzersko zdravljenje 236.940 3.625 2. Specialistično zdravljenje 198.281 3.609 3. Zdravila in injekcije 205.859 4.776 4. Bolnišnično zdravljenje 678.373 10.990 5. Zdraviliško zdravljenje 13.431 204 6. Zobozdravstvo (nega in pro- tetika) 96.023 1.469 7. Ortopedski in dnrgi pripo- močki 8.497 128 8. Prevozni in potni stroški - skupaj 28.253 500 9. Preventivna dejavnost 4.988 30 10. Izdatki za zdravstveno varstvo nezavarovanih oseb 10.000 142 11. Izdatki za zdravstveno var- stvo po konvencijah in v tujini — skupaj 21.078 299 12. Prispevki za zdravstveno var- stvo študentov 13.893 178 13. SKUPAJ (14- 16) 334.394 6.033 14. Nadomestilo OD zaradi bolezni in nesreče pri delu 190.289 3.178 15. Nadomestilo OD za nosečnost in porod in mater, s skr. del. č. 128.403 2.555 16. Pogrebnine in posmrtnine 15.702 300 17. Izdatki za delo strokovne službe — skupaj 33.199- 471 18. Ostali izdatki — skupaj 12.127 172 19. SKUPAJ (20- 22) 205.850 5.063 20. Za rezervni sklad 18.900 268 21. Za investicije in razvoj zdrav, službe v regiji 100.000 3.560 22. Zdravstvena skupnost Slovenije 86.950 1.235 23. Izdatki skupaj z izločitvami (1 do 12 + 13+17 + 18 + 19) 2,101.186 37.689 IZVRŠNI ODBOR ZDRAVSTVENEGA VARSTVA Osnutek programa skupnosti otroškega varstva v letu 1976 Iz programske usmeritve oziroma ciljev, ki so določeni v srednjeročnem programu razvoja otroškega varstva za obdobje 1976-80 ter resolucije o družbenoekonomski politiki in razvoju SRS v letu 1975 izhaja, da je družbeno varstvo otrok sestavni del družbeno-ekonomskega razvoja, hkrati pa pogoj za boljšo produktivnost. Program otroškega varstva obsega dva dela: I. Cilje in naloge, ki jih izpeljuje Zveza skupnosti otroškega varstva SRS II. Cilje in naloge Občinske skupnosti otroškega varstva I. CILJI IN NALOGE ZVEZE SKUPNOSTI OTROŠKEGA VARSTVA V LETU 1976 1. usklajevanje nadomestila, ki ga delavke prejemajo v času podaljšanega porodniškega dopusta z gibanji osebnih dohodkov in pripravo predloga za izpopolnitev tega sistema, ki bo omogočila izboljšanje porodnega varstva kmetijske proizvajalke; 2. zagotovitev organiziranega varstva in vzgoje za nadaljnjih 5.000 predšolskih otrok, kar bomo dosegli s čimboljšo izrabo prostora in smotrnimi naložbami. V širšem obsegu bomo uveljavili varstvo otrok v drugih družinah. Strokovno usposabljali bomo 800 vzgojiteljic in pričeli z usposabljanjem varuhinj. Staršem bomo zagotovili subvencioniranje cene v VVZ v skladu z njihovimi materialnimi možnostmi; 3. ohranitev sedanjega kroga upravičencev in realne ravni denarnih dajatev za vzdrževanje otrok, kar terja ustrezno valorizacijo dohodkovnega cenzusa in višine otroških dodatkov. Program otroškega varstva bodo uresničevale krajevne skupnosti in skupnosti otroškega varstva na podlagi dogovorjenih ciljev v TOZD in s sredstvi, ki jih bodo delavci združili v ta namen. Tiste naloge otroškega varstva, ki jih lahko uresničimo le na podlagi širše solidarnosti (podaljšan porodniški dopust, otroški dodatek, pospeševanje razvoja na manj razvitih območjih) bodo skupnosti otroškega varstva izpeljevale vzajemno v zvezi skupnosti. PRIKAZ PROGRAMSKIH NALOG ZVEZE SKUPNOSTI OTROŠKLGA VARSTVA SR SLOVENIJI /.A LETO 1976 Vrsta Dohodkovni pogoj (cenzus) v din Višina dajatev Število upravičencev Izdatki v 000 din Indeks 76/75 1. Nadomestila oseb. doh. _ 100 % nadome- 22.500 110.000 129,4 v podaljš. porod. dop. stilo 2. Denarne pomoči druž. za otroke - otroški dodatek do 1.100 prvi nasied. otr. otroci 260 370 otrok delavcev 1.100 - 1.500 1.500 - 2.000 2.000 - 2.300 210 320 160 230 120 180 320.000 9<>5.000 124,3 - otroški dodatek do 2.000 din KD oz. do 600 otrok kmetov din KD na druž. člana 150 25.000 45.000 120,0 — pos. dod. za otr. edinih hranilcev do 2.300 70 27.500 23.100 105,0 - pos. dod. za prizad. otroke do 2.300 120 2.850 4.100 117,1 — pomoč za opremo no- do 1.100 900 vorojenega otroka 1.100 in več 400 31.500 16.400 113,9 — izvajanje postopka - - - 15.700 1 19,8 3. Pospeševanje razvoja otroškega varstva — — - 25.000 125,0 4. Stroški samoupravnih organov, strokovne službe in denar, in plačilnega prometa — — — 5.700 121,3 Skupna potrebna sredstva 240.000 123,3 OPOMBA: Izhodišča za predlagano povečanje denarnih dajatev temeljijo na kazalcih o družbenoekonomskih gibanjih v letu 1975 in predvidevanjih za leto 1976 (Zavod SRS za družbeno planiranje: Informacija o nekaterih aktualnih druzbeno-ckonomskih gibanjih v letu 1975 in temeljni proporci družbeno-ekonomskega razvoja v letu 1976): - nadomestila osebnih dohodkov v podaljšanem porodniškem dopustu: - povečanje poprečnih osebnih dohodkov v letu 1975 za 27,5 % in - povečanje števila zaposlenih; - denarne pomoči: - povečanje višine za 17 % glede na predviden porast življenjskih stroškov v letu 1976, - povečanje dohodkovnih cenzusov za 27,5 % glede na porast poprečnih osebnih dohodkov v letu 1975; - pospeševanje razvoja otroškega varstva na manj razvitih območjih po sprejetih merilih in kriterijih ter določilih zakona o pospeševanju razvoja na manj razvitih območjih v SR Sloveniji in manj razvitih obmejnih območjih. PREGLED POTREBNIH SREDSTEV ZA IZVRŠITEV PROGRAMA ZVEZE SKUPNOSTI OTROŠKEGA VARSTVA SR SLOVENIJI V LETU 1976 Za izvršitev predvidenih nalog v letu 1976 bo potrebno 1.240.000.000 din, ki naj se zagotovijo iz: (v 000 din) Indeks 75/74 prispevka od osebnih dohodkov 1.135.800 125,4 prispevka od pokojnin 88.000 122,2 prispevka občanov s samostojno dejavnostjo 9.600 120,0 drugih dohodkov 6.600 146,7 SKUPAJ 1.240.000 123,3 naš Časopis priloga STRAN 11 Predvideva se, da se bo prispevek za otroško varstvo plačeval od vseh osebnih dohodkov in ne le od osebnega dohodka iz rednega delovnega razmerja ter da bo prispevek od izplačanih pokojnin enak izdatkom za denarne pomoči otrokom upokojencev. Od skupno potrebnih sredstev je namenjeno za nadomestila osebnih dohodkov 8,9%, za denarne pomoči 88,7%, za pospeševanje razvoja otroškega varstva 2,0 % in za druge izdatke 0,4 %. ii. CILJI IN NALOGE SKUPNOSTI OTROŠKEGA VARSTVA VRHNIKA V LETU 1976 Delovanje Skupnosti otroškega varstva bo v letu 1976 usmerjeno k zagotavljanju pogojev za vključitev čim večjega števila otrok v organizirano varstvo. V krajevnih skupnostih, kjer ne obstajajo prostorske možnosti, bodo organizirane druge oblike vzgoje in varstva v skladu s kadrovskimi in finančnimi možnostmi. Financiranje skupnosti se vrši iz prispevkov bruto osebnih dohodkov zaposlenih občanov. Naloge s področja vzgoje in varstva predšolskih otrok bo- krila Občinska izobraževalna skupnost vse ostale naloge s področja otroškega varstva pa mora zagotoviti Skupnost otroškega varstva glede na možnosti oziroma razpoložljiva sredstva. V letu 1976 programiramo naslednje dejavnosti: 1. Subvencioniranje oskrbnin otrokom v VVZ. Tudi v letu 1976. bo dejavnost VVZ financirala Občinska izobraževalna skupnost. Ker pa znesek, ki ga prizna Občinska izobraževalna skupnost ne zadostuje, bo razliko, nastalo zaradi valorizacije, krila Skupnost otroškega varstva. 2. Potujoči vrtci, ki so se že v letu 1975 pokazali kot zelo primerna oblika dela predvsem z otroci v tistih KS, kjer ni drugih oblik otroškega varstva. V letu 1975 je potujoči vrtec deloval v 4 KS: Blatni Brezovici, Bevkah, Podlipi in Borovnici. V letu 1976 bomo s potujočim vrtcem nadaljevali in skušali program potujočih vrtcev razširiti še na druge KS kjer se bodo pokazale potrebe in možnosti. 3. Oskrbovalnina za socialno ogrožene otroke predstavlja pokrivanje stroškov v podaljšanem bivanju v šolskem varstvu za socialno ogrožene otroke in oskrbnino za varstvo otrok iz oddaljenih krajev okolice Borovnice (Pokojišče, Zabočevo). 4. Letovanje socialno ogroženih otrok. V letu 1976 bo Skupnost otroškega varstva nadaljevala s plačevanjem letovanja za tiste socialno ogrožene otroke, ki jim je le na ta način omogočeno letovanje. 5. Nabava drobnega inventarja za VVZ (plenice, žabe) 6. Stroški vzdrževanja obstoječih objektov (beljenje, popravilo opreme) 7. Otroške prireditve (predvsem v zvezi z novoletnim praznovanjem Dedka Mraza) 8. Investicije pri izgradnji objektov otroškega varstva v Borovnici ali na Logu 9. Manipulativni stroški 10. Strokovna služba. Skupnost bo za delo organov skupnosti in za sofinanciranje skupne strokovne službe SIS namenila del sredstev 1 L Druge oblike vzgoje in varstva otrok. V sodelovanju s KS 111 VVZ bomo proučili možnost organiziranja drugih oblik vzgoje in varstva otrok (ure pravljic, risanke, lutkovne predstave) v skladu s prostorskimi in kadrovskimi možnostmi. 1 2. Obvezna rezerva 13. Nepredvideni izdatki operativna rezerva K programu še ni dodana finančna konstrukcija, ker se Skupnost otroškega varstva glede financiranja dejavnosti dogovarja z drugimi interesnimi skupnostmi, predvsem z Občinsko izobraževalno skupnostjo. IZVRŠNI ODBOR SKUPNOSTI OTROŠKEGA VARSTVA Zasnove programa dela samoupravne skupnosti za zaposlovanje Ljubljana za leto 1976 UVOD Leto 1975 pomeni bistveno prelomnico na področju delovanja skupnosti za zaposlovanje. Delegatski sistem sicer še ni zaživel v vsej polnosti, vendar pa so pogoji za njegovo delovanje vse ugodnejši. Prav zaradi tega mora za leto 1976 celoten delovni program skupnosti izhajati iz delegatskega sistema, saj bo le na ta način prodrl do neposrednih nosilcev kadrovske politike v TOZD, od katerih je brez dvoma odvisna njegova učinkovita izvedba. Ena izmed osrednjih političnih nalog je torej dograditi delegatski sistem v naši skupnosti. Zaposlovanje oziroma gibanje na področju zaposlenosti in zaposlovanja so pretežno odvisna od ciljev in ukrepov ekonomske in socialne politike ter politike na področju oblikovanja kadrovskih struktur. Zaradi tega se dejavnost zaposlovanja usklajuje z drugimi področji družbenega dela, ki po večini že vnaprej odrejajo kvantitativni in kvalitativni razvoj zaposlenosti. S tem pa ni rečeno, da lahko tokove zaposlovanja prepustimo stihiji, to pa pomeni, da moramo pri vključevanju človeškega faktorja v delovni proces zelo natančno poznati objektivne pogoje, če jih želimo optimalno izkoriščati. To pomeni da moramo razvojne programe uskladiti s kadrovskimi potenciali tako v količinskem kot kakovostnem pogledu. Če te usklajenosti ne bomo dosegli, se nam bodo poglabljale enake težave na ekonomskem in socialnem področju kot v preteklem obdobju. Osnovna orientacija samoupravne skupnosti za zaposlovanje Ljubljana bo zato v letu 1976, kot prvem letu srednjeročnega planskega obdobja, usmerjena v take oblike zaposlovanja, ki bodo omogočale čim večjo usklajenost med človeškimi resursi in planiranimi cilji razvoja našega gospodarstva in družbe. V uspešno uresničevanje tega cilja pa se bodo morali hkrati s skupnostjo za zaposlovanje aktivno vključiti vsi nosilci našega nadaljnjega razvoja, tako družbenopolitični kot gospodarski. V nadaljevanju prikazujemo izhodišča programa dela samoupravne skupnosti za zaposlovanje Ljubljana za leto 1976. Naloge, ki jih skupnosti izvajajo že vrsto let, pri tem niso posebno izpostavljene, poudarjene pa so kvalitetno nove naloge, ki jih bo morala skupnost izvajati v letu 1976. Prav tako bo treba v prihodnje težiti za tem, da se bo program dela skupnosti oblikoval v bazi ter odražal neposredne interese vseh tistih, ki se v skupnosti združujejo. ANALITIČNE NALOGE Program dela analitike in statistike v letu 1976 bo poleg izpolnjevanja temeljnih nalog te dejavnosti usmerjen še bolj na naloge izven tega obsega, to je poleg iskanja novih in ustrez-zadnjih let na področju poklicnega usmerjanja (boljše in nazornejše informiranje učencev osnovnih in srednjih šol v poklicih, odkirvanje in razvijanje učenčevih sposobnosti in nagnjej itd). Tri skupine opravil zaslužijo posebno pozornost in se jim bomo morali posebno posvetiti: A. Štipendiranje Ker bomo v letu 1975 prebrodili začetne težave in bo stekel cel sistem štipendiranja, se že v letu 1976 ne bomo smeli več STRAN 12 naš Časopis priloga zadovoljiti samo s socialno funkcijo štipendij i/ združenih sredstev. Štipendiranje bo moralo postati kadrovska funkcija in zalo bo naloga naše skupnosti, da bo v vseh razpoložljivih podatkih, komisijam podpisnikov družbenega dogovora o štipendiranju, posredovala ne samo strokovna mnenja o prosilcih, temveč