LETO XIX

PETEK, 17. NOVEMBER 1989

ŠTEVILKA 2

Spremembe
pomembne
za vse nas

Referendum — reorganizacija — statut

Po dolgotrajnem delu komisije in po obravnava¬
nju osnutka statuta na vseh nivojih delovne organiza¬
cije ter na samoupravnih organih imamo pred sabo
dokončno besedilo statuta LIP-a Bled, ki ga bomo
sprejemali na referendumu, dne 22. novembra 1989.
Sočasno se bomo odločali tudi o sprejemu samouprav-
azuma o reorganizaciji delovne organizacije

Ob koncu leta 1988 je bil spre¬
jet Zakon o podjetjih (Ur. list
SFRJ št. 77/88), ki je bil že v za¬
četku leta 1989 popravljen (Ur.
list SFRJ št. 40/89). Zakon dolo¬
ča, da moramo v organizacijah
združenega dela uskladiti svojo
organiziranost z njegovimi do¬
ločbami najkasneje do 31. de¬
cembra 1989.

V naši delovni organizaciji
smo se pričeli pripravljati na no¬

vo organiziranost že v mesecu
maju. Možnosti za reorganizaci¬
jo je bilo več, najzanimivejša in
tudi najbolj sprejemljiva je bila
možnost prehoda delovne orga¬
nizacije v podjetje v družbeni
lastnini. S tako organizacijo te¬
meljne organizacije prenehajo
obstajati, saj le-te niso več pra¬
vne osebe, delovna organizacija

(nadaljevanje na 2. strani)

Spremembe — pomembne
za vse nas

(nadaljevanje s 1. strani)

pa se spremeni v podjetje v
družbeni lastnini.

Morda bi bilo dobro najprej
opisati razliko med delovno or¬
ganizacijo in podjetjem.

Delovna organizacija je zdru¬
žba samostojnih pravnih sub¬
jektov, ki funkcionira zaradi
skupnih interesov na podlagi po¬
oblastilnega razmerja med te¬
meljnimi organizacijami in delo¬
vno organizacijo.

Podjetje pa je v nasprotju s
tem osnovni subjekt gospodar¬
skega delovanja s svojo notra¬
njo strukturo, organizirano na
podlagi zahtev dela, ki je po¬
vsem suvereno. Še bolj očitna
razlika je na področju lastnine,
kjer delovna organizacija funk¬
cionira v pretežni meri samo na
družbeni lastnini, medtem ko
ima podjetje lahko več vrst last¬
nine, kar pa ni nobena ovira za
njegovo funkcioniranje. V delo¬
vni organizaciji velja koncept
dogovorne ekonomije in upra¬
vljanje na podlagi dela, podjetje
vpeljuje upravljanje na podlagi
sredstev. To je le nekaj najzna¬
čilnejših razlik.

V naslednjih nekaj vrsticah
vam želim predstaviti statut in
organiziranost LIP-a Bled:

S sprejetjem tega statuta se
bo delovna organizacija LIP, le¬
sna industrija Bled reorganizi¬
rala v podjetje v družbeni lastni¬
ni z enakim imenom kot doslej.
Temeljnih organizacij ne bo več,
dobili pa bomo nove organizacij¬
ske enote, ki smo jih poimeno¬
vali kar s tovarnami, na nivoju
podjetja pa je oblikovana tudi
uprava kot skupna poslovna
funkcija. Navzven bo podjetje
zastopal samo glavni direktor.

Z referendumom bomo odslej
sprejemali le statut podjetja,
njegove spremembe oz. dopolni¬
tve, vse ostale samoupravne
splošne akte pa bo sprejemal de¬
lavski svet podjetja. Prav to je
tudi razlog, da smo iz statuta, če¬
prav je to temeljni akt podjetja,
črtali vsa tista določila, ki jih je
mogoče opredeliti v drugih ak¬
tih.

V novem statutu se povečuje
število pristojnosti delavskega
sveta, zmanjšuje pa se število iz¬
vršilnih organov (od prejšnjih
treh odborov je predviden le iz¬
vršni odbor), v vsaki tovarni oz.

upravi pa je še svet tovarne oz.
uprave.

Sestavo disciplinske komisije
smo spreminjali že v lanskem
letu in je tudi sedaj ostala nes¬
premenjena — deluje v tričlan¬
skem senatu, predsednik pa za
vsak primer posebej določi pred¬
sedujočega.

Delavci s posebnimi pooblasti¬
li in odgovornostmi so poleg
glavnega direktorja še direktorji
tovarn ter sektorjev. Za razpis
glavnega direktorja je potrebno
imenovati razpisno komisijo, ki
pa jo sestavljajo izključno člani
podjetja. Ostale delavce s poseb¬
nimi pooblastili in odgovornost¬
mi pa sprejema delavski svet na
predlog glavnega direktorja. Tu¬
di o razporejanju delavca odloča
direktor oz. od njega pooblašče¬
na oseba, sicer pa bo to področje
natančnejše obdelano v pravilni¬
ku o delovnih razmerjih. Pristoj¬
nosti direktorja podjetja se po¬
večujejo, jasneje pa so oprede¬
ljene tudi upravljalske oz. poslo¬
vodske funkcije.

O sporu, ki bi nastal znotraj
podjetja med posameznimi or¬
ganizacijskimi enotami, bo do¬
končno odločal delavski svet, ki
pa bo pred odločitvijo lahko ime¬
noval posebno komisijo, ki naj
bi spor raziskala. Spor, ki naj bi
nastal med deli podjetja ali pa
med podjetjem in delom podje¬
tja, ki se želi izločiti iz podjetja,
pa bo reševala posebno arbitraž¬
na komisija.

Poleg statuta podjetja bomo
delavci LIP-a Bled na istem re¬
ferendumu sprejemali tudi SA¬
MOUPRAVNI SPORAZUM O
REORGANIZACIJI DELOVNE
ORGANIZACIJE V PODJETJE.

Ta sporazum je kratek, saj
vsebuje vsega le dva člena, ven¬
dar pa je prav ta sporazum osno¬
va za reorganizacijo delovne or¬
ganizacije v podjetje in tudi za
sprejem statuta.

Poudarila bi rada še to, da je
ta sporazum potrebno sprejeti z
večino glasov vsake posamezne
dosedanje temeljne organizaci¬
je, medtem ko je za sprejem sta¬
tuta potrebna le večina vseh de¬
lavcev v LIP-u Bled. Na ta način
bo temeljna organizacija, ki je
bila doslej pravna oseba, izrazi¬
la voljo, da preneha obstajati
kot pravna oseba.

Iz vsega navedenega ste verjetno tudi sami ugotovili, da je nova
organiziranost, kakor tudi sprejem statuta za naše podjetje bistve¬
nega pomena. Prav zato se bomo polnoštevilno udeležili referendu¬
ma, ki bo dne 22. novembra 1989 in na njem glasovali za bolj stabil¬
no prihodnost. Kunej

Kako preživeti:

Z razvojno strategijo
LIP Bled?

Razmišljanje ob rezultatih 9-mesečnega
gospodarjenja

Iz dneva v dan nam postaja vse bolj jasno, da brez dobrih infor¬
macij ni več mogoče upravljati s podjetniškim procesom. Doslej
smo poslovali v relativno varnem, z visokim carinskim plotom ogra¬
jenem prostoru. Trg je bil zaprt, namesto njega so delovali principi
dogovorne ekonomije. Zdaj, ko se podira mit o družbeno-ekonom-
ski uspešnosti samoupravnega socialističnega družbenega sistema,
postajajo številne »organizacije združenega dela« oziroma cele gru¬
pacije brez lastne poslovno-razvojne strategije, saj se je politika
odločila odstopiti od njihovega varuštva.

Po številnih spremembah za¬
konodaje in institucij sistema je
zdaj nastopila faza reorganizacij
in oblikovanje novega upravno-
organizacijskega modela podje¬
tij. Ali je naše podjetje že pre¬
stopilo okope »samoupravnega
fundamentalizma«, ki izničuje
napor za organizacijske spre¬
membe, bo pokazala bližnja pri¬
hodnost. Zaenkrat konca »orga¬

nizacije združenega dela« in nje¬
ne organiziranosti kot podjetje
ne potrjuje drugo kot priprava
za sprejem novega statuta.
Kljub priseganju na tržno eko¬
nomijo je jasno, da bo zaradi za¬
nemarjanja zakonitosti tržne
ekonomije prehod zelo težak. To
dokazujejo tudi devetmesečni
rezultati.

Fizični obseg proizvodnje v razdobju januar—september 1989 ter
primerjava s planiranim in doseženim v enakem obdobju 1988

Planirani obseg proizvodnje
je bil dosežen 99 %. Lesno prede¬
lovalne temeljne organizacije so
izpolnile proizvodni načrt 97 %,
TOZD Filbo pa ga je presegel za
13%. Če smo v preteklih letih
med vzroki slabega doseganja
navajali nedokončane investici¬
je, pomanjkljive projekte, teh¬
nologijo in slabo kakovost repro¬
dukcijskega materiala, je na le¬
tošnjo proizvodnjo najbolj vpli¬
valo delovanje trga povpraševa¬
nja. Domače realno povpraševa¬
nje se nenehno zmanjšuje, me¬
sečna rast cen je dosegla vrhu¬
nec. Kreditno-monetarni ukrepi,
predvsem ukinitev menic in

skrajševanje rokov plačevanja
so zmanjšali likvidnost poslova¬
nja, s tem pa posredno vplivali
na kontinuiteto proizvodnega
procesa (omejevanje naročanja
materiala ipd.). Upadanje pov¬
praševanja po izdelkih notranje¬
ga in stavbnega pohištva že pov¬
zroča ustvarjanje nenormalnih
zalog nekaterih proizvodov.

Dinamika doseganja planira¬
nih proizvodnih rezultatov se je
spreminjala iz meseca v mesec,
njena moč pa je postopoma upa¬
dala in je avgusta dosegla naj¬
nižji nivo. V zadnjem mesecu se
proizvodnja oživlja, vendar na
žalost ne za znanega kupca.

Vhodna vrata  so pripravljena za izvoz

2

Pregled doseganja planiranega obsega proizvodnje po mesecih
v razdobju januar—september 1989

indeksi

V

106 % -
105% -

DOS. PROIZV. v NH za DO LIP

primerjava leta 1989 s planom 1989

□ dejansko + par. trend

Tudi fizični obseg prodaje be¬
leži v letošnjem letu postopoma
slabše rezultate. Z izrednim za¬
gonom na začetku leta se je v
drugem, še bolj pa v tretjem tri¬
mesečju doseganje planiranih
prodajnih količin zmanjševalo.
Na tako negativni trend obsega
prodaje je deloval predvsem do¬
mači trg, medtem ko izvozni
programi ne zaostajajo za pla¬
nom. Možnosti, da bi prodajo na
domačem trgu preusmerili v iz¬
voz, so omejene. Čeprav še zave¬
damo, da je pot za preživetje
usmerjena le na konkurenčno
mednarodno tržišče, nam zao¬
stajanje tečaja dinarja zmanjšu¬
je rentabilnost vodilnih proizvo¬
dov (plošče, vrata), s tem pa
uspešnost poslovanja celotnega
podjetja.

Ključno vprašanje je zdaj sa¬
mo eno: Kako preživeti?

Nedvomen odgovor je: Pove¬
čati sposobnost tehnološke kon¬
kurenčnosti! Če te sposobnosti
sami nimamo, se moramo vklju¬
čiti v višjerazredni tehnološki si¬
stem in se podrediti zakonom
delovne, kapitalne in tehnološke
integracije. Čakati na brezupni
konec je najslabše, zato meni¬
mo, da je zdaj še čas za pripravo
scenarija razvojne strategije
podjetja, zazrte v prihodnost.

