Nekdanji ravnatelj Slovenskega stalnega gledališča Tomaž Ban: »Bil sem grešni kozel ...« /^13 á á Primorski Fojbe le v domeni izbrancev SandorTence Predlog stranke Ljudstva svobode, naj o fojbah na šolah govorijo le predstavniki za to pooblaščenih združenj, je skregan s svobodo izražanja in z republiško ustavo. Prepričani smo sicer, da gre predvsem za propa-gandistično potezo pred dnevom spomina 10. februarja, zadeva pa je še kar resna, da bi jo lahko ocenili le kot golo propagando. Kulturna konzulta Berlus-conijeve stranke predlaga seznam združenj, ki bi lahko edina mladim posredovala resnico o fojbah in eksodusu Italijanov iz Istre. S tem bi preprečili, pravijo, da bi o fojbah v šolah govorili zastopniki organizacij, ki jih vodijo komunisti. Ni jasno katere so v resnici te organizacije, bistveno je, da o fojbah govorijo le »pooblaščeni ljudje«. Če dobro razumemo, o fojbah ne bi smeli svoje mnenje študentom in dijakom več posredovati levo usmerjeni zgodovinarji in npr. predstavniki združenja nekdanjih partizanov VZPI-ANPI. Da ne govorimo o kriterijih, po katerih naj bi šolsko ministrstvo presojalo kdo je in kdo ni primeren za vključitev v omenjeni seznam. Omenili smo običajno propagando, ki vsako leto spremlja priprave na 10. februar. Očitno bo tudi letos tako. V ta okvir sodi tudi nedavna pobuda deželne desne sredine, ki zahteva, da se deželni svet izjasni o zadnji knjigi Jožeta Pirjevca o fojbah in o njegovem intervjuju v Primorskem dnevniku. Kdaj bodo politiki dopustili, naj se z zgodovino ukvarjajo zgodovinarji? Očitno nikoli. SLOVENIJA - Okolje Roko Žarnic kandidat za ministra LJUBLJANA - Slovenski premier Borut Pahor je včeraj predstavil kandidata za novega okoljskega ministra. To je profesor na Fakulteti za gradbeništvo in geodezijo Roko Žarnic. Kandidat, za katerega Pahor verjame, da bo v državnem zboru dobil podporo, med koalicijskimi poslanskimi skupinami uživa podporo, med opozicijskimi strankami pa je vnaprej odklonilna le SNS. Kot je še dejal Pahor, bo novi minister prevzel zahtevno in široko področje, polno problemov in po njegovem mnenju jih bo Žarnic znal rešiti. Na 2. strani dnevnik SREDA, 3. FEBRUARJA 2010 Št. 28 (19.735) leto LXVI._ PRIMORSKI DNEVNIKje začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 vvasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni "Doberdob" v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni "Slovenija" pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel. 040 7786300, fax 040 772418 GORICA - Ul. Garibaldi 9 - Tel. 0481 533382, fax 0481 532958 ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432 731190_ Internet: http://www.primorski.eu/ e-mail: redakcija@primorski.eu POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI Spedizione in abbonamento postale 45% Art 2, comma 20/b, legge 662/96 - Trieste 1,00 € CENA V SLOVENIJI 1,00 € ZDA-KITAJSKA - Ameriški predsednik zavrnil opozorilo uradnega Pekinga Obama izzval Kitajsko: »Sprejel bom dalajlamo« Odnosi med državama že tako napeti zaradi prodaje orožja ZDA Tajvanu POMORSKA POSTAJA - Sklenjen sporazum Promotrieste in TTP bosta skupaj prirejala kongrese TRST - Po več mesecev trajajočem dogovarjanju sta družba Trieste Terminal Passeggeri (TTP) in konzorcij Promotrieste včeraj končno sklenila dogovor, na osnovi katerega bosta v prihodnosti spora- zumno spodbujala oz. upravljala kongresni turizem v Trstu. Družba in konzorcij bosta odslej s skupnim znakom spodbujala promocijo storitev na Pomorski postaji z namenom zvišanja števila kongresov, srečanj in seminarjev. Predsednik Pristaniške oblasti Claudio Boniciolli je ob robu srečanja tudi napovedal skorajšnjo prodajo družbe TTP zasebnim vlagateljem. Na 7. strani WASHINGTON - Ameriški predsednik Barack Obama se bo kljub ostremu nasprotovanju Kitajske sešel s tibetanskim duhovnim vodjo dalajlamo, je sporočil tiskovni predstavnik Bele hiše Bill Burton. Datuma srečanja ni navedel, bi se pa po poročanju francoske tiskovne agencije AFP lahko sešla ta mesec, ko bo imel dalajlama predavanja v Kaliforniji in na Floridi. Sporočilo Bele hiše še stopnjuje napetosti med državama, ki so se zaostrili po napovedi Washingtona, da bo Tajvanu prodal za več milijard dolarjev orožja. Na 19. strani FJK: širokopasovno omrežje gre naprej Na 4. strani Bivši slovenski socialisti o Craxiju Na 5. strani V Trstu poimenovali trg po Giorgiu Gaberju Na 6. strani Na proslavi Dneva kulture tudi podelitev priznanj Na 12. strani V Gorici predajajo mestu palačo Olivo Na 14. strani Objavili plače goriških upraviteljev Na 16. strani DESNA SREDINA O fojbah v šolah lahko govorijo le pooblaščenci RIM - Stranka Ljudstva svobode predsednika vlade Silvia Berlus-conija predlaga, da bi o fojbah na italijanskih šolah lahko govorili le zastopniki uradno pooblaščenih ustanov in združenj. Na tiskovni konferenci v Rimu, ki je bila namenjena desetemu februarju, dnevu spomina na fojbe in eksodus Italijanov iz Istre, so zastopniki kulturne konzul-te vladajoče stranke ugotavljali, da se na italijanskih šolah pojavlja vse več zgodovinarjev, ki načrtno zanikajo obstoj fojb, ter predstavnikov organizacij, ki se tako ali drugače sklicujejo na komunizem. Na 3. strani NOVA GORICA »Bitka« za število pokrajin NOVA GORICA - V Sloveniji je v teku proces regionaliza-cije, vendar zaenkrat še ni soglasja o številu in velikosti pokrajin. Predsednik vlade Borut Pahor pojasnjuje, da je vlada naklonjena konceptu večjih pokrajin, ki naj bi Slovenijo razdelil na od tri do največ osem pokrajin. Po drugi strani je novogoriški župan Mirko Brulc prepričan, da pokrajin ne sme biti manj kot osem. Brulc obenem poudarja, da nikakor ne pristaja na to, da bi bila Goriška priključena k primorski pokrajini. Na 16. strani Društvo Slovensko gledališče Kulturni center Lojze Bratuž SKŠRD Tržič Glasbena Matica Kulturni dom Gorica Slovenska prosveta Trst Zveza slovenskih kulturnih društev Inštitut za slovensko kulturo SCGV Emil Komel 2 Sreda, 3. februarja 2010 ALPE-JADRAN / SLOVENIJA - Premier Borut Pahor izbral Za novega ministraza okolje bo predlagal Roka Žarnica Koalicijske poslanske skupine ga podpirajo, proti za zdaj le SNS, ker Žarnic ni Slovenec po rodu LJUBLJANA - Slovenski premier Borut Pahor je včeraj predstavil kandidata za novega okoljskega ministra. To je profesor na Fakulteti za gradbeništvo in geodezijo Roko Žarnic. Kandidat, za katerega Pahor verjame, da bo v državnem zboru dobil podporo, med koalicijskimi poslanskimi skupinami uživa načelno podporo, med opozicijskimi strankami pa je vnaprej odklonilna le SNS. Kot je na predstavitvi dejal premier Pahor, bo novi minister prevzel zahtevno in široko področje, polno problemov, ki na vrhu zahteva polnega človeka s širokim horizontom znanja in absolutno osredotočenega zgolj na delo ministrstva. Pahor zato pričakuje, da bo novi minister vse svoje znanje, talente in bogate izkušnje absolutno podredil uspehu tega zelo pomembnega in zelo zahtevnega ministrstva. Dosedanjemu okoljskemu ministru Karlu Erjavcu se je Pahor ob tem zahvalil za njegov prispevek. Erjavec je povedal, da se je stranka potrudila, da so po njegovem odstopu z ministrskega mesta čim hitreje izpeljali vse postopke, saj želijo, da vlada čim prej nadaljuje delo v polni kondiciji. Žarnic, za katerega se je premier odločil med dvema kandidatoma, ki ju je predlagal DeSUS, je po besedah Erjavca dober kandidat, ki bo deležen zaupanja v DZ. Hkrati pa računa, da bo Žarnic še v tem mesecu zavihal rokave in nadaljeval delo, ki ga je sam začel. Kandidat za novega okoljskega ministra meni, da je ministrstvo za okolje in prostor eno od ključnih ministrstev. Vsakdanje življenje se dotika dela tega ministrstva, je dejal na včerajšnji predstavitvi. Sicer pa Žarnic, ki je 35 let delal kot raziskovalec, prevzem ministrskega položaja vidi kot vrh svoje kariere. Med projekti ministrstva za okolje in prostor, s katerimi se bo najprej seznanil, je izpostavil umeščanje linijskih infrastrukturnih objektov v prostor, Triglavski narodni park, črpanje evropskih sredstev, kjotski sporazum, plinske terminale ter delo z lokalnimi skupnostmi in nevladnimi organizacijami. Žarnic med koalicijskimi poslanskimi skupinami uživa načelno podporo, v opoziciji pa bodo počakali na njegovo predstavitev v državnem zboru. Kandidat mora namreč pred glasovanjem o njegovem imenovanju prestati še "zaslišanje" na odboru za okolje in prostor. Vnaprej odklonilni so do Žarnica le v SNS, kot razlog pa so navedli njegovo narodnost. Ko bo premier Pahor predlog tudi uradno vložil v DZ, se bo moral kandidat najprej v treh dneh in najpozneje v sedmih predstaviti pristojnemu delovnemu telesu, v tem primeru odboru za okolje in prostor. Predsednik delovnega telesa mora nato takoj, najpozneje pa v 48 urah po predstavitvi kandidata za ministra poslati predsedniku državnega zbora in predsedniku vlade mnenje, ki ga je delovno telo sprejelo o predlaganem kandidatu. O imenovanju novega ministra bodo glasovali poslanci, za imenovanje pa zadostuje navadna večina poslanskih glasov. Poslanke in poslanci državnega zbora pa so se včeraj seznanili z odstopom ministra za okolje Karla Erjavca, s čimer mu je funkcija tudi uradno prenehala. S seznanitvijo je začel teči 10-dnevni rok, po katerem mora predsednik vlade Borut Pahor državnemu zboru predlagati novega kandidata. Erjavec je s položaja odstopil na seji državnega zbora 26. januarja, še preden je državni zbor utegnil odločati o njegovi razrešitvi. Predlog za razrešitev je podal premier Pahor, in sicer potem, ko ga je k temu pozvalo računsko sodišč. Njegovi revizorji so namreč ugotovili, da Erjavec ni nezadovoljivo izvedel ukrepov na področju ravnanja z ločeno zbranimi komunalnimi odpadki. Do imenovanja novega ministra pa mora Erjavec na ministrstvu opravljati tekoče posle. (STA) Slovenski premier Borut Pahor (v sredini) se je med dvema kandidatoma za okoljskega ministra odločil za Roka Žarnica (levo); na posnetku je še dosedanji okoljski minister Karl Erjavec bobo OKOLJE - Po vesteh iz Slovenije V Bruslju kmalu nov neformalni sestanek SLOVENCI NA MADŽARSKEM Madžarska televizija okrnila edino o plinskih terminalih oddajo v slovenščini LJUBLJANA - V kratkem je pričakovati drugi neformalni tehnični sestanek med Italijo, Slovenijo in Evropsko komisijo o plinskih terminalih, je včeraj povedal državni sekretar na okoljskem ministrstvu Zoran Kus. Obenem pričakuje, da bo vlada ministrstvo zadolžila za pripravo novega, dopolnjenega gradiva, ki bo podlaga za srečanje.Za pripravo gradiva bi bila sicer dobrodošla dokumentacija o čezmejnih vplivih načrtovanih plinskih terminalov v Tržaškem zalivu, ki bi jo morala Italija posredovati Sloveniji. Medresorska komisija za plinske terminale je italijansko stran že večkrat zaprosila za študijo o čezmejnih vplivih na okolje, vendar je doslej niso prejeli. Dobili so le študijo ustanove ISPE, ki je pripravljala dokumentacijo za terminal v Žavljah, dokumentacijo za plinovod in za plinski terminal na morju. Ker je morski plinski terminal načrtovan le 600 metrov od ozemeljskih voda Slovenije in s svojo varnostno cono posega okoli 1400 metrov v teritorialno območje Slovenije, je ministrstvo za zunanje zadeve s protestno diplomatsko noto to dokumentacijo poslalo nazaj, ne da bi jo v Sloveniji sploh odprli. Italijanski strani pa so na okoljskem ministrstvu že odgovorili na dokumentacijo za morski terminal, ki jo je Italija poslala leta 2008. S študijami so dokazali, da je terminal za slovensko stran nesprejemljiv in gradivo že tedaj zavrnili, je povedal Kus. "Predvidevam, da je dokumentacija, ki so jo sedaj poslali, pravzaprav podobna. Delno so spremenili le lokacijo plinskega terminala, ki je sedaj še bliže slovenskim teritorialnim vodam in je zato prav, da smo jo zavrnili," zaključuje državni sekretar. LJUBLJANA - Madžarska televizija je z novim letom močno okrnila edino oddajo v slovenskem jeziku, ki je namenjena porabskim Slovencem, Slovenske utrinke. Ustvarjalcem oddaje, ki jo pripravljajo že 17 let, na sporedu pa je vsakih 14 dni, so sredstva zmanjšali kar za polovico. Razlog za krčenje oddaje, ki je sedaj polna arhivskih posnetkov, naj bi bilo varčevanje, porabski Slovenci pa se bojijo, da je to le izgovor in da bodo oddajo s časom ukinili, je poročala TV Slovenija. Prvi mož Slovenske samouprave na Madžarskem Martin Ropoš je zaradi krčenja Slovenskih utrinkov zgrožen. Kot je dejal za TV Slovenija, madžarske oblasti s tem ne kršijo samo manjšinskega zakona, temveč tudi evropsko zakonodajo. Podobno naj bi se dogajalo tudi ostalim 12 narodnostnim manjšinam na Madžarskem, zato so se na Ropoševo pobudo predstavniki vseh sestali v Budimpešti in se odločili za oster protest. Pisno so se po besedah Ropoša obrnili na predsednika vlade Gordona Bajnaija, države Laszla So-lyoma, pristojno komisijo v parlamentu in televizijo. TV Slovenija je ob tem še poročala, da je madžarski premier še konec novembra lani, ko sta se ob Blatnem jezeru sešli slovenska in madžarska vlada, zagotovil, da Slovenskih utrinkov ne bodo okrnili. Na Madžarskem bodo sicer 11. aprila parlamentarne volitve, na katerih Bajnaijevim socialistom glede na javnomnenjske raziskave slabo kaže. LJUBLJANA Psi ubili svojega lastnika LJUBLJANA - Psi so v Oraž-novi ulici v Ljubljani včeraj popoldne napadli eno osebo, ki je zaradi poškodb na kraju umrla, so sporočili s Policijske uprave (PU) Ljubljana. Neuradno naj bi šlo za bulmastife, ki so že leta 2006 napadli dva človeka, tokrat pa naj bi ubili svojega lastnika. Kot so še sporočili s PU Ljubljana, naj bi bil eden izmed psov usmrčen na kraju dogodka, dva pa sta pod nadzorom. Sicer pa se v medijih pojavljajo tudi različne informacije, da naj bi eden izmed psov pobegnil oziroma naj bi policisti vse tri usmrtili. Policija tovrstne informacije zanika. Isti bulmastifi so na Oražnovi ulici napadli že 15. marca 2006. Takrat so napadli mimoidočega 35-let-nega Tržičana in ga hudo ranili. Policisti so takrat enega psa ubili, ostale pse so odvedli v Zavetišče za živali na Gmajnicah, tedanjo lastnico psov pa kazensko ovadili. Bulmastifi so tudi v zavetišču napadli in lažje poškodovali pasjo inštruktorico. Kot poroča spletni Dnevnik, je po zadnjem napadu leta 2006 pse zasegel veterinarski inšpektor. Pozneje pa jih je pod določenimi pogoji, navedenimi v odločbi, lastniku vrnilo ministrstvo za kmetijsko, gozdarstvo in prehrano. (STA) Poslanci zavrnili dvotretjinsko večino za arbitražni sporazum LJUBLJANA - Poslanci so včeraj z 47 glasovi za in 31 glasovi proti zavrnili predlog zakona, po katerem bi za ratifikacijo arbitražnega sporazuma s Hrvaško v DZ bila potrebna dvotretjinska večina. Proti so glasovali poslanci koalicijskih SD, LDS, Zares in Desusa. Za pa ob predlagateljih zakona, poslancih SLS, še opozicijski SDS in SNS. Poslanske skupine koalicijskih strank so pred tem v predstavitvi mnenj napovedale, da ne bodo podprle predloga zakona, ker ne bi ničesar spremenil glede ravni podpore sporazumu, predvsem pa zato, ker je sporen z vidika zakonodaje. Za-konodajno-pravna službe DZ je namreč presodila, da lahko večjo od navadne večine za sprejem zakona predpiše samo ustava in ne hierarhično nižji zakon. KOROŠKA - Na vodilnem položaju je Jakob Blaschitz zamenjal Josefa Langa Zveza Bank z novim poslovodstvom računa na učinkovitejše delovanje na vseh področjih CELOVEC - Osrednja slovenska bančna ustanova na Koroškem, Zveza Bank v Celovcu, ima novo poslovodstvo. Upravni in nadzorni odbor slovenske zadružne ustanove je za novega poslovodjo imenovala Jakoba Blaschitza, ki je nasledil dosedanjega poslovodjo Josefa Langa. Drugi poslovodja Rudolf Urban ostaja na svojem položaju. Kot je poudaril predsednik upravnega odbora osrednje bančne ustanove koroških Slovencev Feliks Wieser, naj bi se z imenovanjem novega poslovodje Blasc-hitza izboljšali odnosi in poslovno sodelovanje z včlanjenimi Posojilnicami in Za-drugo-Marketom na dvojezičnem ozemlju južne Koroške. Wieser je ob tem izpostavil povezovanje Zveze Bank, včlanjenih Posojilnic in Zadruge-Market v finančno-storitveno skupino, ki naj bi uspešno in učinkovito delovala na južnem Koroškem kakor tudi v širšem alpsko-jadranskem prostoru. Kot je še dejal Wieser, so organi banke ocenili, da je Blaschitz za ta izziv prava oseba, saj že dolga leta uspešno deluje znotraj slovenskega bančnega sektorja na Ko- roškem in tudi odlično pozna trg v Sloveniji in na Hrvaškem. Nazadnje je kot poslovodja Posojilnice Bank Borovlje-Celovec utrdil to ustanovo kot izredno uspešno regionalno banko in dodal, da bo z novim poslovodjo okrepljena ekipa sposobna kljubovati izzivom današnjega trga. (I.L.) Rekorden obisk kmetijskega sejma Alpe Adria v Celovcu CELOVEC - Sejemska družba Koroški sejmi je lahko zelo zadovoljna z bilanco kmetijskega sejma Alpe Adria, ki je konec preteklega tedna potekal v Celovcu. Sejem je obiskalo 18.500 ljudi, kar pomeni, da je sejemska družba stopnjevala doslej najboljši rezultat iz leta 2008 za tri odstotke. Največ zanimanja je bilo za novo tehniko na kmetijah, še posebej razveseljivo pa je, da je število obiskovalcev iz Slovenije in Italije vnovič naraslo in se povzpelo na skoraj 15 odstotkov. (I.L.) Sedež Zveze Bank v središču Celovca lukan / ALPE-JADRAN Sreda, 3. februarja 2010 3 RIM - Predlog kulturne konzulte Ljudstva svobode »O fojbah naj v šolah govorijo le zastopniki pooblaščenih združenj« Toth kritičen do razstave o fašizmu in fojbah, ki je na ogled v Monzi in Firencah RIM - O fojbah in eksodusu Italijanov iz Istre naj po šolah predavajo in govorijo le zastopniki pooblaščenih združenj. Ta res svojevrsten predlog prihaja iz kulturne konzul-te stranke Ljudstva svobode, ki je svoja stališča ob bližnjem dnevu spomina na fojbe in eksodus predstavila na včerajšnji novinarski konferenci v poslanski zbornici. Na srečanju je sodeloval tudi predsednik ezulske zveze Venezia Giulia-Dal-mazia Lucio Toth. Načelnik kulturne konzulte Fa-bio Garagnani in njegova namestnica Paola Frassinetti sta prepričana, da je o vprašanju fojb še vedno preveč potvarjanj, natolcevanj in laži. Zato naj italijanskim študentom in dijakom o teh dogajanjih predavajo le strokovnjaki pooblaščenih združenj in organizacij, ki jih morajo šolske oblasti vključiti na uradni seznam. »S tem bi preprečili, da bi o fojbah na šolah še naprej govorili zastopniki združenj, ki jih upravljajo oziroma POSLANKA Ljudstva svobode Paola Frassinetti vodijo komunisti,« je dejal poslanec Garagnani, ki je doma iz Emilije-Ro-magne. Njegova kolegica Frassinet-tijeva je doma iz Genove, v poslanski zbornico pa je bila pred dvema letoma izvoljena v Lombardiji. Poslanca Berlusconijeve stranke bosta o tej zadevi pisala vsem deželnim šolskim ravnateljem. Ob tej priložnosti sta zelo pohvalila šolsko ministrico Mariostello Gelmini, ki je pred 10. februarjem dala pobudo za informativno-dopolnjevalne tečaje o fojbah in množičnem odhodu Italija- Predsednik EZULSKE ZVEZE ANVGD Lucio Toth nov iz Istre, ki v tem času potekajo na mnogih italijanskih srednjih in višjih šolah. Ministrico Gelmini je za to pobudo pohvalil tudi Toth. Voditelj ezulske zveze AVGD je ob dnevu spomina na fojbe pisal predsedniku združenja italijanskih občin ANCI Sergiu Chiamparinu, ki je tudi turinski župan. Pozval ga je, da poskrbi da bodo občinske uprave kar se da objektivno in korektno informirale občane o pomenu 10. februarja in o utemeljitvi dneva spomina. Toth se sklicuje na besede, ki jih je o fojbah svoj čas izrekel predsednik republike Giorgio Napolitano. V pismu se tudi zgraža nad vsebino potujoče razstave z naslovom Fašizem, fojbe in eksodus, ki je v teh dneh na ogled v Monzi in Firencah. Gre za razstavo, pravi Toth, ki nima nič skupnega z 10. februarjem, do katerega naj bi bila tudi žaljiva. Ta razstava po mnenju ezulskega voditelja postavlja pod vprašaj nekatera zgodovinska stališča o fojbah, na katera so pristali tudi nekateri ugledni levo usmerjeni zgodovinarji. Toth v pismu turin-skemu županu izrecno omenja Marino Cattaruzzo, Giannija Olivo, Giu-seppeja Parlata, Raoula Pupa, Fulvia Salimbenija in Roberta Spazzalija. Tudi poslanec Garagnani je na tiskovni konferenci ostro grajal nekatere javne uprave, »ki dajejo težo stari protiitalijanski propagandi, ki zanika oziroma celo opravičuje slepo nasilje nad Italijani v Istri, Zadru in na Reki, za katerega nosi odgovornost jugoslovanska partizanska armada.