Ameriška
7%/1/1 El 1 €/% 111— M O/1/1F
AMERICAN IN SPIRIT POR6IGN IN LANGUAG€ ONLY
SLOV€NIAN
MORNING N€WSPAP€R
NO. 23
CLEVELAND 3, O., WEDNESDAY MORNING, FEBRUARY 3, 1954
ŠTEV. LIV —VOL LIV
zaveznikov nad sovjetskimi načrti
novimi gospodarji ni v ničemer spremenila
BERLIN. — Kljub smehljajem, kavijarju in vodki, česar so bili deležni zapadni ministri oni dan na večerji v sovjetskem poslaništvu, je Molotov jasno pokazal, da se sovjetska zunanja politika ni spremenila.
Eno vprašanje, radi katerega so prišli John Foster Dulles, Anthony Eden in Georges Bidault V Berlin, je bilo odgovorjeno. — Način, s katerim je Molotov odgovoril na to-vprašanje, sicer nujno ne pomeni, da se mora konferenca raziti, pomeni pa, da je Molotov ugasnil zadnji brleči
kot sredstvo za zlomljen j e Ev-robskega obrambnega sistema, za čigar izgradnjo so žrtvovale Združene države in njene zaveznice bilijone dolarjev Zapadne države hočejo, kakor sta poudarjala Eden in Bidault, privesti Nemčijo nazaj v sistem reda s tem, da ji zagotovita uspeh, in z izvajanjem neke kontrole nad možno nemško milita-rizacijo v bodačnosti.
Z drugimi besedami:	Zapad
pravi Sovjetom: Spravimo Nemčijo nazaj, nakar boste lahko pazili nanjo.. Sovjeti pa pravijo:
plamenček upanja, da se bo da-1 Izločimo jo, pa ne bo treba ni-lo s Sovjetijo vendarle doseči komer paziti nanjo.
te ali one vrste sporazum.
Pozicija Sovjetske zveze in za-padnih držav ne more biti bolj
Glavna namera za to potezo je bila podčrtana po dejstvu, da je Molotov naredil v ponedeljek
JAMES ROOSEVELT POJASNJUJE
Zaradi škandala, ki so ga povzročile obtožbe nje gove bivše žene, je moral odstopiti od kandidature za zvez. kongres.
daleč narazen kakor je. Obe pa j svoj naj večji poizkus za aktivno vidita v Nemčiji osrčje evropske zvezo s Francijo. Predočeval je
Varnosti in ključ za preprečitev tretje svetovne vojne.
Poleg tega hoče Molotov izra-
biti poravnavo glede Nemčije j mir Evrope..
vizijo, kako si Sovjetija in Francija podajata roke preko Nemčije ter s tem jamčita bodoči
Jugoslavija se baje ne bo vrnila za rdečo zaveso
Tako je izjavil nek uradnik jugoslovanskega zunanjega ministrstva.
i
BEOGRAD. — Nek uradnik Zunanjega ministrstva je izjavil, da nima Jugoslavija nikakega kamena obnoviti “starodavnih Vezi” z ruskim svetom onkraj železne zavese.
Isti uradnik je dejal, da je Predsednik Tito odklonil to idejo še preden je bila izrečena, da bi se Jugoslavija vrnila v sovjetsko območje.
V svojem govoru v parlamentu pretekli petek, ko je bil Tito zopet izvoljen za predsednika Jugoslavije, je dejal, da bo Jugoslavija ostala pri svojih “sedanjih prijateljih” — ob Zapa-du.
Kakor znano je Kominforma Tita izključila, toda v zadnji izdaji svojega glasila pa ga je prižela zopet napadati ter pozivati JU-gdslovansIko ljudstvo, naj obnovi svoje zveze s komunističnim svetom.
DEČEK-OPICA? '
TAIPEH, Formoza. —Nek tukajšnji časopis sporoča o najdbi i3-letnega dečka, ki izgleda ka-°r gola opica (opica brez dla-kn)- . Dečko gibčno pleza in skaČe po drevju ter se preživlja ^ kačami in mrčesom. Visok je .ri čevlje in osem palcev ter mia večje noge kalkor normalen °drasel mož..
kuhanje vulkana na
Siciliji
Messina, sidiija..Tukaj
Pričel zopet bruhati vulkan r°mboli. žar, ki prihaja iz nje-dai^a ^re^a> Je videti 40 milj
'dnevi i
anes večinoma oblačno. Po-
m ponoči naletavanje sne-ltl mrzlo.
Paketi za Poljsko naj financirajo rdečo proti-amer. propagando
Senator Douglas zahteva za-tvoritev poljske agencije za pošiljanje zavojev v New Yorku.
WASHINGTON. — Senator P. H. Douglas, demokrat iz Illinoi sa, je zahteval takojšnjo vladno akcijo, da se onemogoči komunistični poljski financiranje pre-kucuškh aktivnosti v Združenih državah s pomočjo paketov iz Amerike. Zahteval je od justič-nega tajnika Brownella, naj pobrska po zadevah Poljske agencije PKO Trade Incorporation v New Yorku, kateri naj se odvzame dovoljenje za poslovanje.
Istočasno je senator Douglas predložil resolucijo senata, s katero se apelira na predsednika Eisenwerja, da ukine ves uvoz iz Poljske zaradi krivične diskriminacije proti Združenim državam..
Douglas je rekel, da namerava Poljska, pričenši prihodnji ponedeljek, naložiti visoke davke na ves ameriški uvoz. Dejal je, da bo to storila z namenom, da prekine tok ameriških paketov v Poljsko, katerih prihaja zdaj tja po 100,000 na mesec in da se podpre poljska propaganda, da je v Združenih državah pomanjkanje živil.
Douglas je dejal, da bodo ti davki znašali $125 na novo in obnošeno obleko, $37 na par moških čevljev in $15 na funt kave. Ta davek bodo pobirali od Poljakov, ki bodo prejeli darilne zavoje iz Amerike...
Nobenega davka pa ne bo na pakete, ki bi jih Poljaki, ameriški državljani, kupili in poslali s posredovanjem gori omenjene agencije, glede katere senator Douglas zdaj zahteva, da se jo zapre..
------o------
Visoka odškodnina
CHICAGO.. — Chicago, Mil-wauke and St. Paul železniška družba je morala plačati po sodnem odloku 44-letnemu Isacu O. Maynardu, očetu petih otrok, — $420,000 odškodnine. Omenjeni je izgubil v železniški nesreči o-be nogi, eno roko ter skoraj vse prste na preostali roki.
LOS ANGELES. — James Roosevelt, najstarejši sin pokojnega predsednika Roosevelta, je v ponedeljek zvečer zanikal, da bi prešuštvoval z dvanajstimi ženskami. Dalje je izjavil, da je bil “blackmailan” ali prisiljen podpisati pismo, v katerem priznava prešuštvovanje devetimi ženskami. Tisto pismo, o katerem je vedel, da ne vsebuje resnice, je podpisal v strahu in skrbi za svojega očeta, — predsednika, katerega ni hotel obremeniti še z novimi skrbmi. To pismo, je rekel, je bilo cena, katero je zahtevala njegova žena, da prekliče svojo tožbo za ločitev zakona.
Rooseveltu, ki je naznanil svojo kandidaturo za zvezni kongres iz 26. .distrikta, je bilo naročeno (od demokratske stranke), naj zaradi tega škandala kandidaturo umakne. (To je tudi vzrok, da pišemo o tej zadevi tudi mi, ki sicer takega perila po naših kolonah ne peremo. Ured).
V zvezi s tem naročilom ali u-kazom je Roosevelt dejal: “Prav. Jaz sem že razvezal vse svoje prijatelje in kampanjske delavce, ki so mi ponudili podporo, njihovih obveznosti. Odločil sem se, da ne bom predložil svojega imena na prihodnji seji distrikt-nega koncila, ki se bo vršila 11. februarja.”
“Moja žena me je obdolžila najsramotnejših dejanj, s katerimi je mogoče obtožiti kakega moža.” je rekel na konferenci s časnikarji. “Vsaka posamezna trditev o prešuštvovanju z dvanajstimi ženskami je zlagana in popolnoma brez podlage.”
Nato je izrazil javno obžalovanje napram onim devetim ženskam, ki so bile imenovane v do>-tičnem pismu leta 1945, katerega je on podpisal na zahtevo svoje žene Mrs. Romelle Schneider Roosevelt.
Vso EvrODO ie obiskala < Zam’s,i Sovjelije in zapadnih držav glede združitve
! in obrambe Nemčije so si tako nasprotne, kakor sta si nasprotna zemeljska tečaja. - Nemčija ne sme pod nobenim pogojem v nikak obrambni sistem in v nikak vojaški pakt, pravi Molotov.
huda zima s strupenim mrazom
Zima je zahtevala nad štirideset žrtev. — Reke po vsem kontinentu zamrznjene.. — Viharji na Jadranu.
Nagrada za prijetje tatov
ELYRIA, O. — Roy E. Frank-hauser je izjavil, da bo plačal 3,000 dolarjev nagrade onemu, ki bi pripomogel do aretacije štirih maskiranih roparjev, ki so 24. januarja vdrli v njegov dom, kjer so zvezali osem ljudi, ukra-li $7,000 v gotovini in bondih, nato pa odnesli pete.
Tatvina draguljev
MONTREAL. — Vlomilci so navrtali jekleno blagajno v petem nadstropju Diamond Industry Ltd., ukradli za $75,000 draguljev in pobegnili.
LONDON. — Najhujša zima, kar jih pomnijo v Evropi v zadnjih eiedmih letih, je zahtevala koncem preteklega tedna nad 40 človeških življenj, marsikje pa se je izkazala tudi za hudomušno.
Silen mraz, ki je povzročil 30 smrti v Angliji, 10 v Franciji in nadaljne drugod, je bil kriv da so zamrznile in se zamašile trobente vojaške godbe, ko je svi rala narodno himno pred mestno hišo v Lyonsu na Francoskem.
V	tovornih avtomobilih za prevoz vina, v talko imenovanih tankih, je v Bourgogne okraju na Francoskem zmrznilo vino.
V	Folkestone v Angliji pa so roke gasilcev primrzile k cevem oziroma k njihovim brizgalnikom iz medi, ko so gasili nek požar.
V	švicarskih Alpah je padla temperatura 12 stop nj pod nič-o, v Angliji pa šest nad ničlo.