ustrezne področne kadrovske analize, ki bodo osnova za dodeljevanje štipendij. B. Usmerjeno izobraževanje Nove oblike usmerjenega izobraževanja omogočajo široke možnosti izbiranj izobraževalnih smeri. Nobena pa ni dala odogovora na vprašanje na podlagi česa se učenec opredeli za poklic. Ker je pričakovati, da bo jesen 1976 prinesla usmerjeno izobraževanje razen za pedagoško smer še vsaj za nekaj drugih, moramo biti prisotni pri oblikovanju šolskih centrov. Takoj se moramo vključiti v učni program in takoj izdelati ustrezne oblike PU, ki mora biti bistven sestavni del prve faze usmerjenega izobraževanja, ker je ta faza najvažnejša za pravilno poklicno usmeritev. C. Usklajevanje kadrovskih potreb Kot služba posebnega družbenega pomena, smo vsa leta nazaj opozarjali na neskladja med razvejanostjo šolske mreže, družbenimi potrebami po kadrih in poklicnimi namerami učencev in dijakov. Izostritev stabilizacijske politike pa nam narekuje, da kljub neodmevnosti našega dela pri tem vztrajamo in skušamo opraviti naslednje: - sodelujemo pri oblikovanju področnih šolskih centrov in vnaprej opozoriti na ustreznost izobraževalnih smeri. Skratka skupno z vsemi družbeno-političmmi dejavniki skrbimo, da ne pride do nepotrebnih presežkov šolanja; - letošnjo pretirano rast zaposlovanja bodo v letu 1976 skušale OZD prikriti s sprejemanjem učencev u uk. S pomočjo službe za zaposlovanje, ki nam bo posredovala podatke o OZD, ki hudo kršijo stabilizacijske mere pri zaposlovanju, bomo skušali onemogočiti tudi to prikrito obliko; - glede na dejstvo, da naravni priliv ne krije niti polovice potreb po novih delavcih vseh stopenj znanj, si bomo morali za naše področje prizadevati doseči dogovor ali sporazum o prioritetnih panogah. Ob obilici dela, ki ga skrivajo navedene sugestije seveda ne sme biti prav nič zmanjšano vse delo v osnovnih šolah od 5.-8. razredov, od informiranj, testiranj, predavanja do svetovanja in po potrebi vodenja ter umserjanja v poklice. Prav tako ne bo zmanjšanjo delo v gimanazijah, nadealjevali pa bomo v vseh ostalih 4-letnih srednjih šolah, ki smoga začeli v letu 1975. Tako bomo 6-7 tisočem učencev osnovnih šol in nekako 1300 učencem gimanazij, dodali še okoli 1500 učencev 4-letnih srednjih šol, ki bodo deležni vsaj informacij v vseh oblikah. NALOGE SOCIALNE ZAŠČITE Delovni. ljudje imajo v primeru brezposelnosti določene pravice, ki si jih pridobijo s predhodnim obveznim zavarovanjem v združenem delu po načelih vzajemnosti, solidarnosti in minulega dela. Zakon o zaposlovanju in zavarovanju za primer brezposlenosti (Ur. list SRS, št. 18/74) določa posamezne vrste pravic, pogoje za njihovo pridobitev, postopek njihovega uveljavljanja ter primere izgube teh pravic. V zvezi s pravicami in obveznostmi določa zakon: A. Zavarovanje za primer brezposelnosti Naloge s tega področja, ki jih opravljamo skozi vse leto, so predvsem svetovanja in informiranje delavcev o pravicah za primer brezposelnosti zlasti v težjih primerih, vodenje postopka uveljavljanja pravic delavcev do denarne pomoči, vodenje postopka uveljavljanja pravic delavcev do priprave za zaposlitev, vodenje postopka prenehanja pravice delavcev do denarnega nadomestila, vodenje postopka prenehanja pravic delavcev do denarne pomoči, opravila v zvezi z zdravstvenim zavarovanjem brezposelnih delavcev, opravila v zve/i s pokojninskim in invalidskim zavarovanjem brezposelnih delavcev in opravila v zvezi / otroškim dodatkom koristnikov denarnega nadomestila. H. Zavarovanje za primer brezposelnosti v tujini Zavarovanje za primer brezposelnosti v tistih državah, s katerimi je sklenjen meddržavni sporazum o zavarovanju za primer brezposelnosti (ZR Nemčija). Zavarovanje za primer brezposelnosti v tistih državah, s katerimi ni sklenjen medržavni sporazum o zavarovanju za primer brezposelnosti. Urejanje pravic in pomoč delavcem, ki so se vrnili iz tujine in uveljavljajo te pravice na podlagi mednarodnih konvencij o socialnem zavarovanju. NALOGE V ZVEZI Z OBLIKOVANJEM SKUPNOSTI IN NJENE STROKOVNE SLUŽBE Izdelali bomo samoupravne normativne akte: osnutke splošnih aktov skupnosti, predvidenih s samoupravnim sporazumom o stanovitvi skupnost in statutom skupnosti, osnutke predpisov in sklepov samoupravnih organov skupnosti, osnutke eventualnih sprememb samoupravnega sporazuma o ustanovitvi skupnosti in statuta in splošne akte delovne skupnosti samoupravne skupnosti za zaposlovanje. Sodelovali bomo pri oblikovanju tistih določil samoupravnih aktov drugih interesnih skupnosti, ki vplivajo na socialno varnost začasno brezposelnih. FINANČNI PROGRAM Za izvedbo zastavljenega programa bomo potrebovali v letu 1976 naslednja finančna sredstva: za skupne zadeve zaposlovanja za solidarno prelivanje za socialno varnost za pripravo delavcev za zaposlitev neposredni izdatki skupnosti za delo strokovne službe Skupaj 3.800.000 10.500.000 4.500.000 6.200.000 2.400.000 _ lAOomo 34.800.000 Za pokritje vseh izdatkov skupnosti in za solidarno prelivanje sredstev so potrebna sredstva iz. prispevka za zaposlovanje po nejših obdelav intenzivno spremljanje gibanja v celotnem družbenopolitičnem življenju, tako da lahko kot strokovna služba v vsakem trenutku ustrezno reagira na morebitne spremembe. Osnovno vodilo pri izvajanju programske orientacije morajo biti sklepi, priporočila in naloge, zapisani v sprejetih dokumentih: zakonu o zaposlovanju in o zavarovanju za primci brezposelnosti, sklepih in priporočilih skupščine Socialistične republike Slovenije, tekočih programih samoupravne skupnosti za zaposlovanje Ljubljana in enotnega programa dela a. Temeljne naloge so zajete predvsem v: - mesečnem spremljanju zaposlenosti, zaposlovanje in brezposelnosti - ugotavljanju skladnosti delovnega potenciala s potrebami po kadrih na podlagi gibanj ponudbe in povrpaševanja popis letnih potreb po kadrih in letnega priliva strokovnih kadrov - proučevanja namer in vključitev srednješolcev B. Planiranje Novi sistem planiranja, ki se v letošnjem letu prvič uveljavlja, temelji na elementih samoupravnega sporazumevanja in dru/.- benega dogovorajanja s temeljnimi nosilci planiranja TOZD, krajevnimi skupnostmi in samoupravnimi interesnimi skupnostmi. Plan bo torej sinteza planov osnovnih nosilcev in kot lak obligatoren za vse, ki so v njem sodelovali. Delo na programiranju razvoja v naslednjem srednjeročnem 5-letnem razdobju ostaja primarna naloga analitsko-statistične službe, saj bo potrebno osnutke programov uskladiti še z ostalimi nosilci planiranja ter jih tako pripraviti do sprejema v prihodnjem letu. Sočasno z izdelavo srednjeročnega programa poteka tudi programiranje dolgoročnega (10-lctnega) programa razvoja samoupravne skupnosti, katerega sestavni del bo sprejeti srednjeročni program. C Usmerjeno zaposlovanje Že dalj časa opažamo pri zasledovanju tekočih gibanj zaposlovanja stalno neskladje med okviri zaposlovanja, začrtanimi v dolgoročnih, srednje in kratkoročnih družbenih planih, tekočimi resolucijami o družbenoekonomskem razvoju in drugimi družbenopolitičnimi akti ter pokazatelji dejanskih gibanj zaposlovanja. Posledice samovoljnega in stihijskega zaposlovanja niso samo prekoračene stopnje, temveč predvsem neposreden vpliv na učinke gospodarjenja. Poskusom za postopno uveljavitev usmerjenega zaposlovanja se je pridružila tudi naša strokovna služba, ki je prevzela iniciativo, da se na območju mesta Ljubljana sprejme ustrezni družbeni akt (družbeni dogovor o zaposlovanju), ki bi vsakemu udeležencu na podlagi prioritete zagotavljal in določil njegovo mesto v zaposlovanju. NALOGE PRI POSREDOVANJU ZAPOSLITEV TER STROKOVNEM IZOBRAŽEVANJU Na področju zaposlovanja in posredovanja dela bo morala Skupnost s strokovno službo za zaposlovanje sicer opravljati že ustaljene redne naloge, ki zagotavljajo nemoteno uveljavljanje pravice do dela (registracija iskalcev zaposlitve, njih informiranje o prostih delovnih mestih, svetovanje in posredovanje dela) kakor tudi zbiranje potreb po delavcih, registracija kritij in objave nepokritih aktualnih potreb ter spoznavanje karakteristik OZI) in delovnih mest za zagotavljanje aktivne pomoči pri zaposlovanju tiste kategorije delavcev, ki zaradi telesnih ali drugih hib nimajo izenačenih pogojev pri iskanju zaposlitve. Navedene naloge so že v programu dela naše skupnosti in ostanejo aktualne tudi" v naslednjem letu, ko naj bi zaradi družbeno-ekonomskih zahtev program dela razširili še z naslednjimi nalogami: A. Dodatno solidarnostno združevanje sredstev za zaposlovanje Začeli bomo postopek za sklenitev samoupravnega sporazuma med OZD, da bi združevale sredstva za zaposlovanje, prekvalifikacijo in uresničevanje drugih pridobljenih pravic delavcev za primere, ko njihovo delo v organizaciji združenega dela ne bi bilo več potrebno ali če organizacija v njeni sestavi neha delati (10. člen zakona o zaposlovanju in o zavarovanju za primer brezposelnosti). Skupnost bo sodelovala pri vzpodbujanju ttZD, občin in sindikatov za sklenitev takega sporazuma in pri |zdelavi pogojev delitve ter upravljanj sredstev, ki se združujejo izključno za ta namen. B, Zagotavljanje delavcev po prioritetnih kriterijih Zaradi velikega razkoraka med družbeno načrtovanim in realiziranim zaposlovanje, ker je povečanje obsega proizvodnje doseženo v večji meri z dodatnim zaposlovanjem, kot pa z vlaganji v organsko sestavo kapitala, z modernizacijo in organizacijo proizvodnje, se mora zaposlovanje uvrstiti v načrtovane okvire. Skupnost se bo zavzemala, da bodo vsi investicijski Programi vsebovali ti.Ji kadrovski načrt (količino, vrsto in pripravo potrebnih kadrov). Sodelovati bomo morali pri sestav-'janju kriterijev za opredeljevanje tistih OZD, ki bi predstavljale nosilce razvoja, pri njihovem določanju in zagotovitvi tako družbeno dogovorjenega števila in sestave delavcev. Vključiti se bomo morali v izdelavo samoupravnih sporazumov o zaposlovanju, v katerih bo potrebno zagotoviti z zakonom o zaposlovanju in resolucijo o kadrovski politiki uveljavljene principe kadrovanja in predvideti sankcije za kršilce. Izdelati bomo morali strokovne postopke za tako zaposlovanje, se primerno organizirati in usposobiti svetovalce zaposlitve. Zagotavljanje delavcev tistim OZD, ki bodo opredeljene kot nosilci razvoja, a potreb po delavcih ne bodo mogle pokrivati iz domačih virov, mora biti odvisno tudi od zagotovitve kulturnih in življenjskih pogojev, določenih z družbenim dogovorom o minimalnih standardih za življenjske in kulturne pogoje pri zaposlovanju delavcev (stanovanje, komunalne storitve, šole, VVZ itd.). Skupnost bo pri tem sodelovala. C. Sistemizacija Rosolucija o družbenoekonomskem razvoju SRSvletu 1975 nalaga za leto 1975 pripravo enotne metodologije za izdelavo sistemizacij. V letu 1976 bomo naše strokovne sodelavce primerno usposobili za vključitev v organizirano pomoč kadrovskim službam pri izdelovanju lastnih sistemizacij. D. Samoupravnim interesnim skupnostim socialnega varstva predočiti položaj tistih kategorij iskalcev zaposlitve, ki jim dela ni možno posredovati in nimajo pravice do zavarovanja iz naslova brezposlenosti, a bi jim bilo potrebno zagotoviti sredstva za življenje. E. Pri izobraževanju, prekvalifikaciji in usposabljanju začasno nezaposlenih kakor tudi zaposlenih koristiti vse nove oblike in programe usmerjenega izobraževanja ter si prizadevati, da se naše izkušnje, programi in oblike tudi vključijo v sistem usmerjenega izobraževanja. NALOGE POKLICNEGA USMERJANJA Vrsto stalnih nalog, ki so vključene v enotni program dela, bomo v letu 1976 opravljali vsaj v enakem obsegu, gotovo pa s kvalitetnimi izboljšavami in posodobljenji, kar je značilnost stopnji 0,23 %, če upoštevamo za osnovo maso osebnih dohodkov iz leta 3975. Pri naraščanju osebnih dohodkov tudi v letu 1976, po dosedanjih dvigih, računamo s povečano osnovno maso tako, da bi zadoščala preispevna stopnja 0,20 %, in to za pokritje osnovnih nalog brez dodatno zastavljenega programa. V letu 1975 smo znižali prispevno stopnjo od 0,20 % na 0,16 %, ker smo upoštevali še ostanke sredstev iz preteklih let. V leto 1976 prehajamo brez sredstev, zato bo potrebno povečati prispevno stopnjo. Pri tem moramo poudariti, da se prispevna stopnja