« VČERAJ V Vidmu pogreb Adriana Biasuttija VIDEM - V videmski stolni cerkvi je bil včeraj pogreb nekdanjega predsednika FJK Adriana Bia-suttija. Med cerkvenim obredom, ki ga je vodilo deset župnikov, so se spomnili njegovega dela. Na krsti, ki je bila pokrita z italijansko troboj-nico, sta bila šopa belih in rdečih vrtnic. Pogreb se je v nabito polni cerkvi pričel z mašo in nadaljeval z branjem strani iz evangelija. Od nekdanjega prijatelja in politika se je najprej poslovil Michelangelo Agrusti. Predsednik FJK Tondo je opisal Biasuttijevo politično pot, njegove zasluge za popotresno obnovo Furla-nije, čut za preteklost in projekcijo v prihodnost, intuicijo za spoznavanje zgodovinskih sprememb, prepričanje v deželno enotnost in odprtost za gradnjo nove Evrope. Tondo je tudi izpostavil energijo, ki jo je Biasutti vložil v gradnjo infrastruktur in v delovno skupnost Alpe-Jadran ter v odnose s Slovenijo in Hrvaško pred njuno osamosvojitvijo. TRAGIČNA SMRT Na Trbiškem v I • • žalujejo za Jankom Ehrlichom POLITIKA - Glas komunistov Iskra se vrača v elektronski obliki Alternativna levica na spletu Namen je nadaljevati poslanstvo Iskre in postati skupen medijski prostor vseh, ki se uvrščajo v krog izrazitih levičarjev ali iščejo dialog Janko Ehrlich Iz nemške prestolnice je prišla žalostna vest, da je v noči na torek tragično preminil 29-letni Janko Ehrlich iz Žabnic. Janko je bil v Berlinu službeno od 3. januarja, pred kratkim pa se je zaposlil pri družbi Bonatti, ki postavlja plinovode širom po svetu. V družini je po njegovi smrti ostala samo še sestra Sara, saj sta pred tem umrla tudi mama in oče. Vest o njegovi smrti je v žalost zavila Trbiško in še posebej Žabnice, kjer je Janko živel. Že kot otrok je čutil posebno nagnjenje do smučarskih skokov, s katerimi se je nato tudi tekmovalno ukvarjal. Leta 2006 je bil tudi strokovni komentator za smučarske skoke za RAI na olimpijskih igrah v Turinu. Po končanem znanstvenem liceju je končal pravno fakulteto in pripravništvo za pravniško službo opravil v Sloveniji. Toda njegova velika strast je bila politika in leta 2007 se je kot popoln politični debitant spustil v boj za župansko mesto na Trbižu. Na njegovi meščanski listi »Skupna rast« so kandidirali v glavnem mladi domačini, sam pa je dobil kar 300 preferenc oziroma skoraj 10 odstotkov glasov. Postal je občinski svetnik v vrstah opozicije. Trbi-ški župan Renato Carlantoni je po prejemu tragične novice odpovedal včerajšnjo sejo občinskega sveta in dejal, da se ob tej tragediji sprašuje, če bi se dalo storiti kaj, da do nje ne bi prišlo. Njegova tragična smrt je še toliko bolj prizadela prebivalce Kanalske doline, ki so Janka poznali kot družabnega in izredno dinamičnega fanta. Prav zato se jim zdi njegova smrt še toliko bolj absurdna in nerazumljiva. Spletno stran so predstavili včeraj v palači deželnega sveta kroma ŠPETER Nadaljujejo se Beneški kulturni dnevi Ellero in Marušič o priključitvi Benečije Italiji in italijanskem »risorgimentu« ŠPETER - Zgodovinski pregled dogajanja v Nadiških dolinah in Posočju od kamene dobe dalje v okviru letošnjih Beneških kulturnih dni, ki jih prireja Inštitut za slovensko kulturo, se naglo bliža h koncu. Na šestem srečanju, ki bo na sporedu jutri, ob 18.30, v špetrski občinski dvorani, bosta že na vrsti konec 19. stoletja in začetek 20. stoletja, saj bosta predavatelja Elpidio Ellero in Branko Marušič spregovorila o obdobju med priključitvijo Benečije Italiji ter prvo svetovno vojno oziroma italijanskem »risorgimentu«. Organizatorji Beneških kulturnih dni so ob bližajoči se 150-letnici zedinjenja Italije želeli poseben večer posvetiti tudi tej temi. Zato so v Špeter povabili zgodovinarja Elpidia Ellera, avtorja številnih študij in publikacij o sodobni zgodovini Furlanije. Predaval bo o položaju Beneške Slovenije od njene priključitve k Italiji leta 1866 do izbruha prve svetovne vojne. Dotaknil se bo tudi vprašanja po-italijančevanja, gospodarstva in vloge cerkve. Branko Ma-rušič z Zgodovinskega inštituta Milka Kosa pri Slovenski akademiji znanosti in umetnosti, ki je bil tudi član mešane slovensko-italijanske zgodovinsko-kulturne komisije, pa bo spregovoril o tem, kako so Slovenci doživljali italijanski »risorgimento«. Kot običajno bo tudi tokrat poskrbljeno za simultano prevajanje. Naj še omenimo, da so morali organizatorji predzadnje srečanje Beneških kulturnih dni, na katerem bosta o prvi Branko Marušič svetovni vojni predavala Paolo Gaspari in Petra Svoljšak, z 18. februarja prestaviti na 4. marec. Naslednji sklop predavanj bo torej 25. februarja, ko bo Faustino Nazzi spregovoril o izobraževanju in šolstvu v obdobju fašizma, predvajali pa bodo tudi film Jadrana Sterleta »Šola in fašizem«, ki vsebuje vrsto intervjujev in obnavlja dogodke, ki so se pripetili na slovenskem ozemlju. (NM) TRST - Nekdanji glas komunistov Iskra je pred mesecem začel spet izhajati, tokrat v elektronski obliki. Na spletni strani http://www.iskraonline.eu so namreč že objavljeni številni prispevki in razmišljanja, pa tudi »bodice« o dogajanju še posebej na lokalni ravni, pa tudi v Italiji in v svetu. Spletno stran so ustanovili in jo urejajo člani novona-stale Federacije Alternativne levice, ki zaenkrat v Italiji združuje dve komunistični stranki (Stranko komunistične prenove in Stranko italijanskih komunistov), gibanje Socialismo 2000 in združenje bolj izrazito levičarsko opredeljenih sindikalistov v okviru sindikata Cgil Lavoro e Solidarieta. Stran je namenjena še posebej mlajši generaciji, pobudniki pa računajo v prihodnosti na vedno večje število sodelavcev. Iskro na spletu so predstavili včeraj na sedežu deželnega sveta njeni ustanovitelji, in sicer Igor Kocijančič, Stojan Spetič, Aldo Rupel, Iztok Fur-lanič (ki je tudi odgovorni urednik spletne strani), Viljem Gergolet, Kar-lo Černic in Miran Pečenik, ki je stran pripravil in oblikoval. Kot so poudarili, to ni stran, na kateri bodo objavljali vesti, ampak je njen namen kre-sanje mnenj in poglabljanje novic s prispevki uporabnikov. Ze zdaj je na strani okrog 30 člankov na vsakovrstne teme, od šole do prevoda govora Fidela Castra o potresu na Haitiju in prispevkov o uplinjevalnikih ali pobudah ministra Renata Brunette. Objavljen je tudi intervju z igralko Niklo Petruško Panizon v zvezi s stanjem v Slovenskem stalnem gledališču. Sicer nova Iskra ne namerava zgolj prevzeti dediščine in nadaljevati poslanstvo nekdanje Iskre. Elektronski mediji, so še povedali, so danes veliko neposrednejši od klasičnih in omogočajo interakcijo, selektivno iskanje ter povezave z drugimi mediji. Iskra je v tem smislu nastala z ambicijo, da postane skupen medijski prostor - pretežno v slovenščini - ne samo tistih, ki se prepoznavajo v Federaciji Alternativne levice in obstoječih komunističnih strankah, temveč vseh tistih, ki se uvrščajo v krog izrazitih levičarjev, čeprav neopredeljenih. Poleg tega bo skušala postati povezovalni medij levičarjev v tem delu Italije, v Sloveniji, na Koroškem in tudi na Hrvaškem (zaenkrat na območju Istre in Primorsko-goranske županije), kar je tudi aktivna podpora projektu Foruma Evropske levice Alpe-Jadran. (ag) 4 Sreda, 3. februarja 2010 GOSPODARSTVO ŠIROKOPASOVNO OMREŽJE - Odbornik Riccardi na posvetu v Pordenonu Deželna uprava program Ermes nadaljuje z družbo Insiel Do konca leta 2011 bodo omrežene vse občine, leta 2013 tudi industrijske cone KRAS - Projekt Kras 2014 na milanski turistični borzi BIT Preplet zgodovine, naravnega okolja, gostoljubja in obložene mize PORDENON - »Program Ermes za opremo celotnega deželnega ozemlja s širokopasovnim omrežjem, ki ga je sprejela prejšnja (Illyjeva, op.ur.) deželna uprava, je dober, ni v razpravi in je potrjen. Potem ko je bila za njegovo izvedbo zadolžena družba Insiel, poteka glede na cilje: do konca leta 2011 bodo omrežene vse občine, do konca leta 2013 pa tudi industrijske cone. Od 120 milijonov evrov, kolikor bo stala izvedba celotnega programa, je 52 milijonov že porabljeno za dokončane projekte ali za projekte v izvedbi, 27 milijonov od 52 milijonov evrov pa je za program nakazala sedanja deželna uprava.« S temi besedami je deželni odbornik za infrastrukture Riccardo Ric-cardi sklenil včerajšnji posvet o širokopasovnem omrežju, ki ga je v Por-denonu priredilo tamkajšnje združenje industrijcev in nanj povabilo tudi predsednika družbe Telecom Italia Gabrie-leja Galateria di Genola. Riccardi, ki je priznal, da je »digitalno zaostajanje« še posebej opazno v zahodni Furlaniji in ga bo zato treba čimprej odpraviti, je udeležencem pojasnil, zakaj se je Tondov deželni odbor odločil, da realizacijo programa Ermes poveri družbi Insiel in da ga torej ne pusti družbi Mercurio, ki je njegovo izvajanje začela. Odbornik je navedel dva razloga: »Po eni strani ni bilo smotrno, da bi obdržali dve družbi, ki sta sposobnih enakih stvari, zraven pa smo morali Insielu dati novo vsebino. Po drugi strani je imela družba Mercurio tak industrijski načrt, ki je tvegal biti v nasprotju z evropsko direktivo o dobavi širokega pasu. Ta direktiva namreč brezpogojno prepoveduje, da bi javni subjekt posegal tam, kjer lahko to opravi zasebnik.« Dežela Furlanija-Julijska krajina se je tako po Riccardijevih besedah prilagodila evropski normi in določila področja, na katerih lahko posega kot javni subjekt - to je povsod tam, kjer zasebnik nima interesa -, in seveda tudi tista, na katerih lahko v storitev vlagajo zasebniki. »Deželna uprava je prepričana, da je partija širokopasovnega omrežja strateška, zato jo namerava Tondova uprava igrati na čim hitrejši način. Vendar to ne pomeni, da bomo zapirali vrata subjektom, ki bi želeli skočiti na ta vlak med vožnjo in ki bi lahko program obogatili z izboljšavami in pospeški,« je sklenil deželni odbornik za infrastrukture Riccardi. Vojaški jarki na območju Debele griže arhiv TRŽIČ - Tržiška občina verjame v potencialnosti Krasa, tako v zgodovinskem kot okoljskem pogledu, zato se je vključila v projekt Kras 2014 in nadaljuje z delom za kraški park, ki je deležen vse boljših odzivov. V ta namen bo občinska uprava sledila trem glavnim usmeritvam. V prvi vrsti bo marca s prispevki deželne agencije za turizem Turismo FVG (150 tisoč evrov) začela pripravljati projekt z naslovom Potovati po zgodovini, s katerim se bo sklenil krog tematskega parka o prvi svetovni vojni s pešpotmi za tri do osem ur hoje. Druga usmeritev zadeva projekt sodelovanja s Slovenijo, ki ga vodi Pokrajina Gorica in za katerega je bila že vložena prošnja za evropsko financiranje. Tretja smer pa zadeva lokalne akcijske načrte (LAN), za katere v Tržiču čakajo na financiranje po sporazumu med Pokrajino Gorica in Deželo FJK. Projekt Kras 2014 po besedah občinskih upraviteljev ni samemu sebi namen, ampak gre za pravi akcijski sistem, v katerega naj bi se vključilo čim več sub- jektov. Doslej so spomine in kraje prve svetovne vojne ohranjale lokalne uprave, vendar je bila potrebna koordinacija na institucionalni ravni. V ta namen je Pokrajina Gorica sklenila sporazum s pristojnim ministrstvom, da sama prevzame območje Vrha oziroma Debele griže, kjer se nahajajo vojaški jarki. S tem bo mogoče sprožiti delo za splošno ovrednotenje, pri katerem sodelujejo pokrajinska, občinske in deželna uprava, prva pa ima vlogo koordiniranja. Na osnovi nedavno podpisanega programskega sporazuma je Dežela FJK dala na voljo štiri milijone evrov, s katerimi bodo v naslednjih desetih letih uredili posvečeno območje na Debeli griži. Projekt bodo tržiški upravitelji predstavili na bližnji turistični borzi BIT v Milanu, kjer bodo obiskovalci videli tudi tisto, kar je bilo narejeno v zadnjih treh letih. Kras pa seveda ni samo zgodovina, ampak tudi naravno okolje, gostoljubnost in enogastronomija, zato bodo na BIT ponudili celovito, zaokroženo podobo goriškega Krasa. KMETIJSTVO - Posvet zadružnikov Primorski sadjarji in zelenjadarji želijo kupce osvojiti s kakovostjo Do konkurenčnosti z integrirano sezonsko pridelavo KOPER - Primorski sadjarji in ze-lenjadarji stežka kljubujejo konkurenci pridelkov iz držav s cenejšo delovno silo. Kot je na letnem posvetu zadružnikov Severne Primorske, Južne Primorske in Notranjske v Kopru poudarila predsednica kmetijske zadruge Agrarija iz Kopra Jožica Bolčič, je rešitev v visoki kakovosti pridelkov in skupnem nastopu kmetov. Domačega kupca, ki so ga po mnenju Bolčičeve v zadnjih letih premalo osvajali, želijo zelenjadarji iz Slovenske Istre pritegniti s sezonsko zelenjavo integrirane pridelave. Želijo si, da bi razumevanje zanje pokazali tudi trgovci, ki bi taki zelenjavi v svojih trgovinah namenili poseben kotiček. Zaradi naraščajočih stroškov in padanja cen se vlaganja na kmetijah zmanjšujejo, kmetije pa vse bolj stagnirajo, je poudaril koordinator Zadružne zveze Slovenije za Južno Primorsko Avrelij Bonin. Sadjarji in zelenjadarji Južne Primorske vidijo možnosti za sodelovanje predvsem z domačima trgovcema Mer-catorjem in Tušem, je še dejal. Direktor kmetijske zadruge Pivka in regijski koordinator zadružne zveze za Notranjsko Matej Biščak pa je poudaril, da se zaradi težav v lesno predelovalni industriji soočajo z upadom cen lesa. Med lastniki gozdov zato ni zanimanja za gozdne proizvodnje, zaradi česar prihaja do težav v gospodarjenju z gozdovi. S spremembami se soočajo tudi vinogradniki na Severnem Primorskem. Po mnenju direktorja vinske kleti Goriška Brda in regijskega koordinatorja za Severno Primorsko Silvana Peršolje se slovenskemu vinu trenutno dogaja borba za prostor v svetu. Vinogradniki potrebujejo po njegovem mnenju tehnično in strokovno podporo ekonomistov, veliko pa pričakujejo tudi od zakona o promociji. Letno srečanje Zadružne zveze Slovenije z regijskimi koordinatorji je bilo sicer namenjeno seznanitvi z ukrepi kmetijske politike v letošnjem letu in okrogli mizi o problematiki zelenja-darstva, sadjarstva in vinogradništva na območju Severne, Južne Primorske in Notranjske. (STA) BORZE - Sodišče Dunajčani morajo prevzeti slovensko borzo LJUBLJANA - Vrhovno sodišče RS je potrdilo odločbo Agencije za trg vrednostnih papirjev (ATVP), s katero je ta Dunajski borzi prepovedala uresničevanje glasovalnih pravic v Ljubljanski borzi, dokler ne objavi prevzemne ponudbe zanjo ali ne zmanjša deleža glasovalnih pravic pod prevzemni prag (25%). Pritožba zoper sodbo ni dovoljena. Z Dunajske borze, pozneje preimenovane v CEESEG, pa so sporočili, da bodo 8. februarja odkupili dodatni, najmanj 16,443-odstotni delež v Ljubljanski borzi in tako postali 97,453-odstotni lastniki slovenske borze. Neodvisno od nakupa pa si v CEESEG pridržujejo pravico do pravnih ukrepov proti sodbi sodišča. Kot je v sporočilu zapisal član uprave CEESEG Heinrich Schaller, so vedno poudarjali, da so zelo zainteresirani za nakup manjšinskih deležev in da želijo poiskati rešitev, ki bo koristila slovenskemu kapitalskemu trgu. Tudi trgovinske zbornice za razpust letališkega konzorcija TRST - Kot je včeraj potrdil predsednik tržaške Trgovinske zbornice in deželne zveze zbornic Unionca-mere Antonio Paoletti, se tudi oni strinjajo s takošjim razpustom letališkega konzorcija (za to se je v ponedeljek izrekel tudi tržaški občinski svet) in ustanovitvijo enotnega lastništva letališke družbe. Kot je znano, ima konzorcij zdaj 51-odstnti, Dežela FJK pa 49-odstotni delež v družbi Aeroporto FVG Spa. Tudi Paoletti ocenjuje, da potrebuje letališče močno zavezništvo, kajti »nihče ne more uspeti sam«. Tržaška zbornica, ki ima v konzorciju 10,1-odstoten delež, ocenjuje, da je treba čim prej proti do enotnega lastnika, ki bo upravljanje letališča poveril zasebnemu usposobljenemu subjektu. Zbornice podpirajo tudi predlog, da 85-odstotni lastniški delež prevzame Dežela in da lokalnim ustanovam ostane simboličnih 15 odstotkov. Paoletti je še dodal, da letališče poleg naložb potrebuje strateškega partnerja, teža pa bi morala biti na nizkocenovnih letalskih povezavah. Mediobanca zanika govorice o manevrih za kontrolo krilatega leva MILAN - Z uradnim sporočilom je Mediobanca včeraj zanikala časopisne novice, po katerih naj bi bila v teku dogovarjanja za spremembe lastniškega ravnovesja in zamenjavo vodstva tržaške zavarovalne družbe Generali. Danes popoldne se bo v Milanu sestal izvršni odbor krilatega leva, ki pa nima na dnevnem redu vprašanja pakta med Generali in Credit Agricole o kontrolnem deležu v banki Intesa SanPaolo. Ta pakt je namreč v nasprotju s pravili konkurence, zato je banka tvegala slano globo. Med njenimi delničarji so v teku pogajanja, najbolj verjetna rešitev pa bo ta, da bo morala Credit Agricole zamrzniti glasovalne pravice za deleže, ki presegajo dva ostotka. EVRO 1,3937 $ +0,2 EVROPSKA CENTRALNA BANKA 2. februarja 2010 valute evro (povprečni tečaj) 2.2. 1.2. ameriški dolar japonski jen 1,3937 126,20 1,3913 125,60 ruski rubel 42,0475 64,4000 9,4990 42,2510 64,5220 danska krona 7,4454 0,87375 7,4454 0,87485 švedska krona 10,1229 8,1435 10,1417 češka krona 25,998 1,4733 26,065 1,4725 estonska krona 15,6466 270,25 15,6466 271,35 poljski zlot 3,9917 4,0045 avstralski dolar 1,5815 1,9558 1,5748 romunski lev 4,0915 3,4528 4,0863 3,4528 latvijski lats 0,7087 2,5703 0,7087 2,6120 islandska krona 290,00 2,0720 290,00 2,0745 hrvaška kuna 7,3180 7,3152 EVROTRZNE OBRESTNE MERE 2. februarja 2010 1 mesec 3 meseci 6 mesecev 12 mesecev libor (usd) 0,22906 0,24906 0,38375 0,8425 libor (eur) 0,38938 0,60688 0,9275 1,20375 libor (chf) 0,1 0,25 0,33 0,62833 euribor (eur) 0,425 0,665 0,967 1,228 ■ ZLATO ■ (999,99 %%) za kg _ 25.641,13 € +179,63 TEČAJNICA LJUBLJANSKE BORZE 2. februarja 2010 vrednostni papir zaključni tečaj v € spr. v % BORZNA KOTACIJA - PRVA KOTACIJA GORENJE 13,63 IMTTIDCI IDADA C T3 +0,07 KRKA 1 1 IKA KOPER 64,84 +0,70 -1,40 LUKA KOPER MERCATOR PETROL 23,33 167,40 -0,60 -1,13 TELEKOM SLOVENIJE 307,34 130,20 -0,80 -0,51 BORZNA KOTACIJA - DELNICE ABANKA 54,00 AERODROM LJUBLJANA 31,77 DELO PRODAJA -rrm n/ian -0,84 _7 /1Q ISKRA AVTOELEKTRIKA -' -' ICTD A D CM "7 7DA _r» ")Q NOVA KRE. BANKA MARIBOR h/11 IMnTCCT 12,31 +0,49 KOMPAS MTS - Mil/A PIVOVARNA LAŠKO POZAVAROVALNICA SAVA PROBANKA SAI MS IIMBI IANA 25,31 12,30 +0,20 +0,16 SALMS, L_IMBL__IANA SAVA TERME ČATEŽ 239,35 -1,10 IERME ČAIEŽ ŽITO ZAVAROVALNICA TRIGLAV 84,20 24,18 +0,24 -0,33 MILANSKI BORZNI TRG 2. februarja 2010 FTSE MIB: +1,82 delnica zaključni tečaj v € spr. v % A2A ALLIANZ ATIAMTIA 1,38 81,36 1851 +0,14 +1,14 AILANIIA BANCO POPOLARE RCA MPS 5,05 1 20 +0,98 +4,88 BCA MPS BCA POP MILANO EDISON 4,84 1 07 +2,46 +1,04 EDISON ENEL ENI 3,94 1711 +0,38 +0,96 FIAT FINMECCANICA 9,02 1016 +0,88 -0,33 +2 16 FINMECCANICA GENERALI IFIL 17,53 +1,45 INTESA SAN PAOLO LOTTOMATICA LOTTOMATICA 2,86 +1,51 LUXOTT1CA MEDIASET MEDIASET 14,37 19,02 +0,77 +0,16 MEDIOBANCA PARMALAT PARMALAT 5,72 8,34 1 85 +2,05 +5,90 +1 76 PIRELLI e C PRYSMIAN 0,41 13 48 -1,41 rRl SMIAN SAIPEM SNAM RETE GAS SNAM RETE GAS 25,02 +2,51 +5,21 STMICROELECTRONICS TELECOM ITALIA TELECOM ITALIA 3,40 6,15 -0,44 +1,82 TENARIS TERNA 1,14 16,24 -3,59 +2,72 TISCALI UBI BANCA UBI BANCA 2,92 0,17 -0,26 -0,11 UNICREDIT 9,86 2,12 -0,65 +3,28 ■ SOD NAFTE ■ (159 litrov) ■ 77,32 $ +0,12 IZBRANI BORZNI INDEKSI 2. februarja 2010 indeks zaključni tečaj sprememba % SLOVENIJA SBI 20, Ljubljana SBITOP, Ljubljana 4.081,49 987,46 -0,63 -0,89 TRG JV EVROPE CROBEX, Zagreb RIDQ 2.193,14 -0,07 FIRS, Banjaluka - - Ralav 1 ç rcirt^ii-a^j SRX, Beograd BIFX Saraievo 296,06 1.786,90 +0,55 +0 16 Dir/\, Jal OJCVU NEX 20, Podgorica MBI 10, Skopje 2.902,90 +1,32 DRUGI TRGI Dow Jones, New York Nasdaq 100 10.296,85 1.776,92 +1,09 +0,92 Nasdaq 100 S&P 500, New York MSCI World, New York DAX 30, Frankfurt ftsf mn i nnrlnn 1.103,31 1.129,28 5.709,66 +1,30 +0,87 +0,98 riSE 100, London CAC 40, Pariz ATY Dunai 5.283,31 3.812,13 2.563,17 +0,68 +1,33 +0,86 a i x, Dunaj PX, Praga El IROSTOXX 50 1.176,6 2.830,01 -1,00 +1 31 EUROSi OXX 50 Nikkei, Tokio STI, Singapur Hang Seng, Hongkong Composite, Šanghaj Sensex, Mubaj 10.371,09 2.720,87 20.272,18 2.934,71 16.163,44 +1,62 -0,55 +0,14 -0,23 -1,18 / MNENJA, RUBRIKE Sreda, 3. februarja 2010 5 OGLEDALO Pouk slovenščine, gledališče in politika Ace Mermolja_ l Uvodoma bom zapisal nekaj misli o prisotnosti italijanskih otrok in otrok iz mešanih zakonov v slovenskih šolah. Tema ni nova, prisotnost omenjenih otrok je, k sreči, ustaljena praksa, za pisanje pa me je "navdihnil" Damijan Terpin s stališči, ki jih ne odobravam. Prisotnost italijanskih otrok in otrok iz mešanih zakonov v slovenskih šolah je pozitivna, v bistvu odrešilna, stvarnost, ki nujno spreminja šolo. V tem primeru so spremembe pozitivne, čeprav zahtevajo določen napor. Nove prisotnosti pa omogočajo vsem, torej tudi otrokom iz čisto slovenskih zakonov, da obiskujejo normalno (!) šolo. V mojih šolskih časih ni bilo tako. V razredu (že v prvem osnovne šole) smo se lahko prešteli na prste ene roke. Bili smo v žalostnih prostorih s pečicami na drva in bili smo izolirani od ostalega sveta. Majhni in sami večkrat nismo našli niti pravega prijatelja. Tako je bilo v Gorici, kjer