Podpredsednik Republiškega
komiteja za raziskovalno dejav¬
nost in tehnologijo ter znani
strokovnjak s področja razvoj-
no-tehnološkega planiranja,
Emil Milan Pintar je predstavil
naslednji predlog scenarija pri¬
prave razvojne strategije podje¬
tja, ki nam lahko v marsičem
koristi pri premagovanju trnje¬
ve poti v postindustrijsko druž¬
bo.

Šlibar

SCENARIJ TR1PRAVE RSP

Organizacija
razvojne funkcije

Predlog RSP

Sklep DS o spremembi
interne zakonodaje

JP-

Sklep DS o
sprejemu RSP

Organizacije
poslovodne funkcije

Funkcionalno izobraževanje
delavcev

EVROPA ^ lip bled

Informator

Informator Evropa
- LIP

Odkrito soočanje z izzivom skupnega trga Evrope zahte¬
va analizo položaja in zmožnosti lastnih potencialov ter kon¬
cipiranje ciljev in lastne poslovne politike. Snovanje v tej
smeri naj bi izoblikovalo usmeritve za vstop na skupni trg
Evrope, zato smo se odločili, da bomo tudi v našem podjetju
spremljali vse dogodke in jih objavili v Informatorju Evropa
— LIP. Informator je izšel že 2-krat, prejeli so ga vodilni in
vodstveni delavci LIP-a Bled.

Izziv Evrope, da na skupnem trgu (Common market) po¬
speši integracijski proces z odstranitvijo ovir fizičnega, tehni¬
čnega in fiksalnega značaja (znana Bela knjiga), postavlja v
odkrito soočanje tudi nas.

Podjetje LIP Bled, ki je že sedaj tesno povezano z gospo¬
darskim prostorom evropskega skupnega trga in z življenj¬
skim interesom, da tu ostane, mora preučiti svojo pripravlje¬
nost in pokazati prilagodljivost instrumentariju ES. Pripra¬
vljenost in prilagodljivost sta pogoj obstanka in novih možno¬
sti na skupnem trgu.

Ker je institucionalno povezovanje na ravni Jugoslavi¬
ja—ES časovno zelo odmaknjeno, moramo kot pretežni izvoz¬
nik pričeti s funkcionalnim povezovanjem po svojih poteh in
koncipirati ustrezno poslovno politiko za evropski trg.

Da bi spoznali in ocenili razmerja, trende in perspektive,
bo Informator Evropa — LIP nedoločen čas predstavljal vse
aktualnosti (ki jih bomo v stanju pridobiti) v obliki skrajšanih
obvestil, predvsem s področja odpravljanja tehničnih ovir.

Bilanca uspeha
za obdobje

januar-september 1989

Periodični obračun in izdelava
bilance uspeha je priložnost, da
pregledamo dohodkovno uspeš¬
nost poslovanja za preteklo ob¬
dobje. Žal to velja le za stabilne
pogoje gospodarjenja, medtem
ko naša delovna organizacija po¬
sluje v povsem drugačnih raz¬
merah.

Korenito spreminjanje zako¬
nov glede ekonomskih odnosov
se še ne odraža tudi v izvedbe¬
nih aktih, tako da še vedno ob¬
stajajo velike administrativne
ovire in vplivi na pogoje gospo¬
darjenja posameznih panog go¬
spodarstva. Velika inflacija izni¬
čuje rezultate gospodarjenja in
onemogoča realno prikazovanje
učinkov poslovanja.

V prvih devetih mesecih letoš¬
njega leta smo prodali za 577 mi¬
lijard din proizvodov in storitev.
Glede na to, da kupna moč na
domačem trgu pada ter da so li¬
kvidnostne težave v gospodar¬
stvu vse večje, v zadnjih mese¬
cih prodaja doma hitro upada.

Izvoz postaja edina rešitev za
naše nadaljnje uspešno poslova¬
nje, saj smo na tujem trgu pro¬
dali za 10 milijonov dolarjev bla¬
ga. Nerealen tečaj dinarja, ki ve¬
lja za celo leto 1989, pa je to pro¬
dajo razvrednotil, tako da je iz¬
voz v dinarjih prikazan v pribli¬
žno 800.000 USD prenizkem zne¬
sku.

Za omenjeno prodajo je bilo
potrebno 554 milijard odhodkov,
med katerimi material in amor¬
tizacija s 301 milijardo, osebni
dohodki s 101 milijardo in od¬

hodki financiranja s 128 milijar¬
dami predstavljajo 95 % odhod¬
kov.

Zaskrbljujoča je predvsem
rast stroškov financiranja, ki je
posledica vse večje zadolženosti.
Upadanje prodaje, nizek tečaj,
neplačevanje prodanih proizvo¬
dov samo še povečujejo likvid¬
nostne težave in potrebe po na¬
jetju novih kreditov.

Bruto dobiček je razlika med
prihodki in odhodki. 22 milijard
din je zadostovalo za pokritje
prispevkov v višini 18,5 milijar¬
de din, tako da je neto dobiček
znašal 5,5 milijarde din.

Kako oceniti te rezultate?

Dejstvo je, da se naše gospo¬
darstvo bliža robu propada, ozi¬
roma času, ko bo potrebno z ra¬
dikalnimi posegi obrniti tok go¬
spodarskih gibanj. Prevelike
obremenitve podjetij, ki še po¬
slujejo z dobičkom, prelivanje
sredstev in pokrivanje izgub bo¬
do nujno pripeljale do propada
vseh. Bližajo se časi, ko bodo za¬
radi zmanjšane prodaje nujni
prisilni dopusti in odpusti pre¬
sežka delavcev. Zato moramo
vložiti vse sile, da bomo v naši
DO med zadnjimi, ki bodo pose¬
gli po podobnih ukrepih. Le z ra¬
cionalno organizacijo proizvod¬
nje, agresivno prodajo doma in
kvaliteto izdelkov za tuji in do¬
mači trg bomo zmožni zdržati
težko bitko na trgu. Če ne zaradi
drugega, že zaradi gorenjske za¬
visti ne smemo dovoliti drugim,
da bi se smejali na našem pogre¬
bu. Verhunc

3

Novosti v prodajnem programu

notranjih in vhodnih vrat

Letos smo se na našem tržišču pojavili s pestro izbiro stilnih
vrat v izvedbi

Zaka, Otok, Grad in Napoleon.

Nudimo jih v različni površinski obdelavi: hrast naraven, hrast
lužen, mahagonij in belo pleskane.

Stitna vrata LSP BLED

Stilna vrata so lahko polna ali zastekljena. Prav pri zasteklitvah
pa smo pripravili pestro osvežitev. Do sedaj je kupec moral sam
priskrbeti zasteklitev. Sedaj pa lahko kupuje v trgovini posebna
dekorativna stekla iz uvoza: nukleo-bronza, bambus-rumeno, antik-
rumeno.

Posebnost pa so tudi osvinčene slike kot reprodukcije na poseb¬
nem filmu, stisnjenem med dve osvinčeni stekli z zgodovinsko in
umetniško motiviko znanih svetovnih del.

Posebna poživitev pa so ročno izdelani vitraži v stari obrtniški
tehniki, kot kombinacija raznobarvnih in prozornih stekel, vloženih
v posebne svinčene profile, namenjeni tako za stilni program vrat,
kot za masivni vhodni program vrat in stranskih elementov.

Vitraže za program masivnih vhodnih vrat in stranskih elemen¬
tov se vstavljajo v izbočena termopan stekla kot tretja stekla in se
po želji kupca vgrajujejo v zastekljene elemente ali elemente z ma¬
sivnimi polnili kot razne kombinacije v eno, dva, tri ali več polj.

So v različnih designih ter so tako barvna in oblikovna poživitev
masivnega vhodnega programa vrat LIP Bled.

4

NA ROBU

V zadnjih nekaj m esecih so vedno pogostejše kritike prodajnih
rezultatov, za kar smo upravičeno vsi skupaj zaskrbljeni, predvsem
pa: kaj storiti za naprej, da se neugodni trendi obrnejo, ker sedanji
kazalci kažejo propad. Na žalost nas dogodki vsak dan prehitevajo,
za pravočasno reagiranje pa dostikrat nimamo niti znanja niti mož¬
nosti.

Če bi prognozirali ob letoš¬
njem Novem letu, da bodo zrasle
cene v poprečju za 25-krat, nas
ne bi nihče jemal resno, saj so
se v preteklem letu le-te poveča¬
le za približno 3-krat. Hiperinf¬
lacija nas je našla nepripravlje¬
ne, saj ob takem divjanju cen
odpove večina ekonomskih teo¬
rij, vsaka napaka pa se z indek¬
sacijo še strokovno povečuje.
Kljub naraščanju osebnih do¬
hodkov kupna moč prebivalstva
realno pada. Od novega leta do
sedaj se je situacija bistveno po¬
slabšala in ni otipljivih argu¬
mentov, da se bo stanje izboljša¬
lo. Novoletni dinar bo vreden sa¬
mo še 4 pare.

Kljub temu da se zgrozimo
nad cenami, ki so za naše želje
absolutno previsoke, pa po drugi
strani praktično ni podjetja, ki
bi se lahko pohvalilo z dobrimi
rezultati. To ogromno razliko je
pojedla inflacija, zato kot proti¬
ukrep še bolj povečamo ceno, s
tem povečamo inflacijo, rezultat
pa je piškav kot prej. S tem se¬
veda krog ni zaključen, smo sa¬
mo na spirali, ki se vedno bolj
strmo vzdiguje. Tudi do tako
znamenitih inflacij, kot je bila v
Nemčiji po prvi svetovni vojni
ali v Madžarski po drugi, ko so
denar nosili v koših, ni več da¬
leč.

Eden pomembnih faktorjev
divjanja cen je vsekakor dej¬
stvo, da blago, ki ga prodamo, ni
plačano takoj. S starim zako¬
nom o zavarovanju plačil je bilo
možno odložiti plačilo brezobre¬
stno do 90 dni, oziroma ob dru¬
gačnem sistemu obračuna tudi
do 120 dni. Ob slabi likvidnosti
kupcev in še slabši finančni di¬
sciplini pa se s plačili zamuja
kot se potem zamuja še s plači¬
lom obresti. Ob normalni inflaci¬
ji 3—5 %, kakršna je v večini za¬
hodnoevropskih držav, je odloži¬
tev brezobrestnega plačila maj¬
hen problem, saj razlika znaša
največ 1—2 %. Pri nas pa odlože¬
no brezobrestno plačilo na 90
dni pomeni, da je dinar realno
vreden, ko ga dobimo plačanega,
le še dobrih 32 % oziroma 32 par.
Zato bi morali, če hočemo ohra¬
niti realno vrednost, povečati ce¬
ne 3-kratno. S tem pa si seveda
onemogočimo prodajo, saj oseb¬
ne dohodke dobivamo za nazaj
in so le-ti kar 4 do 5-krat preniz¬
ki za te cene. Problem previso¬
kih cen so kupci reševali na ta
način, da so kupovali robo, ki je
imela stare cene tudi dva ali več
mesecev, ali da so kupovali na
obroke, kjer se je finančno bre¬
me enakomerno porazdelilo. Do¬
kler je bila inflacija na mesec le
okrog 15 %, je bil tak način še

Poleg teh novosti, ki so v prodajnem programu, pa smo razvijali
še druge dokaj zahtevne izdelke na področju vrat, ki jih bomo pred¬
stavili v naslednjih glasilih.

MIK

vzdržen, saj so bile cene višje le
za približno 50 %.  Ob sedanji
stopnji 45,6 % na mesec pa to po¬
stane popolnoma nerealno.