Po vsem kontinetu so zamrznile reke. Kanali in pristnišča v Angliji, Holandiji in Nemčiji so polna ledu.
V	Lizboni na Portugalskem, kjer ni skoraj nikoli snega, so imeli gost metež..
V	Jugoslaviji, kjer je divjal hud snežni vihar, je zelo okrnjen železniški promet. Burja, ki piha prelko Jadrana in obali z naglico 70 milj na uro, je pognala mnogo ladij v pristanišča iskat zavetja./.
------o------
Novi grobovi
Mrs. Rose Crevar
Po dolgi bolezni je preminula' v ponedeljek zvečer v Državni
Sovj'etiia hoče “nevtralizirano” Nemčijo, toda za padni zavezniki zdaj vedo, kaj pomeni ta izraz v komunističnem besednjaku. — Izgleda, da bo berlinska konferenca popolna izjalovitev.
BERLIN. — Sovjetski zunanji — Sovjetski zvezi”, je rekel Mo-
minister Molotov je v ponedeljek predložil konferenci zunanjih ministrov take zahteve glede mirovne pogodbe za Nemči jo, da jih predstavniki Zapada ne bodo mogli sprejeti Če bi bilo po njegovem, bi ostala združena Nemčija tako rekoč neoborožena s sovjetsko armado pred svojimi vrati in s komunisti v vseh ključnih pozicijah. — Obramba Nemčije naj bi obstojala malone iz samega protiletalskega topništva..
Zapadni ministri vseh treh zapadnih sil so v ponedeljek zvečer priznali, da je konferenca na tej točki toliko kot izjalovljena.
Sovjetski minister je napadel idejo obrambe evropske skupnosti s pridruženimi nemškimi četami kot zapreko miru.
Angleži malodušni
Skoraj v isti sapi je Molotov pozival Francijo, naj se odpove tej obrambni skupnosti in naj si išče prijateljstva v Kremju.
Najbolj malodušni so Angleži; Amerikanci so ravndušni, ker so od Molotovi jeva pričakovali najhujšega.
Nekdo od britanske delegacije je dejal, da ni Molotov pokazal nobenega znaka, da bi bil pripravljen proučiti Edenov načrt, ki so ga indorsirale vse tri zapadne sile.
Molotov je v svojem 50 minut trajajočem govoru, stremečem po porazu načrta Evropske armade enkrat za vselej, dal jasno razumeti Amerikancem, Britancem in Francozom, da Kremelj noče slišati o nobenem sporazumu, ki bi dovoljeval, da bi se en sam nemški vojak vklju-
bolnišnici Mrs. Rese Crevar, ro- -p y 2apadni obrambni sistem.
jena Zupan, stanujoča na 3634 E. 80.
T^ko je tudi potisnil na stran St. Ranjka je bila doma iz cja 3pi0p njso argumentira-
POTRESI NA GRŠKEM ATENE, Grija.. — Jonska o-toka Keffalinia in Itako, kjer je silo ob potresu lanskega avgusta ubitih 1,000 ljudi, so potresli novi potresni sunki.
Priporočamo vedno in povsod veliko pazljivost, to ni dobro samo za druge, ampak prav tako za nas same!
vasi Kamniška Iva na Hrvat-skem, odkoder je prišla sem pred 33 leti. Spadala je k društvu Bratska Sloga št. 15. S. N. F. Tukaj zapušča žalujočega soproga Samuela, sinova Mayron in Luban in več vnukov, brata Josipa v West Parku. Pogreb blage pokojne se bo vršil v petek zjutraj ob 8:30 iz Louis Ferfolia pogreb, zavoda v cerkev sv. Lovrenca ob 9. uri, potem na Kalvarija pokopališče.
Anton Razinger
Po dolgi in mučni bolezni je umrl na svojem domu na 18601 Shawnee Ave., Anton Razinger, star 67 let. Tukaj zapušča žalujočo soprogo Mary, rojena Kolenc in brata Franka ter več sorodnikov. Rojen je bil v vasi Begunje na Gorenjskem, kjer zapušča tri sestre: Anno, Rose in Johanno, ter brata Louis in več sorodnikov. V Ameriki je bil 44 let. Zadnjih 10 let je bil zaposlen pri Carling’s Brewery. Bil je član društva Kras št. 8 SDZ. Pogreb se vrši v petek zjutraj ob 8 :45 iz Jos. Žele in Sinovi pogrebnega zavoda na 458 E. 152 St. ter v cerkev Marije Vnebovzete ob &:30 in nato na sv. Pavla pokopališče.
nja vriedne, izjave britanskega ministra Edena in Francoza Bi-daulta, da bi Evropska armada ščitila prav tako Sovjetijo kakor druge države pred vzpostavo nemškega militarizma, ko bi bila Nemčija enkrat združena.
“Mi ne moremo in ne smemo pozabiti, da je imel Hitlerjev napad na Sovjetsko zvezo za posledico, da je bilo 1,700 mest in trgov ter nad 70,000 vasi deloma ali popolnoma požganih in uničenih”, je grmel Molotov v odgovor.
“Neposredna škoda, povzročena v onih delih Sovjetske zveze, ki so jih zasedle Hitlerjeve čete, je znašala 128 milijard dolarjev”, je rekel sovjetski zunanji minister.
Molotov obtožuje
Molotov je obdolžil Združene države in Veliko Britanijo, da izvajajo “Hitlerjevo politiko” z razvijanjem mednarodnega sistema vojaških oporišč v bližini sovjetskih meja.
“Politični načrt tako imenovane Evropske obrambne skupnosti je, prizadevanje treh držav— Amerike, Britanije in Francije —- da ustvarijo skupno z oficiel-nimi gospodarji Zapadne Nemčije vojni blok proti četrti državi
lotov.
Glavne točke sovjetskega načrta
Molotov je dejal, da pogodba mora:
ZABRANITI združeni Nemčiji priključitev h kateremu koli bloku ali vojaški zvezi.
PREKLICATI za vedno nemško oblast nad ozemlji, ki sta jih zasedli Sovjetija in Poljska ob koncu vojne.
OMEJ UTI bodoče nemške kopne, pomorske in zračne sile na sposobnost obrambe svojih meja in protiletalske obrambe.
“To je edina pot, ki more privesti do vzpostavitve nemške skupnosti”, je rekel Molotov.
Zapad pa noče ničesar slišati o sovjetski “nevtralizaciji” Nemčije, ker te vrste “nevtralizacije” že predobro pozna.. Zapad je dal nadvse jasno razumeti, da ne bo dovolil, da bi prišlo 68 milijonov Nemcev pod komunistično oblast..
Potrtost zaveznikov Konferenca bo sicer še vedno razpravljala o nemškem vprašanju, ko se bo posdvetovala zdaj v sovjetskem poslaništvu, toda zavezniki so že tako malodušni, da so pripravljeni načeti tretjo in zadnjo točko na sovjetskem speredu: Pogodbo za neodvisnost Avstrije.
Razne drobne novice iz Clevelanda in te okolice
Izredna seja—
Kljub Ljubljana ima v četrtek zvečer izredno sejo, na kateri bo razpravljal o proslavi 25-letnice 30. maja letos. Vsi člani vabljeni.
Trideseti dan—
V četrtek ob 6:30 bo v cerkvi Marije Vnebovzete sv. maša za pok. Frances Kavčič na 30. dan njene smrti.
Dr. L. Ukmarjev nov urad—
Dr. L. Ukmarjev urad nad Er-štetovo vinarno na 6802 St. Clair Ave. ima tel št. UT 1-9677. Kdor bi ga klical na stanovanju, naj kliče: UL 1-4932.
Na potu v staro domovino—
Preteklo soboto sta se na jugoslovanskem parniku “Srbija” odpeljala iz New Yorka Karl Marinčič v Veliki Gaber na Dolenjskem, Janko Smičiklas v Žum-berak na Hrvatskem. Oba imata namen tamkaj ostati stalno. Potujeta s posredovanjem tvrdke Kollander. Srečno pot! Dospela iz starega kraja—
Zadnji teden je s parnikom dospela Mrs. Olga Arsič, katere mož je umrl nekaj dni pred njenim odhodom iz Belgrada. Da-siravno je bila obveščena o smrti svojega moža, je vseeno nastopila dolgo pot v Cleveland. Sedaj stanuje pri svojih prijateljih. V seboto se je z letalom pripeljal iz Zagreba mladoletni Ivan Mesič k svojemu očetu Ivan Mesiču na 1251 E. 79. St. Vse potrebno za potovanje je preskrbela tvrdka Kollander. Dobrodošla v naši naselbini!
Pobegli sovjetski diplomat razkriva vohunsko mrežo
Vohunski krog, v katerega so bili morda zapleteni tudi Amerikanci, je deloval na Daljnem vzhodu.
TOKIO. — Nek sovjetski diplomat, ki se je zatekel za svoje zavetje k ameriški inteligenčni službi, je povedal tajnosti sovjetskega vohunskega kroga na Daljnem vzhodu. Rečeno je, da utegnejo biti v ta krog zapleteni tudi Amerikanci..
Ta diplomat je Jurij Rastovo-rov, pobegli drugi tajnik sovjetske misije na Japonskem, ki se je pred desetimi dnevi sam izročil ameriškim agentom.
Ameriške oblasti so mu dovolile politično pribežališče pred njegovimi sovjetskimi gospodarji, ki bi ga gotovo “likvidirali” če bi ga zdaj dobili v pest. ---------------o-----
Sin verskega voditelja
v Iranu aretiran
TEHERAN, Iran. — Tukaj je bil aretiran Abolmali Kashani, sin oblastnega politično - verskega voditelja Kashanija katerega so že prej zaprle čete premierja Zahedija, ker je tiskal protivladno propagando.
Potrditev obsodb
SEOUL. — Smrtne obsodbe, ki so bile izrečene nad kolovodji zarote proti predsedniku Syng-manu Rheeju, je vrhovno sodišče Južne Koreje potrdilo.
“GUNG HO SEN HEY!”
CLEVELAND. — Tako se bodo danes pozdravljali Kitajci v Clevelandu in drugod, ko si bodo voščili novo leto, katero danes praznujejo.. .
Hkrati bodo praznovali 43. leto kitajske republike kakor tuli Leto konja 4651 po Konfucijevem koledarju.