mi je pozneje kot najstniku postalo edino zatočišče "socializacije" Dijaški dom. Drugače sem se zapiral v sobo in "požiral" knjige. Ga ni slovenstva, ki lahko opraviči takšno osamljenost otroka! Nova podoba slovenske šole je torej vzpodbudnejša, vabljivejša ter za učence in dijake bolj "humana". Prisotnost italijanskih otrok in otrok iz mešanih zakonov v slovenski šoli dokazuje, da je vsaj del prebivalcev brez predsodkov in kulturno kar nekaj korakov pred določeno politično elito, ki še zagovarja komaj prikrite etnične kletke. Srčnost in modrost nam narekujeta, naj se Slovenci veselimo, ko širimo našo šolsko "družino". Prisotnost otrok in posledično staršev, ki ne znajo ali slabo obvladajo slovenščino, je za učitelje, profesorje in ravnatelje bil in deloma je še problem. Ob začetku novih prihodov je bil marsikdo v zadregi, nato pa so se ravnatelji in učitelji "naučili", kako delati z malčki, ki ne znajo slovenščine. Rešili so tudi probleme s starši, ki prav tako niso znali slovenščine. Žal oblasti niso imele vedno posluha za šolo, kjer so se pričeli srečevati otroci iz različnih kulturnih in jezikovnih miljejev. Za to je potrebna posebna strokovnost, potrebne so dodatne učne moči in za šolnike s posebno specializacijo tudi kak dodatek na plačo. To je seveda sanjska knjiga, opozorili pa bi na tozadevni deželni zakon, ki spodbuja učenje jezika sosedov ter na namenske deželne inštitucije. Mnoge pozitivne stvari pa so se dogodile tudi mimo zakonov. Skupine italijanskih staršev so se npr. odločile za učenje slovenščine, nastala so nova poznanstva in novi odnosi. Skratka, deli družbe dokazujejo novo in pozitivno voljo. Mešana šola nikakor ne pomeni, da je slovenska šola ogrožena. To, da ostane slovenska, je namen tako slovenskih kot italijanskih staršev, drugače bi otrok tja ne poslali oziroma bi jih poslali le povsem slovenske družine. Koliko je model špetrske dvojezične šole primeren tudi za Trst in Gorico, ne vem. Gre za tehnično-pedagoški problem. Vsebinsko bistvo je v slovenski šoli, ki se odpira kot dodatna vrednost italijanskemu okolju. Pomembno je, da italijansko okolje razume omenjeno obogatitev. Opazka, da je v novi slovenski šoli slišati med odmorom vedno več italijanščine, nakazuje problem, ki pa se ne zdi dramatičen in izvira iz vzgojnih procesov. Bodimo odkriti: ko se odrasli srečujemo v mešani družbi, prevlada italijanščina. Že več kot štirideset let se pritožujemo, da dijaki slovenskih tržaških višjih šol govorijo na ulici in v avtobusu italijansko. Skratka, novi prihodi so za slovensko šolo nekaj dobrega. Dobro so tudi za vso slovensko manjšino. V mojih časih nas je bilo malo, ker so se tudi mnoge povsem slovenske družine iz strahu ali v skrbi za bodočnost otrok odločale za italijanske šole. Očitno je danes teh strahov manj. Ni to dosežek in ne neka nevarnost za "slovenskost" slovenske šole? Novo slovensko šolo je torej potrebno podpreti. To je sodobni svet! Med toliko slabega, ki ga prinaša, so nova srečanja bogastvo. Odklanjati takšna srečanja zaradi mešane govorice v odmorih izdaja neutemeljene strahove. Koščki slabšega Bossija, Borgezia in Berlusconija so pač tudi v "naših" vrstah... Tudi vprašanje učenja slovenščine v italijanskih šolah je aktualno. Šole iz naše dežele bi morale to sprejeti kot dodatno obogatitev. Jasno je, da pouk slovenščine v italijanski šoli ne bo mogel biti to, kar nudi učencu slovenska šola, lahko pa pomeni pomembno stopničko k približevanju jeziku in kulturi someščana ali so-vaščana. Italijanske šole, ki se za tak pouk odločijo, nekatere so se že, bi morale imeti dodat- ne možnosti in priznanja. Pouk slovenščine v italijanski šoli pa je neprimerno pojmovati kot alternativo slovenski šoli, skratka, kot odmik od opcije, da italijanski starši vpišejo otroka v slovensko šolo. Potrebne in aktualne so različne izbire. Italijanska družina naj bi sama izbrala, če naj pošlje otroka v slovensko šolo ali k slovenskemu pouku v italijanski šoli. Odločila se bo, kaj hoče, bistveno je, da ima izbiro in da slovenščina ni več tabu. Kot drugo temo današnjega Ogledala sem si izbral gledališče. Zapovedal sem si, da o tem ne bom pisal. Po dolgih letih gledališča, kjer sem se udejanjal bodisi kot upravitelj bodisi kot ocenjevalec predstav, sem se odločil za postopen umik. Želim si gledati še nekaj predstav brez take ali drugačne obveze. K pisanju me je nekako "sprovociral" Jože Pirjevec s svojo gloso z naslovom "Uh, ljubezen in Avatar". Filma Avatar nisem videl, gledališko predstavo SSG "Uh, ljubezen" A.P. Čehova pa sem si ogledal. Pir-jevcu je bila predstava všeč, režijo Paola Ma-gellija pa je označil kot "očarljivo". Meni se je ta režija zdela vse prej kot očarljiva. Tri dejanja s preprosto vsebino je režiser obremenil s sceno, ki bi bila primerno za kako Antigono, istočasno se je poslužil nekih "avantagardnih" ali že "retrogarnih" oprijemov, ki so igri prej nekaj odvzeli kot pa dodali. Spominjam se Linhartove Županove Micke v režiji Vita Tauferja. Bila je pravi biserček. Taufer je ostal zvest izvirniku, celo sceno je naredil tako, kot so jo delali nekoč na ljudskih odrih. Mojstrsko pa je izdelal figure in karakterje protagonistov, da smo se v dvorani nakrohotali. Ljudsko igro je "na star" način postavil tako, da je bila brez vsakega balasta ali odvečne domislice očarljiva za sodobnega gledalca. Moje mnenje o "Uh, ljubezni" v nasprotju s Pirjevčevim dokazuje, kako je težko izbirati repertoarje in postavitve. Seveda se s Pirjevcem strinjam, da je bila predstava s strani igralcev, tehnikov in drugih dobro izpeljana. Razpravljamo vedno o poklicnem teatru, ki je nekaj drugega od amaterskega (ne v omalovaževal-nem smislu), okusi pa so lahko različni, čeprav ima vsak svojo tehtno utemeljitev. Približati se številnim okusom je bila genetska težava Slovenskega stalnega gledališča v Trstu. Mimo predstave pa me bodočnost SSG skrbi. Ravnatelj Tomaž Ban je odstopil. Odhaja kot grešni kozel. Gotovo je storil kako napako, vendar mi je bilo jasno, da v trenutku, ko so se v Piccolu obregnili ob njegovo domnevno "bajno" plačo, nekdo pripravlja gledališču past. Nekaj ur pred jesenskim odstopom upravnega sveta SSG sem bil kot član Društva slovensko gledališče na seji z županom Dipiazzo, predsednico Pokrajine Trst Basso Poropat in odbornikom za kulturo Dežele FJK Molinarom. Domenili so se, da dvignejo zid pred zahtevami Društva, ki predstavlja v gledališču slovensko manjšino. Butali smo v gumijasto steno. Upravnemu odboru SSG po tem srečanju ni preostalo drugega kot odstopiti. Potem se je dogodilo veliko stvari, ki so privedle do imenovanja dveh komisarjev. Moj utemeljen občutek pa je, da sklepajo o usodi SSG predvsem v sobah krajevnih uprav. Ta usoda še ni določena, ali pa zanjo Slovenci ne vemo. Dragi Milan Rakovac, počakajmo konec sezone SSG, da bomo videli, če je res "Fenix iznikao iz vlastitoga pepela". Med pogovorom mi je Nives zaupala, da jo bega sedanja politična situacija v Italiji. Mislila je predvsem na dogajanje v Demokratski stranki. Nives ima politiko v srcu. Bila je v mladinski organizaciji KPI skupaj s Cuperlom, mladim Costo in drugimi. Povedala mi je, da je Nic-hi Vendola še kot bubec s svojimi posegi očaral mlade predstavnike FIGC. Nives motita nedorečenost in nebuloza, spori in težave pri določanju jasne poti. Pozneje sem pomislil na trnjevo pot ljudi, ki še verjamejo v plemenito politiko. Demokratska stranka in generacija, ki jo vodi, je doživela velike iluzije in obenem poraze. Propadla je KPI. Propadel je Occhettov poskus nove stranke. Nekateri člani DS so doživeli tudi nečasten propad KD. Novo upanje sta prinesli zmagi Oljke in Romana Prodija. Oba sta padla. Nato se je rodila nova stranka. Zasvetilo se je in potem zapletlo. Z zgodovinsko umrlim novi voditelji DS očitno niso znali ohraniti tega, kar je bilo prej dobrega, Mislim na moralno pokončnost in karizmo Berlinguerja, na predanost aktivistov in na pragmatičnost KD, ki je v najboljših letih hotela vladati, vendar ne tako, da bi popolnoma razbila Italijo in njene ustavne osnove. Demokristijani so se po najhujših sporih domenili in za nekaj odločili. Prenovitelji nimajo te sposobnosti. MANJŠINA - Spomini ob 10-letnid smrti voditelja PSI »Craxi je utonil v politiki oblasti« TRST - Politik, ki je z vsemi sredstvi hrepenel po oblasti ali človek, ki je hotel resnično reformirati italijansko levico in državo? Bettino Craxi deset let po smrti še vedno razdvaja javno mnenje. Nekateri hočejo po njemu celo poimenovati ulice in trge, drugi ga imajo za hudodelca in za »botra« skorumpirane politike. Kaj pa menijo o Craxiju nekdanji slovenski socialisti, tisti, ki so v prvi osebi doživljali njegov politični vzpon in padec, ki sovpada s koncem tako imenovane prve italijanske republike? Za mnenje o pokojnem politiku smo vprašali Tržačana Daria Jagodica, ki je bil v obdobju 1983-1988 tržaški občinski odbornik, Goričana Jožeta Ceja, pokrajinskega svetnika in odbornika od leta 1978 do 1988 ter Benečana Viljema Černa, ki je bil več kot 30 let občinski svetnik v domačem Bar-du v Terski dolini. »Craxi je bil protislovna osebnost, ki je svojo politično pot klavrno končal kot človek, ki je hrepenel po oblasti in po denarju. A Craxi je bil tudi človek, ki se je zavzemal za nova ravnovesja na italijanski levici, kar so mu tedanji komunisti zelo zamerili,« pravi Jagodic. V tržaški mestni upravi je Jagodic, sicer po poklicu arhi- Dario Jagodic, bivši tržaški občinski odbornik tekt, sedel v času zelo spornega političnega in upravnega zavezništva med PSI in Listo za Trst. Craxi je po njegovih besedah omogočil vstop Giulia Camberja na vsedržavno politično sceno. Ko so izbruhnile afere o sistematični korupciji v italijanski politiki so se skoraj vsi vidni politiki tako ali drugače poskrili in potuhnili, Craxi pa je šel v parlament in povedal, da v Italiji sicer vsi kradejo, a kradejo za stranke. »S tem je mislil, da se bo opral vseh krivd in se zmagoslavno izmazal kot junak, v resnici pa je bil ta govor v poslanski zbornici njegova politična poguba,« meni Jagodic. »Tisti, ki smo se količkaj spoznali na politiko, smo takoj razumeli, da Craxi ruši staro jedro PSI. Mene je najbolj motilo, da so v stranko prihajali dejansko vsi in da ni bilo nobene predhodne selekcije, koga sprejeti in koga ne. Stara PSI je bila kovačnica demokracije, s Cra-xijem pa je čez noč izginila notranja demokracija. Vse pomembnejše odločitve so bile sprejete na vrhu,« se tistih časov spominja Cej. Benečan Černo soglaša z Jagodicem, da je bil Craxi protislovna osebnost. Mnogi tedanji socialisti so verjeli, da bo v PSI in v italijanski politiki zapihal nov veter, v bistvu pa ni bilo tako. »V PSI smo se mnogi zgledovali po svetlem liku Sandra Pertinija, Craxi pa je bil nekaj drugega. Da nekaj ni v redu sem opazil, kako je Craxi popolnoma obrnil na glavo Garibaldija in njegovo Viljem Černo je bil občinski svetnik v Bardu zgodovinsko poslanstvo. Naenkrat je Garibaldi postal zagreti italijanski domoljub in skoraj nacionalist, kar nikoli ni bil,« pravi Černo. In zakaj so slovenski socialisti vztrajali v Craxijevi socialistični stranki, čeprav je pravzaprav niso imeli več za svojo? »Ko je Craxi zavil na desno in začel politično mežikati desnici, posebno na Tržaškem, smo bili slovenski socialisti postavljeno pred veliko dilemo: ali zapustiti PSI ali pa ostati v stranki in se znotraj boriti proti naraščajočemu nacionalizmu. Obe izbiri sta bili po svoje boleči,« ugotavlja Černo. On je sicer formalno ostal, a se je s časom vse bolj oddaljil od stranke. Zlasti po znanem Craxijevem govoru na tržaškem Velikem Trgu (na njem je vodja PSI oznanil nacionalistično-melonarski zasuk stranke) in po njegovi obljubi slovenski manjšini, da bo vlada v nekaj dneh poskrbela za zakonsko zaščito Slovencev. To so bila osemdeseta leta prejšnjega stoletja, parlament pa je zaščitni zakon odobril leta 2001. Černove dileme so bile tudi dileme tedanjega tržaškega odbornika Jagodica. »To so bili zelo težki časi za slovensko komponento PSI, ki je bila v manjšini tarča hudih kritik in pritiskov. Nekateri so zapustili stranko, drugi smo ostali, naša politična teža v PSI pa je bila zelo majhna oziroma s časom je sploh ni bilo več,« meni nekdanji odbornik za urbanistiko in javna dela. Zase sicer pravi, da je bil tehnik, ki ni imel nikoli besede pri političnih odločitvah PSI. »Če Bettino Craxi je umrl pred desetimi leti v Tuniziji Nekdanji goriški pokrajinski odbornik Jože Cej z današnjimi očmi gledam na tiste čase, pa lahko rečem, da je Craxi politično propadel po lastni krivdi, ker je svojo politiko podrejal oblasti in s tem politiko PSI pripeljal v brezizhodno situacijo, v kateri sta oblast in denar pomenila vse, ideje pa nič. In še tega ne morem odpustiti Craxiju, da je skoraj iz nič politično ustvaril Camberja, ki žal še vedno kroji tržaško politiko,« meni Jagodic. Goriški socialisti niso doživeli takšnih »nacionalističnih travm« kot njihovi tržaški somišljeniki. Tudi na Goriškem pa je bilo občutiti zasuk PSI v desno. Medtem ko se je na Tržaškem tudi po Craxijevi zaslugi začelo sistematično rušenje Osimske pogodbe, je v Gorici propadel projekt skupne meddržavne hidroelektrarne na Soči. To je bila velika zamujena priložnost, ugotavlja Cej. »Mnogi smo v tistem težkem obdobju ostali v PSI, ker smo se čutili vezane na slovensko manjšino. V bistvu smo imeli občutek, da z našim delom odgovarjamo celotni manjšini in ne stranki. Ostali smo zaradi tega in gotovo ne zaradi Craxija,« pravi arhitekt Cej. Sandor Tence / ŠPORT Sreda, 3. februarja 2010 6 Primorski Trst Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 fax 040 772418 trst@primorski.eu TRG GIORGIO GABER - Po umetniku sinoči poimenovan manjši trg pri gledališču Rossetti »Gaber je z ironijo odganjal dolgčas vsakdana« Slavnosti se udeležila tudi žena Ombretta Colli - Odprtje razstave, na odru zaživeli dve predstavi Trst se je sinoči poklonil velikemu, vsestranskemu umetniku Giorgiu Ga-berju. Trg pred gledališčem Rossetti oz. pred gledališko kavarno se bo odslej imenoval Trg Giorgio Gaber. Čeprav se je priljubljeni kantavtor, igralec in komediograf rodil v Milanu, je bil na Trst izredno navezan, saj je bil njegov oče Tržačan, na oder gledališča Rossetti pa je stopil kar 33 krat. Slovesnosti pri gledališču je sinoči sledila večja množica Gaberjevih oboževalcev. Mednje so se uvrstili tudi predsednik Rossettija Paris Lippi, tržaški župan Roberto Dipiazza in ravnatelj Antonio Calenda. Slednji je Gaberja ocenil kot »človeka našega časa, ironičnega pesimista in izrednega opazovalca vsakdanjega dogajanja, ki je s svojo bistroumnostjo in ironijo odganjal dolgčas vsakdana.« Mestu se je zahvalila tudi Ga-berjeva žena Ombretta Colli, ki je moža predstavila kot dobrega in močnega človeka, izredno odločnega in hkrati trmastega, v vsakem primeru pa doslednega in poštenega. Spomnila se je tudi tasta, ki je bil zagnan navijač Triestine, prav tako kot je bil na nogomet mahnjen tudi njen Giorgio. »Ponosna sem, da sem svoje življenje delila s tako posebnim človekom,« je še dodala Collijeva, preden so se vsi skupaj odkrili tablo, ki bo odslej trajno spominjala na Gaberja. V hladnem večeru so vse prisotne prijetno ogrele Gaberjeve besede oz. pesmi, ki sta jih postregla člana skupine Oblivion z izredno simpatično pevsko perfor-manso Tutto Gaber in 5 minuti. Igralki Maddalena Crippa in Anna Maria Castelli pa sta vse povabili, naj Gaberja pobliže spoznajo tudi na odru gledališča, kjer sta ob 20.30 oz. 21. uri zaživeli predstavi E pensare che c'era il pensiero (produkcija milanskega gledališča Tieffe) in Un giorno in arancione (domača produkcija, ki jo bodo ponavljali do 7. februarja). V foajeju gledališča so v sodelovanju s Fundacijo Gaber postavili razstavo Qualcuno era ... Giorgio Gaber, ki obiskovalcu predstavlja izredno pestro in produktivno kantavtorjevo delovanje. Na številnih panojih so razstavljene Gaberje-ve fotografije, posterji, besedila najznamenitejših pesmi, pa seveda članki, njegove izjave in ocene kritikov. Nedvomno pa je vabljiv tudi krajši video posnetek, ki bo v gledalca celo privabil k petju. (sas) SALEŽ - V soboto O skritih okusih in stvarnostih V soboto, 6. februarja, bo ob 10. uri v sejni dvorani občinske knjižnice v Saležu srečanje mednarodnega združenja Akcija Evropski okraji okusa - Borghi Europei del Gusto z naslovom »Skriti okusi - predstavitev no-voodkritih okusov in stvarnosti v zgodovinskem in okoljskem okviru absolutne vrednosti«. Nekaj krajevnih proizvajalcev, skupaj s kolegi iz raznih italijanskih dežel, Slovenije in Hrvaške, so bo srečalo z gostinci, novinarji in upravitelji na temo »tipičnosti« in se pogovarjalo o načinih valorizacije krajevnih virov v skladu s kulturno identiteto območja. Na srečanju bodo Občini Zgonik slovesno podelili naslov Evropskega okraja okusa. Udeleženci se bodo nato odpravili na kosilo »Za mizo s Krasom«, ki bo na turistični kmetiji Škerlj v Saležu. Včerajšnje slovesnosti ob poimenovanju trga po Giorgiu Gaberju se je udeležila tudi njegova žena, senatorka Ombretta Colli (zgoraj), spodaj levo dvojica Oblivion in Gaberjev najbolj značilen portret Občina Devin-Nabrežina: pomoč zaslužnim dijakom V sklopu posegov za pravico do učenja bo uprava Občine Devin Nabrežina dodelila denarne prispevke sposobnim in zaslužnim dijakom višjih srednjih šol, ki so letos prvič vpisani v tretje, četrte ali pete razrede in ki so v lanskem šolskem letu izdelali s srednjo oceno vsaj 6,5 (z izjemo ocen iz vedenja in verouka) brez učnih dolgov. Pravico do prispevka imajo dijaki s stalnim bivališčem v občini, katerih družinsko ekonomsko stanje ISEE ne presega 10.632,94 evrov. Prošnje, napisane na ustreznem obrazcu, morajo biti predložene občinskemu uradu za protokol do 26. februarja. Za informacije se lahko zainteresirane družine obrnejo na Urad za šolstvo Občine Devin Nabrežina - Nabrežina 102 (tel. 040-2017375). Trčenje na Opčinah Sinoči je okrog 20.15 prišlo do prometne nesreče na Dunajski cesti na Opčinah. Pred hotelom Da-neu sta iz še nepojasnjenih vzrokov trčila avtomobil in motorno kolo, motorist se je huje poškodoval. Služba 118 je prihitela z re-šilcem in ponesrečenca odpeljala na Katinaro, sprejeli so ga na ur-genco. Poškodbe so bile hude, motorist pa je bil po besedah osebja službe 118 buden in naj ne bi bil v smrtni nevarnosti. Okoliščine dogodka preverjajo tržaški mestni redarji. Razsajal v bolnišnici Policisti so v ponedeljek zvečer imeli opravka z mladeničem, ki ga je imel kar nekaj pod kapo. 25-le-tni maroški državljan, ki je zaradi poškodbe iskal pomoč v kati-narski bolnišnici, je bil na ur-gentnem oddelku tako moteč, da je zdravstveno osebje poklicalo policijo. Slednja je mladeniča zaradi hude vinjenosti denarno kaznovala. KZ - prijetno darilo ob poravnavi članarine Kmečka zveza vabi svoje člane, da poravnajo članarino za leto 2010. Vsi, ki bodo članarino poravnali do 26. februarja letos, dobijo v dar knjigo Borisa Pangerca »Srce v prgišču zemlje«, ki je izšla ob 60 letnici zveze. POMOL VENEZIA - Na privezanem plovilu Prevelika doza heroina, mlad Tržačan v priporu V svoji barki, privezani pri tržaškem pomolu Venezia, je 25-letni Tržačan M. G. v ponedeljek popoldne užival heroin. Z njim je bila njegova 46-letna someščanka G. C., ki se je po zaužitju nenadoma počutila zelo slabo. Ženska se je dušila, kajti odmerek heroina je bil zanjo prevelik. V kočljivem položaju je M. G. je vtipkal na svoj telefon številko 118, zdravstveno službo je zaprosil za pomoč. Osebje službe 118 je žensko prepeljalo v katinarsko bolnišnico, ka-rabinjerji pokrajinskega poveljstva pa so prečesali plovilo. Na krovu so našli in zasegli dve odrabljeni brizgalki. 