Zato je zvezna vlada izdala
več odlokov, ki so skušali cene
in poslovanje postaviti na realno
osnovo, vendar ji to do sedaj ni
najbolj uspelo, saj so odloki trči¬
li ob monopol trgovine, ki si v
vseh letih konjunkture ni znala
ustvariti solidne materialne os¬
nove, temveč je skrbela za di¬
stribucijo blaga s sredstvi proiz¬
vodnje. Tako je proizvodnja mo¬
rala urejati od reklame do obli¬
kovanja končnih cen, sedaj ko
bi trgovina morala prevzeti to
pomembno področje, pa jo je te¬
ga strah ali pa je v svojih potre¬
bah nezmerna.

Odloki vlade so namreč ukini¬
li brezobrestno prodajo tako za
občane kot za trgovino, če je rok
plačila daljši kot 15 dni. S tem so
želeli cene znižati oziroma jih
očistiti financiranja prodaje in
proizvodnje, pri tem pa ima tr¬
govina možnost, da se bodisi z
revalorizacijo, bodisi s prilagaja¬
njem marže spusti v boj za kup¬
ca.

Zaradi vsega tega je trenutno
prodaja zelo slaba. Posledica
skrajšanja roka plačil je, da mo¬
ra trgovina poravnati svoje ob¬
veznosti za nova naročila prej,
kot za obveznosti po prejšnjih
določilih.

Vsekakor bi k sorešitvi seda¬
njih problemov pripomoglo ja¬
sno stališče inšpekcijskih služb,
da izkoreninijo brezobrestno
prodajo oziroma nakupe, saj bi
na primer lahko trgovina proda¬
jala pohištvo brez marže ob še
tako zaostrenih plačilnih pogo¬
jih.

Vendar ne smemo zvracati
vse krivde na trgovino oziroma
na nizko kupno moč prebival¬

stva, ampak je enak delež uspe¬
ha ali neuspeha tudi na naši
strani. Ker cenika za nek proiz¬
vod na žalost ne moremo izraža¬
ti v neki stabilni valuti (DEM,
ECV ali LIPI), ampak v dinarjih,
nimamo možnosti cene menjati
vsak dan, temveč v povprečju
14—30 dni. Vsak izgubljeni dan,
ko kasneje dobimo naročilo, ali
ko kasneje izdobavimo ali ko
kasneje dobimo plačilo, predsta¬
vlja ob zdajšnji inflaciji pribli¬
žno 1,5 %. Če upoštevamo, da ka¬
mion naših izdelkov velja od
1—2 milijard novih din, potem
vsak dan zamude pri 1 kamionu
predstavlja celomesečni povpre¬
čni osebni dohodek zaposlenega.
Na žalost pa je takih dni ogrom¬
no v vsej reproverigi: od nabave,
proizvodnje, prodaje do končne¬
ga plačila. Če bi imeli sistem na¬
grajevanja urejen tako, da bi bil
vsak udeleženec direktno nagra¬
jevan od rezultatov dela, bi bila
situacija precej drugačna. Pri
vsem tem pa ne bi smeli pozabi¬
ti na problem izračuna prave ce¬
ne izdelka, saj z nenatančnim
planiranjem oziroma z nerealno
porabo časa in materiala vara¬
mo sami sebe in na tej osnovi
odločamo napačno.

Čeprav nekatere stvari izgle-
dajo enostavne in bi marsikdo
rekel, da se da izračunati preko
palca, pa so stvari bolj komplici¬
rane.

Nujno je, da v najkrajšem ča¬
su preverimo različne scenarije
delovanja, da se izvlečemo iz
krize, zato je potrebno tudi sam
naslov prispevka Na robu razu¬
meti večpomensko: na robu pre¬
pada, iz katerega ni vrnitve, na
robu starega in novega ali pa je
rob tista željena točka, ko se bo¬
mo iz prepada dvignili na trdna
tla. Vsaka od teh razlag je real¬
na in sočasna. Kelbl

Stroj za izrezovanje
odprtin v TO Mojstrana

V Splošni obrtni zadrugi No-
tranjka v Logatcu so nam izde¬
lali stroj NC 2200/2 za izrezova¬
nje odprtin v vratih. Temeljni
princip delovanja je v tem: kro¬
žna žaga in drobilec izvršita iz¬
rez štirikotnih odprtin. Deluje
ob pomoči elektronike, po osi x
in y. Kotno obračanje za 90° je
pnevmatsko. Pogon se izvaja z
zobato letvijo in zobnikom, ki
omogočata natančno in hitro do¬
ločanje smeri reza. Osnovna
konstrukcija stroja je sestavlje¬
na iz podnožja s ploščatimi vodi¬
li in zobato letvijo, na katerem
se premika s pomočjo elektro¬
motornega pogona. Portalni no¬
silec, ki nosi agregat s krožno
žago, vrši gibanje v smeri x in y.
Vlaganje vrat se vrši ročno, prav
tako nastavitev do vodil. Stroj je
izdelan tako, da je možno obde¬
lovati maksimalno dolžino krila
220 cm in širino 120 cm. Maksi¬
malna debelina kril za izrezova¬
nje je 10 cm.

To so osnovni podatki stroja
ter okvirna predstavitev funk¬
cionalnosti. Stroj so izdelali na
podlagi domačega znanja in
upamo, da nam bo tudi dobro
služil. Kaj nas je privedlo do te¬
ga, da smo naročili ta stroj? Do
sedaj smo delali nefunkcional¬
no. Opravljali smo izrezovanje z

ročnimi izrezovalkami oziroma
krožnimi žagami. Takšni izrezi
pa niso bili nikoli natančni, izre-
zovalke služijo obrtniškim na¬
menom. Poleg tega so se strojč¬
ki pokvarili in popravila niso bi¬
la poceni. V vogalih smo ročno
popravljali kotni izrez, pokazala
se je netočnost odprtine. Pri
končni montaži letvic za stekla
smo opazili odstopanje, to pa je
vplivalo v veliki meri na kvalite¬
to izdelka.

Prednosti tega stroja so očit¬
ne. Težaško delo se bo odpravi¬
lo. Vse odprtine bodo točne in
izognili se bomo dodatni opera¬
ciji, ko je bilo treba letvice za
stekla vstavljati pred zasteklit¬
vijo. Tako se bodo vrata samo
brusila po robovih, pri zastekli¬
tvi pa se bodo vstavile letvice za
stekla in stekla v istem času.
S tem strojem bomo lahko izre¬
zovali tudi debelejša vrata, tak¬
šna, ki jih izdelujejo na zahod¬
nem tržišču. Če hočemo v korak
s časom, bomo morali še marsi¬
kaj storiti. Če želimo biti z naši¬
mi izdelki na tržišču konkuren¬
čni, bodo morali biti le-ti kvalite¬
tni ter cenovno interesantni.
Star strojni park je treba menja¬
ti z novim. Tisti, ki mu to ni ja¬
sno, bo težko proizvajal, še težje
prodajal. Noč

5

Prva pošiljka plošč iz Podnarta

Pred nekaj tedni je iz novega proizvodnega procesa odšla prva
pošiljka plošč za nemškega kupca. To je rezultat investicijskih pose¬
gov za prestrukturiranje prejšnjega programa, ki ni bil več rentabi¬
len. Proizvodnja v TO Podnart je povsem predrugačena, saj gre za
nov izdelek, izdelava lesnih oblog pa zajame le še 55 % prejšnjih ka¬
pacitet, ostali izdelki pa so ukinjeni.

Kakšna je lesena plošča in ko¬
mu je namenjena?

Plošča je enoslojna iz masiv¬
nega smrekovega lesa. Optimal¬
no skrojeni elementi se medse¬
bojno lepijo najprej po dolžini z
rogljičastim spojem, zatem pa
še po širini s topim spojem. Se¬
stavljene plošče je potrebno še
krpati, formatizirati s posnetim
robom ter končno fino brusiti.

Plošče različnih debelin, širin
in dolžin so namenjene najraz-
novrstnejši uporabi, predvsem
pohištvenikom, ki izdelujejo vi¬
soko vredno pohištvo iz izklju¬
čno naravnih materialov.

Investicijska izgradnja, ki se
je pričela prve dni marca 1989,
je potekala štiri mesece in pol
do pričetka poskusne proizvod¬
nje. Operativni načrt je predvi¬
deval še krajši termin, vendar
so se zadeve zapletle pri dobavi
strojev naših domačih proizva¬
jalcev, kar vsi pa so imeli podob¬
ne težave. Ne gre jim po dogovo¬
ru, ker ne dobijo pravočasno
materialov, uvoženih delov ali
pa se sami zapletajo pri poseb¬
nostih konstrukcije. Tako je iz¬
redno zamudil Brest z nanašal-
cem lepila, Filbo z večlistno kro¬
žno žago in Bole z avtomatskim
čelilnikom. Še posebno je teža¬
vno, ker TO Filbo še vedno ni
dobavil stroja HK za dolžinsko
spajanje lesa in je potrebno to
fazo opraviti na TO Rečica, kar
veča stroške.

Po drugi strani pa smo dosegli
z izvajalci instalacijskih del in
gradbeniki zelo dobro usklajeva¬
nje med proizvajanjem in inve¬
sticijskimi deli, ki je potekalo
vzporedno. Spoštovanje rokov je
bilo dosledno, izvedba pa kvali¬
tetna. Glavni izvajalci so bili:
elektroinstalacije ETP iz Kra¬
nja, strojne instalacije Kovinar
iz Kočevja, gradnje Gradis z Je¬
senic. Odsesovalna dela je izve¬
del naš TOZD Filbo, montažna
skupina se je zelo potrudila in
še pravi čas oddala naprave, če¬
prav jih je pestil neredno doba¬
vljeni material. Potrebno je pou¬
dariti, da so pri izvedbi filtra na¬
pravljene lastne inovacije.

Skrb za celotno investicijsko
dejavnost je imela posebna stro¬
kovna skupina, ki je izvajala
redne operativne posege.

Na ta način je predelovalni
obrat v TO Podnart dobil po¬
vsem nove, sodobne in komplet¬
ne instalacije skupaj z notranjo
hidrantno mrežo, požarnim va¬
rovanjem in povečano trafo po¬
stajo, kar je vse skupaj pogoj za
nemoteno in varno proizvajanje;
zraven je tudi čistilna naprava
za čiščenje odpadnih vod.

Seveda pa ni investicije brez
spremljajočih težav, ki se pora¬
jajo ob zagonih strojev in v na¬
črtovanem postopku tehnolo¬
ških faz. Prav pri slednjem so
potrebna daljša opazovanja in
temeljite analize, da bodo kore¬
kcije utemeljene.

Glede na dimenzijske kvali¬
tetne zahteve izdelanih plošč se
v času poskusne proizvodnje
preučuje tudi potrebna kvaliteta
in dimenzije vhodne surovine —
žaganega lesa smreke. Ugota¬
vljamo, da bodo naročila kupcev
zelo različna po dolžinah, debeli¬
nah in širinah plošč ter prav ta¬
ko različna pri kvalitetnih krite¬
rijih. Pri tej proizvodnji ne mo¬
remo pričakovati neke več ali
manj odrejene stalnosti kot npr.
pri troslojnih opažnih ploščah,
kajti tu gre za širši asortiment
po dimenzijah in kvalitetah in
ne moremo zastaviti velikoserij-
skega proizvajanja. Zato bo tre¬
ba več časa posvetiti pripravi de¬
la na strojih, primernosti vhod¬
ne surovine in ustreznosti koli¬
čin zalog.

Prvi podatki kažejo, da seda¬
nji napad iz žagalnice v Podnar¬
tu ne zajema možnih potreb,
predvsem pa je prenizka kvali¬
teta lesa. Podatki tudi kažejo, da
bo najustreznejše »tombante«
blago. Zaradi izboljšanja kvali¬
tete bo potrebno dokupovati
boljšo lesno surovino in s sorti¬
ranjem doseči zahtevana raz¬
merja, da ne pride do pretirava¬
nja v preslabo ali predobro
stran.