OTROKA ZGORELA
SANDUSKY, Ohio. — V ponedeljek zvečer sta zgorela enoletna Sue Dietrich in njen dve-letini bratec Jimmy, ko je ogenj uničli “trailer” ki je bil dom njunih staršev.
Njuna 22-letna mati je bila ob času požara v neki pralnici, oče pa tudi na svojem delu v tovarni.
NAJNOVEJŠE VESTI
VATIKAN. — Papeževa bolezen se je obrnila na slabše. Poklican je bil baje angleški specialist, ki je zdravil pokojnega kralja Georgea VI.
CLEVELAND. — Stanley H. Krupinski, 37 let stari raketir, je bil snoči ustreljen nekaj trenutkov nato, ko je stopil iz neke brivnice na zapadni strani mesta-
CLEVELAND. — Snoči so našli nezavestnega v njegovi garaži na 5219 Ira Ave. policijskega poročnika Alfreda J. Weberja, ki je ležal z revolverjem ob sebi ob tleh, toda revolver ni bil izstreljen.
CLEVELAND. — Predsednik Turčije Celal Bayar, ki se nahaja zdaj na svojem potu po Združenih državah v Clevelandu, je snoči izjavil, da je Turčija pripravljena dati Združenim državam oporišča, ako jih žele.
Ameriška Domovhua
Kaocucms


CLrlr Ave.
HJEndprsoa 1-062S
CifcTeiand S, Ohio
Published daily except Saturdays, Sundays and Holidays
General Manager and Editor: Mary Debevec
NAROČNINA
Za Zed. države $10.00 na leto; za pol leta $6.00; za četrt leta
$4.00.
Za Kanado in sploh za dežele izven Zed. držav $12.00 na leto. Za pol leta $7.00, za 3 mesece $4.00.
SUBSCRIPTION RATES
United States $10.00 per year; $6.00 for 6 months; $4.00 for 3 months.
Canada and all other countries outside United States $12.00 per year; $7 for 6 months; $4 for 3 months.
Entered as second class matter January 6th, 1908 at the Post Office nt Cleveland, Ohio, under the act of March 3rd, 187.9.
| BESEDA IZ NARODA
“Modrostovne cvetke” z rdečih trat
No. 23
Wed., Feb. 3, 1954
Titovsko snubljenje zahodnih socialistov ne uspeva
Po svojem izključenju iz Kominforme so jugoslovanski komunisti začeli iskati zveze s socialisti. Titovci so posvetili posebno pozornost socialističnim strankam v Aziji. Udeležili so se raznih njihovih konferenc in bili vedno pripravljeni s kopo nasvetov.
Da bi pri iskanjti zvez s tujimi socialističnimi stranka-ini lažje uspeli, so Osvobodilno fronto spremenili v Socialistično zvezo delovnega ljudstva in stalno poudarjali svoj “socializem.”
Vabili so predstavnike vseh mogočih socialističnih strank na obisk v Jugoslavijo. Najvidnejša gosta sta bila bivši predsednik angleške vlade Clement R. Attlee in njegov tekmec v angleški delavski stranki A. Bevan.
Eden kot drugi sta se mudila v Jugoslaviji več časa in po svojem povratku napisala, kaj sta videla. Sicer sta imela za jugoslovanski “socializem” nekaj prijaznih besed, vendar pa sta odkrito povedala, da titovstvo z zahodno demokracijo nima nobene sličnosti.
Več prijaznosti in naklonjenosti je pokazala do Tita vdova predsednika F. D. Roosevelta Eleanor. Komunistični mogotec ji je bil kar nekam všeč, tudi razmere v Titovini se ji niso zdele preslabe. V pismeni debati z dr. C. Žebotom in nekaterimi drugimi pol. begunci iz Jugoslavije pa se je izkazalo, da Mrs. E. Roosevelt o jugoslovanskih razmerah pred vojno niti pojma ni imela in ji je bila primerjava s sedanjim stanjem nemogoča. Ker sama ne zna nobenega izmed jugoslovanskih jezikov in se je posluževala samo uradnih titovskih tolmačev, je razumljivo, da je zvedela samo to, kar so ji titovci pustili.
Med raznimi socialisti, ki so jih titovci povabili na obisk in jih primerno pogostili, da bi jih pred svetom pohvalili, jim tako pomagali dobiti v svetu “socialistično” legitimacijo in spodbili razne očitke, je bil tudi znani avstrijski socialist Benedikt Kautsky. Jugoslavijo je obiskal kot član odposlanstva avstrijskih socialističnih časnikarjev.
Po svojem povratku pa je Avstrijec kljub vsem pričakovanjem napisal članek, ki je izšel v glasilu socialistične stranke za Štajersko “Die neue Zeit.’ V njem je Kautsky prav tako odkrit, kot je bil vodja britanske delavske stranke K. Attlee.
Zapisal je odkrito in jasno, da obstojajo v Jugoslaviji samo takšne delavske zveze in druge organizacije, ki jih odobri vlada, in da ni tam nobene svobode združevanja. Piše, da je v Jugoslaviji mnogo načelnih nasprotij, ki onemogo-čujejo, da bi se titovstvo združilo z mednarodno organizacijo delavstva. Ta nasprotja so po Kautskem v tem, da je v Jugoslaviji še vedno komunizem, da deluje samo ena stranka, da ni svobode društev, sestankov in tiska ter končno, da ni mogoče obveščati naroda o stvarnih razmerah izven mej domače države.
Titovski tisk je na to poročilo užaljeno odgovoril, toda spodbiti ga ni mogel. Priznal je, da ima jugoslovanska družabna ureditev zares neke leninistične poteze, toda jugoslovanski komunisti da so ponosni na nje. Za malo se jim zdi, da avstrijski socialist ne razume, da je to jugoslovanska pot “socializma.” Zagrebški “Vjesnik,” glasilo Hrvaške komunistične partije, zameri Kautskemu posebno to, da sodi “demokracijo po modelih — ena stranka, dve stranki — ne pa po stvarnosti.”
Tito se je zavzemal za sprejem svojih delavskih sindikatov v mednarodno delavsko zvezo. Prošnjo za sprejem so odklonili. Iskal je tesnejših zvez s socialističnimi strankami. zastonj. Socialisti v Evropi kot tudi drugod po svetu so spoznali, da Titov “socializem” z zahodno demokracijo nima nobene podobnosti, da je razlika med njim in socialno demokracijo tolika, da jo ni mogoče premostiti.
Mednarodni socializem je Tita odklonil že pred sporom z Milovanom Djilasom. ki je imel po samih Titovih besedah največ smisla in najboljše zveze z Zahodom. Zanimivo bi bilo vedeti, kaj mislijo Bevan in drugi Djilasovi prijatelji na Zahodu o Titovem “socializmu” danes.
Djilas se je zavzemal za socializem zahodnega tipa, zahteval je enakost vseh državljanov ored zakonom, zahteval odpravo predpravic članov partije. Obsodi! je rdečo nasilni-škc moralo, čeprav je med vojno tudi sam moril v množicah. “Čas revolucije in nasilja je minil,” je. svaril.
Tito, Kardelj, Rankovič in drugi so nekaj časa dajali črnogorskemu komunistu prav, ko pa je ta le preveč odločno -ačel obsojati dotedanje komunistično zločinsko početje, so mu naglo zavili vrat.
“Od svojega rojstva do danes sem se čutil svobodnega in sem svobodno živel in delal. Upam, da bom lahko še naprej svoboden človek,” je dejal Djilas na zasliševanju pred Centralnim komite:em. Mož se je zmotil. Bil je svoboden le dotlej, dokler ;e bil zvest sluga komunizma, kakor hitro je začel misliti z lastno glavo in hotel iti svojo pot, je bilo njegove svobode konec.
"M. Djilas kljub svoji toliko hvaljeni brihtnosti tega ni spoznal, spoznali pa so to socialisti in drugi obiskovalci z zahoda, zato Tita tudi niso marali v svojo sredo.
(Nabral Andrej ček)
Duluth, Minn. — Dobri in pošteni rokodelci ,so zlata vredni, je stari rek. Tudi dobri dopisniki listov so pohvale vredni. Najvažnejša kvalifikacija dobrega dopisnika je, da je pošten, da piše in poroča resnico. Da mu je mogoče biti tak, mora biti tudi primeroma razsoden, da zna ločiti laž od resnice, kadar zbira snovi za svoje dopise. Pri pisanju člankov in dopisov mora dopisnik biti moralen. Kakor vestnega človeka njegova vest opominja, da nepošteno^ in poštenega človeka nevredno je: krasti, ubijati, ali kakotršnokoli škodo delati, ga opominja tudi, da je grdo in poštenega človeka nevredno: lagati in lažnjivo govoriti o svojih bližnjih. In dopisniki, ki vedo-ma lažejo ,v .svojih dopisih, ali laži drugih razširjajo s» ljudje, ki zelo malo razumejo, so zelo malo razsodni in s svojo lastno pametjo dosti ne mislijo, pač pa nerazsodno ponavljajo ono, kar od drugih slišijo ali sprejmejo ter isto razširjajo naprej. So to ljudje nekakega klepetuljskega značaja nekake papige v človeški podobi, ki ponavljajo za drugimi. Tisti, ki pa so razsodni in ki vedo v takih slučajih 'kaj delajo, ko laži ved orna razširjajo, so pa v tem oziru veliki brezvestni nemoralneži, ker to vedoma delajo.
Med sle,venskimi listi v Ameriki ima menda najbolj čudne dopisnike ‘‘Prosveta.” Poleg teh tudi čudne urednike in korektorje dopisov. To si razlagam iz tega, ker dopisniki so lahko že taki ali taki. Njim ni znana časnikarska etiketa (pravilno vedenje pri dopisovanju in poročanju,) ampak u red ni k-kqr oktor bi moral vedeti, kaj je pošteno objaviti in kaj ne. Zadnji nosijo večjo odgovornost kat prvi.
Ker je tako kakor je pri “Prosveti,” zato so v njenih kolonah dopisi, katerih dopisniki so vsega pomilovanja vredni.
Vsak dopisnik je pa tak, v ka-koršnem okolju zraste. Na .primer: Znani Janez Dckar st. iz Euclida piše dne 21. jan. t. 1. svoje spomine in piše med drugim:
“Spominjam se tudi tistega umazanega dela v Ljubljani, kjer smo čistili gnojnico ponoči, ko so ljudje spali . . .”
