‘•oštnina plačana » gotovini. # URADNI LIST LJUDSKE REPUBLIKE SLOVENIJE Letni u IV V Ljubljani dne 28. junija 1947 Številka 26. VSEBINA. 15(1 Uredba o ustanovitvi agronomske fakultete na univerzi v Ljubljani. .151, Uredba o ustanovitvi komisije za fizkulturo pri vladi LRS. 152. Pravilnik o povračilih imetnikom avtorskih pravic za izvajanje in predvajanje književnih in umetniških del. 153. Pravilnik o višini avtorskih honorarjev za književna umetniška in znanstvena dela. 154. Odredba o zaračunavanju stroškov obsevanj na onkološkem zavodu medicinske fakultete v Ljubljani. 155. Odredba o dopolnitvi odredbe o zavarovanju redke flore. 156. Odločba o imenovanju komisije za fizkulturo. UREOBE. ODREDBE. NAVODILA IN ODLOČBE VLADE LJUDSKE REPUBLIKE SLOVENIJE 150. Na podlagi 36. in 37. člena ustave LRS izdaja vlada LRS na predlog ministra za kmetijstvo in gozdarstvo LRS uredbo o ustanovitvi agronomske fakultete na univerzi v Ljubljani 1. člen Na univerzi v Ljubljani se ustanovi agronomska fakulteta. 2. člen Za agronomsko fakulteto univerze v Ljubljani veljajo določbe začasne uredbe vlade LRS o univerzitetnih oblastvih in učnem osebju z due 30. avgusta 1945 (Ur. list LRS št. 254/45). Prvega dekana, prodekana in prve profesorje fakultete imenuje minister za prosveto LRS v sporazumu z ministrom za kmetijstvo in gozdarstvo LRS po posvetu z univerzitetnim senatom. 3. člen Natančnejše začasne določbe o učnem načrtu in ureditvi fakultete predpiše s pravilnikom minister za prosveto LRS v sporazumu z ministrom za kmetijstvo in gozdarstvo LRS po posvetu z univerzitetnim senatom. 4. člen . Agronomska fakulteta začne svoje delo y zimskem semestru 1947/48. . 5. člen Ta uredba velja od dneva objave v »Uradnem listu LRS«. S — zak. 267 Ljubljana dne 8. maja 1947. Predsednik vlade LRS: Miha Marinko 1. r. Minister za kmetijstvo in Minister za prosveto LRS: gozdarstvo LRS: Lidija Šeutjurc 1. r. Ing. Levstik Jože L r. 151. Na podlagi drugega odstavka 78. člena in v zvezi i določbo drugega odstavka 35. člena ustave LRS izdaja vlada LRS i uredbo o ustanovitvi komisije za fizkulturo pri vladi LRS 1. člen Pri vladi LRS se ustanovi komisija za fizkulturo. 2. člen Naloge komisije so, da 1. skrbi za telesno vzgojo ljudstva, zlasti mladine, to vzgojo vodi in usmerja; 2. vodi in uravnava delo organov za fizkulturo pri ljudskih odborih in pri ministrstvu za prosveto LRS; 3. podpira in vzporeja fizkulturno delavnost, ki jo razvijajo Fizkulturna zveza Slovenije in množične orga« nizacije, katerih namen je fizična vzgoja ljudstva, dviganje njegove delovne sposobnosti in krepitev obrambne moči države s telesno vzgojo ljudstva. Komisija dela po splošnih smernicah komiteja za fizi« kulturo vlade FLRJ. 3. člen | : ’r Komisijo sestavljajo: predsednik, tajnik in potrebno število članov, ki jih imenuje predsednik vlade LRS. 4. člen Z uredbo vlade LRS z dne 12. XI. 1946 (Ur. list LRS št. 272/73) ustanovljeni Zavod za fizkulturo v Ljubljani preide iz pristojnosti ministrstva oziroma ministra za prosveto LRS v pristojnost te komisije oziroma njenega predsednika. 5. člen Ta komisija ima svoj predračun doliodkov in izdatkov in v letu 1947 razpolaga s proračunskimi sredstvi, ki jih ji nakaže ministrstvo za finance LRS. 6. člen Predsednik vlade LRS je pooblaščen, da izda podrobne predpise za izvajanje te uredbe. 