v letu 1976 dviga le navidezno. Za leto 1975 predvidevamo, da bomo po prispevni stopnji 0,16 zbrali 23,700.000 din, medtem ko po finančnem načrtu za leto 1975 načrtujemo porabo v višini 34,150.619 (od tega za solidarnostno prelivanje v pasivne skupnosti 10,419.245 dinarjev). Tako bi s povečano prispevno stopnjo v letu 1976 (0,20) dosegli nominalno praktično enaka sredstva, ki jih rabimo v letu 1975 za izvedbo programa, če bi se prispevna stopnja ne dvignila, potem bomo imeli v letu 1976 25 % manj sredstev in bomo morali ustrezno temu zmanjšati obseg nalog, ki jih doselj opravljamo. V navedenem finančnem prikazu pa niso upoštevana sredstva, ki jih bo skupnost za zaposlovanje potrebovala v primeru, da bo v letu 1976 sprejet zakon o zaposlovanju invalidov, ki je sedaj v pripravi. Predložene zasnove programa dela bo skupnost podrobno konkretizirala v širšem programu za leto 1976, v katerem bo časovno in postopkovno določila uresničitev posameznih nalog. IZVRŠNI ODBOR SKUPNOSTI ZA ZAPOSLOVANJE Osnutek programskega izhodišča s finančno kvalifikacijo telesnokulturne dejavnosti v občini Vrhnika za leto 1976 Leto 1976 je začetek obdobja uresničevanja srednjeročnega načrta, za katerega smo osnovna izhodišča že oblikovali. Pričakujemo velike spremembe, ki naj se v prvi vrsti odražajo v sprememnjenem pozitivnem odnosu družbe do telesne kulture, kot tudi v kakovostnih spremembah v telesnokulturnem območju. Še ostaja temeljna vsebinska usmeritev uresničevanja družbene vloge telesne kulture kot jo opredeljuje slovenska ustava: „Teles-na kultura je pravica in dolžnost slehernega delavnega člove in občana". V čimširšem krogu delovnih ljudi in občanov je potrebno uveljavljati take samoupravne odnose, ki bodo telesni kulturi zagotovili hitrejši vsestranski razvoj. Pomembno pa je tudi poudariti dejstvo, da bo leto 1976 bolj kot doslej, čas intenzivnega sporazumevanja telesnokulturnih skupnosti z. drugimi SIS za skupne programe in združevanje sredstev za njihovo uresničevanje. Programska izhodišča za leto 1976 lahko strnemo v naslednji najpomembnejši nalogi: l. MNOŽIČNOST še nadalje ostaja osnovna programska orientacija in dolgoročen cilj. V preteklem letu je šlo za nekatere akcije, katerih osnovni namen je bil vključitev čim več ljudi v telesnokulturno dejavnost. V letu 1976 bomo akcije prenesli na temeljne nosilec: Krajevno skupnost, Temeljne organizacije združenega dela in druge nosilce vKS. V okviru te naloge bodo še nadalje v ospredju množične akcije v okviru naloge ,,Vsi Slovenci hodimo, tečemo, smučamo in kolesarimo", nadalje akcija „Naučimo se plavati", najrazličnejše „TRIM akcije" in nova programska naloga „športna značka", ki jo začenjamo uvajati v letu 1976. Namen akcije ni v enkratnem angažiranju človeka za telesno kulturno dejavnost, ampak zlasti v osveščanju občanov in delovnih ljudi v različnih oblikah telesnokulturne dejavnosti. Zaradi vedno večjega števila udeležencev bomo: 1. izdelali koncept nadaljnjega razvoja množičnosti na Vrhniki, 2. uvedli tekmovanje za športno značko, 3. uredili ustreznejši sistem športno-rekreacijskih tekmovanj za nosilce te dejavnosti na ravni KS, občine in regije, 4. dalje razvijali sistem posebnih tekmovanj med ŠSD, organizacijami združenega dela in drugimi, 5. dalje razvijali že uveljavljene oblike množičnega vključevanja občanov in delovnih ljudi. 2. VRHUNSKI ŠPORT postaja vedno bolj področje našega poglobljenega sistematičnega spremljanja in prizadevanja za. boljše dosežke. Proces preoblikovanja programskih osnov vrhunskega šport v SR Sloveniji, katerega osnova je izdelana konkretizacija vrhunskega športa s prednostno razvrstitvijo športnih panog in novimi športno tekmovalnimi sistemi, bo zlasti v ospredju v letu 1976, ko se bomo po široki javni razpravi na samoupravnih osnovah odločili za prednostne panoge, nove tekmovalne sisteme in zagotovili dogovorjenim panogam ustrezne pogoje, vrhusnkim športnikom pa z družbenim dogovorom priznani status. Na področju vrhusnkega športa bomo zlasti opravili naslednje: 1. sprejeli prednostno razvrstitev panog in nove tekmovalne sisteme in pričeli uresničevati sprejete obveznosti v letu I976; 2. zagotovili, v skladu s sprejeto prednostno razvrstitvijo in družbenim dogovorom, materialne in kadrovske pogoje za udejstvovanjc vrhunskim športnikom. Za uresničitev obeh osnovnih programskih nalog v letu I976 si bomo, v skladu s sprejetimi smernicami 0 nadaljnjem razvoju TK v Sloveniji in občini in osnutkom SN /a obdobje 76 80 prizadevali uresničiti naslednje: 1. 5krb za materialne pogoje razvoja telesne kulture (objekte, naprave, rekvizite, opremo) je ena izmed prednostnih nalog, ki ji bomo posvetili posebno pozornost. SRedstva. ki jih združujemo iz. prispevka iz osebnega dohodka delavcev, so namenjena dejavnosti in ne investicijam na tem področju. Naša osnovna usmeritev na tem področju je v sistemski zagotovitvi virov za investicije v skladu s splošno politično usmeritvijo, ki morajo zagotoviti hitrejšo rast materialne baze. Poleg dosedanjih virov bo potrebno zagotoviti investicijska sredstva s krajevnimi samoprispevki občanov, iz ostanka dohodka organizacij združenega dela in drugimi sredstvi zbranimi z družbenimi dogovori in samoupravnimi sporazumi. Osnovna usmeritev so pokriti objekti. 2. Povečali bomo število strokovnih in drugih delavcev vseh stopenj in profilov. Na tečaje in seminarje bomo poslali optimalno število ljubiteljev, da bi čim hitreje odpravili občutno pomanjkanje kadra, ki se kaže že ob današnji dejavnosti in ki bo z vedno večjim vključevanjem ljudi še občutnejše. 3. Podpirali bomo telesnokulturno dejavnost v osnovnih telesnokulturnih organizacijah, ki imajo svoj program dela, ki se tradicionalno vključuje v življenje in utrip Krajevne skupnosti ali občine. Še posebej pa bomo podpirali tiste akcije, ki so načrtovane v prid množičnosti. FINANČNO OVREDNOTENJE PROGRAMA 1976 I. Izdatki za TV in šport ŠŠD 45.000 II. Množičnost a) izdatki za akcije množičnosti (hoja, tek, plavanje . ..) 34.500 b) redna športno rekr. dejavnost v OTK organizacijah 53.610 c) izdatki za strok, kadre na podr. množičnosti 77.100 III. za delo OTK organizacij, ki vključujejo tekmovalni šport 1.483.000 IV. Izobraževanje strokovnih kadrov 24.978 v. Vzdrževanje objektov 298.105 VI. Strokovne službe 144.000 VII. Prispevek za RTKS, ZTKOS in RSO 255.000 SKUPAJ 2.415.293 Zagotoviti je potrebno, ob sredstvih za redno telesnokulturno dejavnost posebna sredstva za investicije in to: - z zagotovljenimi sistemskimi viri ali pa — z ustreznim družbenim dogovorom in samoupravnimi sporazumi iz različnih virov: a) investicije v športno opremo 200.000 b) investicije v objekte 800.000 skupaj l .000.000 DOHODKI. I. iz osebnega dohodka družb. sekt. 2.390.263 iz osebnega dohodka zasebn. sekt. 25.030 SKUPAJ 2.415.293 drugi viri 1.000.000 SKUPAJ 3.415.293 IZVRŠNI ODIIOR III ISNOKULTURNE SKUPNOSTI Program razvoja otroškega varstva v občini Vrhnika za obdobje od leta 1976 do leta 1980 (gradivo za javno razpravo) S pričujočim gradivom, ki ga dajemo v javno razpravo, bi hoteli delovne ljudi in občane v občini seznaniti z vsemi razpoložljivimi podatki o razmerah na področju otroškega varstva. Z, novo ustavo so delovni ljudje nosilci načrtovanja tudi na področju družbene skrbi za otroke. Zato pričakujemo, da bodo v javni razpravi odgovorno spregovorili ne samo o svojih potrebah in interesih, temveč tudi o tem, kolikšen del denarja so v menjavi dela pripravljeni prispevati /a uresničitev ciljev, ki sijih za srednjeročno obdobje zastavljamo. I. Dosedanji razvoj otroškega varstva v občini Vrhnika Do ustanovitve Skupnosti otroškega varstva občine Vrhnika decembra 1974 leta, katere naloge so podrobno opredeljene v Samoupravnem sporazumu o delovnem področju, organizaciji in načinu dela SOV Vrhnika, je skrbela /a družbeno varstvo otrok Temeljna izobraževalna skupnost. V minulem razdobju, še posebej pa pred dograditvijo nove vzgojnovarstvenc ustanove na Vrhniki, je naša občina zaostajala za pogoji in zmogljivostmi za družbeno varstvo otrok v drugih podobno razvitih in celo za manj razvitimi občinami. Med leti 1969 in 1973 je bilo dniž-beno varstvo zajetih samo 6 otrok na 100 zaposlenih žensk (primerjava kaže, da je bilo v Izoli 24,-v Hrastniku 19, v Trbovljah, Kopru in Novi Gorici 20 itd.). Razmere so se močno i/bol jšale z dograditvijo novega VVZ, tako da je bilo v letu 1974 v 12 oddelkih otroškega varstva na Vrhniki in Borovnici vključenih v družbeno varstvo 250 otrok oz. 14 otrok na 100 zaposlenih žensk ali 14,5 % od vseh predšolskih otrok. Nove zmogljivosti otroškega varstva pa so omogočile tudi vključitev 335 predšolskih otrok v razne oblike dejavnosti za otroke, ki niso zajeti v VVZ (mala šola, telovadba, ura pravljic). V letu 1975 je bilo 65 otrok odklonjenih zaradi premajhne kapacitete v VVZ. leta 1974 pa 21. 'z vseh podatkov lahko ugotovimo, da je bilo vzgojno deli s predšolskimi otroki prisotno samo v dveh KS od 13 v občini, kar je v močnem razkoraku z dogovorjeno politiko, da se je treba z raznimi dejavnostmi čimbolj enakomerno približati čimveč otrokom, ne glede na to. koliko so oddaljeni od sedežev v VVZ. Zato je Skupščina skupnosti ototroškega varstva v letošnji program dejavnosti vključila tudi tri oddelke potujočega vrtca za približno 70 otrok v KS Bevke, Podlipa in Blatna Brezovica, ki ga vodijo vzgojiteljice poleg svojih rednih delovnih obveznosti. Razen tega je VVZ Vrhnika letos prevzel v sodelovanju s Skupnostjo za izobraževanje tudi organizacijo in izpeljavo male sole z. 13 oddelki, v kateih je zajetih 297 otrok. Demografske značilnosti Za občino je v zadnjih letih značilna razmeroma razgibana Badnja individualnih stanovanj, to pa pomeni povečanje prebivalcev v vrsti KS in več mladih družin z otroki, ki potrebujejo družbeno varstvo. Delovni ljudje in občani so že pred dvema letoma ob glasovanju za samoprispevek za gradnjo šol in vzgoj-novarstvenih ustanov poka/ali solidno pripravljenost sodelovati pri zagotavljanju prostora za predšolske otroke. Vendar se je prav v zadnjih dveh letih vrsta naselij tako razširila, da je SOV na podlagi ankete v vseh KS ugotovila, da so trenutne potrebe dosti večje, kot so bile načrtovane. Čeprav v srednjeročnem programu upoštevamo vrstni red gradenj, kakršen je bil sprejet ob referendumu, dajemo zdaj v razpravo predlog, ki upošteva novo nastale potrebe. Razen tega bi hoteli opozoriti na primer občanov Loga, ki sq zaradi številnih potreb po družbenem varstvu otrok, na zboru občanov sklenili, da bodo poleg samoprispevka pomagali pospešiti gradnjo tudi s prostovoljnim delom. III. cilji razvoja v obdobju od leta 1976 - 1980 Razvoj otroškega varstva /a naslednje obdobje temelji predvsem na dveh spoznanjih: da je razvito družbeno varstvo otrok pogoj za rast družbene produktivnosti in s tem za splošni družbeno ekonomski in socialni razvoj ter, da so različne oblike vzgojnega dela s predšolskimi otroki izredno pomembne za razvoj celovite osebnosti otroka, bodočega delavca in samoupravljala: 1) da bi vzgojno delo vključili čimveč otrok, bomo težili za tem, da bo v prihodnjih letih v vsaki KS razvita vsaj ena oblika vzgojnega dela s predšolskimi otroki. KS BOROVNICA: v KS Borovnica, kjer živi 353 predšolskih' otrok, imajo že vse .pripravljeno za gradnjo vzgojnovarstve-nega zavoda za 80 otrok z možnostjo dograditve za skupno 120 otrok. Gradnja bo (klasična - industrijska montažna. Začetek gradnje je predvidena 1975. leta, za obratovanjč 1976. leta. Predvidena vrednost gradnje je 3.588.000.