Ali je čudno, da Lokar večkrat krene s svojimi dopisi v prosta-štvo? Kaj še! Mož, ki se razvname pri pisanju pozabi, da ima pero v rokah — misli pač, da ima v rekah še vedno ljubljanske vile in golido in se ves srečen počuti popolnoma zamaknjen v svoj nekdanji poklic!
Dne 25. jan. t. 1. operira sko-ro z enakim “orodjem” dopisnik “Prosvete” Anton Jurca. Piše nekaj o aufccimobilski industriji, daje automobilskim družbam nasvete in jim bere vsake vrste le-
spoštovanja do vaše starosti prepuščam ugotovitev vam samemu!
Z dne 28. jan. t. 1. berem v “Prosveti” dopis Johna Homez iz Auburna. Bil je na pogrebu svoje sestre v Penni. K temu mu izražam sožalje! Pri tem poročilu je pa zapisal, ne vem, zakaj mu je bil o- to potrebno, da je srečal v Penni dva rojaka, Kokela in Oblaka, ki sta bila v stari domovini minulo leto. Povedala sta mu med drugim:
“Cerkve so svobodne . .
Mene zanima ta stavek. Kaj pomeni? Da so cerkve kot mrtve stavbe svobodne? To je, da jih pustijo stati, kjer so pozidane? Ali sta mislila povedati, da so tudi katoličani in katoliški duhovniki svobodni pri izvrševanju svojih verskih dolžnosti in da smejo duhovniki svobodno vršiti verske obrede in pobožnosti, kakor je bilo to nekoč v navadi? To naj bi raztolmačila! Da so cerkve kot stavbe svobodne, če se da to kaikoi razumeti, bi že verjel. Zid je zid. Mu pač ne morejo prepovedati, dokler stoji tam, kjer /stoji. Ampak, da je verska svoboda v Jugoslaviji? To naj pa gredo Kokeli, Oblaki in Homezi kam drugam pravit!
V isti številki je postavil na stojnico “Prlcsvete” svoj “umotvor” tudi “velilki resnicoljub” Anton Kebe. Ta menda domuje v Sakrabolis. — Oprostite! Nisem prav pogledal! Zapiše se ta kraj: “Caraopolis, Pa.”
Ne vem, če je gospod Anton Kebe iz Naiklja in če ga pije fraklja, ampak povem vam — “kšajt” je vam ta Anton! Knjigo “Belogardizem” je čital in to na sam sveti večer. Včasih so kaki izredni “kampeljci” hodili na sveti večer*v “ris.” Našemu Antonu je pa knjiga “Belogardizem služila za “ris.” Yes in v “risu” je čital. Potem je knjigo odloži in pravi sam:
“Strmel sem nekam, v praznino .. . Vedel sem (popolnoma in globoko prepričan kajne? Op. Andrejdka), da knjiga ne laže, kajti pisatelj je podprl vse trditve z zadostnimi dokazi . .
Well, slišite dragi čitatelji kaj se to pravi! Vse je podprto z “za-dcistnimi dokazi!” — Kakor stropi v kaki pennsylvanski majni s “propi”! Kaj hločete več?!
Klobasa Anton naprej, vpleta vmes Krista, obregne se ob cerkveno razkošnost, katero je videl o polnoči na sveti večer ha tele-vižnu, ko so v New Yorku prikazovali polnočnico. Pove, kako je Kristus učil moliti. Pojoče se in ne more razumeti, da v Sloveniji še vedno iščejo potne liste za v nebesa, itd. .
Brez vsakega komentarja h Antonovi klobasi zapišem le tole:
Ako je kdo na svetu potreben; da bi mu pogledali z daljnogledom v glavo, kakor to priporoča detroitski dopisnik Jurca v “Pre-
vite, dasi ima ubogi Jurca prav sveti,” tedaj je to brez vsakega toliko pojma o gospodarskih ved-j dvoma brihtni klobasar Anton stvih ogromnih podjetij, kakor, Kebe! Poleg njega pa še bolj ti-kak vrabec o letalski industriji. !sti, ki take klobasanje pustijo v Potem kar na enkrat še Boga javnost. Pika! zaplete vmes in zapiše, da dokler ^ je on molil Boga za kruh, da je' bil vedut' lačen . . . Zraven stlači j v isti Žakelj “božjega posredo-j valca,” govori nekaj o špekulan- j tih in “modro” zaključi:	. . to Rim;
“liaš prvi strel bo v tabernakelj”
jani več ali manj istih misli, kot na primer Trst. Zdaj ko je povodenj demonstracij za Trst odtekla in ko prihaja streznenje v deželo, pa katoličani z grozo ugotavljajo, kako so znali komunisti demonstracije za Trst izkoristiti, da so z njimi odvrnili pozornost od svojega podtalnega delovanja.
1.	Pella se je izogibal vseh vprašanj, ki bi komuniste razdražila, tako seveda tudi socialnih, ki so v tej deželi pereča kot ma-lokje na svetu. In uspeh? Komunisti so bili “pridni” in dali Pel-li mir, na tihem pa so med delavstvom rovairili proti demokristjanom, češ da se za socialna vprašanja ne brigajo, ter tako pridobivali nove članke za partijo.
2.	Zlasti pa so razgibali svoje mladinske organizacije. Med srednješolsko mladino do zdaj niso kazali posebne delavnosti, dočim je z novim šolskim letom bilo na vseh srednjih šolah opaziti živahno komunistično razgibanost. Zdi se, da so znali prav demonstracije za Trst spretno izrabiti, da so vrinili med dijake svoje celice, ki zdaj delujejo prav v tej smeri, da oblikujejo med dijaštvom svojo fronto, ki bi jo oni vodili in z njo manevrirali posebno v uličnih demonstracijah.
3.	Posebno delovna je postala njih pijonirska organizacija. Pa-dovanski škof je pred kratkim izdal pastirsko pismo, v katerem svoje vernike svari pred pogubo-nosnim delovanjem te organizacije. V pismu navaja več izjav dečkov in deklic iz vrst pijonir-jev. Naj tu prevedem izpoved 12 letnega dečka: “Sestanek smo imeli največkrat v prostorih Komunistične stranke, sem in tja tudi drugod. Učitelji so nas učili preklinjati. Pravili so nam, da Boga ni. Tudi so trdili, da so vsi duhovniki lažnivci in vse redovnice vlačuge. Ko je bil pouk končan, smo morali plesati z deklicami in počenjati z njimi grde stvari. Luči so med tem ugasnili. Za kletve smo vsakikrat dobili denar. Največkrat so nam ga dali učitelji. Deček XY je za preklinjanje dobil celo posebno nagrado. K pijonirjem smo hodili zvečer, ko je bilo že temno.”
To pastirsko pismo je komuniste silno razkačilo. Po vseh svojih glasilih so začeli padovan-skega škofa napadati kot lažnivca in navedbe pastirskega pisma kot izmišljotine. V odgovor na te napade je zdaj izdal škof drugo pismo, v katerem je zbral še več dokazov o brezbožnem delovanju komunističnih pijonirjev. Samo par primerov:
V	vasi Nagladino San Vitale so pijonirji razširjali pesem, ki grdo kolne Boga in Marijo.
V	Anguillari je redovnica grajala dečka, ki je klel. V odgovor se je poba nesramno razgalil in tak stopil pred redovnico vpričo vseh.
V	isti vasi je neki pijonir izjavil: “Ko bomo zmagali, bomo dali prvi strel v tabernakelj.”
Iz vasi Canin: Komunisti so poslali več dečkov v Rim, Bologno in Milan v tamkajšnje brez-božniške šole.
V	Premaore di Camponogara so navadili več dečkov, da na glas kolnejo Jezusa, kadar srečajo duhovnika.
Komunisti se bodo verjetno zdaj pazili, še nadalje očitati pa-dovanskemu škofu, da laže, mar-

Komunizem skuša razkrojiti katoliške vrste
Goriški “Katoliški glas” prinaša v eni svojih zadnjih številk pod tem naslovom zanimiv in poučen članek. Iz njega povzemamo glavne misli.
“To je stara pesem. V raznih krajih je že mnogo katoliških ljudi nasedlo komunizmu. Nehote so postali njegovi pomagači, pa so svojo zmoto nato objokovali. Tak primer je med nami Osvobodilna fronta, kije zvabila v svojo sredo toliko naše najboljše mladine. V nekaterih slovenskih vaseh so stopili v OF naši najboljši ljudje in po večini plačali svojo zmoto z življenjem. Komunistična taktika se ni danes nič spremenila.” Pisec nato nadaljuje z opisom komunističnega dela na Koroškem in Primorskem. Na Koroškem, pravi, skušajo komunisti razbiti slovenske vrste in poriniti slovenske ljudi v naročje nemških socialistov. Podoben je njihov postopek na Primorskem. Da bi ■oslabili nekomunistične slovenske vrste, so nameravali Titu naklonjeni “katoličani” začeti izdajati poseben časopis, ki naj bi tu in tam sicer udaril po komunizmu, v splošnem pa zagovarjal Tita. To bi bilo nekaj podobne-
mer: če vam sorodnik piše, da potrebuje čevlje št. 39 je to ameriške mere 6y2; št. 40 je 7, št. 41 je 8, 42 je 9, 43 je 10, 44 je 11 ženski čevlji so navadno manjši kot gornje mere. Tako bi na pri mer št. 38 bila ameriške mere 6, 37 bi bila 5 in 36 pa 4.
Pri ženskih oblekah pa je razlika v označbi mere vedno za 8 točk. Na primer, če vam sorodnik piše, da nosi obleko št. 40, je to ameriške mere 32, št. 42 je ameriške mere 34, 44 je 36, 46 je 38, 48 je 40, 60 je 42 in 62 je 44.
Isto je pri meri za deklice. Evropska št. 38 je ameriška 12, 40 je 14, 42 je 16, 44 je 18, in 46 je 20.
Pri moških oblekah pa začenjajo mere v Evropi s št, 42, kar je enako ameriški meri 33, št. 44 je ameriška 34, 46 je 36, 48 je S8, 50 je 39, 62 je 41, 64 je 43 in 56 je 44.