7. člen Ta uredba velja od dneva objave v »Uradnem listu LRS«. ; Ljubljana dne 18. junija 1947. St. S-zak. 322. Minister za prosveto LRS: Predsednik vlade LRS: Lidija Šentjurc 1. r. Miha Marinko 1. r. FMVIL7NK1.9SREDBE.MVODILA.ODLOČBE MINISTRSTEV LJUDSKE REPUBLIKE SLOVENIJE 152. Na podlagi 23. in 27 člena zakona o zaščiti avtorske pravice in splošnih navodil komiteja za kulturo in umetnost pri vladi FLRJ šte 564) z dne 26. decembra 1946, predpisuje minister z« prvsveto LRS pravilnik o povračilih imetnikom avtorskih pravic za izvajanje in predvajanje književnih in umetniških del 1. člen Za vsako javno izvajanje ali predvajanje književnega ali drugega umetniškega dela je avtor dela, oziroma imetnik avtorske pravice upravičen do materialnega povračila (4. člen zakona o zaščiti avtorske pravice), razen če se delo izvaja zaradi pouka in v obliki pouka (2. točka 16. člena navedenega zakona) ter v primerih, ki jih določi minister za prosveto (17. člen navedenega zakona). ° člen Povračilo po prejšnjem členu je dolžan plačati imetniku avtorske pravice oziroma njegovemu pooblaščenemu zastopniku prireditelj prireditve, na kateri se delo javno izvaja ali predvaja. 3. člen Kot povračilo za javno izvajanje ali predvajanje na območju LRS so prireditelji dolžni plačevati Zavodu za avtorskopravno posredništvo, poslovalnici v Ljubljani, zneske, določene v naslednjih členih. Gledališča 4. Člen Državna gledališča plačajo za Izvajanje dramskih, opernih ali drugih glasbenih odrskih del odstotke od kosmatih dohodkov predstav: 1. za celovečerna dela: a) domačih avtorjev: 20°/o za krstno uprizoritev, po 15°/o za vsako nadaljnjo predstavo, b) inozemskih avtorjev: po S®/* za vsako predstavo. 2. za krajša dela, ki ne izpolnjujejo programa vse predstave, se plača povračilo po dejanjih. Na dejanje odpade ena tretjina pod 1. točko tega člena navedenih meakov. 5. člen Prevajalci celovečernih del tujih avtorjev ali neslovenskih jugoslovanskih avtorjev dobe od dohodkov vsake predstave: 1. za prevode dramskih del v prozi 2°/o, 2. za prevode glasbenih del v prozi 3%>, 3. za prevode dramskih ali glasbenih del v verzih 4°/o. Pri prevodih tujih del se ti zneski izplačajo iz zneska, ki je določen za povračilo tujemu avtorju, pri delih neslovenskih jugoslovanskih avtorjev pa poleg zneskov, ki so določeni kot povračilo avtorjem samim. Za prevode krajših del velja smiselno 2. točka 4.Člena. Po posebni pogodbi s prevajalcem lahko izplača gledališče za prevod tudi enkratni znesek, ki se določi analogno po pravilniku za avtorske honorarje pri književnih delih (s pribitkom 30°/o za prevode tekstov glasbenih del). Vendar prevajalec v takem primeru ne more zahtevati povračila od posamezne predstave, določenega » prvem odstavku tega člena. 6. člen Pri delih domačih avtorjev lahko na predlog ministrstva za prosveto določi komite za kulturo in umetnost pri vladi FLRJ od primera do primera tudi za nadaljnje predstave povračilo po stopnji, ki je določena za krstne uprizoritve. Pri prevodih tujih del, ki predstavljajo posebno umetniško vrednost in je imetnik avtorskih pravic za ta dela država, lahko na predlog ministrstva za prosveto določi komite za kulturo in umetnost za prevajalca tudi višji odstotek, kot odpade nanj po 5. členu tega pravilnika, vse do polnega zneska, ki se plača kot tantiema za tisto delo. 7. člen Stalna amaterska gledališča (Šentjakobsko gledališče v Ljubljani, mestna gledališča v Kranju, Celju, Ptuju, Kočevju, Jesenicah in druga gledališča, ki v sezoni stalno predvajajo povprečno vsaj eno predstavo na teden) plačajo kot povračilo za javno predvajanje: a) za dramska dela po 150 din od predstave, b) za dela za glasbo po 200 din od predstave (operete, spevoigre;. 