Ko se bodo nabrale izkušnje,
bo po nekaj mesecih potrebno

Priprava lesa za plošče

Stiskanje plošč

izdelati interni standard za izde¬
lek »plošča« s tehničnimi in kva¬
litetnimi določili, osnovanimi na
optimalnih dosežkih tega po¬
strojenja. Razmejene tolerance
in kategorizirani kriteriji pa bo¬
do dopuščali vhod kupčevih zah¬
tev ali pa tudi ne. Ponovno je
treba razmisliti, če bomo proiz¬
vajali vse dolžinske dimenzije in
druge parametre (izgled površi¬
ne), predvsem iz stroškovnega
vidika. Pred internim standar¬
dom pa je seveda potrebno izde¬
lati vso tehnološko dokumenta¬
cijo za pripravo proizvodnje.

Nadvse pomembno je, kako
zaposleni dojemajo to veliko
strukturno spremembo od prejš¬
nje grobe primarne obdelave, na
katero so bili navajeni, k sedanji
zahtevnejši obdelavi, z izdel¬
kom, ki je sestavni del finalnih
izdelkov (pohištvo itd.). Opra¬
vljena praksa pri obdelovalnih
strojih v TO Tomaž Godec in TO
Rečica jim je koristila, toda za¬
res pravi pristop h konkretnemu
delu se je pričel pred mesecem
dni. Moramo pohvaliti prizade¬
vanje zaposlenih, ki kažejo po¬
trebno pripravljenost in voljo,

da se izurijo na svojih delovnih
mestih. Usposabljanje za delo
zahteva več premisleka, saj gre
za izkoristek pri krojenju in raz-
žagovanju lesa, pravo sortiranje
pred stiskanjem in po njem, do¬
seganje natančnosti končnih
mer plošče in drugo. Sedaj v po¬
skusni proizvodnji je 21 zaposle¬
nih v izmeni, po vključitvi stroja
HK in ustalitvi del pri ozkih gr¬
lih pa bo prišlo do dokončne raz¬
poreditve.

Za zaključek lahko ugotovi¬
mo, da je investicija kljub števil¬
nim motnjam izvedena ugodno,
tako po času kot po vloženih
sredstvih. Časovno je izvajanje
investicije trajalo le štiri in pol
mesece od prihoda prvih inštala¬
terjev do pričetka poskusnega
obratovanja. Ob tem je ves čas
tekla proizvodnja lesnih oblog z
redkimi kratkotrajnimi preki¬
nitvami.

Na vrsti je osvajanje novega
programa z vsemi svojimi vpliv¬
nimi činitelji, pri katerih bo med
odločilnimi ekonomski činitelj
in trženje.

E. Prevc

Dobili smo dovoljenje za
proizvodnjo in lepilno
dovoljenje za lesene
opažne nosilce LIP 20

Za opažne nosilce smo marca in julija letošnjega leta prejeli iz
ZRN dva pomembna dokumenta, ki potrjujeta kvaliteto proizvod¬
nje, ob redni kontroli pa zagotavljata konstantno kvaliteto in var¬
nost opažnih nosilcev LIP 20 ter ne nazadnje široko odpirata vrata
tudi na tuje tržišče.

Če smo v naši DO LIP Bled že
zgodaj spoznali, da je stalen stik
z zahtevami oz. kriteriji tujega
tržišča eden izmed pogojev za
uspešen razvoj in višjo kvaliteto
izdelkov, smo na področju opaž¬
nih nosilcev LIP 20 tokrat na¬
pravili še korak naprej. V ZRN
smo za opažne nosilce LIP 20
pridobili Zulassungsbescheid
(dovoljenje za proizvodnjo) in
Bescheinigung Č (lepilno dovo¬
ljenje za tovrstne lepljene izdel¬
ke).

Pot za pridobitev omenjenih
dokumentov ni bila ravno eno¬
stavna. Z institutom FMPA
Ottograf v Stuttgartu smo se po¬
vezali že marca 1986, to je v času
projektiranja izdelka in tehnolo¬
ških rešitev proizvodnje. Tako
smo si pravočasno zagotovili vse
osnovne napotke, usmeritve ter
stroge pogoje za proizvodnjo to¬
vrstnih lepljenih nosilcev. Teh¬
nološki projekt smo izdelali v
projektivno razvojnem biroju v
sodelovanju s TO Rečica in ga

6

FORSCHUNQS- UND

MATERI ALPROFUNC/SANSTA LT

BADEN-WORTTEMBERQ - otto.qraf-institut -

Bescheinigung C

uber den Nachvveis der Eignung zum Leimen von
tragenden Holzbauteilen gemaS DIN 1052 Teil 1, Abschnitt 12.1

oktobra 1987 posredovali v pre¬
gled in potrditev omenjenemu
institutu.

Poskusna proizvodnja je ste¬
kla februarja 1988. V času inve¬
sticijskega izvajanja projekta in
v času poskusne proizvodnje je
pooblaščeni strokovnjak z
FMPA proizvodnjo detajlno pre¬
gledal in ugotovil nekaj manjših
pomanjkljivosti, ki smo jih
sprotno odpravljali. Prav tako je
izbral nosilce za preiskave, in si¬
cer nosilce različnih dolžin z dol¬
žinskimi spoji na posebej dolo¬
čenih najneugodnejših položa¬
jih, ki smo jih skupaj s kon¬
strukcijskim načrtom posredo-

preiskavah na FMPA oz.
ZRMK, ki je medtem že osvojil
preizkušanja lesenih opažnih
nosilcev.

Zavedati se moramo, da je po¬
trebna za pridobitev omenjenih
dovoljenj kar dolga in trda pot,
da smo za to žrtvovali tudi de¬
narna sredstva in da dovoljenje
lahko obdržimo le ob skrbni pro¬
izvodnji in redni kontroli in da
ju moramo tudi tržno opravičiti.

Skratka, delati moramo tako,
da bo vsak nosilec v uporabi ka¬
kor tudi tisti, ki ga bomo vsakih
2.000 metrov odvzeli za preiska¬
ve, vselej opravičil oznako U
Z-9,1-217, to je številko Zulas-

LIP Bled, Lesna Industrija
Ljubljanska c. 32

YU - 64260 Bled

wird fiir Ihren Belrieb in Bled

nach Clberprufung des Fachpersonals und der VVerkseinrichtung die Eignung bescheinigt

zum Leimen von HolzschalungstrSgern LIP 20 (Z 9.1-217)
einschlieftlich der Herstellung von
Keilzinkenverbindungen nach DIN 68140

Diese Bescheinigung gilt unter den umseitig genannten Bedingungen bis zum
31. Mai 1994

Stuttgart, den 28.06.1989

Der Direktor
i.A.

Prof. Dr.Ing. Manns

NSTITUT FUR BAUTECHNIK

Anstalt des offentlichen Rechts

1000 Berlin 30, den 17. Februar 1989
Reichpietschufer 74-76
Telefon: (0 30) 25 03-2 92
Teletex: 308258
Telefax: (0 30) 25 03-3 20
GeschZ.: II 21-1.9.1-217

ZULASSUNGSBESCHEID

ulassungsgegenstand:

ntragsteller:

Holzschalungstrager LIP 20

LIP Bled

Lesna Industrija
Ljubljanska c. 32
YU-64260 Bled

eltungsdauer bis:

28. Februar 1994

ulassungsnuitiner:

Z-9.1-217

iermit werden die

Holzschalungstrager LIP 20
llgemein bauaufsichtlich/baurechtlich zugelassen.

er zugelassene Gegenstand darf nur veruendet nerden, wenn seine He rs tellung iiber-
acht/guteuberwacht ist und dies auf der Baustelle nach g ewiesen wird (Siene Allge-
eine Bestimmungen).

ieser Zulassungsbescheid umfaBt sieben Seiten und zwei Blatt Anlagen, die Bestand-
eil dieses Bescheides sind.

vali v omenjeni institut v Stutt¬
gart.

Po uspešnih preiskavah smo
poročilo z rezultati posredovali v
Berlin (Institut fur Bautechnik),
ki je na podlagi komisijske odlo¬
čitve izdal Zulassungsbescheid
— dovoljenje za proizvodnjo.
Vzporedno s tem je tekel tudi
postopek za lepilno dovoljenje z
dodatnimi pregledi proizvodnje
in same kontrole in končno smo
pred kratkim dobili tudi to dovo¬
ljenje.

Veljavnost dovoljenja za pro¬
izvodnjo (Zulassungsbescheid)
je 5 let, seveda ob redni interni
kontroli v proizvodnji, uspešnih

sungsbescheida za lesene opa¬
žne nosilce LIP 20.

V TO Rečica se zavzemajo za
brezhibno proizvodnjo ob redni
interni kontroli, saj vedo, da le
konstantna kvaliteta zagotavlja
varnost lesenega opažnega no¬
silca v uporabi. Proizvodnja teče
z večjimi ali manjšimi prekinit¬
vami, kakor to narekujejo potre¬
be domačih gradbenih podjetij.
Opažnih nosilcev namreč še ne
izvažamo zaradi cenovnih nes¬
kladij, vendar upamo, da bodo
lahko tudi tuji uporabniki kma¬
lu potrdili ustrezno kvaliteto na¬
ših nosilcev.

Miran Mozetič

7

I

Vedno nekaj novega
v TO Filbo

Od takrat, ko se je — približno pred letom dni — situacija na tr¬
gu bistveno izboljšala, gledano s stališča proizvodnega programa
TO Filbo, se je v naši TO dogajalo marsikaj, kar bi moralo biti dele¬
žno precej večje pozornosti in publicitete. Ne vem, kaj je vzrok, da
se to ni zgodilo. Lahko pa, da so temu kriva burna dogajanja v naši
domovini, ki mečejo sence tudi na sončno stran Alp, na primer se¬
stopanje partije z oblasti, nastajanje novih zvez in novih ustav,
mednacionalni spori, mitingi, štrajki in še bi lahko naštevali, ven¬
dar je prav, da ta prostor raje namenimo dogodkom na domačem
dvorišču.

Zaloge žaganega lesa se na skladišču zmanjšujejo

Najobsežnejši sejem
obrti

od 8. 9. do 17. 9.1989

Kot rečeno, se je v tem letu
dni močno izboljšala zasedenost
proizvodnje z naročili, tako da
smo od stalnega pomanjkanja
naročil prišli v stanje močne
prezasedenosti kapacitet, kar je
sicer dobro. Če pa pogledamo
strukturo naročil, potem hitro
ugotovimo, da ni prilagojena
opremljenosti po razpoložljivih
kapacitetah. Poleg tega vidimo,
da gre za celo vrsto novih proiz¬
vodov oz. prototipov, ki bi v nor¬
malnih pogojih vsak zase zahte¬
val popolnoma drugačen pri¬
stop, kot redna proizvodnja. Za
kaj takega pa ni na razpolago
niti časa niti potencialov v proje-
ktivi in ne v proizvodnji, ni
ustreznih strojnih kapacitet niti
prostora. No, kljub tako omeje¬
nim možnostim, pa moramo
ugotoviti, da smo uspeli v letu
dni osvojiti vrsto novih izdelkov,
od katerih bi vsak zase zaslužil
vsaj tako pozornost, da bi se v
našem glasilu pojavila njegova
fotografija in vest, da je uspešno
prestal prvo preizkušnjo. No,
ker je malce nerodno, da bi sami
sebe preveč predstavljali, nare¬
dimo le bežen pregled novosti in
zapišimo kritične misli, tam,
kjer je to potrebno.

Najpomembnejši so seveda
novi tipi strojev, ki so bili izdela¬
ni v tem času.