Pri moških srajcah pa je razil-ka v označbi sledeča: št. 35 pomeni ameriško mero 13%, 36 je 14. 37 je 14%, 38 je 15. 39 je 15%, 40 je 15%, 41 je 16, 42 je 16%, 43 je 17. (Po "Obzoru.”)
Nov prozoren material za okna
Nedavno je neka tevarna iz Leicestra v Londonu prikazala zastopnikom industrije in tiska raznovrstno zanimivo uporabo
ga kot so bili E. Kocbek in njegovi “katoličani v OF” za časa vojne in revolucije. Titovci hodijo baje tudi po raznih farovžih in nudijo duhovnikom razne podpore, da bi jih pridobili na svojo-stran ali pa jih vsaj pripravili k molku. Pomočnikov iščejo celo med begunci iz Jugoslavije. Jamčijo jim odpustitev vsake kazni in dobro zaposlitev po povratku domov, če so pripravljeni delati v taborišču za nje.
Trst dobi TV postajo
Po zadnjih vesteh upajo, da bo Trst dobil TV -oddajnik še letos. Slovenci se sprašujejo, če bo postaja oddajala tudi v slovenščini, oziroma ali bo imela tudi slovenski spored.
Dr. Fran Vesel umrl
V četrtek, 1. januarja je preminul dr. Fran Vesel, bivši' tajnik Slovenske demokratske zveze na Sv ob. tržaškem ozemlju.
STO najboljša rešitev
Polagoma prodira v svetovnem javnem mnenju misel, da je ohranitev Svobodnega tržaškega ozemlja najboljša rešitev zapletenega tržaškega vprašanja, poroča tržaški slovenski tednik “Demclkracija.” Za tako rešitev se je med drugim zavzel tudi znani švicarski časopis “Journal de Geneve.”
Nobene preiskave
Kot smo zadnjič poročali, se je v Gorici 17 ljudi zastrupilo, od teh so trije umrli, ko je počila neka plinska cev. Občina, ki je za to odgovorna, ni storila nič, da bi bili odgovorni kaznovani-Na občinski seji so le ugotovili, da so- plinske cevi stare in delno poškodovane, saj so v zemlji že od 1. 1908. Tudi sodišče ni ukre-nio nič. Da ne bi razburili prebivalstva, so pogreb žrtev zastrupitve usmerili po stranskih ulicah na pokopališče.
Slovencev nočejo
Goriška občina se pravda z dvema Slovencema, ki jima n0* čejo priznati državljanstva-Pravdanje je stalo- doslej že blizu štiristotisoč lir, pa vendar ne nehajo in je jasno, da bo občina pravdo končno zgubila. Občinski svet misli, da se je treba nev-sečnih Slclvencev znebiti za vsako ceno.
Slovenska šola pri Sv. Ivanu
Dne 18. januarja sta se slov-učiteljišče in nižja trgovske strokovna šola uselili v novo šolsko zgradbo pri Sv. Ivanu. . smo že poročali, so se hoteli te stavbe polastiti Italijani in pr6' seliti vanjo italijansko ljudsk0 šolo. Zavezniška vojaška upra' va je -to namero preprečila. Koliko prebivalstva ima Gorica
Po zadnjih podatkih je prebivalstvo Gorice v preteklem le'tLl narastlo' za približno tisoč oseb' Gorica ima sedaj 43,808 prebivalcev, od katerih pa je v mest11
steklenega vlakna; z njega je mogoče izdelovati sestavne dele .stalno živečih samo 41,100.
več bodo svoje podtalno razkro-Italija. — Sele polagoma : jevalno delo med mladino še bolj je velika zagonetka samo za ene, spregledujejo italijanski katoli-j skrili. Laške katoličane pa boki molijo za kruh.	čani in se prijemljejo za glavo do te žalostne ugotovitve morda
Potem se Jurca na svojem sto- ugotovitvah, kako spretno so le izučile, da .so komunisti mno-lu zal-brne v drugo smer in uče- znaij italijanski komunisti izko-1 go bolj nevarni, kadar so napram no zapiše:	ristiti Pellovo vlado za utrjeva- demokristjanom kažejo popust-
“Znanstvena vlada (!?) je do- nje svojih položajev in za pri- ljive kot tedaj, ko jim odkrito kazala, da se zemlja vrti okrog prave na nove napade.	■ nasprotujejo.
sonca, da drugače ne more l Saj se je vendar vse te mesece bit. . .” Potem pa veli: “Znan-; zdelo, da so se komunisit vendar stveniki bi morali pogledati s nekoliko unesli- Niso več tako svojimi daljnogledi še v naše
Dr. F. Blatnik.
glave, če se vrti naš razum v pravilno smer . . .”
Pri zadnjem stavfku se ne morem vzdržati, da bi Jurci ne če-istital: Bravo! In kaj mislite gospod Jurca, da bi videli tam? Iz
strupeno napadali demokristjanov in Pellovo vlado so včasih celo podprli. Pella sam pa se je spretno varoval, da ni spravljal na dnevni red vprašanj, ki bi komuniste razkačila, marveč rajši le taka, v katerih so vsi Itali-
Ameriska in evropska označba mer
Pri čevljih je razlika v označb mere za približnih 32% do 33 lock, ki jih je treba odšteti od evropske mere, bodisi pri moških ali ženskih čevljih. Na pri-
za letala, umetne ude, gredlje za majhne ladje, stolice zibelke, čelade za motociklistične dirkače, senčnike in kovčke.
To podjetje uporablja stekleno vlakno pri proizvodnji valjanega materiala, kaskalita, ki ga uporabljajo kot nadomestilo za steklo pri oknih, ker propušča v notranjost prostorov 66% sončne svetlobe. To je nadalje naravnost idealen material za prevleko polken, ker je odporen proti milijonov, sunkom ter je močnejši od jekla, pri tem pa je zelo lahek: 20 m blaga iz novega materiala tehta komaj 227 gr.
Goriški proračun ima pi'1' manjkljaj
Gospodarske razmere na riškem so slabe, posebno odka)-je Gorica odtrgana od soške ^ line in Vipavskega. Mestna ^ čina prejema iz leta v leto PotJ pore, da more kriti svoje izdal ke. Lani je imel mestni prof3 čun 98 milijonov lir primanjklj^, la, letos pa
se bo primanjkljaj dvignil predvidoma na preko 1
— Okoli tri odstotke ameriških hiš ima avtomatične pomivalce posode.
“Henrik, gobavi vitez”
Preteklo soboto in nedeljo v Marijinem igrali znano “Henrik, gobavi vitez.”
domu na PlacU^ Meškovo drabj Delo r
naštudiral in igral DrarnaJ5^ odsek Kat. prosvetnega dru® v Gorici.	^ J
Dr. Josip Grades:
Zgodovina slovenskega naroda
17. Jezuiti in kapucini. Katoliško slovensko slovstvo. Hrenovo kulturno delo in njegova smrt.
Kapucini so marljivo gojili tudi slovensko narodno slovstvo. Več naših pisateljev “katoliške dobe” pripada temu redu. Prvo mesto m(ed njimi gre o. Janezu od sv. Križa, ki je umrl leta 1714. kot gvardijan v Gorici. Njegovo zbirko slovenskih pridig v petih zvezkih, ki je izšla deloma v Benetkah, deloma v Ljubljani, je prištevati med najboljše slovstvene proizvode tedanje dobe.
Njegov vrstnik je bil P. Ro-gerij iz Ljubljane (1. 1728), ki je izdal slično slovensko zbirko v dveh delih- A slovstveno delo kapucinov se ni omtejilo le na knjige nabožne vsebine.
P. Hipolit iz Novega mesta je spisal latinsko-nemško - slovenski slovar, izdal prenovljeno Bohoričevo slovnico in prevod Tomaža Kiempčana (“Buquize od slej da inu navuka Christu-sa”). Poleg teh šteje red še mnogo pisateljev in bogoslovcev, ki so izdali svoja dela v latinskem ali nemškem jeziku.
Kapucinski red sie je vzdržal tja do konca 18. stoletja na višku svojega vpliva in ugleda.
Še le jožefinski vladni sistem mu je zadal hude rane. Za naše versko življenje v 17. in 18. stoletju si jje pridobil mnogo zaslug.
Ko so se že do dobra utrla nova pota, po katerih se je i-melo poslej gibati naše javno, življenje in je tudi padla zadnja postojanka luteranstva, namreč protestantsko plemstvo, ^ šene z je odstopil s pozorišča mož, ki je pri velikem prevratu v začetku 17. stoletja največ sodeloval, škof Tomaž Hren.
Leta 1614. je postal Hren namestnik Ferdinanda v Gradcu.
V svojem koledarju ni pozabil zapisati, da se je 16. decembra iz Gornjega grada podal “na svojo težavno službo”. Stanoval je v takozvanem “Ravbarjevem dvorcu” in dobival za plačo 1000 goldinarjev na leto. C poslih, ki jih je mel kot namestnik opravljati, smo zelo slabo poučeni; niti njegovi koledarski zapiski nam o njih sko-raj nič ne poročajo. Leta 1621-ga je menda cesar na lastno prošnjo iz službe odpustil. Tisti dan (11. avgusta) je zapisal Hren v svoj koledar: “V Gradcu me je Njega Veličanstvo presvetli cesar najmilostneje odpustil iz namestniške službe.
Hogu bodi hvala in njegovi deviški materi!”
Ko je bila z reformacijskimi komisijami moč luteranstva popolnoma strta, se je škof Hren trudil,, da z raznimi koristnimi uaredbami in ustanovami dvi-gne ugled in vpliv katoličan-stva. Omenili smo že, kako je Pospeševal jezuite in kapucine, kako je snoval tiskarno in gmo-tno podpiral natis slovenskih knjig. Ni se vse izvršilo, kar je imel v načrtih. Kakor se mu ni posrečilo ustanoviti tiskarja tako se tudi nameravana posojilnica (moms pietatis) ni uresničila. L. 1613. je zabeležil v svoj dnevnik k 15. avgusta. ‘Posojilnica se je ustanovila v
ljubljanskem kolegiju ob navzočnosti in s privoljenjem patra Teodorfka Busaeus, družbe Jezusove.” In tri leta pozneje
Znanost in tehnika nenehno napredujeta
Človeški dulh je neumoren, vsak dan nam prinaša nove iz najdbe, tehnika odkriva nove rešitve obtoječih vprašanj. Bodočim rodovom se obeta ugodno življenje, če ne
si pa kar najbolj preprosti. Dan-■ odpadke, ki bo vse, kar je dan danes mora imeti vsako letalo, ki'danes treba odnašati na smeti-leti s švedskega v Južno Ameri-jšče, zmlel tako drobno, da bodo ko, okrog 1500 raznih listin, pri odpadke kratkomalo odplakovali
tem pa niso vštete še listine, ki ih morajo imeti potniki. Tako za
bodo vojne, sebičnost in druge slabosti uničile, kar bo-,Pleteni birokratski predpisi naj
sta znanost in tehnika ustvarili. Srečen človeški rod ne bo, dokler se ne bo duhovno prerodil.