8. člen Amaterske igralske družine množičnih organizacij in drage igralske skupine, ki ne prirejajo predstav stalno, plačajo od predstave pe 40/o od kosmatih dohodkov vstopnine. 9. člen Povračila obračunajo in plačajo državna gledališča tedensko, stalna amaterska gledališča (7. člen) mesečno, amaterske igralske družine (8. člen), pa za vsako predstavo posebej. V znesku po 4. do 8. členu ni obseženo plačilo za izposojanje glasbenega notnega materiala. 10. člen Za slavnostne predstave v državnih' gledališčih, za katere se ne pobira nikaka .vslopjuina, gg 200 din. Za prireditve v gledališčih, na katerih se ne predvajajo v prvi vrsti dramska ali glasbena odrska dela, se plača povračilo, ki je določeno za koncerte oziroma kul-turno-umetniške prireditve po 11. členu. Prireditve 11. Člen Koncerti in druge kulturno-umetniške prireditve Prireditelji koncertov plačajo za avtorske tantieme: 1. za koncerte z vstopnino 4% od kosmatih dohodkov vstopnine. Ce so namesto vstopnic programi, se plačajo 4% od prodanih programov. 2. za koncerte z izrazitim vzgojnim namenom (za mladino v tovarnah, za delavce in pod.), kjer se ne pobi. ra nikaka vstopnina, 10 din od koncerta; 3. za koncerte ob slavnostnih proslavah, za katere se vstopnina ne pobira, 100 dinarjev, če se prireja koncert v dvorani s 500 sedeži ali manj, in 200 dinarjev, če se prireja koncert v dvorani z več ko 500 sedeži; 4. pri koncertih v dobrodelne namene, za katere se pobira vstopnina, se vzamejo za osnovo obračuna samo dohodki od vstopnine in ne od prostovoljnih prispevkov. Ce se na takem koncertu pobirajo samo prostovoljni prispevki, se plača 200 dinarjev za koncert v dvorani z do 500 sedeži oziroma 400 dinarjev za koncert v dvorani z več ko 500 sedeži. 12. člen Za koncerte po prejšnjem členu je šteti tudi kultur-no-umetniške prireditve v javnih dvoranah, na katerih niso izvajana samo glasbena dela. Za interne krajše kulturno-umetniške prireditve množičnih organizacij, za katere se ne pobira nikaka vstopnina, plača vsaka osnovna enota množičnih organizacij letno 12 dinarjev vnaprej, vendar je dolžna poslati Zavodu za avtorskopravno posredništvo, poslovalnici v Ljubljani, program ' ' " take prireditve. 13. člen Šolske prireditve Za šolske prireditve plačajo šole: 1. za šolske koncerte v šolskih prostorih in interne produkcije glasbenih šol (tudi izven šolskih prostorov) 10 din od prireditve; 2. za šolske koncerte in javne produkcije glasbenih šol izven šolskih prosi.nov, ki se prirejajo z vstopnino, 25 din od prireditve; 3. za šolske prireditve s plesom v šoli 50 dinarjev od prireditve. Za krajše interne šolske kulturno-umetniške prireditve ob raznih prilikah (n. pr. proslavah) se ne plača nikako povračilo, vendar morajo šole poslati Zavodu za avtorskopravno posredništvo program tudi za take prireditve. 14. člen Plesno prireditve Prireditelji plesnih prireditev in zabavnih prireditev s plesom plačajo za izvajanje glasbe: 1. od prireditev, za katere se pobira vstopnina, 5°/o od kosmatih dohodkov vstopnine.; če se priredi na ta- kih prireditvah tudi koncert,. 