Prvo bi omenil večlistno kro¬
žno žago za širinsko razžagova-
nje, ki smo jo izdelali po načrtih
firme Raimann in v skladu s ko¬
operacijsko pogodbo med to
nemško firmo in LIP-om. Žaga
je dokaj uspešno prestala prvo
preizkušnjo in zagon v TO Filbo,
saj je praktično stekla brez na¬
pake in sedaj že obratuje v TO
Podnart. S tem strojem smo zao¬
krožili našo ponudbo, tako da
sedaj lahko nudimo kupcem po¬
leg dolžinskega razžagovanja in
spajanja še širinsko razžagova-
nje, vključno z vsem transpor¬
tom in sortiranjem, ki sodi v se¬
stav teh linij.

Kot drugo bi kazalo povedati,
da smo v tem času izdelali tudi
prvo kompletno linijo za spaja¬
nje (HK 200), ki vključuje poleg
rezkalnega stroja še stiskalnico
in transporter. Naročnik linije
je bila firma Dimter. Tako se je
prvič zgodilo, da smo v ZRN iz¬
vozili sestavljen stroj in ne le se¬
stavne dele. Pri vsem tem bi
omenil predvsem to, da smo lini¬
jo sestavljali v nenormalnih po¬
gojih, pomanjkljivi dokumenta¬
ciji, prepozni dobavi nekaterih

sestavnih delov. Le izredni po¬
žrtvovalnosti nekaj delavcev iz
TO Filbo, ki so delali takorekoč
noč in dan, saj je bil pogon stro¬
ja opravljen iz sobote na nedeljo
ob treh ponoči, gre zasluga, da
je bila linija pravočasno od-
premljena v ZRN.

Trenutno so v teku zaključna
dela na dveh novih linijah za
PODNART in RADUŠO. Obe
predstavljata za nas novost, saj
gre za večje dimenzije, s kakrš¬
nimi se še nismo soočili. Pri
obeh se zato pojavljajo številni
problemi, predvsem spet po¬
manjkljivi dokumentaciji, naba¬
vi ustreznih materialov in pri or¬
ganiziranju raznih obdelav pri
kooperantih, saj domače kapaci¬
tete ne zadoščajo. Večina ovir je
sicer že premaganih, toda roko¬
vno bo to pomenilo veliko zamu¬
do, kar se nam gotovo šteje v do¬
bro.

Na področju ventilacije smo v
tem obdobju pričeli izdelovati še
nov tip filtrov z mehanskim
otresanjem vrečic. Kljub temu
da ta filter predstavlja za nas
nov izdelek, ga mogoče na tem
mestu ne bi omenjal, če ne bi bi¬
la pri njegovi izdelavi izvedena
v proizvodnji cela vrsta spre¬
memb v odnosu na načrte, ki
vsaka za sebe pomeni inovacijo.
Toda prizadevni sestavljalci jih
zaradi svoje skromnosti niso
uveljavljali, kar je nasploh zna¬
čilno za našo TO, saj je takih in
podobnih izboljšav na desetine.

Naj na koncu omenim še, da
smo v tem obdobju osvojili tudi
proizvodnjo kovinskih elemen¬
tov za opažni sistem LG, ki po
zahtevnosti izdelave niso na ni¬
voju strojegradnje, zahtevali pa
so postavitev kompletne tehno¬
logije, izdelavo ustreznih orodij
in podobno, kar zaradi množine
elementov vendarle predstavlja
znaten napor.

Če osvajanje novih izdelkov
in novih tipov izdelkov predsta¬
vlja sončne plati poslovanja TO
Filbo, posebno še, če ob vseh
prototipih tudi finančni uspeh ni
slab, pa pozornemu bralcu le ni¬
so ostale skrite sence, ki nas
spremljajo na tej poti. Za vse
ostale pa naj jih kljub temu še
eksplicitno naštejem: planira¬
nje, usklajevanje prodaje z raz¬
položljivimi kapacitetami, izde¬
lava tehnične dokumentacije,
nabava surovin in orodja, slaba
opremljenost strojne delavnice,
predvsem pa za novo proizvod¬
njo — novo znanje.

S. V.

v Celju

Kot nekaj let nazaj, smo tudi
letos omogočili na predlog odbo¬
ra za gospodarjenje vsem, ki so
z inovativnimi predlogi prispe¬
vali k bolj učinkovitemu delu,
ogled Mednarodnega obrtnega
sejma v Celju.

Sejem smo si ogledali v sobo¬
to, 8. 9. ’89, s plačano dnevnico,
vstopnino in prevozom. Ker so
bili v letu 1988 le trije predlaga¬
telji, smo povabili še predlagate¬
lje iz 1. 1989, ki so bili nagrajeni.
Odzvalo se je le pet članov.

Mednarodna obrtna priredi¬
tev v dvorani Golovec, ki se je v
nedeljo končala, velja za največ¬
jo obrtno sejemsko prireditev v
Jugoslaviji in je ogledalo razvo¬
ja slovenskega in jugoslovan¬
skega obrtništva. Z 22-letno tra¬
dicijo je namreč do zadnjega
prostega mesta napolnil pribli¬
žno 13.000 m 2 , pokritih in
10.000 m 2  odprtih površin, v me¬
sto pa privabil preko 500.000 in
več obiskovalcev.

Sejem je letos otvoril predsed¬
nik GZS, Marko Bulc. Po bese¬
dah predsednika Zveze obrtnih
združenj Slovenije, Ernesta
Draša, je sejem vsako leto večji,
razvoj obrtništva pa ne sledi
njegovemu napredku, »ker se
obrt še kar vrti v začaranem
krogu, namesto da bi pomagala
iskati izhod iz krize«. Krive so
neugodne splošne in gospodar¬
ske razmere v državi.

Med razstavljalci je bilo 2.200
predstavnikov iz Jugoslavije, od
tujih zastopanj so bile tu Italija,
ZRN, Avstrija:

— s ponudbo lesno obdelovalnih
strojev (rezkarji, tračne žage,
brusilnike, brusilni materiali. ..)

— opremo za avtomehanične de¬
lavnice,

— satelitsko tehniko,

— video in TV aparati,

— offset tiskarskimi stroji,

— hidravlično tehniko...

V sklopu z domačimi razsta¬
vljalci pa se je predstavilo še
drugih 12 držav, ki so sodelovale
z nakupom in prodajo nove in
rabljene opreme.

Obiskovalec na sejmu je dobil
vtis, da na sejmišču ni nič odve¬
čnega ali naključnega. Mogoče
je bilo malo neureieno po raz¬
stavnih dvoranah ali zunanjih
prostorih glede namembnosti po
strokah. S preureditvijo tega bi
bil lahko dosežen večji pouda¬
rek glede na namen. Na sejmu
so bila zastopana praktično vsa
področja od strojne opreme,
elektrotehničnih izdelkov (av-
dio-video, računalništvo), bele
tehnike, tekstila, do proizvodov
umetne obrti (risanje na steklo).

Čeprav se trudijo, da bil bil se¬
jem namenjen razvoju drobnega
gospodarstva in sposobnosti
obrtnikov, povezovanju obrtni¬
ške dejavnosti z industrijo, je bi¬
la ponudba zanimiva le za obrt¬
no proizvodnjo in ne toliko za in¬
dustrijo.

Približno polovica razstavne¬
ga prostora je bila namenjena
za nakupovanje drobnih uporab¬
nih obrtniških izdelkov od upo¬
rabe v gospodarstvu, gostinstvu,
do konfekcije, usnjenih izdel¬
kov, pletenin ter bogato in uspe¬
šno gostinsko ponudbo.

Tu so se pokazale možnosti za
navezovanje novih poslovnih sti¬
kov, iskanje idej in izmenjavo
izkušenj.

V sklopu s sejemsko priredit¬
vijo so se uvrstili tudi seminarji
na temo »Tuja vlaganja v obrt
pri nas«, »Uvajanje podjetni¬
štva«. . .

Na koncu prireditve so vsem
tistim, ki so predstavili najbolj¬
še izdelke, podelili posebna pri¬
znanja.

Katalog s pregledom vseh raz-
stavljalcev s ponudbo proizvo¬
dov in storitev se nahaja v proje¬
ktivno razvojnem biroju in je na
vpogled interesentom.

Ana Šifrer

8

NAŠI

LJUDJE

Le kdo je ne bi poznal —
Brancove Minke — po domače
Lešn’kove, ki je zaposlena na
LIP-u v Mojstrani od leta 1962.

Njena delovna pot se je začela
na žagi Belca. Delala je v zelo
težkih pogojih, v mrazu, na dež¬
ju in prepihu. Nič kaj prijetno ni
bilo pozimi, toda vztrajala je tu¬
di v najtežjih pogojih.

V letu 1971 se je žaga na Belci
ukinila. Delavci so odšli v Moj¬
strano, kjer so začeli s proizvod¬
njo vhodnih in garažnih vrat.
Sledila je prerazporeditev del in
nalog, Minka je začela z embali-
ranjem vrat. To delo ni lahko, za
primer vzemimo, da garažna
vrata tehtajo kar 85 kg. A Minka
se ni ustrašila tega dela, ki ga je
opravljala do lanskega leta.

Čas teče neizprosno dalje. Pri¬
naša nam tudi probleme in ra¬
zne nevšečnosti. Našo Minko je
doletela bolezen in je lani po
dolgem času morala v bolniški

stalež. Ko se je spet vrnila na
delo, je rekla: »Ja, zdaj pa res ne
bom mogla več embalirati vrat.«
Pri 54 letih je prava korenina,
koliko mlajših tarna in toži, da
ne zmorejo dela.

Ko jo povprašam, kakšne na¬
črte ima vnaprej, odgovori, da
odide čez leto dni v pokoj. »Do
tedaj me boste pa kje drugje ra¬
bili, kajne?« se nasmehne pre¬
prosto in iskreno.

In še doda: »Žal ne morem več
dvigovati bremen, kakor sem jih
včasih. Mlad človek lahko pre¬
naša marsikatero težavo, a z leti
pridejo težave, bolezni. Je že ta¬
ko. Včasih smo morali delati tu¬
di vse sobote, delovni pogoji so
bili veliko slabši.«

Še bi lahko pisal o Leš’nkovi
Minki. Spomnim se, da je ob
40-letnici naše DO prejela meda¬
ljo dela. Če jo je kdo zaslužil, jo
je prav gotovo ona.

Noč

Podjetniška šola

Današnji čas stalnih družbe¬
noekonomskih in tehnoloških
sprememb v svetu postavlja
pred našo družbo zahteve po ne¬
nehnem širjenju količine in ka¬
kovosti znanja, kar še posebej
velja za zaposlene delavce, ki so
temeljni dejavnik ustvarjanja
materialne osnove gospodarstva
in družbe.

Pogoj za vključitev v svetovne
razvojne tokove je predvsem
inovativno, učinkovito in konku¬
renčno gospodarstvo. To terja
nenehno širjenje in poglabljanje
znanja pri delu in splošno raz¬
gledanost zaposlenih. S preho¬
dom na tržno gospodarjenje bo
pomen znanja še večji.

Reforma gospodarskega siste¬
ma omogoča uveljavljanje trž¬
nih odnosov. Trg postaja vse
manj državno reguliran, kar ve¬
lja tudi za organiziranost podje¬
tij, zato se naša odgovornost za
lasten razvoj še povečuje. Pove¬
čuje se tudi vloga poslovodnih in
strokovnih kadrov, kar naj bi
vplivalo na učinkovito upravlja¬
nje.

Smo na te spremembe dovolj
pripravljeni?

Zanesljivo še ne, ker visoko
razviti tržnoekonomski odnosi
zahtevajo daljšo temeljito pri¬
pravo.

Prav zato smo v sodelovanju z
Ekonomsko fakulteto Borisa Ki¬
driča iz Ljubljane junija letos
organizirali Podjetniško šolo.