Kako bodo živeli zanamci? Kaj bosta nudili znanost in tehnika v prihodnosti človeštvu, da se bo dvignila življenjska raven? Na
piše v poročilu na papeža Pavla, ta vprašanja ni mogc'če natančne-
Kadar nameravate kupiti AU PRODATI HIŠO, TRGOVINO
pokličite za zanesljivo in točno postrežbo:
JOHN ROŽANCE
LAKELAND REALTY CO. -12604 Waterloo Rd. KE 1-6681
Ali si© prehlajeni?
nas imamo izborno zdravili vana ustavi kašelj in prehlad ridite takoj, ko čutite prehlad.
Mandel Drug
15702 WATERLOO RD.
KE 1-0034
j aročila sprejemamo in izvršu-1110 Po pošti tudi za Clevelnad.
da je osnoval tudi posojilnico. Vendar se je jezuitska poročila nikar ne spominjajo, kar bi bilo nujno potrebno, ako bi bila nastanjena v njihovem kolegiju. Mienda se red ni hotel pečati z denarnimi podjeti, prav tako, kakor je zavrnil tudi tiskarno, katero mu je Hren ponujal.
Z izredno vnemo je pospeševal Hren domačo umetnost. Na tem polju mu gre gotovo prvo mesto med vrstniki.
Olepšal je pred vsem svojo ljubljansko stolnico, ki je bila. takrat še majhna gotiška cerkev. Dal jo je na svoje stroške popraviti in prenoviti. Neka-tene omenja sam v svojem poročilu na papeža Pavla V.: “Tri kapele, odlične posebno zaradi stavbinškega sloga in slikarije, sem dal napraviti: eno na čast sv- Tomažu, drugo v čast Marijinemu Oznanjenju v svoji navadni gornjegrajski rezidenci, tretjo v stolni oerkvi v čast sv. mučeniku Florijanu in vsem svetnikom, kjer je napravljena tudi škofovska rakev. Vrhu tega sem dal pri tej cerkvi postaviti dragocen marmornat kor in, novo zakristijo; prav tako sem dal postaviti zvonik in vso cerkev oliepšati.”
Cerkvene stene so bile okra-raznimi freskami. Med njimi je umestil tudi sliko “Zmaga Kranjske nad Hasanom pašo”. V latinskih šesto-merih zložieni podpis je skoraj gotovo napravil Hren sam. Po pravici pravi Dolničar v popisu stare šenklavške cerkve: “Kar je dobila cerkev kinča in reake, dragocene svete oprava, vse je dolžna temu odličnemu cerkvenemu predstojniku.” Razen stolnice jie Hren lepšal in popravljal tudi druge cerkve. Popravil je cerkev sv. Petra iz-vun obzidja, ki je razpadala vsled starosti in požarov, ki so jih bili Turki zanetili ob svojih napadih, in poskrbel tudi za popravo frančiškanskega samostana. — Cerkvi sv. Jakoba jie poklonil lep zvon in tri slike za veliki oltar, avguištinski cerkvi veliko oltarno sliko. — Veliko je dobila od Hrenove veledu-šncsti tudi njegova rezidenca v Gornjem Gradu.
Pozidal jie del škofovske palače, ki nosi njegov grb. V cerkev je postavil nove dragocene orgije, marmornat veliki oltar, božji grob in prenovil je duhovniški kor. L. 1611. je po njegovem naročilu slikar Marko Hobtner okrasil s freskami kapelo sv. Martina in dve leti pozneje je Matevž Plave slikal zgornje stene srednje ladje in olepšal oratorij. Istega leta je še slikal v kapeli sv. Martina Kilian Schneyder.
Znamenito delo so tudi grobni spomeniki, ki jih je dal Hren napraviti svojim prednikom- — Za novi kapucinski samostan v Celju je naročil pri slikarju Plavcu lepo sliko. — Stroške za vsako naročeno dialog je redno zapisal v svoj koledar, i Valvasor je našel, da je 1. 1611. potrošil nad tritisoč goldinarjev) za olepšavo cerkva.
Leta 1616. je mogel poročati papežu Pavlu:	“Na različnih
krajih sem dostej svečano posvetil osemindvajset cerkva, pet izmed njih je v drugič posveča-nih, ko sem dal trupla pri teh cerkvah pokopanih krivoverskih pridigarjev izkopati. Posvetil sem plet pokopališč, štiriinosem-deset oltarjev in prav veliko ki-
je odgovoriti zaradi hitrega razvoja znanosti, vendar o tem precej razmišljajo tudi mnogi znanstveni delavci. Nekaj švedskih učenjakov je skušalo odgovoriti na ta vprašanja, in sicer vsak s svojega področja. Pri tem mo-ranpo upoštevati, da je na švedskem naj višja življenjska raven v Evropi, saj niso imeli vojne že več sto let.
“Atomska doba” se je že začela
Znani znanstvenik Tehnične
vode. Vodo bodo v prihodnosti uporabljali samo za hlajenje. Prav tako ne bo treba več dolgo čakati, da bodo uporabili atomsko energijo tudi za pogon vozil. To spoznamo iz tega, da se v Združenih ameriških državah in v Angliji mrzlično pripravljajo na uvedbo atomske energije za pogon podmornic.
Profesor Lagerkvist misli, da bo mogoče uvesti atomsko* * energijo tudi za pogon avtomobilov. Dvomi pa, da bi mogli uporabljati atomsko energijo za letala, ker bi bil zaradi varnostnega oklepa pretežka. O raketnih letalih za medplanetarne polete misli, da bi bil že zdaj mogoč polet na luno, toda letalo bi ne mo-
visoke šole v Stockholmu Albin Lagerkvist je odgovoril na vpra-'glo vzeti s seboj potnikov.
šanje o izkoriščanju atomske “Avtobusni promet energije v prihodnosti:
Našo dobo moremo že dandanes imenovati atomsko. Atomska energija bo nadomestila vodne sile za proizvodnjo električne energije. V prihodnosti bo mogoče graditi tovarne na poljubnem kraju, ne glede na bližine*
pov. Na osmih krajih sem posvetil temeljne kamne za nove cerkve, vedno ob obilnem navalu in vieliki pobožnosti ljudstva in sem ob enem vedno skrbel za slovesno petje.”
(Dalje prihodnjič)
cez
Atlantik
Konstruktor letal Knutsson je dejal, da ni nobena fantazija, če se govori o tako imenovanem avtobusnem prometu čez Atlantik. Seveda pa ne smemo misliti, da bodo čez Ocean zgradili most. “Avtobusi” bodo velika
bolj ovirajo promet in poglabljanje stikov med narodi.
Na vprašanje kakšen bo v prihodnosti avtomobil, je odgovoril strokovnjak Soegren. V prihodnosti bo avtomobil nekakšna leteča ladja na kolesih z zelo močnim motorjem zadaj. Vzorna oblika avtomobila je že dosežena, tako da se avtomobil na zunaj ne bo mnogo razlikoval od sodobnih vozil. Za izdelovanje avtomobilskih delov bodo uporabljali predvsem nova lahka umetna tvoriva.
Stanovanje v prihodnosti
Švedski arhitekt Nils Rosen je odgovoril na vprašanje, kakšne bodo v prihodnosti stanovanjske hiše. Po njegovem mnenju bodo hiše imele trdne le zunanje zidove, vse predelne stene pa bodo premične, tako da bo mogoče stanovanjsko površino poljubno razdeljevati po potrebah in željah posameznikov. Pač pa bodo nepremične stene imele kuhinja, kopalnica in druge pritikline. Zanimiva novost bodo ogrevalne naprave. Peči in radiatorjev sploh ne bo več. Ogrevalne cevi centralne kurjave bodo skrite v stropu ali tleh in bodo izžareva-
šestmotorna letala, ki bodo lete- j^e 'toplotne žarke v prostor. Tem-la z veliko hitrostjo v kratkih Pera^ura v stanovanju bo presledkih, kakor če bi vozili av-
tobusi. Seveda pri tem ne gre samo za rešitev tehničnih vprašanj, za hitrost letal, temveč tudi zato, da bi bila voznina čim
v stanovanju do vse leto enaka.
V vsem stanovanjskem bloku bo uvedeno tako imenovano centralno čiščenje. Za čiščenje bodo uporabljali močen sesalnik, ki bo
ANGLEŠKA KRALJICA NA DALJNEM VZHODU — Znani maorski vodnik Ranji spremlja kraljico Elizabeto II. in njeenga soproga skozi maorsko vas Whakarwarewa na Novi Zelandiji. V ozadju je maorska zborovalnica.
cenejša, devizni in drugi predpi- priključen na od Vedno cev, tako,
da bo* treba samo. pritisniti na gumb, pa bo sesalnik potegnil j ves prah iz prostorov.
Pri graditvi bodo uporabljali predvsem umetna tvoriva, iz katerih bodo izdelovali tudi opremo. Strokovnjaki so zadovoljni s poskusi pri graditvi hiš iz stekla. Zato bo steklo v prihodnosti pomembno gradivo. Za stenske obloge pa bodo uporabljali primerno umetno tverivo.
Švedski arhitekt se je izrekel za stanovanje v enodružinskih hišah, ne pa v stanovanjskem bloku. V taki hiši bi pa v prihodnosti družina imela tudi delovne prostore, tako da bi družbeno potrebno delo opravila doma. To se pravi, da bi ne bilo treba odhajati v službo z doma . . .
Srečne bodoče gospodinje ...