6°/o od kosmatih dohodkov vstopnine, a najmanj 200 din oziroma 250 din. 2. od prireditev brez vstopnine, matinej, čajank in prireditev v domovih Jugoslovanske armade po 100 din od prireditve; 3. od internih zabavnih prireditev množičnih organi, zaoij brez vstopnine in tovariških večerov v domovih Jugoslovanske armade po 50 din od prireditve; 4. od svečanih prireditev, ki jih prirejajo gostinski obrati brez posebne vstopnine, se plača povračilo po odstavku c) 20. člena. Fizkiilturne prireditve 15. člen Za izvajanje glasbe na fizkulturnih prireditvah se plača P/o od kosmatih dohodkov vstopnine. Radijske postaje 16. člen Radijske postaje plačajo: 1. za tako imenovane male pravice (neodrsko glasbo, recitacije itd.) 3°/o kosmate naročnine; 2. za prenos odrskih del z glasbo (opere, operete, baleti itd.), če se ta dela izvajajo kontinuirano, po 6 dinarjev od minute; 3. za prenos odrskih del brez glasbe (drame, komedije itd), če se izvajajo ta dela kontinuirano, po 3 dinarje od minute. 17. člen Kot prenos po 16. Členu je razumeti vsakršno oddajo, tudi oddajo na mehaničen način reproduciranih del. Za kontinuirano izvajanje po 16. členu velja vsaka oddaja, v kateri se izvaja ali predvaja delo bodisi v celoti ali po posameznih dejanjih ali slikah ali kot strnjen niz odlomkov iz istega dela. Oddaja posameznih krajših odlomkov ali točk iz različnih del ne spada pod 2. oziroma 3. točko 16. člena. Kinoglcdališča 18. Člen Za pravico izvajanja glasbe pred predvajanjem !n po predvajanju filma (plošče) ter za izvajanje glasbe pri obzornikih in zvočnih filmih plačajo kinogledališča: L za predstave z najvišjo vstopnino do vključno 10 dinarjev po 0.05 dinarja za vsakega obiskovalca; 2. za predstave z najvišjo vstopnino do vključno 12 dinarjev po 0.10 dinarja za vsakega obiskovalca; 3. za p,,,istave z najvišjo vstopnino nad 12 dinarjev po 0.12 dmarja za vsakega obiskovalca. Povračila se obračunavajo in plačajo ob koncu vsakega meseca, najkasneje do petega v naslednjem mesecu. Gostinski obrati 19. Člen Zaradi odmere povračila za izvajanje glasbe v gostinskih obratih, se gostinski obrati na območju Ljudske republike Slovenije razvrstijo v štiri razrede glede na Kategorizacijo, izvršeno po ministrstvu za trgovino, in preskrbo, in sicer spadajo v 1. razred: gostinski obrati L kategorije republiškega pomena; 2. razred: gostinski obrati II. kategorije, l/a skupi- ne republiškega pomena; 3. razred: gostinski obrati II. kategorije, 1/b skupi- ne republiškega pomena; 4. razred: gostinski obrati II. kategorije, 2. skupine lokalnega pomena. 20. člen Kot povračilo za izvajanje glasbe plačajo; a) vsi gostinski obrati, ki imajo stalno godbo, razen obratov naštetih pod b): obrati 1. razreda mesečno 3000.— din „ 2. „ n 1500.— „ » 3. „ „ 700.— „ „ 4. ,, „ 300,— „ b) varieteji, bari in podobni plesni lokali: v zimskem času v poletnem času od 1. X. — 1. V. od 1. Y. —*1. X. obrati 1. razreda mesečno 4500.— din 2500.— din „ 2. 99 99 2500.— „ 1250.— „ M 3. n 9} 2000.— ,, 1000.— „ „ 4. 99 99 2000.- „ 1000.- „ Če je v teh lokalih glavna sezona poleti, se plačajo zneski določeni za zimski čas; c) za zabavne prireditve s plesom, ki jih prireja lastnik gostinskega obrata brez posebne vstopnine, plačajo obrati pod a) in b) tega člena še posebej: obrati 1. razreda 400,— din „ 2. „ 300.