25-letnega lastnika plovila so ob 18.40 odvedli v pripor, osumljen je razpečevanja mamil. Karabinjerji prijavili sodstvu tri tuje priseljence V ponedeljek malo pred poldnevom so karabinjerji s postaje na Škorklji v Ulici Udine ustavili 43-letnega senegalskega državljana z začasnim bivališčem v Trstu. Po pregledu so moškega ovadili, ker ni spoštoval prefektovega odloka in kvestorjevega ukaza. Skratka, kljub uradnim pozivom ni zapustil Italije. Poleg tega Senegalec ni izročil karabinjerjem svojega osebnega dokumenta, sporočil pa jim je lažno istovetnost. Ovadili so ga tudi zaradi posedovanja in prodaje blaga s ponarejenimi blagovnimi znamkami. Zatem so karabinjerji prijavili sodstvu tudi 50-letnika in 48-let-nika, oba sta senegalska državljana in delata v Trstu. Osumljena sta, da sta 43-letnemu rojaku, ki nima dovoljenja za bivanje, nudila pre- SV. JAKOB - Na Istrski ulici počila cev Uhajanje plina Geolog iskal kamnine in poškodoval cev - Začasno izpraznili poslopje Včeraj ob 14. uri je geolog po naročilu nekega podjetja jemal vzorce kamnin, ki ležijo pod pločnikom na Istrski ulici, nedaleč od pokrajinskega poveljstva karabinjerjev (na sliki Kroma). Po pomoti je preluknjal plinsko cev in metan je začel uhajati na površje. Zaradi nastale nevarnosti so posegli gasilci, ki so iz previdnosti za eno uro izpraznili stanovanjsko poslopje ob Ulici Petitti di Roreto. Tržaški mestni redarji so medtem za dve uri zaprli za promet odsek Istrske ulice med Ulico Ponziana in Trgom Pestalozzi. Delavci podjetja AcegasAPS so najprej posegli s kopačem, šele nato je bilo mogoče popraviti cev. / ŠPORT Sreda, 3. februarja 2010 7 PRISTANIŠKA OBLAST - Sklenila sta ga družba TTP in konzorcij Promotrieste Končno podpis dogovora za kongrese na Pomorski postaji S skupnim znakom bodo sporazumno spodbujali kongresni turizem v Trstu Po več mesecev trajajočem dogovarjanju sta družba Trieste Terminal Passeggeri (TTP) in konzorcij Promotrieste včeraj končno sklenila dogovor, na osnovi katerega bosta v prihodnosti sporazumno spodbujala oz. upravljala kongresni turizem v Trstu. Sporazum so podpisali na Pomorski postaji, ki je že tradicionalno glavni sedež kongresov. Pomorsko postajo upravlja družba TTP, ki jo je ustanovila Pristaniška oblast pred tremi leti in ki se je v zadnjem obdobju tudi zaradi upada števila križarskih ladij v Trstu posvečala predvsem kongresni dejavnosti. Konzorcij Promotrieste, ki združuje okrog 30 članov (od javne prave do hotelirjev in turističnih agencij), se že 25 let ukvarja s prirejanjem kongresov na Pomorski postaji in pri tem plačuje ustrezno najemnino. Družba in konzorcij bosta odslej s skupnim znakom spodbujala kongresni turizem in sploh skrbela za promocijo storitev na Pomorski postaji, so povedali včeraj na predstavitveni tiskovni konferenci predsednik Pristaniške oblasti Claudio Boniciolli, predsednik TTP Gianfranco Gerini in predsednik konzorcija Promotrieste Claudio Giorgi. Sporazum predvideva na prvem mestu sinergijo in stalno sodelovanje med TTP in konzorcijem z namenom krepitve kongresnega turizma, so naglasi-li. V tem smislu ciljajo podpisniki na zvišanje števila kongresov, srečanj in seminarjev in bosta TTP ter konzorcij v ta namen »skupaj« spodbujala promocijo strukture na nabrežju in njenih značilnosti. Organizacija kongresov bo vsekakor domena konzorcija Promo-trieste, ki ima na tem področju, kot rečeno, 25-letno izkušnjo. Dalje sklenjeni dogovor predvideva, da bo lahko konzorcij Promotrieste neposredno upravljal dvorane Pomorske postaje za 100 dni, ob ustreznem doplačilu (poleg najemnine) pa se bo lahko število dni zvišalo. Sporazum med konzorcijem Promotrieste in TTP so spodbujali vodstvi obeh ustanov in javne institucije, so še poudarili, ker bo tesno sodelovanje bistveno prispevalo k razvoju kongresnega sektorja. Predsednik Pristaniške oblasti Boniciolli je ob robu srečanja tudi napovedal skorajšnjo prodajo družbe TTP zasebnim vlagateljem. Družba TTP je v treh letih kljub krizi predstavila tri pozitivne bilance, je med drugim opozoril Boniciolli, ki bo prodajo TTP predstavil v Miamiju na Floridi čez nekaj tednov. TRST - Občinski svet Sporazum so predstavili včeraj na Pomorski postaji kroma TRŽAŠKA OBČINA - Resolucija svetnika SKP Iztoka Furlaniča Pozor na obvoze Trieste trasporti zaračunalo občini odškodnino zaradi preusmeritve avtobusnih prog Prevozno podjetje Trieste trasporti je izstavilo račun, tržaška občina ga je morala poravnati. Zgodilo se je konec lanskega leta, ko so morali občinski svetniki na vrat na nos odobriti sklep o plačilu 101.600 evrov Trieste trasporti, ker so njegovi avtobusi zaradi preusmeritve nekaterih prog prevozili več kilometrov kot veleva konvencija z občino. Občina je morala v bistvu doplačati za dodatne storitve Trieste trasporti. Zadeva je v občinski skupščini spodbudila široko razpravo. Dejstvo je, da so avtobusi Trieste trasporti prevozili več kilometrov zaradi obvozov, ki jih je občina uvedla, da bi lahko popravila nekatere ceste in ulice ali preuredila nekaj trgov. Ampak: v nekaterih primerih je bila občina prisiljena uvesti te ukrepe, ker je po zakonu zadolžena za varnost in mora torej paziti, da so ceste v dobrem stanju. Med razpravo pa je svetnik Stranke komunistične prenove Iztok Furlanič opozoril, da podjetje Trieste trasporti ni vrnilo občini denarja v primerih, ko so bi- Iztok Furlanič kroma le avtobusne proge prav zaradi javnih del skrajšane in so torej mestni avtobusi prevozili manj kilometrov ob dogovorjenih. Že takrat je napovedal poseg, da bi občino v prihodnje zavarovali pred tovrstnimi zahtevami prevoznega podjetja. Rečeno - storjeno. Furlanič je vložil v občinski svet resolucijo z jasnim naslovom: Odškodnine prevoznemu podjetju Trieste trasporti. V njej je uvodoma spomnil na spor med Občino in Trieste trasporti in na odlok, s katerim je Občina poravnala vsoto 101.600 evrov pre- voznemu podjetju. Omenil pa je tudi, da mora Občina skrbeti za vzdrževanje cest, pločnikov in ulic, in sicer tudi zato, da bi se izognila morebitnim tožbam zaradi slabega vzdrževanja cest. Ob tej premisi je zapisal, da bi se morala Občina »primerno zaščititi pred morebitnimi bodočimi zahtevami podjetja Trieste trasporti po odškodninah. Zato resolucija poziva tržaškega župana, naj poseže pri deželni upravi, da delno spremeni zakonska določila iz leta 2002, ki priznavajo prevoznim podjetjem pravico do odškodnin zaradi morebitnih sprememb prog in prekinitve javnega servisa. Nadalje poziva Občino, naj pred javnimi deli, ki predvidevajo spremembo avtobusnih prog ali obvoze, podpiše sporazum ali pogodbo s podjetjem Trieste trasporti, da bi se slednje v podobnih primerih odreklo zahtevam po odškodnini. Tako si bo Občina zavarovala hrbet pred nadaljnjimi neprijetnimi »presenečenji« prevoznega podjetja. M.K. Odvetnik Močnik brani Bandellijevce Slovenski odvetnik Peter Močnik je postal pravni zastopnik Bandellijev-cev. Občinski svetniki Bruno Sulli, Sal-vatore Porro, Claudio Frommel in predsednik združenja Unaltra Trieste Franco Bandelli so se včeraj zglasili v njegovi pisarni, da bi posegel v bran nove svetniške skupine v mestni skupščini, ki ji ostale skupine večinske koalicije kratijo pravico do izbranega imena. Med ponedeljkovo sejo občinskega sveta je namreč skupščina z glasovi Forze Italia.Ljudstva svobode, Nacionalnega zavezništva-Ljudstva svobode in Dipiazzove liste izglasovala resolucijo, po kateri Sullijeva skupina ne bi smela uporabljati novega izbranega imena Tržaško ljudstvo svobode. Odvetnik Močnik je ocenil, da je resolucija povsem brezpredmetna in popolnoma nesprejemljiva, saj mestna skupščina ni pristojna za odločanje o imenih posameznih svetniških skupin. Po 6. členu pravilnika občinskega sveta mora namreč novoustanovljena skupi- na sporočiti izbrano ime županu, predsedniku občinskega sveta in generalnemu tajniku, kar so Sulli in njegovi tudi storili. Nihče od treh pristojnih pa ni doslej novi skupini uradno odgovoril. Močnik je že pred časom pisal Pa-corju, ker ni hotel sprejeti prvega imena Bandellijeve skupine, Ljudstvo svobode Trst, a ni prejel odgovora. Včeraj je zbral dokumentacijo o poteku ponedeljkove seje in o glasovanju o »brezpredmetni resoluciji« ter bo v kratkem spet pisal županu, predsedniku mestne skupščine in generalnemu tajniku, naj dovolijo Sulliju in njegovim uporabo izbranega imena. Sicer mu ne bo preostalo drugega, kot tožba na sodišče. Dejstvo, da so se Bandellijevci obrnili na slovenskega odvetnika Močnika ne preseneča. »Očitno so me spoznali med mojim delovanjem v občinskem svetu in videli, kako se v vsako zadevo "zagrizeni',« je ocenil odvetniški mandat. M.K. UNALTRA TRIESTE Novi službi za občane Združenje Unaltra Trieste (Drugi Trst), ki ga vodi nekdanji tržaški odbornik za javna dela Franco Bandelli, je včeraj predstavilo dve novi pobudi za občane: odvetniško posvetovalnico in službo za pomoč družinam. Obe službi sta prostovoljni in brezplačni. Odvetniško posvetovalnico bo vodil odv. Andrea Comisso, službo za pomoč družinam v stiski pa pedagoginja Mariledi Tempo. Obe pobudi bosta stekli prihodnji teden, in sicer na sedežu združenja Unaltra Trieste na Trgu Benco 2. Odvetniška posvetovalnica bo delovala ob sredah od 16. ure do 18.30, služba za pomoč družinam pa ob četrtkih z enakim urnikom, in sicer po možnosti s predhodnim telefonskim pozivom na tel. št. 040/3721746. Medtem je druga pobuda Ban-dellijevega združenja, petkov ples za »manj mlade« (od 60.leta dalje... ) v prostorih tržaškega sejmišča, požela izjemen uspeh. V enem dnevu je bilo oddanih vseh 400 brezplačnih vstopnic. OBČINSKI SVET Igor Švab se je spomnil Zorka Hareja Med ponedeljkovo sejo tržaškega občinskega sveta se je svetnik Slovenske skupnosti Igor Švab z občutenimi besedami spomnil pred dnevi umrlega kulturnega in druž-beno-političnega delavca Zorka Ha-reja. Poudaril je njegovo delovanje na kulturnem področju, še predvsem pevskem in verskem, ter njegovo politično udejstvovanje v vrstah Slovenske skupnosti, ki jo je med drugim v začetku osemdesetih let preteklega stoletja zastopal kot odbornik v pokrajinskem odboru, bil pa je tudi pokrajinski tajnik stranke. Predsednik skupščine Sergio Pacor se je spomnil preminulega nekdanjega predsednika Dežele Adriana Biasuttija in nekdanjega občinskega svetnika Giorgia De Rose. Njega so se spomnili tudi načelnik DS Fabio Omero, načelnik Bandellijeve skupine Bruno Sulli, Salvatore Porro in vodja Forze Italia-Ljudstva svobode Piero Camber. Večer za Haiti Združenje FilMakers v sodelovanju s Fundacijo Luchetta Ota DAngelo Hrovatin in mednarodnim inštitutom za študije o človekovih pravicah iz Trsta vabi danes ob 16.30, 18.30 in 21. uri v kinod-vorano Cinecity na predvajanje filma Haiti Cherie v režiji Claudia Del Punte. Ob 20. uri pa bo na sporedu srečanje, pravzaprav pogovor o usodi otoka, ki ga je hudo prizadel strašen potres. Posegli bodo predsednik Fundacije Luchetta Enzo Angiolini, predsednik inštituta Gia-como Borruso in starša tržaškega anestesista Tommasa Pellisa, ki se ravnokar mudi na Haitiju. Nov vodnik o Glinščici V društvenih prostorih občinskega gledališča France Prešeren v Boljuncu bodo drevi ob 20.30 predstavili izčrpen in pregleden vodnik 0 Klinšci, ki ga je uredil raziskovalec in speleolog Maurizio Radacich. Publikacija ponuja veliko starih in novih fotografij ter več namigov za izlete. O njej bo spregovoril sam avtor ob predvajanju fotografij. Aperitiv z znanostjo Visoka šola Sissa vabi drevi ob 19.30 v krožek Arci (Ul. San Michele 24/b) na srečanje z znanostjo. Študent astrofizike Stefano Finazzi bo spregovoril o hitrosti luči oz. o potovanjih skozi čas, na katerih sta temeljila Star Trek in trilogija Back to the future. Film v Podlonjerju V Ljudskem domu Giorgio Canciani v Podlonjerju (Ul. Masac-cio 24) bodo jutri na pobudo kino-krožka Charlie Chaplin predvajali film La citta perduta Jeana-Pierra Jeuneta in Marca Cara. Gre za do-mišljijsko-fantastični film v iskanju izgubljenih otrok. 1 like Vincent Price V knjigarni Minerva (Ul. San Nicolo) se bodo jutri ob 18. uri člani Odbora za Vincenta poklonili njihovemu najljubšemu igralcu. I like Vincent Price je naslov zbirke pripovedk Uga Pierrija, o kateri bodo spregovorili Riccardo Cepach, Vanna Posarelli in Luigi Urdih. Keltska harfa v Domu Glasbe Od 5. do 7. februarja bo v Domu Glasbe, v sodelovanju z društvom Girotondo d'arpe, izpopol-njevalni tečaj keltske harfe, ki ga bo vodila ena od največjih interpretk in pedagoginj v svetovnem merilu kot je Grainne Hambly, dolgoletna članica znamenitega orkestra harf iz Belfasta in skupine Chieftains. Tro-dnevni seminar bo namenjen poklicnim in ljubiteljskim glasbenikom, ki bi želeli poglobiti poznanje irskega stila, njegovega značilnega izvajanja in harmonizacije v individualnih ter skupinskih lekcijah. Jutri bo ob 21. uri Hamblyjeva protagonistka uvodne lekcije-koncerta, od petka do nedelje pa bodo učenci lahko sledili pouku s celodnevnim urnikom. V nedeljo ob 20. uri bo nastop udeležencev. Info 040/307309. Koncert v krožku Arci V krožku Arci (Ul. San Michele 24/b) bo jutri ob 21. uri blues koncert Simoneja Blondeaua oz. Simon Acustic Blues ob kitari, petju in harmoniki. Maximilian v Revoltelli Združenje Tredici Casade vabi v soboto, 6. februarja, ob 20.30 v avditorij muzeja Revoltella na glasbeno poslastico oz. muzikal Maximilian: miramarski princ. V njem nastopajo pevci Andrea Bi-netti, Umberto Lupi, Debora Du-se in Elena Centrone. Ponovitev v nedeljo ob 16.30. Vstop je prost. 8 Sreda, 3. februarja 2010 TRST / SKD BARKOVLJE - Prešernova proslava Dan slovenske kulture v znamenju poezije in glasbe Slavnostni govor Matejke Grgič in Glasbeni Trio z raznolikim programom Ob dnevu spomina na smrt pesnika Franceta Prešerna se običajno po vsej Sloveniji vrste številne kulturne prireditve. Prešernov dan pa, tako ali drugače, vsako leto obeleži tudi Slovensko kulturno društvo Barkovlje, ki največji slovenski kulturni praznik, se pravi 8. februar, vsako leto zaznamuje na drugačen način. Letošnji tradicionalni Dan slovenske kulture je bil v barkovljan-skem društvu na sporedu predvčerajšnjim, ko je precej številno občinstvo lahko prisluhnilo nekaterim Prešernovim poezijam, čudovitim melodijam in priložnostni misli prof. Matejke Grgič. Še pred začetkom programa pa je prisotne pozdravil povezovalec večera Ladi Vo-dopivec, ki je v svojem posegu zbrane nagovoril s Prešernovim pozdravom "Lubi Slovenci" in jih spomnil na zasluge, ki jih za slovenski jezik ima Prešeren. V nagovoru zbranim je poudaril tudi pomen, ki ga je Prešeren doprinesel k slovenski samobitnosti, k ohranjanju slovenskega jezika ter h kulturni zapuščini slovenskega ozemlja. Uvodnemu pozdravu je sledila priložnostna misel prof. Matejke Grgič, ki se je osredotočila na znanje in bodočnost. Gostja večera se je spominjala svojega prvega šolskega stika s Francetom Prešernom, ko so se že kot malčki morali na pamet učiti njegove poezije. Ta je Grgičevo takoj pritegnila in, ko je odraščala, si je med drugim večkrat zastavila vprašanje, kolikšen delež je pri oblikovanju Prešernove osebnosti imela šola. Po mnenju govornice tudi najbolj talentiran otrok potrebuje zunanje spodbude, za katere je odločilnega pomena tudi šola. Ob tej ugotovitvi pa si je govornica zastavila vprašanje, če danes sploh razpolagamo s kadrom, ki bi znal znanje, motivacijo in izkušnje prenesti na učence. V nadaljevanju je Prešernovo besedo prevzel član ansambla SSG Trst Primož Forte, ki se je spomnil tradicionalnega recitala ob Prešernovem dnevu, ki se vsako leto zgodi na ljubljanskem Prešernovem trgu. Igralec je povedal, da se ob tej priložnosti zberejo dramski umetniki iz vse Slovenije, recitala pa se je večkrat udeležil tudi sam. Za nedeljski popoldan je Primož Forte izbral tri Prešernove poezije. Prebral Fotoutrinek z Dneva kulture v Barkovljah kroma je pesem Uvod h Krstu pri Savici, recitiral Gloso in pesem Zvezdogle-dom. Za zaključek pa je predstavil monolog Hlapca Jerneja, ki je nastal pod peresom Ivana Cankarja. Dan slovenske kulture pa ne bi mogel biti pravi dan, če ga ne bi oplemenitile čudovite melodije iz svetovne glasbene zakladnice. Za glasbeni program je poskrbel Glasbeni Trio v zasedbi sopranistke Rebeke Hren Dragolič, flavtistke Ivane Bar-čic Mišic in pianista Paola Biancuz-zija. Trio se je v barkovljanskem društvu predstavil z raznolikim programom, v katerem so bile zbrane skladbe domačih in tujih skladateljev. Poleg svetovnih klasičnih del, napisanih za to zasedbo, je trio izvedel tudi priredbe slovenske ljudske glasbe. Nastopajoči so navdušili z dvema skladbama priznanega slovenskega skladatelja, pianista in dirigenta Lucijana Marije Škerjanca, nič manj bučen aplavz je požela tudi skladba slovenskega skladatelja Marijana Kozine. Omenimo pa naj tudi venček skladb Radota Simonit-tija in Richarda Straussa itn. Čudovito kulturno popoldne se je nadaljevalo tudi po zaključku predvidenega programa, ko so zbrani lahko okušali domače dobrote, ki so jih za to priložnost pripravile marljive in peke vešče domačinke. (sč) ZSKD - Za šole Predstava ob dnevu slovenske kulture ZSKD in vzhodnokraška kulturna društva prirejajo ob dnevu slovenske kulture gledališko predstavo Presneto lep dan. Predstava v izvedbi osnovnošolske skupine SDD Jaka Štoka bo prvič zaživela v ponedeljek, 8. februarja, ob 9.30, ponovitev pa bo ob 11. uri. Udeležili se je bodo otroci Didaktičnega ravnateljstva na Opčinah. Sodelovanje želi okrepiti in pospešiti stike med ZSKD in izobraževalnimi institucijami v okviru gledališke in drugih dejavnosti in s tem približati najmlajšim dogajanje na ljubiteljskem področju. Predstava traja 30 minut in je namenjena predšolskim in osnovnošolskim otrokom. Pravljico na besedilo Christine Kleicke je priredila in režirala Nicole Starc. Pripoveduje pa o psu čuvaju, ki mu je izginila kost in se napoti od živali do živali v upanju, da jo bo našel. Medtem pa mu prijatelji pripravljajo presneto lepo presenečenje. Kuharski tečaj na Fernetičih kroma GLEDALIŠKI VRTILJAK - Igra Polonca in strah v Marijinem domu Detektiva Naočnik in Očalnik simpatična protagonista nedeljske predstave Strah ima velike oči, a če dobro premislimo, je znotraj votel, zunaj pa ga nič ni. To je bilo glavno sporočilo predstave Polonca in strah, ki so jo v nedeljo popoldne v dvorani Marijinega doma pri Sv. Ivanu za male abonente Gledališkega vrtiljaka dvakrat (za reda Sonček in Zvezda) odigrali mladi člani Gledališča na vrvici iz Nove Gorice. Gre za društvo, katerega člani so pretežno mladi, v glavnem dijaki srednjih šol, katerih cilj je, kot piše v spletni predstavitvi, ustvarjanje za otroke in mladino. Predsednik društva je znani režiser Emil Aberšek, ki je tudi poskrbel za režijo nedeljske predstave, ki je nastala na podlagi del pred tridesetimi leti preminulega priljubljenega mladinskega pisatelja Leopolda Suhodolčana, avtorja številnih otroških in mladinskih povesti, med katerimi so najbolj poznane tiste, v katerih nastopata mojstra detektiva Naočnik in Očalnik. Prav Naočnik in Očalnik sta bila, skupaj z malo Polonco in njeno babico, protagonista nedeljske predstave. Polonca namreč zvečer ni mogla zaspati, Predstava Gledališkega vrtiljaka je razveselila številne male obiskovalce kroma ker jo je bilo strah: slednji je bil v njeni predstavi dvakrat večji kot plašč, ki je visel na obešalniku, imel je velike oči in na koncu je izginil skozi okno. Kljub vsem zagotovilom in prigovarjanjem, naj vendarle zaspi, pa babici ni preostalo drugega, kot da pokliče mojstra detektiva Naočnika in Očalnika, ki sta morala kar AD FORMANDUM - Po srečanju med upravnim odborom in sindikati Mešani občutki Matejka Grgič: »Tečaji so dobro obiskani, čakamo pa na nove razpise. Z neznankami je težko planirati« Pri socialnem podjetju Ad for-mandum je šolsko leto v polnem teku, tečaji so dobro obiskani. Pred kratkim smo obsežno poročali o kuharskem tečaju, sinoči se je začel tečaj prevajanja iz italijanščine v slovenščino in obratno, priljubljeni so, med drugimi, tudi jezikovni tečaji za začetnike. Za slovenski jezik se poleg Italijanov zanimajo celo Grki, Ko-lumbijci in Kitajci, letos pa je stekel tečaj italijanskega jezika, ki ga obiskujejo priseljenci iz najrazličnejših držav sveta. Štirideset učencev so razdelili v dva razreda, en razred je v celoti namenjen tujim raziskovalcem visoke šole SISSA. Težav pa še ni konec. Delovanje Ad formanduma močno pogojujejo razpisi Evropskega socialnega sklada in Dežele FJK in še vedno ni znana usoda petih uslužbenk, ki so v dopolnilni blagajni. Včeraj je bilo na sedežu Ad formanduma srečanje med upravnim odborom (navzoča sta bila Mitja Bauzon in Matejka Grgič) in predstavniki sindikatov CGIL in CISL. Po mestoma razgreti razpravi sindikalisti niso dajali izjav, članica upravnega odbora Ad formanduma in odgovorna za stike z javnostmi Matejka Grgič pa je pristala na krajši pogovor. Kako poteka šolsko leto? »Kar v redu, ampak še vedno čakamo na razpise iz Dežele. V igri pa je tudi italijanska šolska reforma, ki posredno vpliva tudi na naše delovanje. Neznank je veliko, točno ne vemo, kaj nas čaka in zato je težko karkoli planirati.« Tečaji, ki so že v teku, so baje uspešni. »Tako. Tečaji so dobro obiskani.« Ali je kljub raznim neznankam mogoče predvideti, kaj se bo zgodilo, ko bo peterici uslužbenk potekla dopolnilna blagajna? »Žal še ne. Ravno zaradi tega se redno srečujemo s sindikati, na teh srečanjih govorimo o trenutnem položaju, danes pa nismo sprejeli nobenega dokončnega sklepa oziroma odločitve.« Sindikati so vam očitali, da stalne uslužbenke, ki so v dopolnilni blagajni, nadomeščate z zunanjimi sodelavci. Kako odgovarjate? »Pred kratkim smo že izjavili, da se o tem ne nameravamo pogovarjati prek medijev. Menimo namreč, da to ne bi obrodilo nobenih sadov.