Predavanja so obsegala naslednje teme:

— Primerjalni vidiki podjetništva, doc. dr. Bogomir Kovač

— Motivacija pri delu, doc. dr. Bogdan Lipičnik

— Sociološki vidiki vodenja, prof. dr. Veljko Rus

— Pravni problemi v podjetju, prof. dr. Krešo Puharič

— Strateško planiranje v podjetju, prof. dr. Janez Prašnikar

— Gospodarski problemi v podjetju, prof. dr. Ivan Turk

— Marketing problemi podjetja, doc. dr. Iča Rojšek

— Finance in finačni vidiki v podjetju, prof. dr. Ivan Ribnikar

— Cilji, načrtovanje in izvajanje politike, prof. dr. Mitja Tavčar

— Proizvodni problemi v podjetju, mag. Rudi Rozman

— Načrtovanje delovnih ciljev, prof. dr. Stane Možina

Gost šole je bil mag. Viktor Žakelj, podpredsednik SZDL Slove¬

nije.

Predavanja so bila v predaval¬
nici CIM-a na Bledu. Potekala
so tri tedne zaporedoma, in sicer
ob četrtkih popoldne, petkih ves
dan in ob sobotah dopoldne.
Udeležilo se jih je 39 zaposlenih
— vsi vodilni delavci ter več vod¬
stvenih in mladih strokovnja¬
kov.

Podjetniška šola je namenje¬
na predvsem za vodilne delavce
in tudi mlade, perspektivne ka¬
dre. V programu ni toliko spe¬
cializiranih tem, temveč teme, s
katerimi želijo vplivati na stra¬
teški način mišljenja in delova¬
nja pri vodstvu podjetij.

Posredovane so bile tiste pro¬
izvodne, tehnološke, marketin¬
ške, poslovno-organizacijske in
psihološke informacijske teme,

ki so za strateški način mišlje¬
nja in delovanja najbolj po¬
membne.

V naši delovni organizaciji
posvečamo veliko skrb izobraže¬
vanju zaposlenih, zato smo se
odločili, da organiziramo Podje¬
tniško šolo v delovni organizaci¬
ji in s tem omogočimo udeležbo
čimvečjemu številu zaposlenih
in to v času dejanskih priprav
na prehod k tržnemu gospodar¬
jenju.

Posamezna predavanja in ce¬
lotni program je bil zelo kvali¬
tetno izveden. Žato menimo, da
je namen Podjetniške šole dose¬
gel svoj cilj in upamo, da bo pri¬
dobljeno znanje tudi v veliko po¬
moč pri novem, učinkovitejšem
načinu dela. Blaževič

Več kot 17 let je Minka embalirala vhodna in garažna vrata

ICSID »Interdesign

Interdesign delavnica

Društvo oblikovalcev Slovenije kot aktivni član SPUD-YU in
mednarodna organizacija ICSID namerava organizirati tri INTER¬
DESIGN WORKSHOPS do leta 1991, ko bo v Ljubljani 17. kongres
ICSID Ljubljana 91 z geslom: »Na križišču — design za razvoj« —
mednarodni kongres oblikovalcev.

— Prvi Interdesign je namenjen pohištvu in lesni industriji in
bo julija 1990 v Novi Gorici

— Drugi Interdesign bo namenjen športu in športni opremi,
predviden v jeseni 1990 v Radovljici

— Tretji Interdesign pa bi bil namenjen turizmu in ekologiji
(tema in termin še nista definirana

Interdesing delavnice so v
svetu že uveljavljene, predvsem
v zahodnih razvitih deželah, pa
tudi že v Sovjetski zvezi, DDR in
Madžarski, kjer so bili rezultati
ugodno sprejeti.

V obliki delavnic se oblikoval¬
ci iz vseh dežel po svetu družijo
in rešujejo konkretne probleme
okolja, družbe ali konkretnih
proizvajalcev, ki so navadno
sponzorji Interdesing delavnic.

Uspeh delavnic je v veliki me¬
ri odvisen od posrečenega izbo¬
ra teme, ki zadevajo posamezni¬
ka in družbo, kjer oblikovanje
lahko prispeva k hitri rešitvi
problema v dokaj kratkem času.
Obenem je lepa priložnost, da
spoznamo metode, ki so uvelja¬
vljene v svetu, našim oblikoval¬
cem in gospodarstvu pa so pre¬
malo znane. Zatorej lahko sma¬
tramo, da je delavnica tudi
vzgojno-izobraževalna akcija.

Interdesing delavnico nadzo¬
rujejo in vodijo predstavniki IC¬
SID. Tuji oblikovalci so pova¬
bljeni in izbrani s pomočjo med¬

narodne organizacije ICSID (In¬
ternational Council of Societies
of Industrial Design).

INTERDESIGN — YUGO-
SLAVIA 90, NOVA GORICA je
prva mednarodna delavnica in¬
dustrijskega oblikovanja v Jugo¬
slaviji in je posvečena pohištve¬
ni industriji. Za izvedbo Interde-
signa so bili pridobljeni sponzor¬
ji, katerih oblikovalci bodo sode¬
lovali na delavnici:

1. ALPLES Železniki
INTERTRADE - IBM
Ljubljana

3. JAVOR Pivka

4. LAMA Dekani

5. LIKO Vrhnika

6. LIP Bled

7. MARLES Maribor

8. MEBLO Nova Gorica

9. NOVOLES Novo mesto

10. SLOVENIJALES - TR¬
GOVINA Ljubljana

11. STOL Kamnik

Teme Interdesing delavnice
so bile sestavljene s sponzorji,
in sicer:

1. Priprava in uživanje hrane

2. Rastoča oprema otroškega ambienta od 0 — 12 let

3. Spanje, počivanje večnamenski pohištveni elementi (LIP
Bled)

4. Pohištveni elementi za dnevno počivanje

5. Kovinsko pohištvo

6. Pohištvena oprema za eksterier

Delavnica bo od 2.—17. julija
1990 v Novi Gorici. Mesto doga¬
janja Interdesing delavnice je
bilo izbrano zaradi ugodnih
možnosti delovanja (srednja le¬
sna šola), kjer je na razpolago
mizarska delavnica in učilnice
ter šolski dom za bivanje udele¬
žencev.

Po končani delavnici bodo de¬
la oziroma ideje reprezentirane
v obliki razstave in poročila.

Izdelana je bila grafična podo¬
ba Interdesinga ter izvedena
promocija Interdesigna v Nago-
yi — Japonska, kjer je bil v ok¬
tobru 16. Mednarodni kongres
oblikovalcev ICSID. ,

9

Seča pri Portorožu!

Preživljali smo sedemdnevno
poletno šolo v naravi.

Bivanje v čudovitem Lipovem
domu na vrhu hriba je bilo ne¬
kaj posebnega. Pogledi so nam
na jugovzhodu segli proti Sečo¬
veljskim solinam. Ležijo ob ust¬
ju Dragonje, danes še edine v
naravni podobi ohranjene reke.
Sečoveljske soline so največje
solinsko področje na istrski oba¬
li. Sprva so se zajedale daleč v
dolino Dragonje, zaradi rečnih
nanosov pa so se selile vse bolj
proti morju.

Tod solinarji tesno živijo z
morjem; srečni so, če jim morje,
sonce in veter obrodijo dobro so¬
linsko letino.

Blizu Solin je tovarna začimb,
Droga.

Vonj sveže pražene kave in
vonj začimb seže daleč naokoli.

V daljavi smo opazovali mesti
Portorož in Piran.

Piran je staro mesto z bogato
preteklostjo. Tam se je rodil vio¬

linist Tartini, v Padovi pa je
ustanovil glasbeno šolo, katero
so obiskovali učenci iz vse Evro¬
pe.

Mesto Piran je znano še po tu¬
rizmu, akvariju in Pomorskem
muzeju. Pri ogledu muzeja so
nas posebno zanimali modeli ne¬
kdanjih bojnih ladij.

Vsakodnevno kopanje ob Ma¬
rini nas je razveseljevalo. Sko¬
raj vsi smo se naučili plavati in
smo znanje v plavanju utrjevali.

Težko smo čakali preizkus
plavanja in tek štafet z naloga¬
mi o znamenitostih obmorskih
krajev, ki smo jih spoznali.

Za vse nas je bila to preizku¬
šnja znanja. Še težje pa smo ča¬
kali na razglasitev rezultatov.
Razvrščeni smo bili v petnajst
ekip, zmagala je ekipa 4. a raz¬
reda, druga je bila ekipa iz Bo¬
hinjske Bele in tretja ekipa iz
Ribnega, na četrtem mestu pa
smo bili spet Blejci.

Hrana je bila dobra, zato smo

Spomin na počitnice

Bilo je vročega avgustovskega
dne. Sedel sem v utici na našem
vrtu in glasno razmišljal: »Le
kaj naj počnem danes popoldne?
Naj se grem kopat k Savi ali naj
ostanem doma in do konca pre¬
berem knjigo? Saj res, kaj če bi
s sosedovim Boštjanom odšel
nakladat seno?«

Ko sem proučil to idejo, se mi
ni zdela preveč dobra. Da bi jaz
nakladal seno, v tem groznem
času? Ne, to že ne gre.

Sestra, ki je slišala moje raz¬
mišljanje, mi je odgovorila: »Če
hočeš, greš lahko z mojimi prija¬
teljicami v Ljubljano!« Takoj
sem se spomnil zadnjega takš¬
nega obiska. Ustavili smo se v
vsaki trgovini, sestra in njene
prijateljice so pomerjale obleke,
se spraševale druga drugo za
mnenje itd. Če bi ob vsem tem
vsaj kaj kupile! Ne, to že ne bo
dobra ideja.

Saj res, zakaj pa ne bi šel v
Grajsko kopališče? Simon, moj
bratranec, tam dela, zastonj bi
me spustil noter. Ja, kar v Graj¬
sko jo bom mahnil. Že od daleč
sem zagledal jezero, ki se je
bleščalo v soncu. Še malo in že
sem se s svojo Hondo, kakor
imenujem svoje kolo, ustavil
pred vhodom v kopališče. »Zdra¬
vo!« sem poln energije zavpil Si¬
monu. »Haj!« mi lenobno odgo¬
vori. »A’ je veliko folka?« vpra¬
šam, ko zaklepam kolo. »Da,« je
Simon redkobeseden. Razu¬
mem, tudi jaz bi bil, če bi moral

sedeti ves dan in niti enkrat sko¬
čiti v vodo. Brisačo odložim na
pesek in stečem. Pred menoj je
samo jezero. Že sem tu, kakšna
osvežujoča voda! Vrsta za tobo¬
gan se vleče po polovici plaže.
Splača se čakati, če se potem, ko
si na toboganu, pohvališ s kakš¬
nim posebnim spustom.

Nastavim se sončnim žarkom,
ki neusmiljeno žgejo mojo por¬
javelo polt. Vse naokoli kriča¬
nje, v različnih jezikih, smeh,
nekateri kartajo, drugi berejo,
tretji pa spet igrajo odbojko. Pri¬
jatelj Franjo, ki oddaja čolne, mi
posodi enega in že se prevažam
po jezeru. Le kaj je lepšega kot
sedeti v čolnu in občudovati le¬
poto? Ko priveslam nazaj, mi Si¬
mon odstopi svoj sedež in že tr¬
gam kopališke karte. Sedaj
imam čas, da opazujem ljudi.
Prihajajo otroci, njihovi starši
ter frajerji na motorjih. Sonce
izgublja svojo moč, kopalcev je
vedno manj. Na koncu ostaneva
samo še midva s Simonom. Po¬
magam mu pospraviti ležalnik
in pobrati odpadke. Kopališče je
sedaj samo najino. Skačeva v
vodo, spuščava se po toboganu
in nazadnje vsa zadihana obleži¬
va v pesku.

»Super je, kajne?« se nasmeh¬
ne Simon.