— „ „ 3. „ 100.— „ ,, 4. „ 100. ,, č) za uporabljanje mehanične glasbe (radio, gramofon, orkestrion itd.) se plača 50°/o od zneskov, določenih v odstavkih a) do c) tega člena. d) menze, ki niso namenjene javnosti, ampak poslujejo le za člane v okviru določenega obrata, ustanove, organizacije, plačajo za izvajanje reproducirane glasbe letno 12 din; e) ljudske restavracije in javne menze plačajo za izvajanje reproducirane glasbe mesečno 20 din. 21.' člen Zneski pod a) in b) prejšnjega člena se plačajo, če predvaja obrat godbo dnevno. Če se predvaja godba sicer stalno, a 1© na določene dni v tednu, ali dnevno, toda manj kot mesec dni, ali le posamično, se izračuna ustrez^ ni znesek povračila sorazmerno po številu dni. Pri tem velja, da ustrezajo zneski pod a) in b) oziroma č) prejšnjega člena 30 dnevom. 22. člen Če se predvaja godba v več različnih lokalih istega obrata (n. pr. bar, restavracija, kavarna), se plača povračilo po 10. členu za vsak tak lokal posebej. Če se prenaša v takem primeru godba iz enega lokala v druge na mehaničen način (z ojačevalcem), se plača za tak prenos ustrezni znesek pod č) 19. člena za vsak lokal posebej. Drugo 23. člen Za odmere povračila po 24. členu tega pravilnika se razvrstijo kraji Ljudske republike Slovenije v te tri razrede: I. razred: Ljubljana, Maribor in v sezoni: Bled, Rogaška Slatina, Slatina Radenci, Dobrna; II. razred: Celje, Jesenice, Ptuj, Novo mesto. Kranj; lil. razred: vsi drugi kraji ter Bled, Rogaška Slatina, Slatina Radenci in Dobrna izven sezone. 24. člen Za uporabo radijskih aparatov v trgovskih obratih, slaščičarnah in drugih obratih, ki niso navedeni posebej v drugih členih pravilnika, se plača: mesečno za obrate y krajih I. razr. (23. člen) 200 — din n n n II* *» I®®- u n n n m* n 50.— n 25. člen Organizacije ali društva, ki prirejajo plesne vaje, plačajo za izvajanje glasbe: lt 1. če znaša povprečno število obiskovalcev 40 ali manj, 100 dinarjev mesečno; 2. če znaša povprečno število obiskovalcev več ko 40, pa 200 dinarjev mesečno; Plesne šole, ki se bavijo s poučevanjem družabnih plesov obrtema, plačajo mesečno 300 dinarjev oziroma 400 dinarjev, če znaša skupno število obiskovalcev na vseh tečajih do 100, oziroma več ko 100. 26. člen Vrtiljaki, cirkusi, godbe na sejmih in podobni obrati plačajo za izvajanje glasbe tedensko od 20 do 80 din, po sporazumu s poslovalnico Zavoda za avtorskopravno posredništvo. 27. člen Vojaške godbe plačajo za službeno igranje od 100 do 150 dinarjev letno. 28. člen Za izvajanje glasbe v javnih kopališčih na prostem se plača od 100 do 300 dinarjev mesečno, po sporazumu s poslovalnico Zavoda za avtorskopravno posredništvo. 29. člen Za glasbo na javnih krajih' v letoviščih in zdraviliščih se določi povračilo po posebnem sporazumu med poslovalnico Zavoda za avtorskopravno posredništvo ter Upravo za turizem in gostinstvo pri ministrstvu za trgovino in preskrbo. Splošne določbe i. > 'en Vsi prireditelji prireditev oziroma obrati, našteti . 1. do 29, členu tega pravilnika, morajo ob plačilu predpisanega povračila sporočiti poslovalnici Zavoda za avtorskopravno posredništvo tudi program' izvajanih ali predvajanih glasbenih oziroma književnih del z natančno navedbo avtorjev zaradi razdelitve povračil med posamezne avtorje. 