« (af) dvakrat poseči, da je strah, ki je tako moril Polonco, dokončno zapustil njeno sobo. Tako je Polonca spoznala, da je strah votel, pravzaprav ga sploh ni, kar so v svojem pevskem nastopu potrdili tudi mali strahci (v temi se je videlo samo njihove fosforescentne rokavice), ko so peli, da sami sebe še nikoli niso srečali. K uspehu predstave so gotovo prispevali Eva Tomaševic s svojimi kostumi, Matej Petejan, ki je poskrbel za glasbeno kuliso, in koreografinja Jelka Bogatec, otroci in njihovi starši in sorodniki (tokrat je bil obisk predstav manjši kot po navadi) pa so se zabavali tudi ob animaciji, za katero je pred vsako predstavo poskrbela članica Študijskega centra Melanie Klein Ingrid Bersenda. V okviru Gledališkega vrtiljaka, ki ga, kot znano, prireja Radijski oder v sodelovanju s Slovensko prosveto, čaka male ljubitelje gledališke ustvarjalnosti še ena predstava, ki pa bo na sporedu komaj v marcu, saj bo februar nasičen s Prešernovimi proslavami in pustnimi norčijami. Tako se bo vrtiljak še zadnjič zavrtel 14. marca, ko bo v goste prišlo Lutkovno gledališče Ljubljana s predstavo Šuško. To pa ne bo absolutno zadnja predstava, saj bosta Radijski oder in Slovenska prosve-ta ob zaključku sezone ob razglasitvi zmagovalcev likovnega natečaja Moj najljubši gledališki junak priredila še eno izve-nabonmajsko predstavo. (iž) / ŠPORT Sreda, 3. februarja 2010 9 DSI - Ob Dnevu spomina v gosteh Filip Fischer V družbi predsodki močno zakoreninjeni Prvi februarski ponedeljek je v Društvu slovenskih izobražencev na Ulici Donizetti minil v znamenju obhajanja Mednarodnega dne spomina na žrtve holo-kavsta. Ob tej priložnosti se je za predavateljsko mizo usedel tržaški Slovenec judovskega rodu in član tržaške judovske skupnosti Filip Fischer. Predsednik DSI Sergij Pahor se je v svojih uvodnih besedah spomnil nedavno preminulega člana društva Zorka Hare-ja, ki je bil vsestransko aktiven v naši skupnosti. Pahor je prisotnim tudi napovedal, da bo žalna seja za pokojnim Harejem v priredbi Zveze cerkvenih pevskih zborov v Peterlinovi dvorani potekala danes ob 18. uri. Predavanje Filipa Fischerja je pospremilo branje odlomkov iz del Borisa Pahorja in Prima Levija, ki vsak s svojega zornega kota obravnavata taboriščno tematiko. Borisu Pahorju se je Filip Fischer v začetku svojega posega tudi toplo zahvalil za neprecenljivo poslanstvo, ki ga opravlja zato, da bi iztrgal pozabi preteklost izpred skoraj sedemdesetih let. Fischer je nato v parih besedah obnovil «kategorije» tistih, ki so jih nacisti med drugo svetovno vojno in pred njo zapirali v koncentracijska taborišča. Največ je bilo v njih političnih zapornikov in Zidov, poleg seveda romov, homoseksualcev, asocialcev in običajnih zlikovcev. Poudariti gre, da Shoah ne predstavlja le osamljenega zgodovinskega pojava, saj je bil antisemitizem globoko zakoreninjen v evropski družbi že veliko stoletij pred njo, njegove klice pa lahko zasledimo tudi v času po drugi svetovni vojni. Kot primer je navedel zadržanje profesorja na slovenski šoli, ki je v sedemdesetih letih v zbornici pred kolegi izrazil svojo nejevoljo zaradi Davidove zvezde, ki jo je neka dijakinja nosila na verižici. Prav tako ne morejo biti sprejemljive trditve, da na slovenskem ni bilo holokavsta. V Prekmur-ju je bilo namreč v času pred drugo sve- Filip Fischer kot gost ponedeljkovega večera DSI kroma tovno vojno preko tisoč Judov, po vojni pa jih je ostalo le nekaj desetin. Preživeli so odšli v prekomorske države in Izrael, njihovo premoženje pa je povojna slovenska komunistična oblast zaplenila. Tudi italijanska država nosi svoj del krivde, saj je Mussolini leta 1938 prav v Trstu razglasil rasne zakone, in sicer po zgledu tistih, ki so že nekaj let veljali v nacistični Nemčiji. Ti so Zide popolnoma odrinili iz javnega življenja ter jim odvzeli vsakršno človeško dostojanstvo. Zakaj se torej danes v družbi tako pogostoma pojavlja negacionizem? So morda posnetki iz uničevalnih taborišč, ki so jih ob njihovi osvoboditvi ustvarili zavezniški in sovjetski kineoperaterji, postali že nekakšna pornografija groze? Je vsakoletno spominjanje na holokavst le cenena delnica, ki daja visoko politično dividendo? Dogodki izpred skoraj sedmih desetletij se nam najbrž zdijo miselno zelo daleč, saj veliko število žrtev iz skupka posameznih tragedij rodi le suhoparno statistiko ... Pomislimo le na druge podobne tragedije, ki so se zgodile v teku človeške zgodovine, od pokola Armencev med prvo svetovno vojno, genocida v Kambodži, ki ga je zagrešil Pol Pot s svojimi Rdečimi kmeri ali genocida v Ruan-di v prvi polovici devetdesetih let. Spomina na holokavst so se prve povojne generacije otresle, saj bi jim predstavjal preveliko moralno breme, ki bi lahko marsikoga zlomilo. Danes je zato čas, da se grozodejstev spominjamo na pravi način, z dovoljšnjo zgodovinsko distanco. V naši družbi pa so nekateri predsodki tako ali drugače še vedno močno zakoreninjeni. Fischer je citiral primer ksenofobije do Romov, kateremu včasih podležejo tudi izobraženi in kulturni ljudje. Slovenci smo v tem pogledu privilegirani, saj smo na lastni koži občutili narodnostno preganjanje v času fašizma. (ps) DAN SPOMINA - V priredbi dijakov liceja Slomšek Spomini Ljubomira Sušica na grozote taborišča Buchenwald Na liceju Slomšek smo na poseben način obeležili dan spomina. V ponedeljek, 25. januarja, nas je obiskal gospod Ljubo-mir Sušič, ki je bil med drugo svetovno vojno deportiran v koncentracijsko taborišče Buchenwald. Med srečanjem, ki smo se ga udeležili vsi dijaki tako pedagoške kot družboslovne smeri, nam je opisal svojo bogato osebno zgodbo, predvsem pa izkušnjo internacije v taborišču. Gospod Sušič se je rodil v Trstu leta 1925, v Zagrebu pa je obiskoval srbsko gimnazijo in se kmalu vključil v politično dogajanje. Ob napadu na Jugoslavijo leta 1941 se je vrnil v rodno mesto, kjer je sodeloval pri organizaciji OF. Ko je bil še mladoleten, so ga aretirali in poslali v zapor, nato pa v taborišče Buchenwald. Njegovi spomini o tem kraju trpljenja so bili za nas dijake pretresljivi, a obenem neprecenljivi. Bivši de-portiranec nam je pripovedoval o 16-ur-nem izčrpavajočem delu pod stalnim pritiskom in ustrahovanjem s strani SS-ovcev, o obrazih ljudi, ki so izdihnili med kopanjem v ugrezajočem se blatu ... Poudaril je tudi, da je Buchenwald edino taborišče, v katerem je delovala podtalna organizacija ujetnikov, saj so bili tu že vrsto let zaprti nemški nasprotniki nacističnega režima. Tudi sam je sodeloval v združenju in se po uporu SS-ovcem in osvoboditvi taborišča zavzemal za humano ravnanje z ujetimi nemškimi vojaki. Kljub vsem grozotam, ki so mu jih prizadejali, ni čutil želje po maščevanju. Vrnitev domov, v vsakdanje življenje, pa je bila po srečanju s smrtjo tež- Ljubomir Sušic predava dijakom kroma ka in boleča. Domači si kar niso mogli predstavljati, kaj vse je preživel. Gospod Sušič nam je tudi povedal, da se mu je zdel prvi pogrebni obred, ki se ga je udeležil po koncu vojne, nepotreben cirkus, saj se je moral v taborišču vsak dan soočati z izmozganimi umirajočimi tovariši in gorami trupel. Z nazornim in jasnim pripovedovanjem nam je gospod Ljubomir Sušič naslikal usode posameznikov, ki »jih ni bilo, še preden so umrli« - ki so jih strahote taborišč spremenile v telesa brez identitete. S tem in s svojo željo, da bi še sami širili spomin na nečloveška dejanja, ki so jih bili zmožni storiti ljudje, nam je dijakom ponudil veliko v razmislek. Nastja Slavec, IV. r. družb. smeri POGOVOR - Kulturni delavec Edoardo Kanzian »Birokraciji in politiki večkrat ni mar za kulturo« Kulturni delavec Edoardo Kanzian kroma V ozvezdju mnogoterih tržaških kulturnih združenj in ustanov deluje tudi društvo z imenom »Il pane e le rose« (Kruh in vrtnice). Združenje je konec januarja ob Mednarodnem dnevu spomina na žrtve ho-lokavsta priredilo srečanje, posvečeno poeziji in odporništvu. V Trst je ob tej priložnosti prišlo eno najznamenitejših imen sodobne italijanske (narečne) poezije, milanski pesnik Franco Loi, namreč. Na srečanju je bila prisotna cela vrsta drugih pesnikov, med katerimi naj omenimo tržaškega Slovenca Marka Kravosa, pa tudi Tržačana Claudia Grisancicha in Roberta Dedenara. O minulem pesniškem druženju, pa tudi o tem, kakšna je danes vloga kulture v Trstu ter Trsta v kulturi, smo se pogovorili z Edoardom Kanzianom, tržaškim upokojencem, enim najdejavnejših pri kulturnem združenju »Il pane e le rose«. Gospod Edoardo Kanzian, ste se na svoji poklicni poti ukvarjali s kulturo? Ne, nisem. Maturiral sem na trgovskem zavodu, celo življenje sem tudi delal na področju gospodarstva. Kljub temu pa sem bil vedno prepričan, da je človek neločljivo povezan s kulturo. Koliko let že deluje vaše združenje in kakšne vrste pobud prireja? Ustanovili smo se leta 1993, do danes pa smo priredili preko osemstopet-deset kulturnih dogodkov. Ne razpolagamo z nikakršnimi gmotnimi sredstvi, vse naše delo je prostovoljno. V okviru našega združenja smo pred časom sestavili zvočno knjigo, v kateri je zbranih cel kup pesnikov, začenši s Pasolinijem, vse do pesnikov naše dežele, Amedea Giacominija ali Carolusa Cergolyja. Ime ji je »La voce dei poeti« (Pesniški glasovi). Zakaj tak kulturni zagon v mestu, ki ni kulturno, se boste najbrž vprašali. Ni kulturno? Ne, to da je Trst kulturno mesto, je le stereotip. Dovolj je, da gremo mimo starih tržaških literarnih kavarn in opazili bomo, da se kulturnih dogodkov udeležuje zelo malo ljudi. Trst je na nek način barbarsko mesto, ki ga prebivajo »boteghe-ri« .Kultura je torej po vašem v Trstu nekaj elitnega? Povedal vam bom anekdoto. Bil sem prijatelj s pesnikom Carolusom Cergoly-jem, ki je bil veliki tržaški narečni pesnik, skupaj z Virgiliom Giottijem in Claudiom Grisancichem. Cergoly mi je povedal, da sta se nekoč po Velikem trgu skupaj sprehajala James Joyce in Italo Svevo. Njuni someščani pa so ob pogledu nanju govorili, češ da sta to dva bebca, ki izgubljata čas s književnostjo, namesto da bi mislila na druge pomembnejše reči, denimo na družinsko podjetje (Italo Svevo). Kako je potekalo pesniško srečanje, ki ste ga priredili ob Mednarodnem dnevu spomina na žrtve holokavsta in na katerem ste gostili Franca Loia? Kot vsa kulturna srečanja, ki smo jih priredili do danes. Uradne predstavitve nam ne ugajajo, preveč je v njih neke umetne retorike, mi pa hočemo delati stvari veliko bolj pristno. Zakaj ste izbrali Mednarodni dan spomina na žrtve holokavsta? Kar se vsedržavnega merila tiče, smo prepričani, da morata biti dneva spomina le dva, in sicer 25. april in 2. junij. Ker pa je dni spomina vedno več (nekateri od njih med drugim niso sploh obče sprejeti), smo se odločili, da bomo slovesnost priredili konec januarja. Loiu smo podarili umetniško fotografijo Maria Sillanija ter grafiko Bruna Chersicle. Povem naj še, da je Marko Kravos v slovenščino prevedel štirinajst njegovih pesmi in jih prebral prisotnim. Kako Franca Loia ocenjujete kot pesnika? Seveda kot svojevrstnega. Hotel bi poudariti, da Franco Loi ni samo milanski pisec, ampak je znan tudi na mednarodni ravni. Leta 1990 je bil dobitnik nagrade Nonino, zatem pa tudi nagrade Bia-gia Marina. Pomembno je namreč, da tudi drugi, tako imenovani nedeljski pesniki, spoznajo velika pesniška imena, saj se imajo od njih kar precej naučiti. Loi je pri 35 letih bral Bellijeve pesmi. Po poklicu je bil najprej delavec, nato se je zaposlil pri Mondadoriju. Poznal je zelo dobro marksistično teorijo, predvsem Gramscija, naenkrat pa je prešel k mistiki. Mistiki sicer ne pišejo, on pa je tak mistik, ki to počne. Resistenza je pri njem predvsem kulturnega značaja. Danes je družba tržišče, vlada ji diktatura denarja. Kakšna naj bo torej danes poezija? Poezijo mnogi smatrajo za protibo-lečinsko sredstvo ali način za preganjanje dolgčasa. Najlažje je namreč pisati poezijo, napisati esej ali roman je namreč veliko bolj zapleteno. Velika poezija pa se sprašuje, premišljuje. Dante, Leopardi in Saba so v tem pogledu trije odlični primeri. Prav zato smo si zamislili, da bi uvedli »revno« pesniško nagrado. Sklenili smo jo poimenovati »Po-esia e resistenza« (Poezija in upor). Tu mislite na Resistenzo kot na protifašistični in protinacistični upor v Italiji med letoma 1943 in 1945? Ne samo, v mislih imam predvsem današnji kulturni odpor. Letos smo dosegli tretjo izvedbo nagrade. Predlanskim smo nagradili Giannija D'Elio iz Pesara, lani Roberta Roversija iz Bologne, letos pa kot že rečeno Franca Loia, ki se je sicer rodil v Genovi, a je večino svojega življenja preživel v Milanu. Loi letos praznuje svoj osemdeseti življenjski jubilej. Kako bi bilo torej mogoče spremeniti obstoječe stanje kulturnega mrtvila? Pred kakimi tremi leti sem z Borisom Pahorjem govoril o tem, da bi bilo na Krasu treba ustvariti literarni park ter ga posvetiti Srečku Kosovelu. O tem bo še govora. Kaj je pravzaprav literarni park? Edini v naši deželi je tisti posvečen Pier Paolu Pasoliniju v kraju Casarsa del-la Delizia. Literarni park je neke vrste muzej na prostem, ki lahko nudi delo oziroma zaposlitev mladim, hkrati pa spodbuja kulturni turizem. Pri nas bi Kosovelu lahko posvetili čezmejni literarni park, ki ga morajo seveda realizirati krajevne uprave. Zal birokraciji in politiki večkrat ni mar za kulturo. Če pa se povrneva h Kosovelu, lahko rečem, da je ta eden največjih evropskih pesnikov dvajsetega stoletja. Tudi naše združenje mu je posvetilo srečanje. V Italiji pa je Kosovel na splošno še premalo znan. Kdo bi lahko po vašem bil kulturni rezistent v Trstu? Prav gotovo je to Boris Pahor. On se je uprl podelitvi mestnega priznanja, ker to ni omenjalo fašizma. Ne smemo pozabiti, da se je fašizem rodil v Trstu s požigom Narodnega doma, osemnajst let kasneje pa je tu Mussolini proglasil rasne zakone proti Judom. Primož Sturman 1 0 Sreda, 3. februarja 2010 TRST KRAŠKI PUST - Repentabor Repentabrci se vračajo Nova generacija ponovno obudila tradicijo i / Fantje in dekleta iz Repentabra ob pustnem vozu kroma Po lanskem premoru se na letošnji Kraški pust spet vračajo Repenci z novo generacijo, saj starost večine pustnih delavcev ne presega petindvajsetega leta. Prvič so se pustarji sestali 1. oktobra lani, ko so pospravili voz iz zadnje udeležbe na pustnem sprevodu in skoraj slučajno odločili, da bodo spet obudili staro repentabrsko »vozno« tradicijo in ... že isti dan začeli z delom. Od takrat se vsak dan od 15. ure dalje srečujejo v pokriti lopi zraven Bubničevega doma, ki jim jo domača občina daje na razpolago, dekleta in mame pa v domu strižejo, šivajo in sestavljajo pustne maske iz blaga in penaste gume. Za temo so izbrali zelo priljubljen italijanski skupinski šport, ki je v zadnjih letih postal pravi »business«. Nabavili so si železo, mrežo, polistiren, poliuretan in časopisni papir ter se lotili z oblikovanjem ideje v materialno podobo. Repenski fantje so božične in novoletne počitnice preživeli v družbi pustnega voza in v lopi okrasili božično drevesce s praznimi steklenicami piva in lučkami. Ob vikendih navadno obujajo stare »partizanske običaje«, ko jedo vsi skupaj iz enega lonca. Repenski župan Marko Pisani pa skrbi za dobro počutje delavcev. Čeprav pri gradnji voza sodeluje kakih deset ljudi, imajo na prijavnem papirju zabeleženih 130 imen, prvič pa se jim bosta pridru- žila tudi otroški vrtec, ob spremstvu staršev seveda, in združenje I Girasoli. Odgovorni za pustno skupino Erik Briščak, Jan Škabar in Gebriele Calzi so nam razkrili, da so v eno izmed glav, ki bosta na vozu, skrili nekaj kovancev, da jim bo prinašalo srečo. Poudarili pa so, da je to le nekaj centov, da jim ne bi kdo razbil glave v morebitnem lovu na zaklad. Ob našem obisku so nam razodeli smešno anekdoto, ko so nekega večera dekleta mirno šivala obleke, lovci pa so v zgornjih nadstropjih Bubničevega doma imeli pevske vaje. Ko so vaje zaključili, so pomotoma zaklenili šivilje v dom, tako da so začele kričati, fantje pa so prestrašeno prihiteli pogledat, kaj se dogaja. Po vsem Repnu se je razpasel glas o »ujetih dekletih« in je tako veliko vaščanov priskočilo na pomoč. Za nakup materiala uporabljajo mladi pustarji denar, ki so ga prejeli na prejšnjih pustnih povorkah. Vsako leto pa gredo na pustno nedeljo nabirat prispevke po vasi. Letos so še posebno navdušeni, ker bo predstavitev 43. Kraškega pusta v Kraški hiši v Repnu. Na koncu so nam Erik, Jan in Gabriele še hecno zaupali, da ni važno na katero mesto se uvrstijo, važno je, da pridejo pred vsemi. Glavni cilj pa ostaja seveda zabava. (and) več fotografij na WWW.primorski.eu RAZSTAVA V galeriji TK Tišina strasti Cvetke Hojnik Dan slovenske kulture bodo proslavili tudi v Tržaški knjigarni. V tamkajšnji galeriji TK bodo v petek odprli razstavo akademske slikarke Cvetke Hojnik. Umetnica iz Lendave je razstavljala že v Sloveniji, Avstriji in Združenih državah Amerike, poučuje na umetniški akademiji v Mariboru, ima pa tesne tudi vezi s Trstom; tu je na primer sodelovala na nekaterih skupinskih razstavah in ustvarjala v sklopu evropskega projekta Interars. Razstavo, ki jo bodo odprli v petek ob 18. uri, so naslovili Tišina strasti. Cvetka Hojnik se bo predstavila s slikami iz niza tako imenovane geometrijske umetnosti, za katere so značilne črna, rdeča in bela barva. Njeno ustvarjalno pot in delo bo predstavila Jasna Merku, za glasbeno spremljavo pa bo poskrbel kitarist Jaka Klun. Razstava bo na ogled do 20. februarja. Včeraj danes [I] Lekarne Danes, SREDA, 3. februarja 2010 BLAŽ Sonce vzide ob 7.24 in zatone ob 17.14 - Dolžina dneva 9.50 - Luna vzide 23.05 in zatone ob 9.05. Jutri, ČETRTEK, 4. februarja 2010 ANDREJ VREME VČERAJ: temperatura zraka 4,8 stopinje C, zračni tlak 1021,3 mb raste, brezvetrje, vlaga 54-odstotna, nebo jasno, morje mirno, temperatura morja 7,7 stopinje C. Do sobote, 6. februarja 2010 Običajni urnik lekarn: od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30 Lekarne odprte tudi od 13.00 do 16.00 Ul. Rossetti 33 (040 633080), Ul. Mas-cagni 2 (040 820002),. Opčine - Nanoški trg 3/2 (040 211001) - samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. Lekarne odprte tudi od 19.30 do 20.30 Ul. Rossetti 33. Ul. Mascagni 2, Borzni trg 12. Opčine - Nanoški trg 3/2 (040 211001) - samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Borzni trg 12 (040 397967). www.farmacistitrieste.it 118: hitra pomoč in dežurna zdravstvena služba (od 20. do 8. ure, predprazni-čna od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure) Za dostavljanje nujnih zdravil na dom, tel. 040 350505 - Televita. Telefonska centrala Zdravstvenega podjetja in bolnišnic: 040 399-1111. Informacije KZE, bolnišnic in otroške bolnišnice, tel. (zelena številka) 800 -991170, od ponedeljka do petka od 8. do 18. ure, ob sobotah od 8. do 14. ure. Nudi informacije o zdravstvenih storitvah, o združenih tržaških bolnišnicah in o otroški bolnišnici Burlo Garofolo. au Kino AMBASCIATORI - 15.40, 18.30, 21.20 »Avatar-3D«. ARISTON - 16.30, 18.30, 21.00 »L'uomo che verra«. CINECITY - 16.30, 19.45, 22.15 »Baciami ancora«; 16.15, 18.10 »Alvin Superstar 2«; 20.00, 22.05 »Tra le nuvole«; 16.30, 17.30, 18.30, 20.00, 21.00, 22.00 »Ava-tar-3D«; 17.15, 21.00 »Avatar-2D«; 16.30 »Cuccioli - Il codice di Marco Polo«; 16.30, 18.30, 21.00 »Haiti Chérie«. FELLINI - 16.40, 18.30, 20.20 »A Single Man«; 22.15 »Soul Kitchen«. GIOTTO MULTISALA 1 - (Ulica Giotto 8) 16.00, 18.00, 20.00 »Nine«. GIOTTO MULTISALA 2 - 15.45, 17.40, 20.00, 22.20 »Baciami ancora«. GIOTTO MULTISALA 3 - 15.45, 18.15, 20.15, 22.15 »Tra le nuvole«; 22.00 »Io, loro e Lara«. KOPER - KOLOSEJ - 16.20, 18.40, 20.30 »Alvin in veverički 2«; 17.00, 19.10, 21.20 »Knjiga odrešitve«; 16.50 »Princesa in žabec«; 18.20, 21.30 »Avatar 3D«. NAZIONALE - Dvorana 1: 16.30, 18.15 »Alvin Superstar 2«; Dvorana 2: 16.20, 19.10, 22.00 »Avatar 3D«; Dvorana 3: 16.15, 18.15, 20.20, 22.20 »La prima cosa bella«; Dvorana 4: 16.30, 20.15, 22.15 »Bangkok dangerous«; 18.15 »L'eleganza del riccio«; 20.30, 22.15 »Il quarto tipo«. SUPER - Film prepovedan mladim izpod 18. leta. TRŽIČ - KINEMAX - Dvorana 1: 18.00, 21.00 »Baciami ancora«; Dvorana 2: 17.40, 20.40 »Avatar-3D«; Dvorana 3: 17.00, 18.45, 20.20 »Alvin Superstar 2«; Dvorana 4: 17.30, 20.00, 22.00 »Tra le nuvole«; 20.00, 22.10 »Nine«; 17.00 »Avatar«. H Šolske vesti DIDAKTIČNO RAVNATELJSTVO NA OPČINAH sporoča, da bodo potekali informativni sestanki ter dnevi odprtih vrat za starše, ki nameravajo vpisati otroke v prvi letnik osnovne šole, po sledečem razporedu: OŠ Bevk - Opčine: danes, 3. februarja od 8.30 do 9.30. DIDAKTIČNO RAVNATELJSTVO NA OPČINAH sporoča, da bodo potekali informativni sestanki ter dnevi odprtih vrat za starše, ki nameravajo vpisati otroke v prvi letnik otroških vrtcev, po sledečem razporedu: OV Čok - Opčine: 4. februarja, od 10.00 do 11.00; OV Štoka - Prosek: 9. februarja ob 16.00 ter od 11.30 do 12.30. SREČANJE S STARŠI, ki bodo vpisali otroke v nižjo srednjo šolo Iga Grudna v Nabrežini, bo potekalo v četrtek, 4. februarja, ob 18.30 na šoli. UČITELJI OŠ FRAN MILČINSKI S KATI-NARE vabijo učence bodočega 1. razreda na urici v sklopu odprtih vrat v petek, 5. februarja, od 14.30 do 16. ure. RAVNATELJSTVO NIŽJE SREDNJE ŠOLE »SIMON GREGORČIČ« v Dolini sporoča, da bo predstavitev šole staršem petošolcev, ki nameravajo vpisati svoje otroke v šol.l. 2010 na našo šolo v ponedeljek, 8. februarja, ob 17.15 na sedežu šole v Dolini 210. Rok za vpisovanje zapade 27. februarja. Tajništvo je odprto vsak dan od 10. do 12. ure. Isti dan bo ob 18.15 popoldanska govorilna ura za starše naših učencev. VEČSTOPENJSKA ŠOLA NA VRDELI sporoča, da bodo za starše, ki nameravajo vpisati svoje otroke v državna vrtca v Barkovljah in Lonjerju dnevi odprtih vrat: v Barkovljah (Ul. Valli-cula, 11) 8. in 22. februarja, od 11. do 12. ure. V Lonjerju (Lonjerska cesta, 240) pa 9. in 23. februarja, od 10.30 do 12. ure. VEČSTOPENJSKA ŠOLA NA VRDELI sporoča, da bodo informativni sestanki za vpisovanje na nižjo srednjo šolo sv. Cirila in Metoda potekali po sledečem koledarju: 11. februarja, ob 17. uri na matičnem sedežu v Ul. Ca-ravaggio 4 in 12. februarja, ob 17. uri na podružnici na Katinari, Reška cesta 51. DTTZG ŽIGE ZOISA sporoča, da bo v četrtek, 18. februarja, ob 18. uri na sedežu v Ul. Weiss 15, izredni roditeljski sestanek za starše dijakov, ki imajo pomanjkjlaje. DIDAKTIČNO RAVNATELJSTVO NA OPČINAH sporoča, da bodo potekala vpisovanja za naslednje šolsko leto v otroške vrtce in osnovne šole 27. februarja. Urnik tajništva: od ponedeljka do petka od 8.00 do 14.00. Tajništvo bo poslovalo tudi v soboto, 27. februarja, od 8.30 do 12.30 UPRAVA OBČINE DOLINA sporoča, da bodo v mesecu februarju potekala vpisovanja v občinske otroške jasli v Dolini in v otroške jasli Colibri pri Dom-ju. Rok za vpis zapade 1. marca 2010. Za vpisovanja, dvig vpisnih pol in ostale informacije se lahko obrnete na občinski urad za šole (040-8329. 