Strokovnjaki so odgovorili tudi na vprašanje, kako se bedo ljudje v prihodnosti oblačili in kako bodo imeli urejeno gospodinjstvo. Za obleke bodo uporabljali umetna, sintetična vlakna, kakršna nekatera poznamo že dandanes. V prihodnosti pa bodo zlasti srečne gospodinje, ker bodo kuhinje kar najbolj mehanizirane. Tako- bo kuhinja n. pr. imela poseben električni mlin za
z vodo po odvodni cevi. Vse delo v stanovanju in kuhinji bo mehanizirano in racionalizirano. Uporabljali bodo že na pol pripravljena ali zmrznjena živila. Za vsa hišna dela bodo uporabljali enoten stroj z raznimi priključki za posamezne opravke, in sicer od pranja do pomivanja posode.
Kjell Stensson, prof. radiofo-nije, je izjavil, da bo v prihodnosti televizija pristopna slehernemu človeku. Televizijski aparat bo imel veliko projekcijsko ploščo, tako da bo prikazoval slike v naravni in nadnaravni velikosti ter v naravnih barvah.
The Cleveland Electric Illuminating Co.
Joseph E. Moulle z 9200 Behr-wald Ave., Brooklyn, je družbin kandidat za 50,000,000 odjemalca elektrike v Združenih državah. Elektrika je prišla v njegov dom eno sekundo po enih v četrtek, 28. jan., skozi posebni pozlačen merilec.
Med eno in drugo uro tega dne je posvetila elektrika v še okoli 600 drugih domovih širom Amerike. Družina Moulle je 472,833 odjemalec Illuminating Company. Družba je dobila lani 15,189 novih naročnikov in priključuje sedaj povprečno vsak mesec 1125 novih stanovanj ena svojo mrežo.
V času od začetka korejske vojne pa do konca preteklega leta je družba napeljala elektriko v 60,000 novih domov, kar pomeni, da se je moralo prebivalstvo tega predela v tem času pomnožiti za blizu 200,000 oseb.
Ko je prišla ura 50,000,000 odjemalca elektrike v Ameriki, sta Ralph M. Besse, družbin podpredsednik, in E. H. Howell, vodja prodajnega oddelka General Electric’s Apparatus Divisin, pritrdila na omenjeni dom posebno bakreno ploščico z napisom. “Ta meter predstavlja 50,000,000 odjemalca America’s Electric Light and Power Industry.”
“Značilno je, da smo dobili 50,-000,000 odjemalca v letu, ko praznuje električna razsvetljava svoj demantni jubilej!” je dejal na kraju kratke svečanosti g. Besse. To je znalk, da je naš nared v zadnjih 75 letih napravil ogromen napredek.
Mr. Howell je nato poklonil družini Moulle GE električni štedilnik s 4 ognji.
Družina se je lanskega aprila preselila v Cleveland iz Akrona.
IZ SLOVENIJE
ta v emigraciji. Na svojem potovanju sta se ustavila tudi v Sloveniji. V Ljubljani ju je pozdravil član Central, komteja Zveze komunistov Vlado Kozak, nato pa so ju častile razne komunistične veličine kot Potrč in M. Marinko. — Jugoslovanskim komunistom so španski komunisti in socialisti od nekdaj zelo pri srcu, saj so se po veliki večini izšolali v Španiji v času državljanske vojne. Kdo bi jim torej zameril, če vračajo gostoljubje svojim nekdanjim gostiteljem. Toda tovariši delajo to na račun slov. naroda ne na svoj in to je, kar temu ni všeč.
Nova stanovanjska uredba
Po predkratkim izdani novi vladni uredbi o stanovanjih pridejo vse hiše s tremi in več stanovanji pod upravo posebnega stanovanjskega sveta, ki bo določal najemnine in sklepal najemninske pogodbe. Najemnina bo povišana za polovico, toda lastnik hiše bo dobil od celotne najemnine komaj eno desetino. Po uredbi ima lastnik hiše pravico do brezplačnega stanovanja v njej, toda mora prispevati odgovarjajoč znesek v Sklad za vzdrževanje zgradb. Lastnik svoje hiše ne sme prodati.
Ženske dobijo delo
PRILOŽNOST ZA DEKLE
ZA DELO V BANKI TELLER
Izkušena ali učenka delo poln čas
Prijazne delovne okoliščine
ST. CLAIR SAVINGS & LOAN CO.
6235 St. Clair Avenue HE 1-5670
(x)
MALI OGLASI
NAPRODAJ
Na Locherie Ave. blizu E. 185 ceste, 4 in pol sobni zidan bungalow, samo 2 lieti star, opremljen z vsemi modernimi potrebami, plinska kurjava, aluminijasta zimska okna in mreže, garaža z dovozom. Lot 50x140.
Za podrobnosti vprašajte: KOVAČ REALTY 960 E. 185 St.	KE 1-5030
(25)
OKREVAJOČI BOLNIK — V živalskem vrta v Chicago si je lani septembra mlad slon zlomil zadnji nogi. Sedaj je mladič, že toliko okreval, da lahko spet hodi brez “bergel j.’’'Njegov varuh razkazuje naprave neki obiskovalki.
“Delavec, če manj ve — bolje je!”
“Ljubljanski Dnevnik” poroča, da se “delavsko upravljanje” kemične tovarne v Mostah ne premakne z mrtve točke, čeprav je v njej dosti delavcev, ki dela jo tam vse življenje in tudi “dokaj” komunistov. Kje so vzroki? se nato sprašuje in odgovarja: “Sredi naše graditve se sko-ro neverjetno sliši, pa je le res, da ni preteklo še dosti vode od takrat, ko so lahko v Kemični tovarni slišali od vodilnega člana kolektiva besede “Delavec, če manj ve — bolje je! Sploh pa so za naša podjetja bolj pripravni ljudje z dežele, ki so zdravi in močni za delo, kot pa pravi proletarci!” — Taka miselnost vlada v precejšni meri v tovarni še danes, pcVe Ljubljanski Dnevnik. Le kaj bi rekli na-jši tukajšnji “socialisti,” če bi jim j kak boss takale drobil? Planili • bi po njem, da bi bilo joj — če j bi se seve upali, kajti posebno I korajžni naši progresivci ravno ! niso!
španski socialisti v Ljubljani
Na povabilo jugoslov. komuni-stefv sta obiskala Jugoslavijo glavni tajnik španske socialistične stranke Rodolfo Lopis in tajnik socialistične mladine Španije Salvator Martinez Daši, ki živi-
Naprodaj
D-l in D-2 gostilna z restavracijo, stanovanje zgorej. Tudi v zameno za donj. Se mora prodati radi bolezni. Vprašajte na 5705 St. Clair Ave.
(24)
Hiša naprodaj
Lepa 6 sobna hiša za 1 družino v dobrem stanju. Najboljši nov plinski furnez, garaža, lot 60x140. Zdaj prazno. Cena zmerna. Blizu Holmes Ave. v Collinwoodu.
Hribar Realty
GL 1-9545	GL 1-2500
(25)
Naznanilo
Svojim klientom in prijateljem naznanjam, da bom odsoten iz mesta do prvega marca. Moj urad bo posloval v moji odsotnosti pod vodstvom odvetnika in sodružnika James V. Drobniča. Pole za dohodninske davke (income tax) se izpolnjujejo vsak večer na mojem domu: 1200 Addison Rd., ali pa na mojem uradu: 300 Engineers Bldg.
John L. Mihelich Odvetnik
(24)
Hiše naprodaj
Lastnik prodaja, dober dohodek, 2 hiši na enem lotu, za 4 družine, na E. 66 St. v fari j sv. Jurija (St. George). Klet
* pod celo hišo. Kličite EX 1-3810.	(25)
Stanovanje iščeta
Zaposlen zakonski par išče 4 ali 5-sobno stanovanje v slovenski okolici. Kličite po šesti uri zv. UT 1-1514.	—(25)
Lucien se obveže, da bo dobro vodil Svet petstotih, v katerem je bil za tiekoči mesec o-čitno bratu na čast izvoljen za predsednika. Tudi predsednik Sveta starešin je poučen, sluge v zbornici dobe navodila, komu naj tisti dan pozabijo dostaviti
zjutraj pozval k sebi; ko so se mu opravičevali, da nimajo* konj, si jih je izposodil v neki jahalnici.
Tuiierijski vrtovi se polnijo. Mnogo častnikov ostane na konjih, Bonaparte razjaha in gre v dvorano starešin. Ali res ho-
vabila za sejo. Čim bo imeno-.če govoriti v tej mra'kotno ne-van za komandanta, bo Bona-1 znani dvorani in pred ljudmi,
p ar tie poveril Tuilerije Lanne-su, Bourbonsko plalačo Mura-tu. Gohierja povabi Josephina Za zjutraj ob osmih na zajtrk in sicer z gospo. Za opoldne se Bonaparte prijavi na kosilo pri Barrasu:	uspavalna sredstva.
Bernadotta obdeluje njegov svak Joseph, naj ostane vsaj miren. Roedener sestavi pro-klamacijo, njegov sin preskrbi, da jo neki tiskar, njegov pri jatelj skrivaj postavi in natisne.
—- Ali ni bilo Brutovo razpoloženje nič večje? Si misli Bonaparte. In vendar nameravamo tudi mi nekega umoriti: a-narhijo! Nova doba, novo stoletje pridobljeno s temi kalnimi sredstvi v tej malenkostni i-1 gri! Življenje v taborišču je snažnejše!
XIX
S temnim meglenim jutrom se pričenja v ozkih ulicah 9. november: nastopil je 18. Bru-maire. Pred Bonapartovimi vrati stoji vrvež, častniki prihajajo na konjih, z vozmi. Ali bomo naposled udarili? Večina ga pozna iz Italije. Hiša je premajhna, ljudje čakajo na vrtu, stopajo drug drugemu na noge, razpravljajo o možnostih, vse živo in veselo kakor na veselici. V vsem mora biti ohranjen videz, nihče naj ne reče, da nosi ob šestih zjutraj uniformo. Vse gre kakor ura. Sli javljajo, da sta za ob sedmih zjutraj sklicani obe zbornici, le le neudobni govorniki povabljeni. Ko so prvi poučeni prijatelji sedli na svoja mesta, sta dala Lucien pri petstotih in njegov tovariš pri starešinah v desetih minutah izglasovati Bona-partovo imenovanje za pariškega poveljnika.