»Da, počitnice so res najboljša
stvar,« mu odvrnem, oba se za¬
gledava v jezero.

Uroš Beravs

5. r. OŠ Bled

Kjer je volja, je pot

9. novembra letos sem se ude¬
ležila Glasove preje, srečanja s
podpredsednikom SZDL Slove¬
nije Žakljem in ljubljanskim
nadškofom Šuštarjem. Pogovori
so se odvijali na temo Slovenska
cerkev v prenovitvenem času.
Za kraj srečanja so si izbrali
Ribno, v novem Kompasovem
hotelu smo prisluhnili zelo ži¬
vahnemu razgovoru.

Vemo, da se je v zadnjem času
cerkev precej odprla svetu in do¬
gajanjem v njem. Tako se zavze-

10

ma za mirno in svobodno soži¬
tje, za demokratičen pluralizem
in odpravo razprtij.

Osnovna nit Glasove preje je
bila čisto jasna: ostrih mej med
strankami in cerkvijo ni več.

V naši družbi si vsi želimo, da bi
iz vsesplošne krize vendarle na¬
šli izhod in to vsi ljudje, ne glede
na prepričanje in verovanja.

V vsakem človeku je nekaj do¬
brega, v njem mora zmagati vo¬
lja in kjer je volja, je tudi pot.

Vesna

prav vsi radi jedli. Kuharici sta
bili res čudoviti.

Tovarišice in tovariši pa so
skrbeli za naše dobro počutje.
Vsi smo bili zdravi.

učenci 4. a razreda
OŠ prof. dr. Josipa
Plemlja Bled

Ogledali smo si tudi Koper.
Mesto Koper ima zelo staro zgo¬
dovino. Najprej smo se zapeljali
v luko. Tam je bilo polno večjih
ladij. Z njih so natovarjali in iz-
tovarjali razno blago. Blago so
raztovarjali velikanski pajki.
Zraven pajkov so bila skladišča
za generalni tovor, sipki — raz¬
suti in za tekoči tovor. Vse delo
je mehanizirano. Luka Koper je
najmlajša luka v Jugoslaviji, saj
je stara samo trideset let. Druge
starejše luke pa so stare od pet¬
deset do sto let.

Luka v Kopru pa je tudi naj¬
večje kontejnersko pristanišče v
Jugoslaviji. Prevoz v kontejner¬
jih je zelo uporaben, ker morska
voda ne more škodovati tovoru.

Po ogledu luke pa smo spo¬
znali še nekaj stoletij stare stav¬
be, Pretorsko palačo, vod¬
njak, .. .

Ta ogled je bil vsem zelo všeč.

učenci 4. razreda
OŠ. Bohinjska Bela

Na poti v šolo v naravi smo se
ustavili v Postojni. Tam smo si

ogledali Postojnsko jamo, ki je
znana po vsem svetu.

Domačin Luka Čeč jo je odkril
leta 1818. Jamo je izdolbla reka
Pivka. Jama je dolga 18 km,
5 km pa je urejenega turistične¬
ga dela. Z vlakom smo se vozili
3 km, 2 km pa smo prehodili peš.
V jami je stalna temperatura
8“ C. Jama je povezana z jamo
Pivko in Črno jamo. Po svetu pa
slovi tudi človeška ribica — pre¬
bivalka jam in stalagmita, ime¬
novana diamant in briljant.

Naš naslednji postanek je bil
grad Socerb. Z avtobusom smo
se peljali skozi kraje Senožeče,
Divačo do Kozine in zavili na
stransko cesto za grad Socerb.
Grad so sezidali kmetje — tlača¬
ni. Stoji že mnogo stoletij. Tak
kot je danes, je nastal v sred¬
njem veku.

Hrbet trdnjave varuje prepad,
ki se strmo odpira v 400 m visok
kraški rob. Grad Socerb je bila
trdnjava med Beneško republi¬
ko in Avstrijo. Večkrat je me¬
njal gospodarja. Ima več graj¬
skih stolpičev, nazidkov, masiv¬
nih branikov, strelnih lin in na-
puščev.

Grad Socerb je tudi lepa turi¬
stična razgledna točka. Lahko
vidimo Trst, zalive, morje, vasi¬
ce, drage, . . . Žavlje, Milje, Ko¬
per, Izolo, Piran in Šavrinsko
gričevje.

učenci 4. razreda
osnovne šole Ribno

Kolektivu LIP Bled se zahvaljujemo za prijetno bivanje v njego¬
vem počitniškem domu v Seči.

Tovarišu Lavriču pa prisrčna hvala za vso skrb za vse nas.

Sindikalni izlet zaposlenih
v TO Podnart

Zaposleni v TO Podnart smo se odločili, da spoznamo še delček
Štajerske pokrajine. 21. oktobra smo se odpeljali na ekskurzijo v To¬
varno stavbnega pohištva Radlje in jo združili še s prijetnim izletom
na Roglo.

Ob 6. uri je odpeljal avtobus iz radovljiške avtobusne postaje.
V Kranju smo pobrali še zadnja potnika. Tudi letos, tako kot leta
nazaj, smo ugotovili, da nas je le 17 s šoferjem seveda. Sonce, ki je
kmalu pokukalo izza gora, nam je oznanjalo lep dan. Peljali smo se
mimo Brnika, skozi Tuhinjsko dolino do Celja. Tu smo imeli kratek
postanek za nakup posode v trgovini EMO. Po dobri uri vožnje skozi
Maribor, mimo dravskih elektrarn, smo prispeli v Tovarno stavbne¬
ga pohištva Radlje Podvelka. Ogledali smo si proizvodnjo lepljenih
plošč, ki se od naše razlikuje le v raznovrstnosti artiklov. Izdelujejo
tudi različne vrste in dimenzije oken. Zahvalili smo se za predstavi¬
tev proizvodnje in se poslovili. Odpeljali smo se do Lovrenca in od
tu proti Rogli, 1517 m visoki planoti, ki se dviga v osrčje Pohorja.
Dolgo smo se vozili po makadamski, zelo ozki in strmi cesti, preden
smo prispeli na vrh. V hotelu Planja smo imeli kosilo. Že ob prihodu
smo lahko opazili, da je Rogla zanimiv turistični kraj, saj je tu raz¬
vit letni in zimski turizem. Tudi gostov ta dan ni manjkalo. Kasneje
smo lahko ugotovili da imajo gostinske usluge precej cenejše kot mi
na Gorenjskem. Čas nas je že priganjal, saj smo imeli v načrtu še
ogled kraške jame Pekel pri Šempetru v Savinjski dolini, zato smo
se poslovili. Mračilo seje že, ko smo se pripeljali do določenega kra¬
ja in peš odšli skozi gozd do jame Pekel. Tu nas je sprejel prijazen
oskrbnik in jamar, ki nas je tudi peljal v jamo. Jamo sestavljata mo¬
kra in suha jama. V spodnjem delu teče potok Peklenščica, tu je tu¬
di sotočje dveh potokov in 4 m visok slap. Jamo krasijo čudoviti
kapniki, stene pa so prevlečene s sigo. V zgornji suhi del jame smo
se povzpeli po strmih stopnicah. Je edina slovenska jama, v kateri
so našli pračlovekove ostanke. Skozi umetno izdelan izhod smo pri¬
šli spet na površje. Zanimivo si je bilo ogledati to edino turistično
urejeno kraško jamo na Štajerskem. Bila je že tema, ko smo se odpe¬
ljali proti Gorenjski. Za dobro razpoloženje je skrbel »brusač« Janez,
ki nas je s svojimi »štosi« vso pot zabaval. Da pa ne bi bili prezgodaj
doma, smo se ustavili še v Kropi, kjer smo večerjali. V prijetnem
razpoloženju smo se odpeljali proti domu.

Mislim, da letošnja ekskurzija in tudi izlet ni bila slaba zamisel
in da smo skupaj preživeli še en lep dan.

Sprejet je zvezni zakon
o temeljnih pravicah
iz delovnega razmerja

V letošnjem letu je zvezna skupščina poleg zakona o podjetjih
sprejela še en, za delavce v podjetjih izredno pomemben zakon, to
je zakon o temeljnih pravicah iz delovnega razmerja, ki je začel ve¬
ljati 14.10.1989. Na podlagi tega zakona moramo v Sloveniji najkas¬
neje do konca marca 1990 sprejeti tudi republiški zakon o delovnih
razmerjih, nakar bomo morali svoje akte uskladiti tudi v podjetjih.

Rada bi vas opozorila vsaj na
nekatere najbolj pomembne no¬
vosti, ki jih je prinesel zvezni za¬
kon.

Po sprejetju ustrezne zakono¬
daje v podjetju delavci ne bomo
več sklepali delovnega razmerja
z delavci, ampak bomo sklepali
delovno razmerje s podjetjem.
Delovno razmerje bo sklenjeno
z dnem, ko bo delavec nastopil
delo, ne pa z dnem, ko je podpi¬
sal izjavo, da pristopa k samou¬
pravnemu sporazumu o združi¬
tvi, tako kot je to veljalo doslej.

Delavce s posebnimi poobla¬
stili in odgovornostmi bo spreje¬
mal delavski svet podjetja na
predlog direktorja podjetja. Ob
izbiri ne bo več potrebno prido¬
bivati raznih mnenj SZDL, kot
je to veljalo do sedaj.

Zaradi nujne potrebe delovne¬
ga procesa in organizacije dela
je delavec lahko razporejen na
vsako delovno mesto, ki ustreza
stopnji strokovne izobrazbe za
določeno vrsto poklica, znanju
in zmožnostim. Sklep o razpore¬
ditvi bo sprejel direktor oz. poo¬
blaščena oseba in ne več odbor
za delovna razmerja kot je to ve¬
ljalo doslej.

Zakon pa precej natančno
ureja probleme okrog tehnolo¬
ških viškov delavcev. Delavcu
ne more prenehati delovno raz¬
merje, dokler podjetje ne zago¬
tovi ene od naslednjih pravic:

— pravice do dela v drugi or¬
ganizaciji

— pravice do prekvalifikacije
oz. dokvalifikacije

— pravice do dokupa delovne
dobe, če mu manjka do 5 let po¬
kojninske dobe za uveljavitev
starostne pokojnine

— pravice do enkratnega na¬
domestila

— drugih pravic v skladu z
zakonom

Novost je tudi pri razporeditvi
delovnega časa. O tem s skle¬
pom odloči direktor podjetja,
enako velja tudi za delo, daljše
od polnega delovnega časa, ki pa
ne sme trajati več kot 10 ur na
teden.

Letni dopust se lahko koristi v
največ dveh delih.

Delavka med nosečnostjo ali z
otrokom do 2 let ne smejo delati
dlje od polnega delovnega časa,
pa tudi ne ponoči. Če pa ima
otroka starejšega od enega leta,
pa lahko dela ponoči samo na
podlagi njene pisne zahteve.
Med nosečnostjo in porodom
ima delavka pravico do porodni¬
škega dopusta, ki traja nepretr¬
goma najmanj 270 dni. Eden iz¬
med staršev z otrokom do enega
leta pa ima pravico delati polovi¬
co delovnega časa, če to zahteva.

Delavcem pripada za delo
osebni dohodek v skladu s sploš¬
nim aktom. Pripada jim osebni
dohodek kot del dohodka oz. do¬
bička, ki je v sorazmerju z nje¬
govim prispevkom. O prispevku
delavca pri delu odloča poslo¬
vodni organ. Osebni dohodek se
izplačuje najmanj enkrat na me¬
sec.

Zakon pa prinaša veliko novo¬
sti tudi na področju odgovorno¬
sti za delovne obveznosti. Disci¬
plinskih ukrepov je manj. Za¬
kon govori le še o javnem opo¬
minu, denarni kazni in preneha¬
nju delovnega razmerja. Denar¬
na kazen se lahko izreče največ
v višini do 15 % akontacije mese¬
čnega osebnega dohodka in to
največ za dobo šestih mesecev.