31. člen lV sporih glede višine povračila po tem pravilniku odloča ministrstvo za prosveto Ljudske republike Slovenije. 32. člen Ta pravilnik velja od dneva objave v »Uradnem listu LRS«. Vendar veljajo predpisi tega pravilnika tudi za ureditev razmerja med imetniki avtorskih pravic in osebami, ki so predvajala ali izvajala književna ali umetniška dela preden je bil objavljen ta pravilnik, če ni bilo to razmerje urejeno s posebno pogodbo. Ljubljana dne 7. junija 1947. IV. št. 11163/1 Minister za prosveto LRS: Lidija Šentjurc L r. 158. Na podlagi 23. in 27. člena zakona o zaščiti avtorske pravice in splošnih navodil komiteja za kulturo in umetnost vlade FLRJ o višini avtorskih honorarjev za knji ževna, umetniška in znanstvena dela, št. 5456 z dne 16. decembra 1946, predpisuje minister za prosveto Ljudske republike Slovenije pravilnik o višini avtorskih honorarjev za književna umetniška in znanstvena dela 1. člen Za objavljanje književnih umetniških ali znanstvenih del se plača avtorju oziroma imetniku avtorske pravice honorar po vrsti, vrednosti in nakladi dela, in sicer praviloma po tiskovni poli, če ni v predpisih tega pravilnika drugače določeno. Kot tiskovna pola po tem pravilniku se šteje idealna tiskovna pola s 30.000 tiskarskimi znaki. Dela, ki se objavljajo v knjižni obliki ali v revijah, se za odmero avtorskega honorarja preračunavajo po obsegu na število idealnih tiskovnih pol. Za objavo književnih del v časopisih se plača avtorju honorar 2 do 8 din od vrstice v tolpcu, A'. Originalna dela 2. Člen X Za umetniško prozo (pripovedke, novele, črtice, skice, romane, dnevnike, drame, pesmi v prozi itd.) znaša iionorar pri nakladi do 6000 izvodov 1500 do 4500 din od tiskovne pole. Dramska dela v verzih se honorirajo po 3 členu tega pravilnika. 3. člen Za pesmi znaša honorar pri nakladi do 3000 .izvodov 10 do 35 din od verza. Za pesem do 30 tiskanih vrstic, ki ima posebno umetniško književno vrednost, lahko znaša honorar tudi do 2000 din. 4. člen Za otroško umetniško prozo znaša honorar pri nakladi 10.000 izvodov 1500 do 4500 din od tiskovne pole. Pri slikanicah za predšolske otroke, kjer je glavni del ilustracija, znaša honorar pri nakladi do 10.000 izvodov 200 do 300 din od strani teksta v prozi. Otroške pesmi se honorirajo po 3. členu tega pravilnika. 5. člen Za znanstveno teoretična dela s področja socialnoekonomskih, prirodoslovnih ved, filozofije, tehnike, kmetijstva, prava, zgodovine, umetnosti, za kritike in eseje znaša honorar pri nakladi do 4000 izvodov 2500 do 4500 dinarjev od tiskovne pole. 6 člen Za poljudnoznanstvena dela znaša honorar pri nakladi do 10.000 izvodov 2000 do 4000 din od tiskovne pole. 7. člen Za množičnopropagandna dela ter propagandnoteh-nična in kmetijska dela znaša honorar pri nakladi do 10.000 izvodov 1000 do 3000 din od tiskovne pole. 8. člen Za šolske knjige (učbenike in čitanke) se plačajo tile honorarji od tiskovne pole: a) za visoke šole pri nakladi do 3000 izvodov 2000 do 4000 din, b) za srednje šole pri nakladi do 20.000 izvodov 2000 do 4000 din, c) za osnovne šole pri nakladi do 40.000 izvodov 1500 do 3500 din. Ako ima šolska knjiga za visoke šole samostojno znanstveno vrednost v tem, da obsega avtorjeve nove znanstvene rezultate, se lahko honorira kot znanstveno delo po 5. členu tega pravilnika. 