-. Tu zdaj dela vrtec v Bore. niči za 40 otrok, starih 3 — 6 let. KS LOG: v tej KS je bila najprej mišljena adap- tacija dveh prostorov v stari šoli. Vendar so strokovne ocene pokazale, da bi bila nesmotrna. Ker se je v zadnjih dveh letih priselilo v to KS tudi veliko mladih družin, je v programu sklada predviden prostor za 20 otrok premajhen. Občani so se na zboru odločili, da bodo s prostovoljnim delom pomagali zgraditi objekt do 1 plošče. Gradnja bo montažna za 3 oddelke t.j. za 60 otrok. Začetek gradnje bo 1976. leta, začetek obratovanja 1976. leta. Predvidena vrednost objekta 2.433,000 din. KS DRAGOMER: Tudi v tej KS se je v zadnjih dveh letih močno povečalo število mladih družin. Četudi so tu gradili naselje kot primer organizirane industrijske gradnje, v tem okviru ni bil predviden prostor za varstvo otrok. V programu za gradnjo iz sklada iz samoprispevka sta predvidena 2 oddelka za 50 otrok, kar je pa glede na sedanje in prihodnje potrebe premalo. Zato je tu predvidena montažna gradnja VVZ s 6 oddelki za 100 otrok. Začetek gradnje predviden 1977. leta, začetek obratovanja 1978. leta. Predvidena vrednost objekta 4.251.000- din. KS VRHNIKA: Tu je predvidena gradnja novega vrtca na Idrijski cesti za 80 otrok, začetek gradnje je predviden leta 1979, za začetek obratovanja leta 1980, vrednost gradnje din 3.588.000.- din. S temi novimi gradnjami bi do leta 1980 zagotovili na novo prostor za 280 otrok, kar bi omogočilo uresničitev dogovorjenega cilja, da zagotovimo do leta 1980 družbeno varstvo za 550 otrok (28 otrok na 100 zaposlenih žensk). Zato bo treba v KS v sodelovanju z VVZ zbrati vse občane, ki lahko s svojim znanjem in sposobnostmi na prostovoljni osnovi prispevajo k uveljavljanju novih oblik vzgojnega dela z otroki. To je poleg že znanih ur pravljic tudi gibalno—ritmična vzgoja, spoznavanje okolja itd. 2) V prihodnjem razdobju pa bo treba zagotoviti tudi uresničitev z referendumom sprejete programirane gradnje, saj želimo zajeti v družbeno varstvo v 5 VVZ 550 predšolskih otrok ali 28 otrok na 100 zaposlenih žensk. (V letu 1975 je zajetih 250 otrok, kar pomeni 14 otrok na 100 zaposlenih žensk). 3) Za izpeljavo tega programa bo treba zagotoviti z ustrezno štipendijsko politiko tudi ustrezno število kadrov za delo v WZ. Pri tem je treba upoštevati nove obveznosti, ki jih bodo morali sprejeti delavci v WZ pri usmerjanju novih dejavnosti in varstva v drugih družinah. 4) Potujoči vrtci so gotovo najbolj primerna oblika dela z otroki v oddaljenih naseljih. Zato bo treba potujoče vrtce z vsaj 2 x tedenskim programom v prihodnjih letih približati tudi otrokom v pretežno kmečkih področjih. 5) Za zdravo življenje bo treba zagotoviti tudi ustrezno število primernih igrišč za predšolske otroke. Zato bo treba v občini izpeljati akcijo, da bodo v novih naseljih hkrati z. novogradnjo urejena tudi primerna igrišča. 6) Počitniška letovanja otrok morajo dobiti vsakoletnih programih ustrezno mesto. V počitniško kolonijo bomo vključevali nredvsem šolske otroke iz socialno ogroženih družin. 7) Skrajšano popoldansko varstvo bo treba organizirati povsod tam, kjer se bodo pokazale potrebe. VVZ Vrhnika, ki ima sedaj delovni čas od 5,30 ure do 15,30 ure je z anketo med starši ugotovil, da jih je večina s takšnim delovnim časom zadovoljna in le 9 % anketiranih je odgovorilo, da bi jim bolj ustrazal delovni čas vrtca od 5,30 pa do 18 ure. Vsekakor pa bo treba v prihodnje težiti za tem, da bo delovni čas vrtcev prilagojen delovnemu času staršev in njihovim potrebam. 8) Varstvo v drugih družinah bo postala pomembna oblika varstva otrok. VVZ Vrhnka bo z ustreznimi socialnimi in zdravstvenimi službami že v tem letu ugotovil, koliko žensk bi bilo pripravljenih sprejeti otroke v družinsko varstvo. Če bomo ugotovili, da so razmere zrele, bi lahko začeli predvideti tudi ustrezno finančno kritje. Starši, ki dajejo otroke v družinsko varstvo so izenačeni s tistimi, ki imajo otroke v VVZ. Ženske, ki pa ;zvajajo družinsko varstvo pa so pogodbeno vezane na osredni VVZ, ki jim nudi potrebno strokovno pomoč in nasvete. Računamo, da bi do leta 1980 imeli v družinskem varstvu okoli 80 otrok. 9) V prihodnjih letih je treba tudi doseči, da bodo WZ kar najtesneje povezani s starši, KS in OZD, ker lahko samo z nenehno konfrontacijo dobro organizirajo in vodijo svoje delo, VVZ bodo postali centri predšolske vzgoje otrok in v tem okviru se bodo ob širšem,sodelovanju ljudi in krajanov odvijale poleg redne dejavnosti tudi vse dodatne oblike dela z otroki. 10) Važna naloga SOV je bedeti nad ceno oskrbnine v.VVZ in skrbeti za čimboljšo organizacijo dela in manjše stroške poslovanja v WZ. 11) SOV si bo prizadevala, da bodo pri dodeljevanju stanovanj imele prednost mlade družine. 12) v okviru stanovanjske izgradnje je treba v novih naseljih zagotoviti tudi prostor za varstvo otrok, kar je treba predvideti že v urbanističnih načrtih. Te naloge bomo lahko uresničili le v tesnem sodelovanju s skupnostjo za izobraževanje, zdravstveno skupnostjo, stanovanjsko skupnostjo, Skupnostjo socialnega skrbstva in s skladom za gradnjo šol in VVZ iz samoprispevka SO Vrhnika na podlagi ustreznih dogovorov in sporazumov. IV. Materialna osnova za uresničitev ciljev razvoja otroškega varstva za obdobje od leta 1976 - 1980 Skupnost otroškega varstva se financira iz prispevkov iz bru-tto osebnih dohodkov. V letu 1975 je naloge iz področja vzgoje in varstva predšolskih otrok krila Občinska izobraževalna skupnost. V tem programu razvoja otroškega varstva predvidevamo isti vir sredstev. Sredstva, kiso potrebna za tovrstno dejavnost delimo na: Izdatki po namenu 1976- 1980 1980 1. subvencioniranje cene VVZ 1.127.608.- 256.125.- 2. izdatki za druge oblike vzgoje 800.800.- 160.240.- 3. subven. varstva v drugih družinah 400.800.- 80.240.- 4. letovanja 400.800.- 80.000 5. investicije v izgradnjo VVZ in drugih objektov za otr. varstvo 17.230.000,- 3.588.000- 6. investicije v izgradnjo VVZ 13.860.000- 3.360.000- 7. investicije v otroška igrišča ter inventar zanje 3.370.000, ■ 228.000- 8. odplačilo anuitet 6.000.000, ■ 1.200.000.- 9. izdatki za strokovne službe in organe skupnosti 500.000 100.000- 10. drugi izdatki 500.400.' 200.000.- 11. izdvajanje sredstev za obvezno rezervo 238.666.- 61.177.- Skupaj izdatki 35.979014.- 5.565.542.- INVESTICIJE V WZ, IGRIŠČA TER INVENTAR ZA UREDI TEV OTROŠKIH IGRIŠČ Potrebe po vse večji družbeni pomoči družini v skrbi za vzgojo in varstvo otrok v občini Vrhnika narekujejo, da se organizirano pridobivajo novi prostori za dnevno varstvo otrok, saj je pritisk na oba obstoječa vrtca zelo velik, poleg tega pa je nove prostore potrebno pridobiti iz socialnoekonomskega in zdravstvenega vidika in težnje po postopnem odpravljanju razlik. Do tega spoznanja so prišli že občani, ki so z referendumom izglasovali program razvoja šolske in vzgojnovarstvene mreže v občini. Že leta prej je bivši sklad za otroško varstvo vezal pri banki sredstva namensko za izgradnjo VVZ Vrhnika. S spremembo zakona pa ni bilo mogoče dobiti kreditov za infrastrukturne objekte, zato je bila otežkočena gradnja že VVZ Vrhnika. Kot je znano, se je potem zavod zgradil z lastnimi sredstvi sklada otroškega varstva, s sredstvi sklada za gradnjo šol in s sredstvi Občinske izobraževalne skupnosti. — sredstva za redno dejavnost - kritje Občinska izobr. skup. — sredstva za razširjeno dejavnost — SOV — sredstva za investicije - SOV in Sklad za gradnjo šol in VVZ. Investicije bi se financirale iz naslednjih virov: 1. krajevni samoprispevek 2. krediti Zveze skupnosti otroškega varstva 3. drugi dohodki (delo krajanov, prispevki TDZD in OZD) PREGLED IZDATKOV SOV V LETIH 1976-1980 naš Časopis priloga STRAN 17 V kolikor bomo hoteli uresničiti program izgradnje otroških vrtcev, ki je podan po točko III —cilji bodočega razvoja za krajevne skupnosti Borovnica, Dragomcr, Log in Vrhnika, bo po trebno tesno sodelovanje in pomoč vseh. občanov, delovnih organizacij, sindikatov, političnih aktivov v krajevnih skupnosti, ker realizacijo lakih programov vseskozi spremljata inflacijska gibanja in gospodarska nestabilnost. Pri investicijskih stroških je upoštevana cena za m uporabne površine i/ leta 1975, kar znaša za posamezne KS: Krajevna število otrok predvidena začetek začetek skupnost kapaciteta investicija gradnja obratov. Borovnica ko otrok 3.588.000.- 1975 1976 log 60 otrok 2.433.000.- 1976 1976 Dragomei 100 otrok 4.251.000, 1977 1978 Vrhnika ko otrok 3.588.000. ■ 1979 1980 Skupaj 320 otrok 13.860.000.- Na otroka znaša torej mesto v VVZ (invest) din 43.312.- din. Skupaj je predvideno 15 oddelkov: od tega 4 jaslični in 11 oddelkov za predšolske otroke. Pri tem bo potrebno, kjer je mogoče nove zavode povezovati (upravno in vzgojno delo) z že obstoječimi zavodi oziroma šolo, saj je taka gradnja in poslovanje cenejše. V. Program za varčevanje SOV občine Vrhnika je že pri izdelavi gradiva za javno obravnavo upošteval družbene napore za stabilizacijo in varčevanje. Zato predlagamo samo naloge, ki jih bo v prihodnjem srednjeročnem razdobju nujno uresničiti, če upoštevamo dejstvo, da bo v občini leta 1980 od vseh zaposlenih kar 50 % žensk, to pa pomeni, da bodo potrebe po družbenem varstvu i/redno narasle. Zavzemali se bomo tudi za: 1. industrijsko gradnjo vrtcev, ki je zaradi kratkega časa med začetkom gradnje in začetkom obratovanja edino smotma, ker ravno zato cenejša od klasične. To so pokazale tudi nekajletne izkušnje gradnje vrtcev v Sloveniji. 2. poiskali bomo vse ustrezne prostore v vseh KS, ki lahko služijo za vzgojno delo z otroki, predvsem v zimskem času (potujoči vrtec, ure pravljic, gibalno.....ritmične vaje itd.). 3. zavzemali se bomo, da bo delo v VVZ čimbolj smotrno organizirano in da bodo razpoložljivi prostori in kadri maksi-malno izkoriščeni ves dan. 4. uvajali bomo takšne dodatne dejavnosti, ki bodo unčinko-vite in poceni. V njihovo izvajanje se naj prostovoljno vključujejo občani, ki so usposobljeni za vzgojo otrok in delo z otroki ali jih takšno delo veseli. 5. poskušali bomo mobilizirati občane v KS, da bodo tudi s Prostovoljnim delom pomagali pri gradnji novih vrtcev in tako zmanjšali stroške. v> Zaključek V to gradivo smo vključili vse tiste naloge, ki jih nameravamo "Peljati v občini Vrhnika, nismo pa naštevali vseh oblik družine skrbi za otroke, ki se enotno izepljujejo v vsej republiki, kjer jih vsebujejo izhodišča srednjeročnega razvoja varstva Zve-z« skupnosti otroškega varstva SR Slovenije. SOV občine Vrhnika bo nosilec vseh samoupravnih sporazumov in družbenih dogovorov za uresničitev posameznih rta- °8< ki jih vsebuje srednjeročni nacrt Ta srednjeročni načrt bo sprejet, ko ga bodo dopolnili in potrdili delovni ljudje in občani v javnih razpravah v TO/D in KS. SOV občine Vrhnika pa se obvezuje, da bo na osnovi srednjeročnega načrta pripravila vsakoletne programe dejavnosti. SKUPNOST OTROŠKEGA VARSTVA VRHNIKA Srednjeročni program razvoja šolstva v občini Vrhnika do leta 1980 Samoupravne interesne skupnosti na področju vzgoje in izobraževanja ne more nadomestiti noben drug družbeni ali državni organizem. V samoupravni interesni skupnosti na eni strani delovni ljudje kot uporabniki teh dejavnosti, na drugi strani pa delavci v organizacijah združenega dela, ki opravljajo te dejavnosti, to je učitelji - vzgojitelji, uresničujejo svobodno menjavo dela, združujejo delo in sredstva ter enakopravno in Skupno odločajo o opravljanju teh dejavnosti v skladu s skupnimi interesi, določajo politiko razvoja in pospeševanja teh dejavnosti in uresničujejo druge skupne interese. Vzgoja in izobraževanje spada po slovenski ustavi med tiste samoupravne interesne skupnosti, katerih poseben pomen je podrčatan s tem, da se skupščina občine izobraževalne skupnosti institucionalno vključuje v skupščino občine tako. da s pristojnimi zbori občinske skupščine enakopravno odloča o, vprašanjih, ki so sicer v pristojnosti občinske skupščine. Tako se ta samoupravni organizem neposredno uvršča v širše mehanizme upravljanja z družbenimi zadevami na ravni državnih organov. Vzgoja je dolgoročna, smotrna in načrtna družbena dejavnost in sicer v duhu potreb in zahtev družbe. Namen vzgoje je izoblikovati vsestransko razvito socialistično samoupravljalsko osebnost. Pri planiranju vzgoje in izobraževanja na področju naše občine moramo poleg ustavnih pravic - da ima vsak občan pravico do osnovne izobrazbe - upoštevati tudi resolucije 10. kongresa ZKJ, 7. kongresa ZKS. ki zahtevajo modernizacijo vzgoje in izobraževanja. V našem planiranju moramo nadalje upoštevati tudi visoko zaposlenost žena, zato moramo zagotoviti potrebno varstvo šolskih otrok v času zaposlenosti staršev. I. PRIKAZ STANJA Zaradi prekomernega priseljevanja prebivalstva na območje naše občine, število osnovnošolskih otrok hitreje narašča, kakor bi smelo po vseh normativih demografskega količnika za Slovenijo. Zelo občuten je na našem področju tudi drugi problem - učitcljsk' kader. Zaradi pomanjkanja kadra je bilo treba zapreti eno (I) podružnično šolo, ter otroke vključiti v že itak močno zasedene šole na Vrhniki. II. ANALIZA ŠOLSKE MREŽE Na območju občine Vrhnika imamo naslednje število osnovnih šol: a) I ena samostojna b) 2 dve centralni c) 4 štiri podružnične d) I ena posebna šola Pod a m b so šole polno zasedene in delajo v dveh polnih izm«nah. Pod c je ena zaprta zaradi pomanjkanja kadra, 2 (dve) delata v eni izmeni in ena v dveh izmenah. Šola pod d pa dela v neustreznih prostorih. Šole od a do c je v šolskem letu 1974/75 obiskovalo 1853 učencev, 1975/76 pa 1930 učencev, pod d pa 49 učencev. 