Tu že prihaja sel z zapečatenim pismom! Vse docela zakonito! Naglo se pojavi general pred zvestimi. Vse poteče kakor v taborišču. Nato jezdi z velikim spremstvom skozi mesto. Množica ga občuduje, toda politično ostane brezbrižna. Na Madelainskem bulvarju se mu brez polkovnikovega povelja priključi neki dragonski polk iz italijanske vojne; drugi zapovedniki mu slede z Duco-som in Marmontom, ki jih je
Angleiko Slovenski Slovar
(Ružene Škerlj)
DRUGA IZDAJA
je končno dospel.
Dobi se pri
August Kollander
6419 St. Clair A ve. Cleveland 3, Ohio
Cena s poštnino je $5.25
Tvrdka Kollander ima na zalogi tudi
SLOVENSKO ANGLEŠKI SLOVAR
(Dr. Kotnika)
ter dr F. J. Kernovo BERILO
Naročite se na te knjige, preden zaloga poide!
ki jih prezira? Zakaj kratko-malo ne priseže na ustavo, ki jo namerava uničiti? S tribune govori:
“Republika propada . . Spoznali stie to in ste izdali zakon, ki vas bo rešil. Ne iščite preteklosti primerov, ki bi lahko ovirali vaše delovanje. Vsa zgodovina ne premore dobe, ki bi bila podobna koncu 18. stoletja in v tem koncu stoletja ni noben dogodek podoben temu trenutku . . Hočemo republiko, ki bo zgrajena na svobodi in enakosti. Imeli jo bomo. S pomočjo vseh prijateljev svobode jo bom otel. To vam prisegam v svojem imenu in v i-menu svojih tovarišev po oro-ju!”
— Prisegamo! ori odmev skozi vrata v dvorano. Gospodom postaja vroče. Tovariši po orožju? On pa se oddahne, ko zapusti dvorano. Te advokatske oči, ti nešteti naočniki, ti odžiti možički! Ali ni opazil, da je govoril v paradnem tonu in da ta ton ni ugajal?
Zunaj odmevata beseda in glas popolnoma drugače, ko s konja poziva svoje čete, naj ne šijo republiko. • Tedaj pride od Luciena poročilo, da je odgodil svet petstotih na jutri. A kaj je to? Garda direktorija? Prijatelj ali sovražniki? “Vas pošilja Sieyes?” Komandant zanika. Oba se nasrmehneta.
Kajti ta trenutek stoji Sieyes bled pred Luxembourškimi vrati. Štirinajst dni se je premeteni abbe učil jahati, junaško na konju se je hotiel na čelu svoje garde priključiti četam svojega novega tovariša in mu takoj vpričo vsega sveta morda z javnim objemom s konja na konja pokazati enakopravnost. Zdaj ni garde nikjer, komandant jo je brez povelja povtedel k Tuilerijam: šla je pač za naglej šim jezdecem. Dovolj neopažen in zelo nejevoljen se Si-leyes pripelje z vozom; z njim popustljivi direktor Ducos. Če je ukanjen že ta, ki je bil zaupnik, kako bodo šele ostali tri-je.
Moulin misli vojaško; nasprotnika v Tuilerijah ceni na kakih 8000 mož; po svojih po-bočnikih izve, da so sva oporišča v Bonapartovih rokah: zato javi pismeno, da je “na razpolago.”
Pošteni Gohier ropota ves iz siebe po hiši. Ni se sicer odzval čudnemu povabilu na prvi zajtrk, a poslal je svojo ženo, ki zdaj v nekakem talstvu pije z Josephino čaj, dočim Bona-par vara njenega moža, a ne z njegovo ljubico, marveč samo s Francijo. Po prvih vesteh pošlje Gohier po svoje tovariše in skliče sejo, toda nihče se ne odzove; trije so pri sovražniku, Barras pa mu sporoči, da se koplje.
Ko kesneje Barrasa obišče seli usode, Talleyrand, se direktor brije; danes je pač zaposlen z negovanjem telesa. Ali ko se dvakrat spogleda z avgurjem, popusti in zahteva samo prosto pot. Njegovega tajnika, ki prinese Bonapartu to vest, pa general nahruli na vrtu: “Kaj ste naredili s Francijo, ki sem
vam jo zapustil tako cvetočo! Dal sem vam mir, našel sem,, vojno . . Kaj ste storili s 100.-000 Francozov, ki so bili tovariši moje slave! Mrtvi so! Tako ne gre dalje! Tako pridemo v treh letih do despotizma! Mi pa hočemo republiko, ki bo stala na enakosti in svobodi, na strpnosti in morali!”
Mali tajnik trepeta. V resnici je Bonaparte čisto hladen, vendar mu prija pred nekaj sto ljudmi, ki stoje okrog njega,, igrati besnost. Ti bodo pripovedovali drugim, v dveh urah bo vedel ves Pariz.
Tedaj pride Gohier. Ta ima še pogum, svari mogočnika sredi njegovih čet pred nasiljem in ga opominja na njegove dolžnosti do direktorija.
“Direktorija ni več! ga zavrne Bonaparte. Republika je v nevarnosti, jaz jo bom rešil. Sieyes, Ducos, Barras so odstopili.” Tedaj dospe Moulinovo pismo. “Ali niste v rodu z Mou-linom? Ne? No, tu odstopa tudi dn. Tudi vi se ne boste več upirali in boste kot zadnji dali slovo.”
Stari trdovratno vztraja na svojem pravu- Ko se vrne v Luxembourg, zastraži njega in njegove prijatelje pet sto mož, dokler ni vse končano. Barras čaka doma v skrbeh na odgovor. Če bi se Bonaparte danes maščeval? Josephina je muhasta. Ali že se vrača Talleyrand s prosto potjo in z vrečico zlata, o katerem se ne da ugotoviti, ali ga je Barras prejel, ali ga je obdržal Talleyrand kot nagrado za pot.
Tako je general Bonaparte odstavil vseh pet glav republike. Ali to je bil šele prvi dan; jutri v St. Cloudu ne bo šlo tako lahko. Hrupen večer v Bona-partovi hiši: Lucien v»e vse, je bil povsod navzoč in upravičeno vzklika: “Vse bi bilo treba o-praviti v enem dnevu! Dali ste jim preveč časa! V moji zbornici že kriče, da smo jih preslepili! Jutri je vse negotovo! Zbornici je treba kratko malo razgnati s četami in naj hujše kričače zapreti!”
Da, jutri so zapletljaji mogoči. Bernadotte se je ponudil Jakobincem, naj ga postavijo za proti-generala. “Pobalini so bili samo prestrahopetni!” Tuje
generale je treba poloviti! Zaman rote Bonaparta njegovi zaupniki; on trdovratno vztraja pri videzu zakonitosti:
“Reklo bi se, da se bojim ge-
neralov. Nihče ne sme vpiti, da ravnamo nezakonito. Nobenih strank, nobenega nasilja! Ves narod mora biti z glasovi svojih poslancev vezan na odločitev! Nobene državljanske vojne? Kar se prične s ’krvjo'
državljanov, bo končalo sramotno!”
Ponoči pa si vendarle položi nabite pištole1 k vzglavju. (Dalje prihodnjič)
-------o------
Oglašajte v “Amer. Domovini”
BREZ SKRIVNOSTI — “Prozorna zenska” je prozoren plastični model v naravni velikosti, ki ga je izdelala neka fiemška tvrdka v Koelnu za Prirodoslvni muzej v New Torku. Komplicirana električna napeljava razsvetli po vrsti vse glavne organe telesa začenši pri možganih.
ČERNETOVA ZDRAVILNA KOPEL
V IZOLIRANEM KEPU ZA KOPANJE V VROČEM ZRAKU,
V VAŠEM DOMU JE VAŠ KLJUČ DO ZDRAVJA V BOJU PROTI:
Prehladom - Revmatičnim in Artritičnim obolenjem - Slabemu obtoku krvi
VAŠ KLJUČ DO LEPOTE S TEM DA:
Čisti vaše telo od znotraj - Prepreči izpuščaje in kožne nečistosti Zmanjšuje odvišno težo - Ohranja mladostno gibčnost
Hvaljena od stotero družin in izpričana s pismi, ki jih pošljemo v prepisu s točnimi naslovi, bo tudi Vam po-nagala, zato pišite še danes.
DR. IVO ČERNE
L421 E. 53 St. Tel. UT 1-9413 Cleveland 3, Ohio

SEARS
ROEBUCK AND CO
ODPRTO V ČETRTEK do
ure zv.
L E T N A
“DOKAZUNA”
RAZPRODAJA
prične v četrtek 4. fel
SEARa
“Zadovoljstvo zajamčeno ali vrnemo denar”
•	Carnegie Ave. at E. 86th ’• Lorain Ave. at W. HOth
•	5297 Broadway '• 4263 Pearl Road
•	4109 E. 131 St.
•	14922 St. Clair Ave.
•	95 N. Park Place, Painesville
•	328 Broad St., Elyria
BARAGOVA PRATIKA
ZA LETO 1954
ima pestro in zanimivo vsebino. Vsak jo bo vesel. Naročite si jo dokler je v zalogi.
Slane sl.2fS
s poštnino,
kar je poslati v Money ordru, čeku ali gotovini na:
BARAGOVA PRATIKA
6519 W. 34th St.	Berwyn, III.
P. S.: Znamk, prosimo, ne pošiljajte

CXXXXJ
^uiiiiiimmuimiimumimimimiiiiimiiiiimiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiinii^
“Poglej, tukaj v Ameriški Domovini je zopet oglase« vanih nekaj prav poceni predmetov!
“Tako priliko je treba izrabiti, da se prihrani nekaj dolarjev.
“Pomni, draga ženica, vsak cent se pozna, ki ga moreva prihraniti.
“Zato vsak dan preglejva Ameriško Domovino, ne samo novice in drugo berilo, ampak tudi oglase. Trgovec, ki oglašuje v Ameriški Domovini je zanesljiv in pri njem kupujva.”
an
mm
mm
DR. LEOPOLD UKMAR
s© preseli
s I. februarjem 1954
iz Waterloo Rd.
na 6802 ST. CLAIR AVENUE
nad gostilno ERŠTE
1

A. GRDINA & SONS
POGREBNI ZAVOD in TRGOVINA S POHIŠTVOM
1053 EAST 62nd ST.	HEnderaon 1-2088
URADI V COLLINWOODU:
17002-10 LAKE SHORE BLVD.	KEnmore 1-5890
15301 WATERLOO ROAD	KEmaore 1-1235
utr