282/240; pon.-pet.: 8.30-12.30). Prošnja za vpis je razpoložljiva tudi na spletni strani: www.sandorligo-dolina.it. a Čestitke Brhka EVA je osrečila mamico Mašo in očka Marinota. Srečni druži-nici topel objem iz Loga! Maksi, Rosana, Jasna in Živa. Danes praznuje MIRKO svoj rojstni dan. Vse najboljše mu želijo vsi, ki ga imajo radi. 0 Mali oglasi V NEDELJO, 24. JANUARJA, se je izgubil v Medji vasi leto star labradorec svetle barve, ki sliši na ime Oliver. Kdorkoli ima informacije, naj pokliče na tel. št. 040-208987 ali 339-7595283. MALE SRČKANE MUCE trije samčki še iščejo toplo hišico ter ljubeznivega in resnega gospodarja, ki bi zanje rad poskrbel. V zameno nudijo prijetno družbo, veselje in polno dobre volje v hiši. Info: 349-8406206. DVOETAŽNO HALO V DRAGI z sanitarijami, tušem, približno 60 kv. m Površine, dostop tudi s težkimi vozili, dajem v najem. Poklicati na tel. številko 040 -228932. IZGUBIL SEM ŠPORTNA OČALA v telovadnici na Ravni. Kdor jih je našel, lahko pokliče na telefonsko št. 040-420616. PRODAM ekstra deviško olje, cena po dogovoru. Poklicati na tel. št.: 3485913172 ob večernih urah. PRODAM STANOVANJE V SEŽANI in iščem delo za pomoč starejšim osebam. Tel. 00386-(0)41345277. ŠIVALNI STROJ singer v dobrem stanju prodam po ugodni ceni. Tel.: 335337135. Turistične kmetije V SOBOTO, 6. FEBRUARJA v gostilni Sardoč v Prečniku priredimo večerjo PRAZNUJMO PUST z glasbo v živo s skupino 4 Polhi. Info in rezervacije na 040/200871 ali www.sardoc.eu Id Osmice COLJA IVAN IN SONJA sta odprla osmi-co v Samatorci št. 53. Tel. št.: 040-229586. OSMICO je odprl Zorko v Dolini št. 37. Toči pristno domačo kapljico ter nudi domač prigrizek. Vabljeni. OSMICO V ŠKEDNJU - ul. Soncini 112 je odprla Kmetija Debelis. Tel. 3385837604. Vabljeni! OSM ICO sta odprla Korado in Roberta na cesti za v Slivno. Tel. 338-3515876. V LONJERJU je odprl osmico Fabio Ruz-zier. Toči pristno domačo kapljico s prigrizkom. Tel. št.: 040-911570. V MEDJI VASI je odprl osmico Boris Per-narčič. Nudi dobro kapljico in domač prigrizek. Tel. 040-208375. Loterija 2. februarja 2010 Bari 10 71 70 26 19 Cagliari 42 52 86 83 58 Firence 46 36 1 23 11 Genova 76 25 81 26 47 Milan 38 65 74 81 50 Neapelj 40 79 9 1 7 Palermo 82 55 68 14 75 Rim 80 64 54 82 10 Turin 34 38 58 55 5 Benetke 32 25 61 85 23 Nazionale 26 82 71 68 59 Super Enalotto Št. 14 8 26 32 40 62 88 jolly 87 Nagradni sklad 5.410.697,17 € Brez dobitnika s 6 točkami Jackpot 133.903.930,12 € Brez dobitnika s 5+1 točkami --€ 21 dobitnikov s 5 točkami 38.647,84 € 2.499 dobitnikov s 4 točkami 324,77 € 91.749 dobitnikov s 3 točkami 17,69 € Superstar 18 Brez dobitnika s 6 točkami --€ Brez dobitnika s 5+1 točkami --€ Brez dobitnika s 5 točkami --€ 6 dobitnikov s 4 točkami 32.477,00 € 449 dobitnikov s 3 točkami 1.769,00 € 6.902 dobitnikov z 2 točkama 100,00 € 44.011 dobitnikov z 1 točko 10,00 € 95.312 dobitnikov z 0 točkami 5,00 € / KNJIŽNICA P. TOMAZIC in tovariši SKD TABOR in krajevna sekcija VZPI-ANPI ŠPORT Danes, 3. februarja 2010, ob 20.00 v mali dvorani Prosvetnega doma na Opčinah predstavitev knjige CENA DOMOLJUBJA - IL PREZZO DEL PATRIOTTISMO Na večeru sodelujejo: avtor John Earle, časnikar Ivo Jevnikar, prof. Marina Rossi, zgodovinar Gorazd Baje, nekdanji padalec Ciril Kobal. Vabljeni! ZCPZ vabi pevke in pevce včlanjenih zborov, da se udeležijo pogrebne maše za rajnim častnim predsednikom Zorkom Harejem, ki bo v petek, 5. februarja, ob 11. uri v pokopališki cerkvi pri Sv. Ani v Trstu. 13 Obvestila TFS STU LEDI sporoča, da potekajo vaje vsako sredo, ob 21. uri v Centru Anton Ukmar-Miro pri Domju. Za redni potek vaj je nujna prisotnost vseh plesalcev in predvsem plesalk. AŠD SK BRDINA vabi člane, da se množično udeležijo tekme »Miškotov pokal« veljavne za 5. Primorski smučarski pokal, ki bo v soboto, 6. februarja, na Starem Vrhu (Slo). Vpisovanje je možno do danes, 3. februarja, na tel. št.348-8012454 (Sabina). JOGA - SKD F. PREŠEREN iz Boljun-ca obvešča, da bo izjemoma danes, 3. februarja, vadba joge potekala od 18.00 do 19.30. KRUT obvešča vse, ki so pri Krut-u opravili tečaj 1. in 2. stopnje, pa tudi Master Reiki, da se bodo danes, 3. februarja, ob 17.30 v društvenih prostorih začela srečanja za izmenjavo tehnike Reiki. Prosimo potrditi prisotnost na tel. št. 040-360072. OBČINE OKRAJA 1.1 (Devin Nabreži-na, Zgonik in Repentabor) in Zadruga »L'Albero Azzurro« obveščajo, da bo brezplačna ludoteka delovala v Igralnem kotičku »Palček« v Naselju Sv. Mavra ob sredah in petkih popoldne od 16. do 18. ure. Ludoteka je namenjena otrokom od 1 do 6 let starosti. Delavnice predvidene v naslednjih tednih so: danes, 3. in 10. februarja: »Maskirajmo se«, »Moj obraz je tvoj obraz«; 5. in 12. februarja: »Spektakularno«, »Plesi in zapoj z nami«. Za informacije se lahko obrnete do Igralnega kotička Palček na tel. št.040-299099 od ponedeljka do sobote od 8. ure do 13. ure. SKUPINA 35-55 pri SKD France Prešeren v Boljuncu vabi danes, 3. februarja, ob 20.30 v društvene prostore gledališča France Prešeren na predstavitev novega Vodnika o Dolini Glinščice. Svojo novo knjigo bo v sliki in besedi predstavil avtor Maurizio Radacich. SLOVENSKI FILATELISTIČNI KLUB J. KOŠIR vabi svoje člane na letni občni zbor, ki bo danes, 3. februarja, ob 19. uri v Gregorčičevi dvorani v ul. Sv. Frančiška 20. SPI-CGIL Vzhodni Okraj organizira danes, 3. februarja, ob 15.30 uri v prostorih Krožka Pisoni v ulici Di Peco 7 v naselju Sv. Sergija javno srečanje na temo »Problematike ljudi in teritorija v katerem živiš; Kongres CGIL in predlogi ki nam jih ponuja!« V zvezi s Kongresom CGIL je prisotnost vpisanih članov zaželena zaradi glasovanja kongresnih dokumentov! Vsi občani so vabljeni k sodelovanju! Povabljenci pa so dobrodošli. V MARIJANIŠČU bo v februarju tečaj za zaročence. Tudi letos bodo v prostorih Marijanišča potekala srečanja priprave na poroko. To je edini slovenski tečaj v zamejstvu. Zato so vabljeni vsi, ki se žele poročiti v cerkvi, da se ga udeleže. Tečaj želi prispevati k kvalitetnejšemu življenju v dvoje, ovrednotiti pomen družine ter z spodbujanjem življenjskega optimizma, prispevati k oživljanju naše narodne skupnosti. Prvo srečanje bo danes, 3. februarja, ob 20.30 na katerem bo vsakdo dobil nadaljnji razpored. Tečaj bo imel 7 srečanj. ZDRUŽENJE PROSTOVOLJNIH GASILCEV BREG vabi vse redne in podporne člane na redni občni zbor, ki bo danes, 3. februarja, v dvorani občinskega sveta Občine Dolina ob 19.30 v prvem in ob 20. uri v drugem sklicanju. AŠD MLADINA - smučarski odsek obvešča člane, da se lahko do četrtka, 4. februarja, vpišejo na smučarsko tekmo »Miškotov pokal«, veljavno za 5. Primorski smučarski pokal, ki bo v soboto, 7. februarja, na Starem vrhu (Slo). Tel. št.: 040-220718, 3386376575 (Sonja) ali 040-213518, 3487730389 (Ennio). PIPRAVLJALNI ODBOR ZA MISI-JON vabi v četrtek, 4. februarja, na srečanje z gosti doma za starejše ITIS, Ul. Pascoli 31; ob 16.15 sv. maša v slovenščini, nato pa prijateljsko druženje. RAJONSKI SVET ZA ZAHODNI KRAS se bo sestal v četrtek, 4. februarja, ob 20. uri v svojem sedežu (Prosek 159). GLASBENA MATICA šola Marij Kogoj vabi na Prešernovo proslavo Glasbeniki ob Dnevu slovenske kulture, ki bo v petek, 5. februarja, ob 18. uri v Veliki dvorani Narodnega doma v Trstu, ul. Filzi 14. Nastopajo solisti, komorne skupine, MMPZ Trst in recitator-ka Mira Fabjan. SKD TABOR IN SDGZ - OKUSI KRASA vabijo na izobraževalno srečanje za družine in mlade »Zdrava prehrana s proizvodi Krasa« v petek, 5. februarja, ob 18. uri, v Prosvetnemu domu na Opčinah. Na lekciji degustaciji sodelujejo: dr. Paolo Da Col iz zdravstvenega podjetja, enogastronomska izvedenka Vesna Guštin, Davorin De-vetak za Okuse Krasa, vinarji s Piščancev Andrej Bole, Erika in Andrej Ferfoglia, Silvano Ferluga, sirar Lenard Vidali iz Bazovice, čebelar Aleksander Podobnik z Opčin in openski obrati Okusov Krasa pekarna Čok, prodajalni Conad, Despar Slavec (tudi Padriče), Caffe Vatta in gostilna Veto. AŠD SK BRDINA vabi člane, da se množično udeležijo društvene tekme, ki bo v nedeljo, 7. februarja v Forni di Sopra. Vpisovanje je možno do sobote, 6. februarja. Ob priliki smučarskih tečajev ter društvene tekme v nedeljo, 7. januarja, bo možen avtobusni prevoz za člane društva v Forni di Sopra.Predviden odhod avtobusa ob 6.30 iz parkirišča izpred črpalke ES-SO na Opčinah.Info: 348-8012454 (Sabina). KROŽEK AUSER ZA KRAŠKO OBMOČJE vabi svoje člane na družabno popoldne in včlanjevanje v soboto, 6. februarja, s pričetkom ob 16. uri. Srečanje se bo odvijalo v prostorih Do-polavoro ferroviario v Nabrežini ob prijetni glasbi in plesu. PUSTOVANJE BRIŠČIKI pod veliki ogrevanim šotorom na »rovni« pri centru Ervatti: v soboto, 6. februarja, od 21. ure predpustni žur s skupinami Elvis Jackson, Rewind - Vasco Rossi Tribute Band, Red Katrins in Dj Pap'š. Koncert, ki ga prirejajo Glasbeno Kulturno društvo DrugaMuzi-ka, ŠD Kontovel in FC Primorje, je pod pokroviteljstvom Občine Zgonik. SMUČARSKI ODSEK SPDT prireja celodnevne tečaje smučanja na Zonco-lanu za osnovnošolsko mladino. Organiziran je avtobus, ki odpelje od Barkovelj ob 7.00 in od Sesljana ob 7.15. Datumi so: 6., 20. in 27. februarja. Za podrobne informacije in cene pišite nam na smuca-nje@spdt.org. Vabljeni! DRUŠVO ROJANSKI MARIJIN DOM prireja v nedeljo, 7. februarja, ob 16. uri predavanje o msgr. Jakobu Uk-marju. O njegovem liku in delu bo govoril g. Dušan Jakomin. Predavanja bo v rojanskem Marijinem domu (Ul. Cordaroli 29). JADRALNI KLUB ČUPA organizira tečaj za pridobitev dovoljenja za navti-čno plovbo. Za vpis in informacije: tajništvo 040-299858, pon-sre-pet od 9.00 do 12.00, sobota 16.00-18.00 tel.: 345-4148917, e-pošta: info@yccu-pa.org. KRUT nudi v Šmarjeških Toplicah, Dolenjskih Toplicah in drugih termalnih centrih v Sloveniji individualne programe za sprostitev, preventivo in rehabilitacijo. Prosimo za pravočasno prijavo! Podrobnejše informacije na sedežu krožka, ul. Cicerone 8/B, tel. 040-360072. PILATES - SKD F. PREŠEREN z Bo- ljunca sporoča, da bo v ponedeljek, 8. februarja, ob 18. uri prva vaja pilate-sa za začetnice. Vabljene v društveno dvorano v občinskem gledališču F. Prešeren, v športni opremi in s telovadno preprogo. SLOVENSKA PROSVETA IN DRUŠTVO SLOVENSKIH IZOBRAŽENCEV vabita v ponedeljek, 8. februarja, na Prešernovo proslavo v Peterlinovi dvorani, Donizettijeva 3, ob 20.30. Na večeru bo podelitev nagrad 38. literarnega natečaja revije Mladika in podelitev priznanj Mladi oder 2009. Slavnostna govornica bo prof. Vilma Purič. Nastopila bo Dekliška vokalna skupina Bodeča neža pod vodstvom Mateje Černic. Sodelujejo recitatorji Radijskega odra. Začetek ob 20.30. NARODNA IN ŠTUDIJSKA KNJIŽNICA prireja Otroške urice v NŠK. Naslednja urica letošnjega niza bo na sporedu v četrtek, 11. februarja, ob 16.30. Pravljico »Zaklad skalnih mišk« bo pripovedovala Maddalena Mura. Toplo vabljeni! OBČINA REPENTABOR organizira v dneh 19., 20. in 21. marca, trodnevno bivanje v Šmarjeških toplicah za bivajoče v občini starejše od 65. let. Za vpisovanje in pojasnila se lahko obrnete na občinsko tajništvo do petka, 12. februarja. KRUT obvešča vse, vpisane in zainteresirane, da se bo odvijal 13. in 14. februarja, na sedežu krožka tečaj »Rei-ki« 1. stopnje. Podrobnejše informacije na tel. št. 040-360072. S 1. FEBRUARJEM je steklo vpisovanje v občinske jasli. S tem v zvezi sporočamo, da si je mogoče predhodno ogledati objekt v Dolini vsak dan v tednu, od 13. do 14.ure in ne, kot je bilo napačno sporočeno, vsak torek od 16.30 do 17.30. Zaradi nevšečnosti se opravičujemo, vsekakor pa priporočamo, da se predhodno zglasite v jaslih na sledečo telefonsko številko 040/8325084 za katerokoli dodatno pojasnilo. KMEČKA ZVEZA vabi svoje člane, da poravnajo članarino za leto 2010. Vsi, ki bodo članarino poravnali do petka, 26. februarja letos, dobijo v dar knjigo Borisa Pangerca »Srce v prgišču zemlje«, ki je izšla ob 60. letnici zveze. OBČINA DEVIN NABREŽINA V sklopu posegov za pravico do učenja bo uprava Občine Devin Nabrežina dodelila denarne prispevke sposobnim in zaslužnim dijakom višjih srednjih šol, ki so letos prvič vpisani v tretje, četrte ali pete razrede in ki so v lanskem šolskem letu izdelali s srednjo oceno vsaj 6,5 (z izjemo ocen iz vedenja in verouka) brez učnih dolgov. Pravico do prispevka imajo dijaki s stalnim bivališčem v občini, katerih družinsko ekonomsko stanje ISEE ne presega 10.632,94 evrov. Prošnje, napisane na ustreznem obrazcu, morajo biti predložene občinskemu uradu za protokol do 26. februarja. Za informacije se lahko zainteresirane družine obrnejo na Urad za šolstvo Občine Devin Nabrežina - Nabrežina 102 (tel. 040-2017375). DRUŠTVO FINŽGARJEV DOM IN CPZ SV. JERNEJ posvečata letošnji »Praznik slovenske pesmi in besede« pesnici Ljubki Šorli ob 100-letnici njenega rojstva. Pesmi bodo zazvenele v izvedbi DPS Vesela pomlad, MoPS Sv. Jernej, CPZ Sv. Jernej in Uopenske mularije. Otroci skupine T. Petaros bodo izvedli splet otroških pesmic Ljubke Šorli, govornik pa bo Tomaž Pavšič. Vabljeni v Finžgarjev dom v soboto, 27. februarja. ob 20. uri. 0 Prireditve KNJIŽNICA P. TOMAŽIČ IN TOVARIŠI SKD TABOR v sodelovanju s krajevno sekcijo VZPI-ANPI danes, 3. februarja, ob 20. uri v mali dvorani Prosvetnega doma na Opčinah predstavitev knjige John Earle »Il prezzo del patriottismo (Cena domoljubja). Na večeru sodelujejo: avtor John Earle, časnikar in raziskovalec Ivo Jevnikar , prof. zgod. Marina Rossi, raziskovalec in zgodovinar dr. Gorazd Bajc. Prisoten bo nekdanji padalec Ciril Kobal. Vabljeni! PREŠERNO SKUPAJ SKD Kraški dom, SKD Krasno polje, SKD Skala, SKD Slovan, SKD Primorec, SKD Lipa, SKD Tabor vabijo na sledeče prireditve v mesecu februarju. V četrtek, 4. februarja, ob 20.30 v Ljudskem domu v Trebčah: »Prešeren pevski pozdrav« nastopajo: Čezmejni dekliški pevski zbor Krasje, vodi Matjaž Šček, Trio Martina Feri - glas, Marko Čepak - kitara, Tomaž Nedoh - saksofon. V nedeljo, 7. februarja, ob 17. uri v Srenj-ski hiši v Gročani: »Na gori je moj dom« nastopata: Zbor podeželskih žena in pesnica Alojzija Bratina z Gore v Vipavski dolini. V ponedeljek, 8. februarja, v Prosvetnem domu na Op-činah: »Prešerno lep dan« s predstavo »Presneto lep dan« v izvedbi osnovnošolske skupine SDD Jaka Štoka s Proseka in Kontovela. Sledili bodo večeri: petek, 19. februarja, ob 20.30, v Prosvetnem domu na Opčinah; sobota, 20. februarja, ob 20.30 v dvorani Športnega centra AŠD Zarja osrednja Prešernova proslava društev vzhodnega Krasa; nedelja, 21. februarja, ob 17. uri v Kulturnem domu na Colu; četrtek, 25. februarja, ob 20. uri v Zadružnem domu Skala v Gro-padi. SKD PRIMOREC vabi na »Prešeren pevski pozdrav«, prvi večer v sklopu pobude vzhodnokraških kulturnih društev »Prešerno skupaj« v četrtek, 4. februarja, ob 20.30 v Ljudski dom v Trebče. Nastopajo Čezmejni DPZ Krasje (dir. Matjaž Šček) in Trio Martina Feri (glas), Marko Čepak (kitara) in Tomaž Nedoh (saksofon). BAMBIČEVA GALERIJA vabi ob Prešernovem dnevu, v soboto, 6. februarja, ob 20.30 na odprtje razstave akvarelov »Slikarja Robert & Zdenko Hlavaty - Oče in sin«. Predstavil ju bo umetnostni kritik prof. dr. Mirko Ju-teršek. Glasbeni utrinki: na tubo bo zaigral Rok Vilhar ob spremljavi prof. Vesne Zupin, nastopil bo Mačkoljan-ski MePZ pod vodstvom Samuele Bandi. Beseda ob prazniku: Jelka Cvelbar. Opčine, Sklad Mitja Čuk, Proseška ul. 131. SKD KRASNO POLJE Gročana, Pesek in Draga v sodelovanju z društvi vzhodnega Krasa vabi v nedeljo, 7. februarja, ob 17. uri, v srenjsko hišo v Gročani, na Prešernovo proslavo z naslovom »Na Gori je moj dom«. Nastopata Zbor podeželskih žena in pesnica Alojzija Bratina z Gore v Vipavski dolini. Prispevki Jelka Švab daruje 10,00 evrov za vzdrževanje spomenikov padlim v NOB na Opčinah. V spomin na predragega soseda Vladimira Šušmeja daruje družina Taglia-pietra 50,00 evrov za združenje Soli-dea Onlus - pomoč potresencem v Haitiju. Namesto cvetja na grob dragemu Vla-dotu Šušmelju darujeta Bianka in Lidia 30,00 evrov za Krožek Krut. Namesto cvetja na grob Angele Lukac por. Viler darujeta Marija in Jordan Capponi 25,00 evrov za cerkev na Pesku. SKD Barkovlje se klanja spominu ARMANDA SCHILLANIJA in izraža svojcem občuteno sožalje. Ob izgubi dragega Armanda sočustvujejo s svojci Janko, Albino in Nanda z družino Iskreno sožalje Savi, Štefanu, Luki in vsem svojcem izrekajo Alda, Sergio, Marko in Borut Pertot Ob izgubi dragega Armanda sočustvujeta s Savo in družino Marinka in Gianni Sreda, 3. februarja 2010 42 ^ Nenadoma nas je zapustila Nella Bevilacqua por. Frizzati Vest sporočata mož Attilio, brat Franco Pogreb bo v petek, 5. februarja, ob 11.00 v barkovljanski cerkvi. Draga Nella, ohranili te bomo vedno v spominu. Možu Attiliu in bratu Francotu izrekamo najgloblje sožalje. Savino, Anka, Sara z Robertom, Daša, Anči, Albertina z Leslijem t Žalostni v srcu sporočamo, da nas je za vedno zapustil naš dragi mož, oče in stric Dr. Zorko Harej Žalostno vest sporočajo žena Neli, sin Marko in ostali sorodniki Poslednje slovo bo v petek, 5. februarja, od 9.30 do 11. ure, sledila bo sv. maša v cerkvi pokopališča Sv. Ane, nakar bo pokojnik pokopan na pokopališču v Žabnicah. Trst, Dornberk, 3. februarja 2010 Kraško pogrebno podjetje Lipa Ob izgubi prof. Zorka Hareja sočustvuje z družino v tem žalostnem trenutku Igor Švab z družino Ohranili Vas bova v trajnem spominu Nataša Sosič in Dorica Žagar Ob smrti dragega in dolgoletnega družinskega prijatelja Zorka Hareja izrekamo ženi Neli in sinu Marku globoko sožalje Uči, Tanja, Marija in Marta Ob izgubi našega dragega in priljubljenega, dolgoletnega profesorja in prijatelja dr. Zorka Hareja sočustvujemo z ženo in sinom. Hvaležni dijaki V.B klasičnega liceja - matura 1958 Prizadeti ob smrti dr. Zorka Hareja, skladatelja, zborovodje, soustanovitelja, dolgoletnega predsednika in častnega predsednika Zveza cerkvenih pevskih zborov v Trstu, izrekamo ženi Neli, sinu Marku in ostalim sorodnikom občuteno sožalje izvršni odbor ZCPZ, upravno osebje in včlanjeni zbori Dragi Marko, ob izgubi ljubljenega očeta izrekamo tebi in mami iskreno sožalje tvoji bivši sošolci iz Rojana Slovenska skupnost se klanja spominu dr. Zorka Hareja dolgoletnega člana, pokrajinskega tajnika in predsednika stranke, odbornika na Tržaški pokrajini, ki se je splošno trudil za dobrobit naše narodnostne skupnosti. Družini izraža globoko in prizadeto sožalje. Užaloščeni ob smrti dragega prijatelja našega zbora, skladatelja in dolgoletnega predsednika ZCPZ dr. Zorka Hareja izrekamo ženi Neli, sinu Marku in ostalim sorodnikom globoko občuteno sožalje. Ivo Kralj in Fantje izpod Grmade Svet slovenskih organizacij se ob smrti prof. Zorka Hareja klanja spominu tega velikega Slovenca. Hvaležni smo mu za plodno delo, ki ga je opravil kot glasbeni ustvarjalec, kulturni delavec in organizator ter bil vsestransko uspešen v javnem delovanju v korist slovenske narodne skupnosti. 