1.2. ANALIZA ŠOLSKIH PROSTOROV Učilnice na vseh šolah so premajhne za sedanji šolski normativ, to je 36 učencev na učilnico. Poleg tega ima samostojna šola neustrezen prostor za tehnični pouk in je brez šolske telovadnice. Brez šolske telovadnice je tudi ena od centralnih šol ter vse podružnične šole. Samostojna šola in ena centralna ter vse podružnične šole so brez učilnic za likovni in glasbeni pouk. Samostojna šola pa ima učilnico za tehnični pouk zasilno preurejeno iz prostora, ki je bil zgrajen za drvarnico. Iz tega sledi, da prostori v obstoječih šolah funkcionalno ne zadoščajo povsem normativom vzgojnoizobraževalnih dejavnosti. Prav tako vsi prostori tudi ne odgovarjajo sanitarno-tehničnim pogojem dela. 1.3. ANALIZA OBSTOJEČEGA UČNO VZGOJNEGA OSEBJA NA OSNOVNIH IN POSEBNIH ŠOLAH Na vseh osnovnih šolah, podružničnih šolah in posebni osnovni šoli poučuje 91 učiteljev.- Od teh jih 18 ali 20% nima ustrezne strokovne izobrazbe. Lahko pa pričakujemo, da se bo stanje v prihodnjih letih izboljšalo. 1.4. STANOVANJA ZA UČITELJE Stanovanjski fond za učitelje je zelo majhen. Poleg tega zasedata dve stanovanji nosilca stanovanjske pravice izven prosvete in stranovanj ni mogoče po nobeni pravni poti vrniti v učiteljski stanovanjski fond, čeprav sta vzeti iz tega fonda. Ostala stanovanja, ki jih zasedajo učitelji so zgrajena z minimalnimi posojili iz stanovanjskega sklada. Približno 30 % učiteljev je vozačev oziroma imajo neustrezna stanovanja. Posledica takega stanja je, daje težko dobiti ustrezen učiteljski kader, zlasti je to pereče na podružničnih šolah. 1.5. MODERNIZACIJA POUKA Vse šole razpolagajo z naslednjimi učili in drugimi učnimi pripomočki: Televizor 2 Radio 11 Mikroskop 13 Diaprojektor 34 Episkop 5 Grafoskop 23 Polarizator 1 Kinoprojektor 4 Kinoprojektor za kasetne filme 1 Rotoprojektor 4 Unimat za tehnični pouk - komplet 1 Fischer technik - kompletno 3 Magnetofon 12 Gramofon 19 Šivalni stroj 1 Fotoaparat 7 Filmska kamera 2 Projektor 3 Kasetni projektor 3 Kinokamera 1 Radiomagnetofon 1 Kasetni magnetofon 3 Ozvočenje (garnitura) 3 Sistem responderjev 1 Za uspešno uvajanje modernizacije pouka bi bili potrebni seminarji za učitelje in to prevsem za pravilno vključevanje tehničnih pripomočkov in radijskih ur v sam pouk. Na šolah bi bilo potrebno uvesti tudi šolske strokovne službe, ki naj bi učiteljskemu kadru pomagale pri uvajanju novih metod dela in uspešnejši organizaciji učnovzgojnega procesa. 1.6. IZENAČEVANJE ŠOLANJA OTROK Deloma so se izenačili pogoji šolanja otrok s tem, da so bile ukinjene tri podružnične šole z zelo majhnim številom otrok in so ti otroci prešolani na centralne šole. Vendar kljub temu o izenačevanju pogojev za šolanje ne moremo govoriti, ker imajo posamezni otroci tako neenake pogoje življenja in možnosti pomoči pri delu za šolo, da bo edino celodnevna šola lahko omilila te socialne razlike. 1.7. GLASBENA DEJAVNOST Na centralnih in samostojni šoli glasbeni pouk in pevske zbore vodi za to usposobljena strokovna moč. Glasbeni pouk od I. do 3. razreda in na podrožničnih šolah vodijo učitelji razrednega pouka. Ostalo glasbeno izobrazbo na podroju občine je doslej opravljala Glasbena šola pri ZKPO. Za prvo polovico obdobja srednjeročnega načrta bo glasbena šola dislocirana enota (podružnična šola) ene izmed Glasbenih šol ljubljanske regije. V drugi polovici tega obdobja pa bi šola postala samostojna in bila vključena v šolski center na območju KS Vrhnika z oddelki v Borovnici in na Logu. 1.8. TELESNA VZGOJA Telovadnico ima samo ena centralna šola. Ena centralna šola in samostojna šola uporabljata telovadnici ŠD Partizan. Na zunanje športne objekte ŠD Partizan sta vezani dve šoli ena pa ima svoje. Vse podružnične šole so brez telovadnice, zunanji športni objekt pa lahko uporablja samo šola na Logu. 1.9. CELODNEVNO BIVANJE OTROK V ŠOLI Na področju občine Vrhnika je vključenih v šolsko varstvo 210 otrok, to je približno I I %. Na podružničnih šolah podaljšanega bivanja ni. Sedanje stanje tako šolskega prostora kot kadra ne dovoljuje razvijanje te oblike šolskega dela. 1.10. MALA ŠOLA Mala šola v dosedanji obliki nikakor ne izpolnjuje svoje naloge. Nujno bi bilo preiti na celoletno malo šolo, ker imamo na našem področju prevelike razlike v vzgojnoizobraže val nem razvoju predšolskih otrok. Vendar nam šolski prostor zopet ne dovoljuje prehod na celoletno nalošolo. 1.11. PREHRANA OTROK Tople malice prejema90% šoloobveznih otrok. Prostorske kapacitete za kosila so zelo majhne in učenci kosijo v več skupinah. Kosila prejema 420 učencev ali 21 %. 1.12. SVOBODNE IN VZPOREDNE DEJAVNOSTI Šolski otroci so vključeni v ŠD Partizan, v taborniško organizacijo, planinsko šolsko društvo in večina v interesne dejavnosti na šoli (krožki in tekmovanja bralna značka, vesela šola). Krožki so okrnjeni predvsem zaradi pomanjkanja prostora. 1.13. POKLICNO USMERJANJE ŠOLSKE MLADINI; Vsi učenci 5. in 8. razredov so vsako leto testirani s testi RM in BZ ter serijo DAT. Na osnovi teh rezultatov je izvedeno usmerjanje mladine v poklice. Med samim šolanjem, zlasti na predmetni stopnji (5-8 razred) so učenci vključeni v razne ekskurzije, kjer se seznanjajo z različnimi poklici, obiskujejo pa tudi predavanja na KZ Ljubljana. 1.14. ZDRAVSTVENO VARSTVO OTROK Učenci so pod stalno zdravstveno kontrolo šolskega zdravnika splošne prakse ter tudi zobozdravstvene službe. Zdravstveno stanje otrok je zadovoljivo. Pri sistematskih pregledih otrok (I., 3., 5. in 7. razred, ter 4. razred pred odhodom v šolo v naravi plavanje) se ugotavlja predvsem slaba drža. Ta bi se dala popraviti s korektivno gimnastiko in plavanjem. Oboje bi bilo potrebno uvesti na šolah skozi celo leto. Za popolno zdravstveno zaščito šoloobveznih otrok pa bi bilo potrebno uvesti vsakoletne sistematske preglede. 1- 15. POSEBNO ŠOLSTVO Na Vrhniki obstoja ena posebna šola za območje občin Vrhnike in Logatec. Šolo obiskuje 49 učencev. Te poučuje v glavnem strokovno usposobljen kader. Sama stavba šole in pa učilnice so v izredno slabem stanju in ne ustrezajo pogojem šolanja. Izhod je v tem, da se zgradi nova šola s ustreznimi prostori, katero naj bi financirali obe občini. Eventualno bi priključili še občino Cerknica, ki ima dokaj ugodne prometne /veze z našo občino. 2. BODOČA USMERITEV Pri planiranju razvoja vzgoje m izobraževanja na našem področju moramo upštevati ustavne pravice občanov, resolucijo 7. kongresa ZKS in 10. kongresa ZKJ, predvidena sprejeta zakona o celoletni mali šoli ter zakona o enotni dveletni srednji šoli, močan dotok prebivalstva na naše področje in končno še veliko socialno neenakost pri varstvu otrok v izven šolskem času. Če upoštevamo vse te dokumente in to problematiko potem so naše potrebe v razdobju 1976-80 naslednje: 2- 1. Obstoječi centralni šoli naj bi v tem obdobju delali v dveh izmenah, kakor doslej zato je potrebno dozidati vsaj eno šolo. Na področju Log naj bi bila zgrajena šola za minimalno 600 otrok, vendar po izračunu s faktorjem 1,5 otroka na družino bi ta šola morala imeti poleg K) matičnih učilnic za dvoizmenski pouk še dodatne učilnice za podlajšano bivanje. Samostojna šola v Borovnici naj bi se dogradila po že izdelanih načrtih. Vrhnika sama bi potrebovala kompletno novo šolo za 600 otrok, ki In bila zgrajena po normativih za celodnevno šolo in naj bi v njej tudi potekal pouk po programu celodnevne šole. V to šolo bi bili zajeti vsi otroci, ki iz kakršnega koli vzroka (socialnega, r lega, vzgojnega, zdravstvene;;!, zaposlenost staršev) potrebujejo tak način pouka. Zgradila naj bi se tudi posebna šola po preje imenovanemu financiranju. Na ta način bi rešili najbolj pereče probleme na področju naše izobraževalne skupnosti. Potek gradnje Gradnja šolskega prostora bo potekala po programu sprejetim z referendumom. Zaradi velike prostorske stiske in zaradi pomanjkanja finančnih sredstev se spremeni le v tem, da se gradi etapno in sicer: L Istočasno se zgradita prizidka k Osnovni šoli Borovnica in Ivan Cankar ter vrtec v Dragomeru oz. na Logu 2. Gradnja Osnovne šole Log v etapah 3. Prizidek Osnovni šoli Janez Mrak in nova šola na Vrhniki 4. Posebna osnovna šola Celodnevna osnovna šola (v nadaljnem besedilu COŠ) bi prispevala tudi k stabilizaciji našega gospodarstva, čeprav se to nekoliko neverjetno sliši ako vemo, da normalna šola potrebuje na oddelek 1 učitelja oziroma na predmetni stopnji 1,4, COŠ pa zahteva 1,7 učitelja na oddelek. Pri tem pa moramo vedeti, da tisti razredi za katere je nujno organizirati varstvo (zlasti od 1 do 6 i a/reda) potrebujejo dva učitelja na oddelek. Kakor koli vzeto je COŠ cenejša iz naslednjih vzrokov: 1. V vsakem primeru je na oddelek le 1,7 učitelja, 2. Organizacija dela poteka tako, da se zmanjša osip na izjemne primere (dolgotrajna bolezen, nezgoda), 3. Vsi učenci v COŠ imajo urejeno prehrano kar vpliva na zdravo rast našega bodočega delavca 4. Organizacija šola otroke močneje kot klasična šola vzgaja v samoupravljalce ter jim privzgaja delovne navade z racionalizacijo delovnega časa 5. Močneje kot klasična šola navaja na pravilno in koristno izrabo prostega časa. Po republiškem programu razvoja šolstva bi Vrhnika potrebovala v letih 1978-79 še eno šolsko zgradbo s približno 500-600 učenci, kateri naj bi obiskovali dveletno enotno srednjo šolo. Enotni dveletni srednji šoli - usmerjeno izobraževanje se ne bomo mogli izogniti, če bo predvideni zakon sprejet, kajti ustavna pravica vsakega državljana je, da ima zagotovljeno izobraževanje, ki je z zakonom določeno. Na istih pravicah temelji tudi obvezna enoletna mala šola, za katero naj bi bil sprejet zakon v tem planskem obdobju. 2.2. Izdelan je program investicijskih potreb z ozirom na naše naloge in prekomeren pritok prebivalstva. Po izračunu potrebnih sredstev (cene julij 1975) potrebujemo 71.000.000.- din, lastni delež iz. krajevnega samoprispevka znaša 68 %, iz solidarnosti pa bi torej potrebovali 32 % sredstev. 2.3. Preko programa poklicnega usmerjanja šolske mladine in istočasno štipendiranje kadrov bomo dobili več kandidatov za šolanje na pedagoški kadrovski šoli. Poleg tega bomo preko družbenopolitičnih organizacij zagotovili pri solidarnostnem skladu nekaj stanovanj za učitelje, ker na ta način upamo, da bomo delno lahko pokrili primanjkljaj kadra, ki je potreben za zgoraj omenjene organizacije šolskega dela. 2.4. Spodbujali bomo učence za zbiranje rabljenih učbenikov. Šolam bomo predlagali, da del sredstev od zbranega starega papirja namenijo nabavi novih učebnikov, del sredstev pa bomo zagotovili iz sredstev OIS. 2.5. Pri modernizaciji pouka bomo z uvedbo šolske strokovne službe (SSS) uporabili že obstoječa AV sredstva ter spreminjali oblike dela z učenci. V kolikor bodo sredstva dopuščala bomo skušali zagotoviti šolam nakup še ostalih sodobnih učnih pripomočkov, kijih šole še nimajo. 2.6. Za pospešitev glasbene dejavnosti je naše delovanje usmerjeno v ustanovitev Glasbene šole kot podružnice ene izmed šol ljubljanske regije. V drugi polovici planskega obdobja pa naj bi ta šola prešla v samostojni medobčinski zavod. 2.7. Z uresničitvijo predvidenega programa pod 2.1. in izgradnjo predvidenih šolskih kapacitet bi bilo mogoče uresničiti delo celodnevne male šole ter zagotoviti mnogo večjemu procentu šoloobveznih otrok redna kosila na šoli. 2.8. Za vzporedne in svobodne dejavnosti bomo skušali poleg možnosti, ki nam jih daje kader na šolah, vključiti še kadre iz drugih ustanov in gospodarstva, za kar pa bo potrebno zagotoviti finančna sredstva v letnih finančnih načrtih. 