Ukrep prenehanja delovnega
razmerja se v skladu z zakonom
izreka za tiste kršitve, ki jih za¬
kon sam našteva, pa tudi za dru¬
ge kršitve, ki bodo kot hujše do¬
ločene v samoupravnem sploš¬
nem aktu.

Prenehanje delovnega raz¬
merja bo lahko izrekala le disci¬
plinska komisija, medtem ko bo
javni opomin in denarno kazen
lahko izrekal direktor podjetja,
ki bo tudi odločal o disciplinski
odgovornosti.

Zakon prinaša pomembno no¬
vost tudi pri prenehanju delov¬
nega razmerja brez privolitve
delavca. Na tak način preneha
delo delavcu, ki je neopravičeno
izostal z dela 5 delovnih dni za¬
poredoma, kakor tudi v primeru,
če noče delati na delovnem me¬
stu, na katerega je razporejen.
Delovno razmerje pa mu prene¬
ha tudi, ko dopolni 40 let delo¬
vne dobe ali 65 let starosti. Za¬
kon določa še nekatere druge
načine prenehanja delovnega
razmerja.

Povsem na novo pa je v zako¬
nu urejena kolektivna pogodba.
S kolektivno pogodbo bodo ure¬
jene pravice in obveznosti delav¬
cev v podjetjih. Tako bo vsebo¬
vala določbe o načinu in obsegu
uveljavljanja pravic, določenih z
zakonom in drugih pravic, ki so
pomembne za delavce, organiza¬
cijo in delodajalca ter o načinu
in postopku reševanja medse¬
bojnih sporov. Urejala pa bo tu¬
di tiste pravice in obveznosti de¬
lavcev, za katere je predpisano,
da jih uredi organizacija s sploš¬
nim aktom.

To je le nekaj novosti in zna¬
čilnosti novega zveznega zakona
o pravicah iz delovnega razmer¬
ja. Nekatere novosti bo prinesla
tudi republiška zakonodaja, ta¬
ko da nas tudi v podjetjih čaka
še precej dela, preden bomo us¬
kladili svoje akte z vso veljavno
zakonodajo.

Kunej

V slovo

V nedeljo, 23. 5. 1989 v zgodnjih jutranjih urah je prišlo do hude promet¬
ne nesreče na Pokljuki, kjer so izgubili življenje trije naši sodelavci:

Sonja ČUDEN, Anton MUROVEC, in Davorin Zalokar.

Sonja Čuden

se je v naši delovni organizaciji zaposlila leta 1984 na delih in nalogah
»tehnolog III«. Bila je vestna, poštena, ambiciozna sodelavke z mnogo
znanja in volje do dela. Za delo je znala poprijeti tudi izven delovnega
časa, če je bilo potrebno.

Anton Murovec

se je zaposlil v naši temeljni organizaciji leta 1967 kot vzdrževalec v
tedanjem vzdrževalnem obratu. Ko se je ustanovil obrat ISO-SPAN je
bil v tem obratu vzdrževalec, z ukinitvijo ISO-SPANA pa je odšel na
delovno mesto skladiščnika rezervnih delov pri strojnem in elektro
vzdrževanju. Vsa dela je opravljal vestno in z vso odgovornostjo, kot
skladiščnik pa je bil izredno natančen, kar je za skladiščnika rezerv¬
nih delov izredno pomembno.

Davorin Zalokar

je prišel v našo temeljno organizacijo leta 1985, potem ko je opravil
pripravniško prakso. Kot kemijski tehnik je opravljal dela in naloge
laboranta. Delo, ki mu je bilo zaupano, je opravljal natančno in s pol¬
no mero odgovornosti. Zapustil nas je prav sredi urejanja novega la¬
boratorija pri katerem je s svojim strokovnim znanjem in s svojimi
idejamo aktivno sodeloval.

Slavko Zalokar

je omahnil v smrt 25. 6. 1989. V kolektiv LIP Bled, TO »TOMAŽ GO¬
DEC« je prišel leta 1978 in sicer v obrat opažnih plošč. Delal je na več
delovnih mestih, nazadnje kot embaler plošč. Bil je skromen in tih,
svoje delo pa je opravljal v zadovoljstvo vseh. Dela ni nikoli zavrnil,
čeprav je bilo potrebno delati dalj kot osem ur.

Za njihovo delo v naši temeljni organizaciji smo vsem dolžni izre¬
či zahvalo. Ohranili jih bomo v trajnem spominu kot dobre sodelavce
in prijatelje.

V mesecu februarju smo se na pokopališču v Bohinjski Bistrici po¬
slovili od našega upokojenega sodelavca Alojza Žvana iz Bohinjske
Bistrice. V naši temeljni organizaciji se je zaposlil leta 1960. Delal je
na skladišču hlodovine kot zakladalec hlodov in kot popravljalec lesa
za lesno volno. Opravljal je tudi delo transport hlodov s konjsko vpre¬
go, saj je bil to v tistih časih edini transport. Leta 1967 se je upokojil.

12. 2. 1989 smo se na pokopališču v Bohinjski Bistrici poslovili od na¬
šega upokojenca Alojza Mencingerja. V naši delovni organizaciji je
začel delati 1946 leta, najprej kot garterist, nato pa kot kurjač parnega
kotla. To delo je opravljal vse do svoje upokojitve leta 1961.

20. 6. 1989 smo se na pokopališču v Srednji vasi poslovili od naše upo¬
kojenke Francke Langus. V naši delovni organizaciji je delala več kot
petnajst let, vseskozi v obratu opažnih plošč. Delala je predvsem pri
narezu srednjega sloja, če pa je bilo potrebno pa tudi pri drugih delih
in nalogah.

11

Stanje zaposlenih za mesec oktober 1989

Upokojili so se

V TO »TOMAŽ GODEC« Boh. Bistrica se je v letu 1989 upokojilo lepo šte¬
vilo sodelavk in sodelavcev. Velika večina od njih je delala v naši temeljni or¬
ganizaciji dolgo vrsto let, tako da je njihov prispevek k razvoju naše TO izred¬
no velik:

Alojz Sitar

je bil zaposlen v naši TO od leta 1966 v oddelku investicij in vzdrževanja kot
vodja kotlovnice in kompresorske postaje.

Veronika Arh

se je zaposlila v naši TO leta 1956. Delala je v obratu opažnih plošč na delih in
nalogah sestavjalec plošč.

Marija Mavrer

je bila zaposlena v naši TO od leta 1976 dalje kot čistilka v oddelku za splošne
zadeve.

Marija Repinc

se je zaposlila v naši TO leta 1978 v obratu opažnih plošč kot sorter desk.

Maks Kos

je delal v naši TO od leta 1959 v obratu opažnih plošč na delih in nalogah po¬
močnik nareza srednjega sloja.

Metod Malej

je bil zaposlen v naši TO od leta 1955 na delih in nalogah vodja kontrole kvali¬
tete.

Janez Medja

je bil zaposlen od leta 1962 v vzorčni delavnici kot modelni mizar.

Anton Zupanc

se je zaposlil leta 1977, delal je na delih in nalogah upravljalec čelilnika v
obratu pohištvo.

Franc Debeljak

se je zaposlil v naši TO leta 1971, delal je v oddelku priprave proizvodnje kot
skladiščni delavec.

Štefan Fujs

je prišel v našo TO leta 1961, nazadnje je delal kot sušilničar v oddelku pri¬
prave proizvodnje.

Sonja Pretnar

se je zaposlila leta 1955, delala je kot upravljalec VKŽ TORWEGE v obratu
opažnih plošč.

Janez Kovačič

je bil zaposlen v naši TO od leta 1956 kot vodja vzorčne delavnice v oddelku
priprave proizvodnje.

Anton Žmitek

se je zaposlil leta 1972 v obratu opažnih plošč na delih in nalogah sorter desk.

Franc Arh

je prišel v našo TO leta 1962, delal je na delih in nalogah modelni mizar v
vzorčni delavnici

Marija Dobravec

se je zaposlila v naši TO leta 1973 na delih in nalogah sestava končnic in oma¬
ric v obratu pohištvo.

Marija Tavrlani

je prišla v našo TO leta 1954, delala je v obratu opažnih plošč na delih in nalo¬
gah pomočnik upravljalca VKŽ.

Ob odhodu v pokoj se vsem našim sodelavcem za njihov trud, ki so ga vla¬
gali pri svojem delu zahvaljujemo. Želimo jim, da bi zadnjo etapo življenjske
poti, ki naj bo predvsem zdrava, aktivno in čim daljše srečno preživeli. Veseli
pa bomo, če se niti, ki smo jih tekom let stkali, ob odhodu v pokoj ne bodo
prekinile. Kadarkoli nas bodo obiskali bomo veseli, saj bomo vedeli, da so nas
obiskali prijatelji, s katerimi smo preživeli veliko delovnih dni in tudi prijet¬
nih trenutkov.

V TO PODNART

Sašo Kavčič

se je zaposlil v LIP, TO Podnart leta 1975 kot skladiščni delavec. Opravljal je
različna dela in naloge od pomočnika cepilničarja, vezalca oblog do krojilca
kratic, katera je opravljal vse do letošnjega marca, ko se je zaradi bolezni mo¬
ral invalidsko upokojiti.

Alojz Ferkulj

je prišel v našo temeljno organizacijo konec leta 1976. Zaposlil se je kot skla
diščni delavec. Po opravljeni polkvalifikaciji za lesnega delavca je bil raznore
jen na cepilno tračno žago, kjer je delal do junija 1989, ko se je starostno unn
kojil. 1

Ivanka Miklavčič

se je leta 1962 zaposlila v LIP-u Podnart kot kuharica. Opravila je interno
kvalifikacijo za razvrščevalca lesne stroke in se zaposlila v proizvodnji Opra
vljala je različna dela in naloge na skladišču žaganega lesa, od skladiščne de ?
lavke, razvrščevalke in merilke žaganega lesa, do manipulantke žaganega le
sa, kjer je delala do letošnjega oktobra, ko je bila zaradi bolezni invalidsko
upokojena.

ADI JO VSEM!

ODHAJAM V POKOJ IN PRAVZAPRAV NIMAM DRUGEGA
REČI, KOT DA SE ZAHVALJUJEM VSEM, KI SO ME PRENA¬
ŠALI IN OPRAVIČUJEM VSEM, KATERIM SEM BILA V NAD¬
LEGO.

LEPO SE IMEJTE IN PRISRČEN POZDRAV!

SILVA JEGLIČ

Domovini
pesem
poklanjam

Domovina je polje, travnik, reka,
velika njiva, kjer žito za kruh nam zori.

Je sinje nebo in pesem vetra, ko se v
gmajnah podi. Domovina je oče, mati, otroci,
sosedje ... domovina smo mi vsi.

Domovina je tvoja in moja vas, naše mesto,
velika tovarna, modema šola in gore —
ponosni zaklad, gozdovi šumeči in topel
košček morja. Je pesem sonca in dežja
in vsaka stvar zase pove, da tu sem rada
doma!

Domovini pesem poklanjam, besede
privrele so srčno na dan! Naj bo pesem
vesela in praznična za njen rojstni dan!

Domovina! Svobodna ostani! Kot mati v

kaljena in žena ponosna — pokonci
če bo treba, do zadnjega diha
te branimo!

Vesna

Glavni in odgovorni ured¬
nik: Peter Debelak, tehni¬
čni urednik: Nada Frelih,
člani: Tone Koncilja, Ja¬
nez Stare, Janez Marolt,
Branko Urh, Anton Noč,
Lado Cesar, Vinko Ču¬
den, Miro Kelbl in Ciril
Kraigher. Tisk: Gorenjski
tisk, Kranj

12