12 Sreda, 3. februarja 2010 KULTURA / DAN SLOVENSKE KULTURE - V Tržiču nastop gledališke šole Studio Art in prva podelitev priznanj Pred sobotno osrednjo proslavo: »Važno je, da nas Prešeren druži« Brezplačne vstopnice so na voljo v Katoliški knjigarni v Gorici, na sedežu društva Trinko v Čedadu in v Tržaški knjigarni Zajadraj, zapluj! To je vabilo letošnje osrednje Prešernove proslave Slovencev v Italiji, ki bo v soboto ob 20. uri v občinskem gledališču v Tržiču. Na odru bodo kot znano nastopili gojenci in gojenke gledališke šole Studio Art, zato se obeta mladostna in dinamična proslava, v kateri bo ob igrani besedi tudi veliko glasbe in plesa. Režirata jo Boris Kobal in Jaša Jamnik, besedilo je napisala Maja Lapornik. Brezplačne vstopnice so na voljo v Katoliški knjigarni v Gorici, na sedežu društva Trinko v Čedadu in v Tržaški knjigarni. Dan slovenske kulture že vrsto let poteka pod pokroviteljstvom Slovenske kulturno-gospodarske zveze in Sveta slovenskih organizacij, vsako leto pa je za njeno izvedbo zadolžena ena od osrednjih kulturnih zvez ali ustanov. Letos je to kot rečeno gledališka šola Studio Art, ki jo v Trstu in Benečiji obiskuje petinpetdeset mladih. Sobotno proslavljanje dneva slovenske kulture pa prinaša tudi dve veliki novosti, o katerih smo se pogovorili z predsednikoma krovnih organizacij Rudijem Pavšičem (SKGZ) in Dragom Štoko (SSO). »Prva novost je ta, da smo se odpovedali logiki triptiha, to se pravi trem proslavam v Trstu, Gorici, Benečiji, in prvič prirejamo eno samo prireditev,« pojasnjuje Pavšič. »Po mojem mnenju je sobotna proslava v Tržiču korak naprej, ki daje osrednjemu dogodku deželno dimenzijo.« Drugo novost predstavljajo posebna priznanja ob dnevu slovenske kulture. Obe krovni organizaciji sta namreč izdali razpis, na podlagi katerega so lahko tako posamezniki kot ustanove izpostavili ljudi ali skupine, ki so se izkazali na kulturnem področju. Strokovna komisija, ki so jo sestavljali Magda Jevnikar, Aldo Klodič, Igor Komel, Miha Obit, Jana Pečar in Janez Povše, je izbirala med približno dvajsetimi kandidati. Zmagovalko oziroma zmagovalca bodo razglasili na jutrišnji tiskovni konferenci v tržaškem Narodnem domu, nagradili pa v soboto zvečer v Tržiču. »Taka priznanja so v zamejskem prostoru novost in že zaradi tega jih ocenjujem pozitivno,« pravi Drago Štoka. »Zamišljena so bila zato, da bi z njimi ovrednotili aktivno delo in ustvarjanje naših ljudi. Gojenke in gojenci šole Studio Art med vajami, desno predsednik SSO Drago Štoka in predsednik SKGZ Rudi Pavšič kroma Upam, da bodo letošnje izbire komisije dobro sprejete. Kajti važno je, da nas Prešeren druži.« Predsednika sta si edina v želji, da bi podelitev postala tradicionalna. Pavšič pristavlja: »Letos je komisija v razmeroma kratkem času prejela kar nekaj predlogov. Zavedamo se, da nagrada krovnih organizacij ni edina v tem prostoru, prepričan pa sem, da lahko postane LJUBLJANA - V veliki čitalnici NUK-a Jutri pogovor s pisateljem in odprtje razstave Boris Pahor: meja kot usoda V NUK-u se bosta jutri pogovarjala velikana slovenske literature različnih generacij Boris Pahor in Drago Jančar Narodna in univerzitetna knjižnica (NUK) v Ljubljani bo slovenski kulturni praznik proslavila z Borisom Pahorjem. Ob 18. uri bo namreč v Plečnikovi Veliki čitalnici pogovor s pisateljem, ki ga bo vodil akademik Drago Jančar. Uro kasneje pa bodo odprli še razstavo z naslovom »Boris Pahor: meja kot usoda«. Slavnostni govornik na odprtju bo minister dr. Boštjan Žekš, v kulturnem programu pa bosta nastopila operna pevka Katja Konvalinka in pianist Igor Seme. V najavi četrtkove slavnosti so v NUK-u zapisali, da se v v sej množici priznanj, nagrad in vedno novih izdaj njegovih del, ki se kar vrstijo, zdi morda ta razstava le še ena od časti, ki skušajo popraviti preteklo nerazumevanje ali celo ignoranco pisatelja v Sloveniji. Krepko zapoznela Prešernova nagrada ga je leta 1992 pravzaprav bolj potrdila kot ideološkega oporečnika, ki je moral dočakati padec bivšega režima in osamosvojitev Slovenije, da bi lahko ob tem doživel še upravičeno priznanje svojega literarnega dela. Danes se s skoraj nelagodnim začudenjem sprašujemo, kako je mogoče, da je morala njegove literarne kvalitete, ki jih je domača kritika ob izidu del skoraj popolnoma prezrla, najprej spoznati vsa Evropa, preden je doživel dokončno priznanje doma, so zapisali v sporočilu za javnost. Razstava Boris Pahor: meja kot usoda skuša prikazati mejo kot poglavitno izkušnjo in motiv v pisateljevem ustvarjanju in življenju. Zasnovana je tridelno, v skladu s kronologijo in potekom njegovega življenja: najprej kot nacionalna meja, ki je bila zaznamovana s fašističnim požigom Narodnega doma v Trstu, potem kot meja med življenjem in smrtjo v nacističnem taborišču in na koncu kot povojna ideološka meja, ki se je v njegovem primeru pokazala pri »aferi Kocbek«. Ob razstavi je izšel katalog na 46 straneh. »Narodna in univerzitetna knjižnica je izredno počaščena, saj je iz rok pisatelja prejela dragocen dar. Boris Pahor je Rokopisni zbirki namreč podaril svoj obsežni osebni literarni arhiv, ki vsebuje rokopise oz. tipkopise del, veliko zbirko pisem in korespondence, fotografije, dokumentacijo, zapiske, časopisno gradivo itd. Arhiv bomo kot izjemno kulturno dediščino skrbno shranili v našo rokopisno zakladnico ob Prešerna, Cankarja, Kosovela in druge mojstre slovenske besede,« so še zapisali v NUK-u. GLEDALIŠČE BOBBIO - Posrečena odrska priredba znanega romana Srečno življenje gospe Flor ob dveh možeh Odrska priredba za branje ustvarjenega dela, še zlasti ko gre za roman, poln živih dogodivščin in zanimivih likov, ki so vanje vpleteni, je vedno zelo tvegan poskus, saj vedno preži nevarnost, da se ob enostavnem nizanju poglavij iz pripovednega dela v dejanja na odru zgodba poplitvi, značaji pa razvodenijo. Tako se knjižno delo spremeni v dobro predstavo samo takrat, ko si ga prireditelj popolnoma prilasti in ga prelije v odrsko besedilo, še največkrat v popolnoma spremenjeni obliki, vendar čudežno zvesto ohrani izvirni duh: to je uspelo režiserki Emanueli Giordano v odrski priredbi slovitega romana Jorgeja Amada Gospa Flor in njena moža, ki je bila prejšnji konec na sporedu v Bobbiovem gledališču v okviru ponudbe gledališča La Contrada. Predstava, v kateri v naslovni vloga nastopa mlada igralka Caterina Murino, v vlogi njenih soprogov pa Pietro Sermonti in Paolo Calabresi, je občinstvo navdušila, še zlasti zato, ker daje gledalcu občutek, da pred sabo gleda celo množico ljudi, to je vso sosesko v mestu Bahia, v kateri gospa Flor živi. Učinek je režiserka dosegla s tem, da je pripovedovanje dogodkov zaupala trem Florinim sosedam in prijateljicam, ki o dogajanju pripovedujejo, a ga tudi uravnavajo, medtem ko ujedljiva Florina mama Rosilda stresa utemeljene kritike na račun Florinih soprogov, zlasti prvega, neumornega ženskarja, pijanca in kockarja, a tudi o zakonskem življenju nasploh gospa Rosilda nima dobrega mnenja. Vloge so odlično odigrale Si- monetta Cartia, Claudia Gusmano in Laura Rovetti kot Florine prijateljice, medtem ko Serena Mattace Raso igra Florino mater. Predstavo prijetno dopolnjuje glasbena spremljava v živo s tričlanskim ansamblom Bubbez Orchestra. Jorge Amado, ki je umrl leta 2001 star skoraj devetdeset let, je najbolj priljubljen brazilski pisatelj, po številu prodanih knjig ga je v zadnjih časih dohitel samo Paolo Coelho. Amada uvrščajo med pisce magičnega realizma, vsekakor pa opisuje življenje brazilskega vsakdana z velikim občutkom za tegobe ljudi revnejšega sloja, vendar s humorjem in optimizmom. Gospa Flor je nežna in sramežljiva ženska, ki ljubi brez preračunljivosti. Prvič se je poročila s simpatičnim ženskarjem in kockarjem, ki je marsikdaj živel na njen račun, vendar ji tudi nudil trenutke strastne blaženosti. Ko moža med pustovanjem zadene kap, jo prevzame neutolažljiva žalost, vendar jo po letu dni prijateljice pripravijo na srečanje z resnim in pozornim lekarnarjem, v katerega se zaljubi in se z njim poroči. A v zakonu z možem, ki sicer skrbi zanjo in jo spoštuje, ji nekaj manjka, dokler se ji ne prikaže duh umrlega moža, ki v njej spodbudi zatrto strast. Režiserka Emanuela Giordano je zgodbo posrečeno prelila na oder in ustvarila živahno predstavo, ki po svoje pripoveduje tudi o časih, ko je bilo življenje vsakega posameznika del življenja širše skupnosti. (bov) Predstava, v kateri v naslovni vloga nastopa mlada igralka Caterina Murino, v vlogi njenih soprogov pa Pietro Sermonti in Paolo Calabresi, je navdušila občinstvo KULTURA Sreda, 3. februarja 2010 13 SLOVENSKO STALNO GLEDALIŠČE - Pogovor z nekdanjim upravnim direktorjem Tomažem Banom »Bil sem grešni kozel, videli pa bomo, kdo bo ... prihodnji« »Odločil sem se za predčasno prekinitev pogodbe in odhod iz gledališča, ker sem bil ob avtonomijo odločanja« Tomaža Bana je v nedeljo zvečer zvilo. Komaj je kot ravnatelj preživel svoj zadnji delovni dan v Slovenskem stalnem gledališču, ga je vročina tako »zdelala«, da je svoj prvi brezposelni dan prebil doma, na zdravljenju. Včeraj se je vrnil v pisarno v Kulturnem domu. Na mizi ga je pričakal prenosnik, ob njem uokvirjena fotografija z vrha Triglava, na kateri z mlajšim bratom Evge-nom - tistim, ki se uspešno umetniško izživlja v Milanu - na ramenih nosita sestro Sašo tik pred Aljaževim stolpom. Na stranski omari je izza obrabljenega tiskalnika kukala diploma s podpisom rektorja Lucia Delca-ra o uspešno opravljenem študiju (9. decembra 1998) na pravni fakulteti tržaške univerze. Zidovi pisarne so bili belo goli. Le za pisalno mizo je bila obešena slika ustanovitelja Dramatičnega društva v Trstu, člana intendance, režiserja, igralca, dramatika in založnika Jaka Štoke. Daljnega Ba-novega sovaščana s Kontovela. Zakaj ste se odločili za sporazumno predčasno prekinitev pogodbe in odhod iz Slovenskega stalnega gledališča? Razlogov je več. Njihov skupni imenovalec pa tiči v dejstvu, da mora direktor katere koli ustanove imeti polno zaupanje upraviteljev ali upravnega sveta. Pomeni, da niste bili več deležni zaupanja pooblaščenih upraviteljev? Izredna pooblaščenca je treba pohvaliti, ker sta se - ob reševanju vseh nastalih problemov - tudi potrudila, da bi se zadeva razrešila čim manj travmatično. Ampak vedno se ne izteče tako, kot pravi pregovor: da bo volk sit in koza cela. Z drugimi besedami? Ravnatelju so zmanjšali pristojnosti. Pooblaščenca sta jih pač sama prevzela. Na primer katere? V zadnjih mesecih sem bil ob upravno avtonomijo. Nisem mogel več odločati o nobenem strošku. Drugače rečeno - nisem več odločal o ničemer. Znašli ste se v mučnem poklicnem položaju ... To gledališče potrebuje nekega direktorja, ki ima polna pooblastila in polno zaupanje nadrejenih. Surovo povedano: postavili so vas ob stran. Nekako tako. A to je bilo po njunem imenovanju tudi pričakovati. Pooblaščencema tega ne očitam. Dejstvo pa je bilo, da je bil direktor ohromljen, njegova vloga je bila skoraj nepotrebna. Prej ste omenili sitega volka in celo kozo. Z živalsko prispodobo: ali ste se znašli kot gledališko žrtveno jagnje? Ha ... (se zasmeje, op.nov.) Ta faza je verjetno že mimo, a sem se, seveda, tako počutil. Kdaj? V trenutku, ko je kazalo in se je tudi pisalo, da sem jaz kriv za vse manjšinske grehe zadnjih petnajstih let. Sedaj pa pretiravate! Morda, a niti ne toliko. Očitali so mi napake v gledališču, ki so nastale nekaj let prej, preden sem sploh prišel v gledališče. Kdaj ste prišli v slovenski teater? Septembra 2005. Z rednim razpisom. Seveda. Prej ste bili zaposleni pri sindikatu CGIL. Da, bil sem direktor službe za davčne prijave. Kar lep preskok z davčnih prijav v gledališče ... A ni bil tako zelo hud, kot bi na prvi pogled kazalo. Na sindikatu in v gledališču niso bile bistvene davčne prijave oziroma predstave. V obeh primerih je bilo bistveno delo z ljudmi. Res pa je, da so gledališki ljudje malce posebni ljudje. To je že retorično reči ... Zakaj so gledališčniki posebni? Pri gledališkem ustvarjanju je važno, da pride neka čustvena dimenzija na dan. Čustvene dimenzije pa ni zaznati le na odru, temveč tudi na hodniku, v pisarnah, kar je včasih tudi zanimivo in prijetno. Neprijetno pa je, verjetno, ko postanejo odnosi napeti ... Odnosi so postali napeti zaradi objektivnih razlogov, ki pa mogoče niso bili ra- zumljeni. Lanska kriza sploh ni bila novost. Krizno stanje se je vleklo že dvajset let ali mogoče še več. Temu pa so botrovali ne-razvozlani institucionalni vozli. Lanska kriza je bila le ena od epizod tega splošnega kriznega stanja. Bila pa je hujša od drugih. Zakaj? Zaradi drugačne politične situacije. Leta 2007 nam je na primer takratni predsednik nadzornega sveta »svetoval«, naj ne začnemo z gledališko sezono oziroma naj začnemo sezono šele decembra. Takratni položaj gledališča je bil podoben lanskemu, a z bistveno razliko. Katero? Takrat smo imeli politične sogovornike, predvsem na Deželi. Z Illyjevo upravo? Da, z Illyjevo upravo, takratnim odbornikom za kulturo Antonazem in široko paleto slovenskih deželnih svetnikov. Problem je bil vedno isti: pomanjkanje sredstev, ki bi morala zakonsko pripadati gledališču zaradi statusa stalnega gledališča. Še preden smo problem rešili, smo vedeli, da nam bo javna uprava prisluhnila in nam bo pomagala. Lani ni bilo tako. Zakaj? Ker smo odnos s sedanjo deželno politično garnituro komaj začeli oblikovati. Bistveno drugače je, če lahko deželnega odbornika pokličeš na mobilni telefon, ali pa če moraš komaj zaprositi za sestanek, ki ti ga, mogoče, odobrijo čez dva, tri mesece. Prej si dobil določena zagotovila, da bodo viri pač prišli, tako si lahko sezono začel. Lani ni bilo več mogoče. Lansko leto je bila naša stara linija odnosa z javnimi upravami nekako poražena. Kaj to pomeni? Treba bo dobiti drugo strategijo. Kakšna je bila dosedanja? Iti z glavo v zid, dokler se ne pride do sredstev. Kakšna pa bi morala biti nova strategija? Delati na podlagi razpoložljivih sredstev, kar pomeni, da je treba dejavnost gledališča bistveno krčiti. Ali ne bi to postopno privedlo do zmanjšanja pomena gledališča in posledično celo do zaprtja? Večkrat se je govorilo o nevarnosti zaprtja gledališča. To pa ni bilo nikoli aktualno. Problem je vedno bil, koliko gledališča bo ostalo. Ta problem pa je še aktualen. Kriza ni mimo. Kakšna vprašanja se sedaj zastavljajo? Več jih je. Kdo bo upravljal gledališče, ko bo pooblaščencema potekel mandat? Mandat poteče junija. A junija bo že pozno, da bi se nek nov upravni svet začel komaj ukvarjati z organizacijskimi in finančnimi strategijami za naslednjo sezono. To bo hud problem. Če ne bo rešen, se bomo znašli to jesen spet v škripcih. Pomembno pa bo odgovoriti tudi na drugo, vsebinsko vprašanje. Katero? Kakšno gledališče hočemo. Banalno povedano: gledališče je res luksuz, ni nujno potrebno, a če ni luksuz, nima smisla. Po odstopu upravnega sveta ste ostali dejansko sami v vrhu gledališča. Da, do prihoda pooblaščencev. V tem času vam je kolektiv izrekel nezaupnico. Koliko vas je to prizadelo? V tisti situaciji je bilo nekaj podobnega pričakovati. Tudi znotraj gledališča se je iskalo neke grešne kozle, neke sovražnike. A bilo je razumljivo. Ogrožena so bila delovna mesta, kar je seveda zelo hudo. Ali se vi imate za grešnega kozla? Da, malce se imam za grešnega kozla. Sedaj je mogoče zadeva že mimo. V določenem obdobju sem bil jaz grešni kozel. Sedaj pa bomo videli, kdo bo ... prihodnji. Kar pa ne privoščim nikomur. Zakaj so postali odnosi tako napeti? Ker se je nezaposleno osebje, tisto, ki je čakalo na sezonske pogodbe, znašlo brez perspektive. Nezaupnico sem delno razumel kot nekaj skoraj folklornega, s strani nekaterih. S strani svojih najožjih sodelavcev pa me je težila. Imena? Ne bom jih imenoval. Lahko dodam le, da se je pozneje ta odnos s sodelavci nekako zgladil. Uspelo vam je zgladiti tudi odnos z igralci, ki so pozvali k bojkotu. Tisti bojkot ni uspel! Ne vem, ali so se nekateri igralci, ki so sprožili poskus bojkota, sploh zavedali situacije, ali ne. Zadeva se je polegla, ko se je v gledališču začelo z delom. To je bilo bistveno. Tehnično osebje je začelo z delom, igralci pa so se obotavljali, če bi ali ne bi. Odklonili so vabilo na sestanek, da bi se pogovorili in podpisali pogodbe. To je razbilo solidarnost med kategorijami v ko- lektivu, ker je bilo zaradi bojkota ogroženo delo ostalega osebja. Ko smo začeli z vajami, je bila zadeva mimo, tako se je polemika z nekaterimi igralci nekako polegla. Odnos s pooblaščencema? Pooblaščenca zelo dobro delata. Njun odnos do mene je bil zelo pošten. Razumel sem pa njuno zadrego, ko sta sama začela posegati v vse izbire gledališča, mimo vodstva, mimo mene. Kljub temu nelagodju ste vztrajali do konca abonmajske kampanje ... Tako je bilo dogovorjeno z upraviteljema. Kdaj ste se dogovorili? Že decembra. Predlagal sem, naj bi zadevo izpeljali čim manj travmatično, vsekakor ne sredi abonmajske kampanje. Ali ste zadovoljni z abonmajsko kampanjo? Precej, čeprav še nimam dokončnih podatkov. Predvsem pa sem zadovoljen s prvo predstavo. Zelo dobra. Tudi v tako kritičnih razmerah je mogoče postaviti na oder zelo dobro predstavo. Z umetniškega vidika, ali zaradi odziva ljudi? Z umetniškega vidika, a tudi zato, ker se je razširil glas, da je predstava dobra. Naj omenim, da je bila nedeljska ponovitev dobro zasedena. Nedeljske ponovitve se vedno začnejo zelo točno. Če je predstava napovedana ob 16. uri, se ob 16. in eno minuto navadno začne. Preteklo nedeljo pa se je predstava začela z več kot četrturno zamudo zaradi dolge vrste pred blagajno. Pomeni, da se je razširil glas o dobri predstavi. Zadovoljni z repertoarjem? Oceniti ga bo mogoče šele ob koncu sezone. Ampak, letos vam je kljub skromnejšemu budžetu in krajši sezoni uspelo ponuditi več abonmajskih predstav in tudi povečati zasedbo igralskega kadra. Kako je bilo to sploh mogoče? Letos smo uresničili, kar smo začeli načrtovati lani. To je zmanjšati produkcijo na velikem odru, ki več stane, in povečati število predstav v mali dvorani, ki stanejo manj. V letošnji sezoni bo na velikem odru uprizorjena le ena samostojna predstava našega gledališča, Uh, ljubezen. Druga bo ko-produkcija s koprskim gledališčem, ki pa za nas ne bo finančno zelo obremenjujoča. Ostali dve produkciji bosta na malem odru, kar stane manj. Kaj pa igralec več v ansamblu? Preprosto rečeno. Stalni igralec za tako kratko sezono stane približno toliko kot gost za dve predstavi. Grobo rečeno: gost stane na mesec približno dvakrat toliko kot igralec, angažiran za celo sezono. Kakih pet tisoč evrov? Igralec za eno predstavo? Tudi več. Odvisno od igralca. Mlad igralec stane kakih pet tisoč evrov, izkušen igralec stane več. Tudi veliko več. Boris Cavazza? Z njim bi se morali šele dogovoriti. V sedanjem stanju pobožne sanje? V tej sezoni ni predvideno. Letos je -z izjemo uvodne predstave - predviden samo en gost, Radoš Bolčina za Oblomova. Koliko pa stanejo posamezne produkcije, na primer Uh ljubezen? Začetni budžet je znašal 65 tisoč evrov, kar ni dosti za tako predstavo. Uvodoma je bil predviden le en gost, nato je naneslo, da so bili trije, zato je bil strošek le malo višji. Režiser? Zaradi posebnega dogovora z Ma-gellijem lahko rečem, da nas je Paolo Ma-gelli stal manj, kot nas je stal kak slovenski režiser iz prejšnje sezone. Z vami se je dejansko zgodilo to, kar sta v svojem poročilu predvidela izvedenca Marija Marc in Renato Man-zoni: dogovorna razrešitev pogodbe. Tisto poročilo je vplivalo na izbire pooblaščencev. Koliko vas je to stalo? V kakšnem smislu? Denarnem. Ne vem ... Torej, stane me, kolikor bi zaslužil od sedaj do rednega izteka pogodbe 31. avgusta 2011. V preteklih tednih in mesecih se je veliko govorilo o vaši bajni plači. Ali je bila res tako bajna? Torej: v direktorski plači je ogromno pristojbin za neke posebne sklade, kot so na primer razna zavarovanja za bolezni ali še hujše zadeve. Če pa vas zanima moja neto plača, vam lahko povem sledeče: na začetku leta 2005 sem prejemal približno 1.600 evrov neto na mesec, na koncu leta 2009 so se moje zadnje plače sukale okrog približno 2.500 evrov na mesec. Za petnajst mesecev? Ne, za štirinajst. Potemtakem