9. člen Razprave za enciklopedijo in slovarje se honorirajo po 2 do 8 din od vrstice v stolpcu. B. Prevodi 10. člen Za prevode se plačajo tile honorarji, ne glede na višino naklade: 1. za umetniška književna dela (vštevši otroška) v p.rozi, 800 do 1500 dip od tiskovne pole, 2. za pesmi 5 do 20 din od verza, 3. za znanstvena socialnoekonomska In filozofska dela 800 do 2000 din od tiskovne pole, 4. za vse drujrp prevode 600 do 1000 din od tiskovne 11. člen Najvišje stopnje honorarjev po 10. členu se smejo plačevati samo za odgovoren prevod, to je prevod, pripravljen za tisk, ki mu ni potrebna nikakršna redakcija. 12. člen Poleg honorarja prevajalcu plača založnik za dela, ki izidejo v knjižni obliki, kot honorar avtorju originalnega dela oziroma imetniku avtorske pravice, kolikor ni v 23. členu tega pravilnika drugače določeno, tele zneske: 1. neslovenskemu jugoslovanskemu avtorju 60% honorarja, ki bi ga prejel po predpisih tega pravilnika za originalno delo, 2. tujim avtorjem 5—10% od prodajne cene celotne naklade, računajoč kot podlago detajlno prodajno ceno broširanega izvoda. V izrednih primerih se sme plačati na zahtevo tujega avtorja tudi višji odstotek, toda le z odobritvijo ministrstva za prosveto. C. Drugo. 13. člen Za sestavljanje tujejezičnih slovarjev in leksikonsldh slovarjev znaša honorar 1000 do 3000 din od tiskovne pole. ~ ' " ' '' 14. člen Za sestavljanje antologij umetniške književnosti znaša honorar od 800 do 1200 din, za sestavljanje drugih antologij pa 200 do 800 din od tiskovne pole. Razen tega mora plačati založnik domačim avtorjem za ponatis dela v antologiji honorar kot za prvo izdajo tega dela, v kasnejših izdajah pa po določbah 20. člena tega pravilnika. 15. člen Za prirejanje zbranih ali Izbranih del znaša honorar pri nakladi do 6000 izvodov 800 do 1200 din od tiskovne pole. 16. člen Za sestavljanje zbornikov pravnih predpisov in zbornikov arhivskega materiala znaša honorar 200 do 600 din od tiskovne pole. 17. člen Za sestavljanje bibliografskih del, katalogov, indeksov, registrov in podobno znaša honorar od 300 do 800 din od tiskovne pole. Če ima bibliografsko delo pomen znanstvenega dela, so honorira po 5. členu tega pravilnika. 18. člen Za uvode, komentarje in opombo prireditelja ali urednika pri književnih umetniških ali znanstvenih delih znaša honorar 1000 do 4500 din od tiskovne nole. 19. člen Za izdajo glasbenih de] (skladb) znaša avtorski honorar 10 do 20% od prodajne cene celotne naklade. Č. Splošne določbe 20. člen Avtorski honorarji, navedeni v sprednjih členih, se plačajo za prvo izdajo. Če dejanska naklada preseže v tem pravilniku navedeno število, se presežek šteje za drugo izdajo. Za drugo izdajo se plača avtorju 60% honorarja, do-ločenega za prvo izdajo, če je naklada večja od polovice prve izdaje. Če je naklada manjša od polovice prve izdaje, se plača kot za tretjo izdajo. Za tretjo izdajo se plača avtorju 40 %, za četrto 30 %, za pete in nadaljnje izdaje pa 20% honorarja, določenega za prvo izdajo. Predpisi tega člena se ne nanašajo na izdaje glasbenih del. 21. člen Če je delo že izdal kak drug založnik v območju Federativne ljudske republike Jugoslavije, plača novi založnik zanj honorar kot za drugo izdajo. Vendar se za celotna zbrana avtorjeva dela plača honorar, ki je določen za prvo izdajo, čeprav so bila posamezna dela že prej objavljena. 