2.9. Za poklicno usmerjanje šolske mladine bomo letne načrte usklajevali preko Komunalnega zavoda s potrebami gospodarstva in družbenih služb. 2.10. Akcije za zdravstveno varstvo in preglede šolskih otrok bodo potekale po programu šolskega dispanzerja 2.11. Glej 1.15. SAMOUPRAVNO SPORAZUMEVANJE - ZAKLJUČKI Vzgoja in izobraževanje sodita med prioritetna področja družbenega razvoja v obdobju do leta 1985. S tem srednje- STRAN 20 naš Časopis - prilog ročnim obdobjem pričenjamo na vseh stopnjah vzgoje in izobraževanja uresničevati reformne zamisli in pripravljati pogoje za njihovo realizacijo. Ustanovitev samoupravnih interesnih skupnosti za vzgojo in izobraževanje in konstituiranju izobraževalnih organizacij na ustavnih načelih omogoča delavcem v združenem delu in občanom ustvarjalno sodelovati v procesu načrtovanja vzgoje in izobraževanja. Področje vzgoje in izobraževanja se s svojimi načrti enakopravno vključuje v pripravo celovitih razvojnih načrtov nase družbe. Za realizacijo načrtovanih ciljev na področju vzgoje in izobraževanja moramo pri samoupravnem dogovarjanju osvojiti take normative, da bomo delavcu na tem področju zagotovili enakopraven družbenoekonomski položaj z delavci na drugih področjih združenega dela. Razmerje med osebnimi dohodki in materialnimi stroški je treba spreminjati v korist materialnih stroškov. Zagotoviti je potrebno pspešeno vlaganje sredstev v opremo vzgojno-izobraževalnih organizacij. Sredstva za investicije v usmerjeno izobraževanje morajo biti dolgoročno planirana in dotekati kontinuirano. Z njimi je treba načrtno pridobivati prostor za izobraževanje tistih kadrov, ki jih združeno delo najbolj potrebuje v krajih, kjer sedaj mladina in odrasli nimajo dovolj možnosti izobraževanja in za postopno nadomeščanje nefunkcionalnega in zastarelega šolskega prostora. Sredstva za investicije v osnovno izobraževanje je treba usmerjati v pridobitev novih prostorov in za funkcionalno usposbaljanje obstoječih za potrebe reformirane osnovne šole. Vse stopnje in usmeritve v vzgoji in izobraževanju morajo izboljšati kvaliteto vzgojno-izobraževalnega procesa, povečati učni uspeh in zmanjšati osip. Ob koncu tega obdobja mora najmanj 85 odstotkov generacije uspešno zaključiti eno od stopenj usmerjenega izobraževanja. Za uresničitev tega programa pa bomo potrebovali znatna finančna sredstva, zato je Izvršni odbor OIS Vrhnika na svoji seji dne 28.10.1975 razpravljal o dodatnih virih financiranja in sprejel naslednji predlog: delovne organizacije naj povečajo prispevno stopnjo v sklad za gradnjo šol in WZ občine Vrhnika od sedanjih 0,5 na 2 % družbenega proizvoda. MINIMUM KAZALCEV 1976 1980 1975 1980 1980 1975 1. KAZALCI STANJA IN RAZVOJA DEJAVNOSTI 1. Število vseh otrok v WZ 270 600 2480 222 2. Število predšolskih otrok v WZ 228 516 2116 226 3. Povprečno število ur (letno) na oddelek male šole 120 570 326,7 430 4. Osnovne šole a) število učencev (skupaj) 1853 3100 12420 167 b) število oddelkov (skupaj) 66 103 419 156 c) število učiteljev (skupaj) 85 160 583 188 d) število učiteljev na odde- lek v 0. S. 1,3 1.4 1,3 e) število učiteljev na odde- lek v COŠ 1,7 1,7 0 število otrok v COŠ 1800 2730 g) % otrok od vseh osnovno- šolcev v COŠ 58 26 5. % otrok, Jci izstopijo iz osnovne šole preden dokončajo vseh osem razredov 0,2 6. % otrok, ki dokončajo osem razredov v osmih letih 99,8 7. Posebne osnovne šole a) število oddelkov 5 8 30 160 b) število učencev 49 92 327 187 c) število učiteljev 6 11 38 183 d) % otrok v POŠ od vseh otrok v osnovnih šolah 8. Število učencev v podaljšanem bivanju 9. % učencev v podaljšanem bivanju od skupnega ševila otrok v OŠ 10. % učencev, ki so vključeni v interesne dejavnosti 11. Umetniške šole a) število učencev b) % učencev teh šol od vseh učencev OŠ 12. Število štipendistov OIS a) na srednjih šolah b) na višjih in visokih 13. Število odraslih v osnovnih šolah 14. Število novih mest v osnovnih in posebnih osn. šolah 15. % povečanja kapacitet v osnovnih in posebnih osnovnih šolah (glede na št. mest) II. I INANCNI KAZALCI Dohodki - v 000 N din 16. Skupaj lastni viri 17. Dohodki iz solidarnosti 18. Prispevki za solidarnost 19. Razpoložljiva sredstva Izdatki v 000 N din 20. Potrebna sredstva za VVZ 21. Potrebna sredstva za malo šolo 22. Potrebna sredstva za osnovne šole, celodnevno šolo in posebne šole 23. Potrebna sredstva za financiranje drugih dejavnosti 24. STedstva za investicije 25. Obvezna rezerva 26. Skupaj od 20-25=19 2,6 212 11,2 29,6 127 6,8 6 5 1 10 2,9 120 9,2 58 190 6,1 52 28 24 6 2,6 1366 56 15 46,9 820 149 6,6 174 866 102 56( 72, 2400 50 60 1015 83 % 19.660 63.898 253.676 23.600 325 2.974 16.686 63.898 277.276 382 1.260 6.166 20.007 480 97 1.675 3.424 i 11.992 44.544 138.132 37 3.170 10.880 41.997 34: 71.000 167 633 2.716 37' 16.686 63.898 277.276 38 PRIPOMBA: Osnova za izračun finančnih kazalcev so cene julij 1975 Na podlagi 146., 147., 149., 150., 151. člena Ustave SRŠ in 124., 125., 126. in 127. člena Statuta občine Vrhnika (Uradni list SRS, si. 1 1/74? sklenejo: 1 ■ temeljne organizacije združenega dela na območju občine Vrhnika -■ krajevne skupnosti na območju občine Vrhnika 3. družbeno-politične organizacije občine Vrhnika, 4. samoupravne interesne skupnosti občine Vrhnika 5. Skupščina občine Vrhnika Družbeni dogovor o družbeni samozaščiti v občini Vrhnika 3. člen Delovni ljudje in občani, podpisniki tega dogovora se obvezujejo, da bodo: 1. razvijali zavest o varovanju temeljnih vrednosti družbenega sistema, 2. razvijali socialistične odnose, norme, oblike dela in ravnanja pri opravljanju funkcij in pri izvrševanju poverjenih nalog, pri upravljanju, koriščenju in razpolaganju z družbenim premoženjem, 3. varovali samoupravne pravice delovnih ljudi in občanov, 4. organizirali in razvijali civilno zaščito in druge oblike varovanja življenja in zdravja delovnih ljudi in občanov, da bodo organizirali varovanje družbene lastnine. 5. organizirali in razvijali zaščito človeka v prometu, 6. preprečevali in pravočasno odkrivali kazniva dejanja, gospodarske prestopke ter druge oblike škodljivih dejanj in pojavov, predvsem tistih, ki razbijajo bratsvo, enotnost in enakopravnost jugoslovanskih narodov in narodnosti ter tistih pojavov, ki ogrožajo pridobitve NOB, 7. nudili vso potrebno pomoč organom, ki so pristojni za odkrivanje in pregon kaznivih in drugih družbeno škodljivih dejanj. 4. Člen 1. člen Podpisniki tega družbenega dogovarjanja se zavedajo, da je družbena samozaščita najširši obrambni in varnostni sistem, da je to samoupravna funkcija, ki jo uresničujejo delovni ljudje in občani v temeljnih in drugih samoupravnih organizacijah in skupnostih ter v družbenopolitičnih organizacijah in skupnostih. Družbena samozaščita pomeni varovanje in zaščito ustavnega sistema, družbenega in osebnega premoženja, samoupravnih pravic delovnih ljudi in občanov pravic in svoboščin, kakor tudi drugih splošno priznanih vrednot. Na ta način je družbena samozaščita nujni in sestavni del samoupravne organiziranosti delovnih ljudi in občanov, ki ima tredicijo in zasnovo v narodnoosvobodilni borbi. Z demokratizacijo našega družbenopolitičnega sistema in z uveljavljanjem samoupravnih odnosov na vseh področjih našega življenja, je organiziranje družbene samozaščite na način, ki ga določa ta družbeni dogovor, logično nadaljevanje neposrednega vključevanja delovnih ljudi in občanov v enega od najpomembnejših elementov našega družbenega sistema. Varnost našega ustavnega reda mora biti skrb in domena, ne samo ustreznih družbenih organov in služb, temveč in predvsem družbenih dejavnikov, delovnih ljudi in občanov temeljnih organizacij združenega dela, samoupravnih interesnih skupnosti, družbenopolitičnih organizacij, krajevnih skupnosti, hišnih svetov ter vseh ostalih družbenopolitičnih dejavnikov. 2. člen Protislovja sodobnega sveta, odprtost naših meja, močno migracijsko gibanje, množični turizem, aktivnost tujih obvešče-v:|hnh služb, dejavnost ekstremnih političnih skupin, nepomirljivost imperializma z izgubo svojih izkoriščevalskih pozicij m dinamična notranja gibanja, ki jih spremljajo negativni pojavi kot so centralistične, birokratske, lokalistične, separatistične ah 'moralistične težnje ter tolerantnost do teh pojavov, kriminal m drugi družbi škodljivi pojavi, ogrožajo naš ustavni red in pridobitve NOB ter ovirajo izgradnjo naše socialistične samoupravne družbe. Napadi na družbeno premoženje kot so grabež, poneverbe, neopravičeno bogatenje itn., spodkupujejo ekonomsko osnovo naše družbe. To pa zahteva, da se organizirajo, angažirajo in sistematično povežejo vsi nosilci družbene samozaščite: delovni ■|UuJC in občani, organizacije združenega dela in druge samoupravne organizacije in skupnosti, družbenopolitične organi-ac'je in skupnosti ter tudi njihovi organi. Da bodo podpisniki družbenega dogovora lahko zagotovili izvrševanje obveznosti iz 3. člena tega družbenega dogovora, si v nadaljevanju tega dogovora določijo posebne medsebojne obveznosti. TEMELJNE ORGANIZACIJE ZDRUŽENEGA DELA 5. člen Delovni ljudje in organi upravljanja v temeljnih organizacijah združenega dela morajo varovati interese svojih organizacij in skupnosti ter sredstva družbenega premoženja s katerimi upravljajo in razpolagajo. Odstranjevati morajo vzroke za nastajanje negativnih pojavov, negativne pojave pa zatirati ter se boriti za zakonitost dela. Z ukrepi družbene samozaščite in s svojo dejavnostjo morajo varovati ekonomsko osnovo naše družbe in samoupravne odnose pred raznovrstnim sovražnim delovanjem, tehnokrat-skim, birokratskim in vsemi drugimi antisocialističnimi in antisamoupravnimi težnjami ter tako prispevati k utrditvi delovnega in družbenega reda. 6. člen Pri uveljavljanju družbene samozaščite bodo delovni ljudje in organi upravljanja v TOZD in organizacijah združenega dela in v njihovih skupnostih razvijali aktivnost in predpisali v svojih samoupravnih splošnih aktih: 1. vodilni delavci so poleg zagotovitve poslovnega uspeha soodgovorni za zadovoljivo politično stanje v delovni skupnosti. Ob pojavih nezadovoljstva sovražnih parol, ob razširjanju vznemirljivih in alarmantnih vesti in ob drugih škodljivih pojavih, so vodilni delavci dolžni dati ustreznim samoupravnim organom pobudo za obravnavanje takšnih primerov. 2. Samoupravni organi pa so dolžni takoj ukrepati, če v svoji organizaciji sami ugotovijo stanje iz prejšnjega odstavka. Vsak primer od omenjenih škodljivih pojavov so samoupravni organi, dolžni obravnavati ali sami ali po svojih organih, če je potrebno pa tudi z organi milice. Pri tem morajo ugotoviti izvor pojava in njegov vzrok, podati politično oceno in kritiko, zatem pa glede na konkretni primer, tudi ustrezno ukrepati. 3. V sistemizaciji delovnih mest bodo organizacije določile vsa tista delovna mesta, ki so še posebej izpostavljena interesom tujih obveščevalnih služb, gospodarski ali drugi špijonaži, korupciji in razpolaganju z materialnimi sredstvi organizacije. Prav tako bodo določena mesta, katerih vsebina dela zajema tudi pooblastila za poslovne razgovore s -tujimi partnerji, pa naj se ti razgovori odvijajo tako, da tujci prihajajo v organizacijo, ali pa pooblaščene osebe odhajajo v tujino. Vsa takšna mesta bodo še posebej zaščitena. Ker takšna delovna mesta zahtevajo večjo stopnjo pravne in družbene odgovornosti, bo organizacija na takšna delovna mesta sprejela le delavce, ki imajo poleg strokovne tudi vse potrebne moraino-politične kvalitete in ki niso bili nikoli kaznovani za kazniva dejanja zoper ljudstvo in državo, zoper človečnost in mednarodno pravo, zoper oborožene sile, zoper uradno dolžnost in za kazniva dejanja zoper družbeno in zasebno premoženje. 4. S pravilnikom ali drugim aktom bodo temeljne organizacije združenega dela določile, kaj sodi v poslovno tajnost organizacije, kdo je pooblaščen dovoljevati obiske v organizaciji, oglede objektov ali delovnih procesov in kdo obiskovalce spremlja. 5. S posebnim pravilnikom ali aktom bodo določili, kateri poslovni podatki se smejo objavljati v tovarniških glasilih, kakor tudi, kako se posluje s sejnim materialom in kdo odgovarja za pravilnost in izvajanje tega določila. 