22 člen Če avtor predela svoje delo in obsega predelava najmanj 25% prvotnega dela, se plača honorar kol za prvo izdajo. 23. člen Avtorski honorarji, določeni v tem pravilniku, plačajo tudi za književna umetniška in znanstvena dela, pri katerih je imetnik avtorskih pravic država. Vendar se v primerih, kjer je postala država imel-nik avtorskih pravic po 11. členu zakona o zaščiti avtor-vske pravice, plača za dela slovenskih avtorjev honorar kot za peto izdajo, pri delih neslovenskih jugoslovanskih avtorjev pa 12% honorarja, ki bi ga plačal založnik za izvirno delo po tem pravilniku. Za ljudske izdaje z naklado nad 3000 izvodov se plačata v takem primeru za dela slovenskih avtorjev 2%, za dela drugih jugoslovanskih in tujih avtorjev pa 1% od prodajne cene celotne naklade, računajoč kot podlago detajlno prodajno ceno broširanega izvoda. Kaj velja /.a ljudsko izdajo, odloči v dvomljivih primerih ministoi vo za prosveto. Za objavljanje del v šolskih knjigah (čitankah in pomožnih šolskih berilih) se državi kot imetniku avtorskih pravic ne plača avtorski honorar. 24. člen Od avtorskega honorarja, dogovorjenega na podlagi tega pravilnika, se izplača 50%, ko se rokopis končno sprejme za tisk, ostanek pa, ko delo izide. Dovoljeni so predujmi na honorar pred temi roki, V izrednih primerih se smejo z odobritvijo ministrstva »a prosveto dogovoriti med imetnikom avtorske p.ra- vice in založnikom tudi daljši roki za plačilo avtorskega honorarja. / 25. člen Pogodbe, sklenjene pred objavo tega pravilnika, ostanejo v veljavi, če so vsaj na polovico že realizirane, t. j. če je rokopis že izročen založniku in del honorarja avtorju že izplačan. 26. člen Ta pravilnik velja od dneva objave v »Uradnem listo Ljudske republike Slovenije«. Ljubljana dne 16. junija 1947. IV št. 11162/1—47. Minister za prosveto LRS: Lidija Šentjurc 1. r. 154. Odredba Po 16. členu uredbe o pristojbinah za zdravljenje v državnih bolnicah in zdraviliščih za tuberkulozne v zvezi z 8. in 9. členom iste uredbe ter v zvezi z uredbo o zdravljenja nepremožnih odrejam: # I Vsakodnevno, dalje časa trajajoče serijsko rentgensko obsevanje na onkološkem zavodu se ne smatra niti za običajno ambulantno storitev po 8. členu uredbe o pristojbinah za zdravljenje v drž. bolnicah in zdraviliščih za tuberkulozne niti za redno zdravljenje v bolnici z oskrbovanjem bolnika izven bolnice. Zato za ta specialen primer odrejam, da onkološki zavod še nadalje pobira tele pristojbine za obsevanje po dejanskih stroških: za vsako načeto serijo rentgenskega obsevanja 50 dinarjev in poleg tega Še za vsakih 10 R od 1—5000 R po 1 din, za vsakih 10 R nad 5000 R pa 0.50 din, - H V točki I. določene pristojbine plačajo plačila zmožne osebe oziroma Državni zavod za socialno zavarovanje za svoje zavarovance, ki se izkažejo z napotnico soc. zavarovanja. Upravičenci do popolnega brezplačnega zdravljenja po uredbi o zdravljenju nepremožnih, ki se izkažejo s potrdilom krajevnega ljudskega odbora o tej pravici, ne plačajo ničesar; upravičenci do delnega brezplačnega zdravljenja pa plačajo 50% pristojbine, navedene v točki I. Glede pristojbin, ki niso plačane po določbi drugega odstavka tega člena, se postopa po pravilniku o odpisovanju stroškov za zdravljenje nepremožnih (Ur. list LRS št. 131/22—47). III \ Pristojbino v točki I. ne plačajo bolniki, ki so sprejeti na redno zdravljenje na kateri koli od