6. S posebnim pravilnikom in opisom načina zavarovanja, bodo določili fizično zavaroavanje objektov in materialnih dobrin organizacije. Delavci, ki bodo varovali premoženje (vratarji, čuvaji, nadzorniki, gasilci itn.) morajo imeti neoporečno preteklost, morajo pa biti fizično in psihično sposobni opravljati zaupano jim nalogo. 7. Organi delavske kontrole bodo poleg že določenih pristojnosti opravljali še naslednje naloge: a) obravnavali bodo negativne pojave in vsa obnašanja, ki so v nasprotju z načeli socialistične samoupravne morale in poslovanja. Takšne pojave so dolžni oceniti, izreči kritiko ali sprejeti kakšen drug ustrezen sklep oz. ukrep. b) vsaj enkrat letno bodo obravnavali preoblematiko o zavarovanju premoženja organizacije in problematiko družbene samozaščite, c) obravnavali bodo vsak primer suma ali kaznivega dejanja, s katerim bi lahko bila ali je bila oškodovana organizacija, kakor tudi vsako kršitev samoupravnih odnosov. Pri tem so dolžni skrbeti, da je prijava odposlana pristojnemu javnemu tožilcu oziroma pravobranilcu, d) obravnavali bodo vsak primer nastale znatnejše materialne škode na objektih ali na materialnih sredstvih, vsak primer nezgode kot so: nesreče pri delu, požari, povodnji, eksplozije, okvare, uničenje materiala itn. Pri tem bodo ugotavljali zlasti vzrok in subjektivno krivdo kakor tudi, ali so odgovorni delavci storili vse, da do opisanih nezgod in škode ne bi prišlo. 8. V splošnih aktih organizacije bo čim bolj določno definirana tako individualna kot kolektivna odgovornost. 9. Delavski svet bo najmanj enkrat letno obravnaval problematiko družbene samozaščite v organizaciji, z zaključki pa seznanil delavce. 10. Program izobraževanja delavcev bo vseboval tudi izobraževanje o družbeni samozaščiti. 7. člen Osnovne organizacije družbenopolitičnih organizacij so še posebej odgovorne za uveljavljanje družbene samozaščite v TOZD in OZD in v njihovih skupnostih. Da bi lahko zagotovila naloge in obveznosti iz 6. člena tega družbenega dogovora, bo temeljna organizacija v svojih splošnih aktih določila: 1. da ima temeljna organizacija združenega dela poseben samoupravni organ za družbeno samozaščito, pri čemer določi njegovo sestavo in pristojnost, 2. da so vodilni delavci, predvsem direktor TOZD in vodilni delavec za kadrovske in splošne zadeve, dolžni posebej paziti na to, da se bodo naloge, določene s tem dogovorom, lahko nemoteno izvrševale. 3. način sodelovanja posameznih delavcev in samoupravnih organov z. ustreznimi organi za notranje zadeve. KRAJEVNE SKUPNOSTI 8. člen Krajevne skupnosti na svojem območju z odbori za družbeno samozaščito s sodelovanjem organizacij združenega dela in drugimi organizacijami organizirajo družbeno samozaščito in z izvirnimi ter raznovrstnimi oblikami aktivnosti, metodami, ukrepi in postopki prispevajo k varstvu ustavnega reda, materialnih dobrin, preprečujejo napad na družbene vrednote, preprečujejo sovražno dejavnost in drugo družbeno škodljivo dejavnost na svojem območju. 9. člen Krajevne skupnosti načrtujejo, ob sprejemanju svojega letnega programa dela, tudi dejavnost in naloge krajevne skupnosti ter njenih organov s področja družbene samozaščite. 10. člen Konkretno delo krajevne skupnosti pri razvijanju in utrjevanju družbene samozaščite se bo odražalo predvsem v naslednjih oblikah dejavnosti: 1. v program informiranja in izobraževanja občanov se vključi tudi poročilo o družbeni samozaščiti v krajevni skupnosti ter o njenem izobraževanju, 2. vsaj enkrat letno bo obravnavana problematika javne varnosti v krajevni skupnosti, 3. vsaj enkrat letno bo obravnavano stanje prometne varnosti v krajevni skupnosti, zaključki in predlogi pa bodo posredovani pristojnim organom, 4. ob pojavu sovražnih parol, vznemirljivih vesti, obravnava pojav, ugotavlja njihove nosilce in razširjevalce, jih politično oceni ter izreče družbeno kritiko, 5. sodeluje z državnimi organi, kadar gre za varnost družbe ali posameznika, jih opozarja na negativne pojave, zlasti pri pojavu kaznivih dejanj, kršitev javnega reda in miru, pojavov sovražne propagande, klatežev, prekupčevalcev in drugih sumljivih oseb, 6. opozarja pristojne organe (komisije za ugotavljanje izvora premoženja) na primere očitnega, prekomernega bogatenja, na primer špekulacije in neprimernega izkoriščanja najete delovne sile, 7. obravnava in opozarja pristojne organe na primere nevestnega razpolaganja ali negospodarnega ravnanja z družbenim premoženjem, 8. obravnava in opozarja na neprimerno in nesamoupravno obnašanje posameznika, ki s prisvajanjem oblasti in zapostavljanjem samoupravnih organov povzroča nezadovoljstvo med občani, 9. z neposredno kritiko vpliva na izboljšanje odnosov med občani ter z odstranjevanjem vzrokov za spore in nesporazume med ljudmi ustvarja pogoje za dobro sosesko sožitje, 10. obravnava problematiko mladoletnega prestopništva in primere zanemarjene mladine, ugotavlja vzroke in pristojnim organom predlaga ustrezne ukrepe, 11. pomaga in sodeluje s pristojnim organom pri nuđenju pomoči, vzgojno zanemarjenim osebam, slabotnim osebam, osebam, ki so prišle s prestajanja kazni ali drugim osebam, ki so se iz različnih vzrokovznašlc vstiski, 12. če so dani pogoji, organizira v krajevni skupnosti svetovalno službo in občanom svetuje, pomaga, kako naj uveljavijo ali zaščitijo svoje pravice, 13. organizira in podpira dejavnosti in aktivnosti med mladino, ki prispevajo k večji stabilnosti javnega reda in miru, večji solidarnosti med občani in zatiranju družbi negativnega obnašanja v krajevni skupnosti, 14. preprečuje, obravnava in opozarja na splošne nevarnost i, npr. na poplave, požare, potrese itn. ter sodeluje pri preprečevanju teh nevarnosti ter z organizacijo in akcijo pomaga odstranjevati posledice. I I. člen Za primer vojne se krajevne skupnosti pripravljajo že v mirnem času. V neposredni vojni nevarnosti ali vojni, krajevna skupnost razvija še naslednje aktivnosti: L pristojne forume obvešča o gibanju sovražnika in o vseh drugih pojavih, ki so pomembni za varnost Ijdudi v skupnosti, 2. varuje posamezne skupine oziroma objekte pred delovanjem sovražnika ali njihovih agentov, 3. organizira odpor proti manjšim sovražnim grupacijam ali posameznikom, katerih namen je teroriziranje prebivalstva^ 4. odkriva ter prijavlja vodstvu SLO primere, kolaboraciona-listov in kapitulantov, 5. ovira sovražnika z negiranjem njihovih ukrepov in s sabotažnimi akcijami, naperjenimi neposredno na njegovo gibanje, 7. z različnimi ukrepi, kot so odstranjevanje kažipotov, napisnih tabel, itn., zavaja in ovira sovražnika pri njegovi dejavnosti, 8. organizira delovanje za preprečevanje poskusov vspostav-ljanja sovražnikovega režima na morebitno začasno zasedenem ozemlju. 12. člen Posebno skrb v sistemu družbene samozaščite posveča delovanju hišnih svetov. Krajevna skupnost je dolžna urediti, da postane sistem družbene samozaščite dolžnost in naloga hišnih svetov. Hišni sveti pa so dolžni pravilno organizirati delovanje, družbene samozaščite v hišah, s katerimi upravljajo. DRUŽBENOPOLITIČNE ORGANIZACIJE 13. člen Družbenopolitične organizacije bodo pripomogle k razvijanju varnostne kulture in družbene samozaščite tako, da bodo s svojo idejno politično aktivnostjo budile socialistični patrio-'izeni, zavest in budnost občanov, da se bodo le-ti organizirano v večji meri zavzemali in borili zoper svoražnike našega samoupravnega socializma in zoper druge nosilce antisocialistič-nih pojavov. Družbenopolitične organizacije bodo sodelovale pri informiranju in izobraževanju občanov o družbeni samozaščiti. Obravnavale bodo negativne in sovražne pojave, ugotavljale njihov 'zvor, vzroke in nosilce, podajale družbenopolitične ocene in pdvzemale ustrezne ukrepe zoper njihove nosilce oziroma povzročitelje. Delovni ljude in občani, organizirani v družbenih organizacijah in društvih se o delovanju na področju družbene samozaščite dogovarjajo v Socialistični zvezi delovnega ljudstva. 14. člen Organi občinskih konferenc družbenopolitičnih organizacij bodo organizirali pogovre z delavci, ki so začasno zaposleni v tujini. Poleg drugih informacij na razgovorih, jih bodo seznanjali tudi z možnostmi pritiskov sovražne esktremne emigracije in tujih obveščevalnih ter drugih organizacij v tujini. 15. člen Komite občinske konference ZKS je posebej odgovoren za Vzgojo svojega članstva v smislu idejnopolitičnega delovanja v Sls,emu družbene samozaščite. V svojem programu dela je dolžan predvideti letne seminarje za člane ZKS po osnovnih organizacijah ZK. Občinski komite ZKS bo nudil ustrezno pomoč pri izvajanju ukrepov družbene samozaščite, tudi koordinacijskemu odboru za družbeno samozaščito pri občinski skupščini. SAMOUPRAVNE INTERESNE SKUPNOSTI 16. člen Samoupravne interesne skupnosti bodo v svojih aktih določile nosilce nalog in organe, ki so dolžni zagotoviti takšen sistem družbene samozaščite, kot je določen v 3. in 6. členu tega dogovora. V svojih aktih bodo določile tudi način informiranja volivcev in delegatov o ukrepih za uveljavljanje in izvrševanje nalog družbene samozaščite. 17. člen Posebej bo občinska izobraževalna skupnost pri uresničevanju svojih načrtov in delovnih programov ter v okviru rednega pouka, pospešeno vzgajal pri mladem človeku varnostno kulturo ter obravnavala vprašanja družbene samozaščite in splošnega ljudskega odpora. Na primeren način bo pri otrocih in mladini budila zavest pomenu varnosti družbe, o pomenu čuvanja enotnosti, bratstva in pridobitev NOB ter o pomenu varovanja samoupravnega socializma. Negovala bo socialistični patriotizem in s tem dvigala zavest mladega rodu. Vodstva vseh šol bodo pri vzgojiteljskem kadru, glede na izjemno vlogo pri vzgoji mladih, vzgajala pri kadrovanju ne le strokovno usposobljenih učiteljev temveč tudi pri njihovi socialistični opredeljenosti in moralno-politični kvaliteti. OBČINSKA SKUPŠČINA 18. člen Občinska skupščina bo spremljala in spodbujala dejavnosti in ukrepe za razvoj samozaščite v občini. S svojimi voljenimi organi bo občinska skupščina tudi izvrševala nadzor nad izvajanjem nalog družbene samozaščite v občini. Občinska skupščina je ustanovila posebno družbenopolitično telo - svet za družbeno samozaščito in z odlokom o družbeni samozaščiti (Uradni list SRS, št. 17/75) določila njegove pravice, dolžnosti in odgovornosti. 19. člen Svet za družbeno samozaščito bo predvsem usmerjal, spremljal in nadziral izvajanje družbene samozaščite, nudil pomoč ter vsklajeval delo organov za družbeno samozaščito v T)ZD in drugih organizacijah združenega dela, krajevnih skupnostih in samoupravnih interesnih skupnostih in z organi za notranje zadeve. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE 20. člen Ta družbeni dogovor prične veljati, ko ga sklene več kot polovica podpisnikov, kar se ugotovi iz pristopnih izjav, ki jih podpisniki v pismeni obliki pošljejo občinskemu svetu za družbeno samozaščito, kjer je evidentiran družbeni dogovor. 21. člen Podpisniki tega družbenega dogovora se obvezujejo uskladiti svoje akte s tem dogovorom najkasneje v roku 6 mesecev od pričetka njegove veljavnosti. Poročilo upravnega odbora sklada za gradnjo osnovnih šol in vzgojno varstvenih ustanov občine Vrhnika Zbiranje sredstev za gradnjo osnovnih šol in vzgojno varstvenih objektov v občini poteka na osnovi referenduma iz leta 1973 iz dveh naslovov: kot samoprispevek občanov, ki ga plačujejo zaposleni od neto OD, ne glede na to ali so zaposleni v občini ali izven občine ter kot prispevek TOZD oz. OZD. Iz gregleda, ki je priložen vidimo, da iz tega naslova zberemo največ sredstev. Lahko pa ugotovimo, da nimamo točnih podatkov ali res vsi zaposleni občani prispevajo svoj obvezni delež. To je spričo velikega števila zaposlenih izven občine v velikem številu podjetij v Ljubljani, tudi zelo težko točno ugotoviti. Drugi vir sredstev je prispevek OZD in TOZD, ki po družbenem dogovoru prispevajo 0,5 % od družbenega proizvoda. Družbeni dogovor je podpisalo 30 podpisnikov, med katerimi so tudi družbene službe (občinsko sodišče, občinsko javno tožilstvo, obč. skupščina) ter tudi družbeno politične organizacije (OK ZKS, OOZB, OK SZLD, obč. sind. svet). Od teh prispevek odvajajo vse, razen družbeno političnih organizacij in DONIT Medvode TOZD Fenokit Borovnica ter Slovenija avto Ljubljana — TOZD Vrhnika. Od njih bo ustrezna služba obč. skuščine morala zahtevati, da izpolnijo svojo obvezo tudi za nazaj. Poleg teh, ki so podpisali družbeni dogovor, pa je v občini še 20 gospodarskih in drugih organizacij, ki družbenega dogovora niso podpisale. Med temi sta dve odvedli svoj delež v sklad (to sta Lekarna Vrhnika in Peko prodajalna Vrhnika). UO sklada šteje 15 članov. Na lastno željo je Skupščina dne 29.4.1975 na 10. seji zbora združenega dela in zbora KS in 10. seji družbenopolitičnega zbora dne 24.4.1975 razrešila dotedanjega predsednika tov. Obreza in za novega predsednika imenovala tov. Stergarja. UO sklada se sestaja po potrebi. Že dalj časa pa ugotavljamo, da se nekateri člani ne udeležujejo sej. Tako tov. Kvaternik in Setnikar nista bila na nobeni seji doslej, tov. Vida Logar zaradi bolezm ne more več delati v UO in je .,ama izrazila željo, da jo skupščina razreši te dolžnosti, tov. Istenič Marko tudi ne želi več sodelovati v UO. Odselil seje tudi tov.dr. Umek ter zato ne bo mogel več sodelolovati. Delo UO v akšni sestavi je zelo otežkočeno, zato predlagamo skupščini, da omenjene tovariše razreši članstva UO sklada za gradnjo šol in vzgojno varstvenih objektov ter na njihova mesta imenuje nove, la bi skladu zopet zagotovili pogoje za normalno delo. UO sklada je svoje delo zastavil tako, da je začel zbirati po-latke, ne osnovi katerih se lahko izdela projektna dokumentacija na posamezne z referendumom predvidene objekte. Tako brane podatke je nato predal več projektantskim organizacijam, z zahtevo za izdelavo ponudbe za projekte. Zbrani so bili podatki za šolo v Borovnici ter za šolo Ivana Cankarja na Vrhniki. Za ostale šole, kakor tudi za z referendumom predvidene vrtce, podatki še niso zbrani. Podatki za projektiranje šole -prizidek k šoli v Borovnici, so bili poslani že nekaterim projektantskim organizacijam s prošnjo, da izdelajo ponudbo za projektiranje. Ponudbe za izdelavo projektov za šolo v Borovnici so poslali: Biro za lesno industrijo Ljubljana, Arhiv Ljubljana, Slovenija projekt Ljubljana, Projektivni atelje Ljubljana in Projektivni atelje Kranj. Za ostale šole ponudbe še niso bile iskane, ker še niso bili razčiščeni vsi potrebni elementi, na osnovi katerih bi lahko izdelali projekte. Tukaj moramo še posebno povda-riti, da se je UO sklada znašel v dilemi, kakor delati. Z referendumom postavljeni vrstni red in obseg gradenj je zaradi sprememb, ki so od referenduma sem nastale, vspodbudil krajevne dejavnike, da so se obračali na UO sklada in še na druge dejavnike z bolj ali manj utemeljenimi zahtevami, da se spremenjeno stanje pri realizaciji programa izgradnje šol in vrtcev upošteva. Kot primer navajamo, da seje močno spremenil položaj na Logu, kjer je Zavod za raziskavo materialov in konstrukcij ugotovil, da sedanja šola na Logu ni primerna za adaptacijo, kot je bilo predvideno v programu. Zato je KS predlagala, da se na Logu gradi nova šola, vendar se za lokacijo niso mogli zedi-niti. Na Logu je tudi močno povečana potreba po vrtcu. V programu je bil predviden vrtec za 30 otrok, ki naj bi bil zgrajen do leta 1978 in v Dragomcrju vrtec za 10 do 20 otrok, vendar ugotavlja Skupnost otroškega varstva in KS, da so že sedaj potrebe daleč večje. Tako bi Log potreboval vrtec za 60 otrok in naj bi bil zgrajen v letu 1976, Dragomer pa vrtec za 100 otrok, ki naj bi bil zgrajen v letu 1978. Podobno ugotavlja tudi KS Borovnica, ki je upravnemu odboru sklada poslala pismeno vlogo, v kateri ugotavlja, da so potrebe večje, kot je bilo v programu razvoja šolstva in otroškega varstva pred referendumom ugotovljeno. Zato KS Borovnica predlaga, da Borovnica potrebuje že letos vrtec za 120 otrok (v programu je vrtec za 85 otrok), v drugi fazi pa vrtec za 150 otrok. Tudi glede šole smatrajo, da program ne upošteva vseh potreb v Borovnici -predlagajo povečanje prizidka k sedanji šoli. Ravno tako je veliko odprtih dilem na Vrhniki. Postavlja se vprašanje prizidkov k šolam Ivan Cankar in Janez Mrak, kjer nekateri ugotavljajo neumestnost dozidavanja šole Janeza Mraka in istočasno predlagajo zidavo tretje šole na Vrhniki. Na področju otroškega varstva tudi ugotavljamo, da so zmogljivosti vtrca premajhne. Po programu pa bi lahko vrtec povečali šele leta 1980 za 80 otrok, vendar obstaja že sedaj tolikšen primanjklaj mest v vrtcu. Po programu iz. leta 1973 so bili predvideni tud manjši vrtci na Drenovem griču, Verdu, Stari Vrhniki, Bregu in v Bevkah. Vendar spričo skopih sredstev ni mogoče predvideti, kdaj bodo ti vrtci lahko zgrajeni oz. organizirani. UO sklada tudi ugotavlja, da postavljene naloge nebo mogoče realizirati, v kolikor ne bodo zagotovljena dodatna sredstva pa tudi, če bodo sredstva na razpolago, zaradi časovne stiske ne bo mogoče nalog uresničiti v predvidenem roku. Zato bi bilo potrebno poiskati dodatne vire financiranja. Tukaj je več možnosti; ali se sporazumeti v občini za dodatni prispevek TOZD in OZD in drugih v višini, ki bi zagotavljal, da bomo naloge lahko uresničili, pri čemer bi morali roke primerno podaljšati, druga možnost pa je, da se za vsak objekt posebej dogovorimo o dodatnih sredstvih, s katerimi bi zagotovili manjkajoča sredstva. (V Borovnici so se dogovorili, da bo gospodarstvo na območju KS Borovnica prispevalo od 1.1.1976 dodatno 1,5 % od družbenega proizvoda za financiranje realizacije razširjenega programa šole - kulturnega in športnega središča Borovnice). Takšen način reševanja problemov ustvarja pogoje za še večje drobljenje že itak skromnih sredstev ter vnaša neenotnost v reševanje tako občutljivega in pomembnega vprašanja kot je zagotavljanje pogojev osnovnega izobraževanja naših najmlajših občanov. Skupščina bo vsekakor do te problematike morala zavzeti stališče in se izreči za eno od možnih alternativ. Vsekakor pa moramo pri tehtanju upoštevati, da razpoložljive finančne možnosti niso ravno velike, da ni možnosti najemanja kreditov, da pa so se naloge na področju osnovnega izobraževanja in varstva otrok z uvajanjem celodnevne šole in z. dodatnimi nalogami na področju usmerjenega izobraževanja močno povečale v primerjavi z nalogami in potrebami, koje bil priprav- 'jen program reševanja šolstva pred referendumom. Uvedba pologa, ki sedaj velja tudi za naložbe v šolstvu in otroškem varstvu, pa naše možnosti še bolj omejuje. UO sklada ne more spreminjati z referendumom določen obseg del, zato bi bilo prav, da občinska skuščina skupaj s skuščino izobraževalne skupnosti in skuščino otroškega varstva te dileme obravnava in UO sklada posreduje svoje zaključke, ki mu bodo služili kot napotilo za nadaljnje delo. V okviru priprav za praznovanje 100. obletnice rojstva Ivana Cankarja je stekla akcija za izgradnjo večnamenske dvorane, ki je istočasno namenjena tudi kot telovadnica za potrebe šole Ivana Cankarja. Sredstva za izgradnjo objekta so zbrana iz prispevkov TOZD in OZD ter iz presežkov SIS, ki so bila namensko odvedena na poseben konto tekočega računa sklada za gradnjo šol in vzgojno varstvenih objektov. Iz teh virov je pokrita cela investicija po predračunu. Ker pa gre za objekt, ki bo služil tudi za potrebe šolstva, je UO sklada na seji dne 2.9.1975 sklenil, da prevzame investitorstvo tega objekta, obenem je prevzel obveznost pokrivati del stroškov, ki odpadejo na objekt, ki bo kasneje služil šoli kot telovadnica. Zato je odobril sofinanciranje v višini 2.500.000 din. Ta sredstva so bila uporabljena kot polog (50 % od investicijske vsote) in bodo vrnjena skladu po sedaj veljavnih predpisih leta 1977. Vrhnika, 27.10.1975 UO SKLADA za gradnjo šol in vzgojno varstvenih objektov občine Vrhnika Družbeni dogovor o prispevku gospodarskih organizacij 0,5 % od družbenega proizvoda in negospodarskih organizacij 0,5 % od celotnega dohodka, zmanjšanega za porabljena sredstva za realizacijo programa razvoja vzgoje m aobraževanja izlasovanega z referendumom 1.7.1973 so podpisali in sredstva prispevali: Organizacija Plačila vi. 1974 v letu 1975 Industrija usnja Vrhnika Kovinarska Vrhnika Obrtnik Borovnica Gostinsko podjetje Slavnik TOZD Mantova Komunalno podjetje Vrhnika LIKO Vrhnika, Borovnica, Verd TOZD Fenolit Borovnica Iskra TOZD Tovarna antenskih naprav Obrtni center Vrhnika Igrad Kmetijska zadruga Vrhnika Notranjski zdravstveni dom Osnovna šola Janez Mrak Vrhnika Osnovna šola Ivan Cankar Osnovna šola Borovnica Ljudska knjižnica Vrhnika Veterinarski dom Vrhnika Dom počitka Vzgojno varstveni zavod Vrhnika Občinski sindikalni svet Vrhnika ' Obč. konferenca SZPL Vrhnika . Občinsko sodišče Občinsko javno tožilstvo Vrhnika SO Vrhnika Občinski komite ZKS Vrhnika • Občinski odbor ZZB NOV Vrhnika * Mercator Ljubljana TOZD Vrhnika Mercator TOZD Hrana OG Ljubljana, TOZD Vrhnika Slovenija avto Ljubljana TOZD Vrhnika Lekarna Vrhnika Peko prodajalna Vrhnika 464.931,10 27.497,70 7.257,70 17.624,50 267.200,00 12.265,25 9.198,00 47.483,85 26.880,95 14.072,75 11.526,35 8.811,65 309,90 558,75 3.197,60 837,50 1.439,20 239,60 6.300,15 34.496,10 7.294,45 616.841,10 68.971,60 12.355,50 2 leti 17.265,50 370.370,00 33.345,40 10.629,15 87.622,60 38.839,85 1 1.855,10 19.057,25 17.340,90 17.032,25 1.080,00 1.662,25 3.401,50 8.278,70 3.379,60 793,45 14.433,65 za leto 1973 in 1974 43.785,30 za dve leti 7.228,80 7.673,55 3.248,95 1.911.00 rti 969.477,05 1.418.402,95 Gospodarske in negospodarske organizacije, ki družbenega dogovora niso podpisale in sredstva niso prispevale: OK ZSMS Vrhnika Sava Kranj - TOZD Vrhnika Žito Ljubljana, obrat III Vrhnika ZŽTP Ljubljana - Kamnolom Verd Mineral Ljubljana, Kamnolom Drenov grič Elektro Ljubljana, TOZD Vrhnika Ljubljanske mlekarne - obrat Verd ŽTP Postojna, postaja Verd Trgovsko podjetje Tobak, enota Vrhnika Trgovsko podjetje Petrol - Servis Vrhnika Borovo, prodajalna vrhnika Planika, prodajalna Vrhnika Droga Portorož, obrat Vrhnika SDK Vrhnika Ljubljanska banka, ekspozitura Vrhnika Skupnost invalidsko pokojninskega zavarovanja, ekspozitura Vrhnika Komunalni zavod za zaposlovanje Vrhnika Istra vino eksport, prodajalna Vrhnika Slovenija vino Vrhnika Gramex Ljubljana, prodajalna Vrhnika PTT Vrhnika PREGLED DOHODKOV IN IZDATKOV ZA GRADNJO OSNOVNIH ŠOL IN WZ OBJEKTOV OBČINE VRHNIKA OD UVEDBE SAMOPRISPEVKA DO 20.10.1976 DOHODKI IZDATKI LETO 1973 1974 1975 % od neto OD 0,5 % po družb, dogovoru Drugi dohodki SKUPAJ ZNESEK - ■ 510.000 250.000 — 3.249.477 501.933 1.082 1.710.936 pres. SIS 8.832.643 7.500.000 400.000 SIS OV 422 obresti 1.396.680 Sklad skupn.rez. 3.000 1.200.000 IUV 1.686 100.000 Kovinarska 20.000 šola I.C. 20.000 šola J.M. 510.000.-2.280.000.- 969.477 2.120.000.- 1.418.402 Oprema VVZ Vrhnika Oprema WZ Vrhnika manip. str. SDK telovadnica 5.000.000=invest. 2.500.000=depozit materialni izd. manip. stroški SDK Vsega skupaj 4.910.000.- 2.387.879. 4.848.038 12.145.917 8.257.701.- SALDO 20.10.1975 = 3.888.216.- naš časopis - priloga STRAN 27 PREGLED REALIZACIJE DOHODKOV PO FINANČNI KONSTRUKCIJI, ki je bila sprejeta z referencumom VIRI SREDSTEV Samoprisp. občanov 1 % Samoprisp. delovnih organizac. Sredstva na vezane vloge Lastna sredstva otroškega varstva Repu bi. sredstva otroškega varstva RIS—ova sredstva ostali viri SKUPAJ PO PLANU: 1973 650.000 505.000 2.771.000 2.459.000 492.000 247.000 - 7.204.000 1974 1.300.000 1.170.000 2.333.000 640.000 128.000 494.000 - 6.065.000 1975 1.300.000 1.170.000 2.369.000 688.000 138.000 494.000 - 6.159.000 SKUPAJ 73-75 3.250.000 2.925.000 7.473.000 3.787.000 758.000 1.235.000 — 19.428.000 PO REALIZACIJI krediti gradili Nimajo Ni inve- 1973 510.000 — * odpadli VVZ kreditov, sticijskih 510.000 1974 2.280.000 969.477 Vrhnika kreditirajo sredstev 3.249.477 1975 2.120.000 1.418.402 le MARLES 3.538.402 Skupaj 20.10.75 4.910.000 2.387.879 - - - - 7.297.879. Opomba: 1 % samoprispevek od netto OD in o,5 % od gosp. organ, so v sprejeti finančni konstrukciji prikazani vsako leto v istem znesku, čeprav seje vedelo, da bo vsako leto višje-več realizirani dohodki pa bi pokrivali višje cene gradbenih storitev in cene opreme, ki vsako, leto naraste. *7»ogo uredila: T. Hrovatin, F Petelin BELEŽKE U h« \l O O P C? -1" sf]fTo~Oo