sta izvedenca Mar-čeva in Manzoni zgrešila, ko sta v poročilu pisala o petnajstih letnih plačah? V petnajsto plačo je dejansko vključen delež odpravnine, redno pa sem prejemal trinajsto in štirinajsto plačo. Kako pa je bilo z dogovorno razrešitvijo? Če bi jaz odstopil iz upravičenih razlogov, in te razloge sem imel, ker sem bil dejansko postavljen ob stran, bi imel pravico do odškodnine v višini desetih mesečnih plač, čemur pa sem se odpovedal. Pristali pa ste na ... ... na povsem simbolično odškodnino. V tiskovnem sporočilu o vaši razrešitvi je bilo zapisano, da ni izključena možnost vašega nadaljnjega sodelovanja z gledališčem. V kakšni obliki? To bomo še videli. Ob predaji poslov bom še na razpolago upraviteljema in sodelavcem, da izpeljemo do konca še odprte zadeve. Ob tem moram reči, da so me celo nekateri sodelavci, ki so mi izrekli nezaupnico, povabili, naj še sodelujem s teatrom. Kaj sedaj? Trenutno sem brezposeln. Boste zaprosili za doklado za brezposelnost? Mogoče. A prej si bom privoščil dopust. Marjan Kemperle Slovensko stalno gledališče: Uh, ljubezen kroma 1 4 Sreda' 3- februarja 2010 APrimorski r dnevnik O w o Ulica Garibaldi 9 tel. 048 1 533382 fax 0481 532958 gorica@primorski.eu GORICA - Začela se je prenova poslopja, zgrajenega leta 1876 Palačo Olivo predajajo mestu in podjetnikom V njej bodo izdajali okoljske certifikate - V park bodo premestili kip bratoma Rusjan Pokrajina pravkar začenja prenovitveni poseg v palači Olivo na Korzu Italia v Gorici, v kateri bodo uresničili središče za zagotavljanje storitev in nudenje informacij podjetnikom. Ker ima pokrajina največ pristojnosti na področju varovanja naravnega okolja, bodo v palači izdajali vse okoljske certifikate, poleg tega pa bodo podjetnike informirali tudi o prispevkih in olajšavah, ki jih lahko koristijo. »Palačo Olivo je pokrajina odkupila pred tremi leti, prenovitveni poseg bo trajal tri mesece, zaključil se bo maja; dela bo izvedlo podjetje VRC iz kraja Grua-ro pri Benetkah, skupno pa je naložba vredna 220.000 evrov,« razlaga pokrajinski odbornik Maurizio Salomoni. Palača Olivo se nahaja ob pokrajinski palači; zgrajena je na dveh nadstropjih, njena notranjost pa meri 320 kvadratnih metrov. Pritličje je tlakovano z marmornatimi ploščicami, prvo in drugo nadstropje pa s parketom, ki ga bodo morali odstraniti. Na drugem nadstropju bodo podrli nekaj notranjih zidov, tako da bodo uresničili tri pisarniške sobe, med katerimi bo ena vključevala zasteklenelo teraso, ki gleda na Korzo. Palačo bodo povezali na kurilnico sosednjega sedeža pokrajine, uresničili pa bodo tudi telematsko in računalniško povezavo. »Razporeditev notranjih prostorov palače Olivo bomo preuredili, tako da bodo bolj funkcionalni pisarniškemu delu. Vsekakor bomo ohranili glavne značilnosti palače, sploh pa smo za prenovitveni poseg pridobili soglasje spomeniškega varstva,« pravi Lara Carlot, funkcionarka pokrajinskega urada za javna dela in mobilnost, in pojasnjuje, da je poslopje leta 1876 zgradil Michele Furlani. Od leta 1890 dalje je palača imela drugih enajst lastnikov, med katerimi so bili Giuno Hu-guenin, Lidy Esch Pistorius, Hekene Kopfinger Trebbienau Ledohiuska, od leta 1918 naprej pa Eugen Rayer. Leta 1972 sta palačo kupila zakonca Basilio Primozic in Carmela Olivo, ki je umrla 21. avgusta leta 2003. Poslopje so zatem podedovali Sergio, Pietro in Paolo Olivo, ki so palačo prodali pokrajini za 980.000 evrov. Za palačo se nahaja park, ki meri 930 kvadratnih metrov. Na pokrajini razmišljajo, da bi ga odprli javnosti in nanj postavili nekaj igral za otroke. Med drugim bodo v park premestili tudi kip bratov Rusjan, ki trenutno stoji pred pokrajinsko palačo. Pokrajina je po drugi strani pravkar zaključila gradbeni poseg v Ulici Randac-cio; pred poslopjem, v katerem znanstveni licej Duca Degli Abruzzi ima svoj bie-nij, so zgradili parkirišče. »Gradnja parkirišča nas je stala 112.000 evrov. Parkirnih mest za učno in neučno osebje bo enaindvajset, dve pa bosta namenjeni osebam s posebnimi potrebami. Poleg tega v parkirišču sta tudi stojalo za kolesa dijakov in prostor za skuterje,« pravi Salomoni in pojasnjuje, da se je znanstveni licej vselil v poslopje v Ulici Randaccio pred tremi leti. Pred tem so bili od leta 2004 naprej v pritličju stavbe uradi Videmske univerze, leta Pročelje palače Olivo (desno); v njenem parku je tudi steklena topla greda (levo) 1989 pa so vanjo začasno vselili pribežni-ke iz Albanije. V povojnem obdobju tja do osemdesetih let prejšnjega stoletja so bile v poslopju slovenske šole. Tik ob prenovljeni stavbi, v kateri je po novem znanstveni licej, je še eno poslopje v lasti pokrajine, ki je že kakih dvajset let zaprto. Po besedah odbornika zaenkrat ne razmišljajo o njegovi prenovi, saj bi bil za oživitev stavbe potreben korenit poseg, ki bi seveda kar nekaj stal. (dr) NOVA GORICA Bo konzorcij rešil propada vilo Rafut? Usoda vile Rafut na pobočju Kostanjevice ostaja neznana. Kot smo obširno poročali, na ministrstvu za visoko šolstvo razmišljajo o prodaji ali oddaji v dolgoročni najem, saj bi bila obnova predraga. Medtem pa vila goriškega arhitekta Antonia La-sciaca, ki je danes prazna, s parkom vred nezadržno propada. Vila v neoislamskem slogu predstavlja enega izmed najbolj privlačnih in edinstvenih arhitekturnih zakladov Goriške, zato pa njeni prodaji na Goriškem nasprotujejo. Direktor Regijske razvojne agencije za severno Primorsko Črtomir Špacapan je predlagal ustanovitev konzorcija, ki bi vilo vzela v zakup ali dolgoletni najem in jo obnovila. »Denar za obnovo bomo iskali preko evropskih razpisov. Prijavili bi se lahko tudi na razpis kulturnega ministrstva za obnovo kulturne dediščine, saj je gradbeno dovoljenje za obnovo še vedno veljavno,« pravi Špa-capan. Z deli bo treba pohiteti, zato da se zajezi škoda zaradi propadanja, po obnovi pa naj bi bili v vili prostori za raziskovalno dejavnost, lahko pa bi se vanjo preselil celo rektorat novogori-ške univerze. »Pomembno je le, da vile ne bi prodali na trgu, saj bi jo lahko kupil kakšen zasebnik in v njej uredil svoje domovanje. Za kaj takega sta vila in edinstven park ob njej preveč pomembna,« opozarja Špacapan, ki trdi, da mora imeti novogoriška mestna občina predkupno pravico. GORICA - Včeraj popoldne na križišču med ulicama Sauro in Filzi S sodišča padel omet Z žerjavom posredovali gasilci, redarji zaprli del pločnika - Omet se kruši tudi s stanovanjske hiše nasproti nadškofije Z goriške sodne palače se je včeraj kru-šil omet; črepinje so padle na pločnik na vogalu med ulicama Sauro in Filzi, k sreči pa niso nikogar poškodovale. V popoldanskih urah so na kraju posredovali gasilci, ki so se z žerjavom povzpeli do strehe palače in z zidov odstranili še nekaj ometa, ki bi drugače ogrozil mimoidoče. Poseg gasilcev je oviral promet skozi križišče, tako da so vozila usmerjali mestni redarji, ki so tudi zaprli prehod na delu pločnika, na katerega je s poslopja padel omet. Sodna palača iz habsburškega časa je sicer arhitektonsko dragocena, a je dotrajana in krvavo potrebna prenove, do nje pa po vsej verjetnosti v bližnji prihodnosti ne bo prišlo. Omet se je v prejšnjih dneh krušil tudi s pročelja stanovanjske hiše, na vogalu med Travnikom in Ulico Bellinzona, nasproti nadškofije. Poslopje, ki je v zgornjih nadstropjih prazno in zanemarjeno, je zgrajeno iz peščenjaka, ki ga je zob časa že dodobra načel, tako da se je zaradi infiltracij vode in nizkih temperatur začel krušiti. Gasilci z žerjavom pod kupolo sodne palače Pešcem prepovedana hoja ob poslopju na Travniku Obnovitvena dela na palači Attems-Petzenstein na Kornu v Gorici, kjer imajo sedež Pokrajinski muzeji in kjer potekajo najbolj odmevne goriške razstave bumbaca PALAČA ATTEMS-PETZENSTEIN V GORICI Pri koncu restavriranje kipov V okviru prenovitvenega posega na palači Attems-Petzenstein v Gorici je v zaključni fazi restavriranje kipov na pročelju poslopja, ki je bilo zgrajeno leta 1751 in ga bodo obnavljali do konca letošnjega leta. Kipi, ki upodabljajo mitološke bogove, njihov avtor pa je neznan, doslej še niso bili restavrirani, palačo pa so že obnovili po prvi svetovni vojni. Poslopje je tedaj poškodovalo bombardiranje, k sreči pa ga ni zajel noben požar, tako da je bila škoda omejena. Leta 2004 so prenovili pritličje, slavnostno dvorano in del prvega nadstropja, sedaj pa obnavljajo ostali del prvega nadstropja in celotno podstrešje. V obnovljenem delu palače bodo uredili in posodobili razstavne prostore, na podstrešju pa bodo uradi, kustodiati, depoji in fototeka. V okviru posega bodo prenovili in izolirali tudi streho, uresničili bodo novo električno in vodno napeljavo ter novo ogrevanje. Med potekom gradbenega posega so začasne depoje uredili v pritličju in v že obnovljenem delu prvega nadstropja; vanje so shranili likovna dela in eksponate, ki bodo po zaključku prenovitvenih del na ogled v pinakote-ki in v razstavnih prostorih. Obnova palače Attems-Petzenstein bo pokrajino stala 2.639.000 evrov; med njenim potekom so pisarne in upravo Pokrajinskih muzejev preselili v grajsko naselje. / GORIŠKI PROSTOR Sreda, 3. februarja 2010 15 GORICA - Predavanje o darovanju organov Tudi po smrti rešujejo življenja Delovanje združenja ADO višješolcem predstavil Karlo Mucci Karlo Mucci nagovarja dijake (levo); udeleženci predavanja bumbaca Na tehničnem polu Cankar-Zois-Vega v Gorici je v četrtek v okviru pouka zdravstvene vzgoje potekalo predavanje o presajanju organov, ki ga je vodil profesor Karlo Mucci, predsednik sekcije združenja ADO Ronke-Trzič. Poročilo s predavanja so napisale dijakinje Noemi Cuzzucoli, Enrica Gab-bana, Katja Leon in Daniela Vizintin. PREŠERNOV DAN Proslava bo v Tržiču Na voljo zastonjska vabila Tudi Slovenci v Italiji proslavljamo dan slovenske kulture. Letošnja novost je predvsem ena sama osrednja prireditev, in sicer v soboto, 6. februarja, ob 20. uri v tržiškem občinskem gledališču. Potekala bo v znamenju mladostne ustvarjalnosti in jo skupaj prirejajo kulturne ustanove Slovencev v Italiji pod pokroviteljstvom Slovenske kulturno-gospodarske zveze, Sveta slovenskih organizacij in občine Tržič. Umetniški program bo oblikovala gledališka šola Studio Art pod mentorstvom Maje Lapornik. Z glasbo, gibom in besedo bodo nastopajoči navezali tržiško morje na Prešernovo Vrbo, Lapornikova pa je v besedilo vključila tudi verze domačih pesnikov. Novosti ni še konec: na letošnji proslavi bodo tudi podelili nagrade zaslužnim kulturnikom. Vstop bo z zastonjskimi vabili, ki so na voljo v Katoliški knjigarni v Gorici, v Tržaški knjigarni v Trstu in na sedežu društva Ivan Trinko v Čedadu. Združenje darovalcev organov ADO so v naši deželi ustanovili leta 1976 v Vidmu in združuje tako sorodnike bolnikov kot tudi osebe, ki bi v primeru smrti z darovanjem organov rade pomagale preživeti sočloveku. Zgodovina presajanja organov sega v leto 1954, ko je v Bostonu ekipi zdravnikov prvič uspelo presajanje ledvic ži- vega darovalca med dvojčkoma. Leta 1963 so presadila prva jetra, leta 1967 pa je ves svet obkrožila novica o presaditvi človeškega srca. To je uspelo kirurgu Christianu Barnardu v Južnoafriški republiki. Karlo Mucci je med predavanjem poudaril, da danes ob vsem napredku medicine in medicinske tehnologije še vedno nimamo zdravil in pripomočkov, s katerimi bi lahko pomagali nekaterim bolnikom. Ze dolgo pa vemo, da lahko nekateri deli telesa umrlega človeka dobro nadomestijo okvarjeni organ ali tkivo. Možganska smrt je dokončno oziroma nepovratno prenehanje delovanja celotnih možganov. Nepopravljivo okvaro možganov ugotavlja komisija zdravnikov specialistov s kliničnimi testi in instrumentalnimi postopki. Po ugotovljeni možganski smrti mora zdravnik opustiti vsako vzdrževanje preostalih organov. V primeru pa, da obstaja možnost, da bi pokojnik postal darovalec, zdravnik sme nadaljevati z vzdrževanjem organov zato, da ohrani njihovo delovanje za morebitni odvzem in presaditev. Vsi se zavedamo, da sta darovanje in presajanje organov občutljivi in zapleteni temi, saj imajo poleg ožjih zdravstvenih elementov pomembno vlogo tudi različna etična izhodišča. Vsi se moramo zavedati, predvsem mladi, da z darovanjem organov ali tkiv po smrti lahko rešimo življenje na smrt bolnemu srčnemu, pljučnemu bolniku ali bolniku z odpovedjo jeter, za katerega medicina nima več druge rešitve. Z odločitvijo za darovanje pomagamo ledvičnemu bolniku, ki je bil vezan na aparat, da spet »svobodno« zaživi. Darovanje roženice lahko za nekoga pomeni, da se mu bo ponovno povrnil vid. Z večjim informiranjem javnosti, da je tudi po smrti mogoče nekomu rešiti življenje, bi lahko zmanjšali problem pomanjkanja darovalcev. »Darovanje organov pomeni razširitev odgovornosti človeka preko tradicionalnega pojmovanja pomoči sočloveku in predstavlja pomembno razsežnost družbene odgovornosti - torej obnašanja, ki se mu zaradi medsebojne odvisnosti ne moremo izogibati. Darovanje organov je ena najbolj etičnih oblik odgovornosti posameznika do soljudi. Odločitev posameznika za darovanje organov je odraz njegovih vrednot in odnosa do soljudi,« je svoje predavanje zaključil Karlo Mucci. SOVODNJE - Na osnovni šoli Beneške šeme naznanile prihod pustnega časa Pustno vzdušje v sovodenjski osnovni šoli Na osnovni šoli Petra Buktoviča -Domna v Sovodnjah je bilo prejšnjo sredo vzdušje že povsem pustno. Sovodenjske in vrhovske osnovnošolce ter otroke zadnjega letnika sovodenjskega otroškega vrtca sta obiskala, tokrat že drugič, Marina Cernetig in Giovanni Koren. Dobrodošla gosta s svojim dragocenim doprinosom omogočata izvajanje projekta »Spoznavajmo Benečijo«, ki poteka v tem šolskem letu in čigar pobudnica je Zveza slovenskih kulturnih društev. Učenci so doslej nabrali že precej izkušenj in znanja o Benečiji. Z veseljem so pozdravili prihod beneških pustnih šem, ki so zaživele, ko so učitelji oblekli kostume in si nadeli značilne pisane klobuke, ki sta jih gosta prinesla s sabo. Improvizirani pustni sprevod je vodil živobarvni Pust, ki vedno stoji na čelu. Njegov prihod pomeni začetek pu-stovanja. Za njim je v beli obleki skakal in z zvonci na hrbtu rožljal Blumar s Črnega Var-ha. Skupina neutrudljivih Blumarjev se vsako letu v lihem številu spusti v obredni pustni tek okrog vasi. Ničesar ne nabirajo. Pisani trakci njihovih skrbno izdelanih pokrival naznanjajo prihod pomladi; spomi- bumbaca njajo na cvetje in plodove. Blumarji ne mirujejo. Ko so utrujeni, se naslonijo na palico in skačejo na mestu, da se glas zvoncev le ne prekine. Na koncu se je predstavila še »ta lepa« maska. Tovrstne maske v nasprotju s »ta grdimi« nosijo živahne klobučke okrašene s cvetjem in trakovi. Ravno takšen klobuk si bodo učenci s pomočjo učiteljev v prihodnjih tednih izdelali. Dela so se že lotili. Začeli so s striženjem papirnatih trakov za »rep«, ki bo visel s klobuka. Šola se je spremenila v pravo delavnico, kjer poleg izdelkov nastajajo tudi prijetno vzdušje, dobra volja in navdušenje za skupinsko delo. Otroci so pozorno sledili razlagam in predvajanju diapozitivov. Spoznali so, da se pustni običaji v Nadiških dolinah razlikujejo od vasi do vasi. Za vse pa so značilni živobarvnost, uporaba starih obrabljenih oblek in blaga, ročna izdelava pokrival, obutve in rekvizitov, uporaba preprostih materialov, kot so les, papir, rastlinska stebla in pločevina. Naslednje srečanje v okviru projekta bo otroke popeljalo iz Benečije v Rezijo. Svoja obzorja bodo širili v plesni delavnici. GABRJE - Pri društvu Skala poteka gradnja pustnega voza Gabrci preživeli pandemijo Kako jim je to uspelo, bo znano na sovodenjskem sprevodu - Pustni mojstri iz Sovodenj že barvajo svoj voz Gabrski pustni mojstri na delu bumbaca Sovodenjci so se že lotili barvanja svojega voza bumbaca Gabrski pustarji so brez večjih težav preživeli pandemsko gripo, pred katero je do pred nekaj meseci po vsem svetu vladal preplah. Kako jim je to uspelo, bo znano na pustnem sprevodu društva Karnival, ki bo v nedeljo, 14. februarja, v Sovodnjah. Na sedežu kulturnega društva Skala je v teh dneh v polnem teku gradnja pustnega voza. Pustni mojstri so povedali, da z delom malce zamujajo, vsekakor pa so zagotovili, da bo do pusta vse nared. Gabrci se bodo s svojim vozem odpeljali na pustni sprevod v Gorico, ki bo že v nedeljo, 7. februarja, zatem bodo kot skupina korakali še po Ronkah v soboto, 13. februarja. Ob vozu bo skupno okrog šestdeset maškar, pri čemer se bo Gabrcem pridružili tudi nekaj pustnih navdušencev iz Rupe, s Peči in iz drugih krajev. Gradnja pustnega vozu poteka s polno paro tudi v Sovodnjah. Člani tamkajšnjega kulturnega društva so strukturo voza že dogradili, tako da je v teh dneh v polnem teku barvanje. več fotografi na WWW.primorski.eu 1 6 Sreda, 3. februarja 2010 GORIŠKI PROSTOR / NOVA GORICA - »Bitka« za regionalizacijo Slovenije Pahor: Od 3 do 8 pokrajin Brulc: Nikakor manj kot 8 Z odgovorom predsednika vlade nezadovoljni tudi v šestih krajevnih društvih Nesreča med krožiš«^ V Tržiču skozi okno v bar Neznani tatovi so v noči s ponedeljka na včerajšnji dan vlomili v bar Nazio-nale v Ulici Duca d'Aosta v Tržiču. S silo so odprli napravo za igranje po-kerja in iz nje ukradli nekaj sto evrov, seveda pa je veliko večja gmotna škoda, ki so jo pustili za sabo. Prejšnji teden so tatovi obiskali vilo v Ulici Te-renziana. Ukradli so celo plačo, ki jo lastnik vile še isti dan dvignil v banki. »Zagotavljam vam, da bodo ob sprejemanju rešitev na tehtnici prednosti in slabosti posameznih predlogov skupaj z vašimi argumenti.« Tako je v odgovoru na pismo, ki so mu ga prejšnji teden poslali predstavniki šestih društev in civilnih iniciativ na Goriškem, zapisal predsednik slovenske vlade Borut Pahor. Kot smo poročali, so predstavniki Društva humanistov Goriške, Društva Krea, Foruma za Goriško, Goriškega društva za kakovost bivanja, Območnega združenja borcev za vrednote NOB Nova Gorica in TIGR Goriške Pahorja opozorili, da bi morala država slediti konceptu policentričnega razvoja Slovenije in s tem zadržati poseljenost in razvitost slovenskega ozemlja v osrčju Evrope. Liberali-stični koncept razvoja velike Ljubljane, ki naj bi mu sledila sedanja vlada, in ki dopušča še razvoj dveh do petih malih Ljubljan, so ocenili kot zgrešen. Predsednik vlade se je podpisnikom pisma uvodoma zahvalil za načelno mnenje o regionalizaciji Slovenije in položaju, ki naj bi ga severna Primorska v tem okviru zavzemala.V nadaljevanju je pojasnil, da sta regionalizacija in decentralizacija države del koalicijskega sporazuma strank vladne koalicije, in da je glede na pomembnost tega projekta in daljnosežne posledice odločitve ustanovil tudi Strateški svet za decentralizacijo in regionalizacijo. Ta je že predlagal strokovne usmeritve in predloge na področju decentralizacije Slovenije in svetoval pri oblikovanju ključnih odločitev. Pahor je poudaril tudi, da minister, odgovoren za lokalno samoupravo in regionalno politiko, Henrik Gjerkeš, sedaj usklajuje predloge pokrajinskih zakonov s parlamentarnimi strankami, ko bo dosežen ustrezen konsenz, pa bo vlada predlagala sprejem zakonodaje v državni zbor. Pahor je v odgovoru zapisal tudi, da je na podlagi priporočil, ki jih je vlada prejela s strani strokovne javnosti, čemur je bila namenjena večja pozornost kot v preteklosti, pripravljen nov predlog pokrajinske zakonodaje, ki predvideva postopen prenos nalog na pokrajine in delitev Slovenije na večje pokrajine. »Vlada je naklonjena konceptu večjih pokrajin, ki naj bi Slovenijo razdelil na od tri do največ osem pokrajin. Odločitev o številu pokrajin še ni bila sprejeta. Odvisna bo od stališča političnih strank ter tudi odziva strokovne in druge zainteresirane javnosti, kamor sodi tudi vaše odprto pismo,« je še odgovoril Pahor in dodal, da bodo v skladu z določili ustave v proces vključene tudi občine, kar bo pomenilo možnost obravnave in ovrednotenja vseh interesov ter prednosti in slabosti predlogov. »Nekaj dni bomo počakali, da se med društvi uskladimo glede pripomb, potem pa bomo predsedniku vlade poslali uradni odgovor,« je v imenu Foruma za Goriško povedal Andrej Malnič in izrazil prepričanje, da predsednik vlade v odgovoru ni povedal nič novega. »Nikakor ne pristajam na to, da bi bila Goriška priključena k primorski pokrajini, saj je severna Primorska dovolj organizirana, razvita in močna, da lahko preživi sama brez južne Primorske,« pa je včeraj popoldne povedal novogoriški župan in poslanec Mirko Brulc, ki smo ga zmotili sredi obveznosti v državnem zboru. Pojasnil je še, da bo treba za dosego tega cilja vložiti veliko truda tudi v delo na terenu, saj je treba prepričati tudi ostale župane in poslance v parlamentu, ki imajo drugačno prepričanje. »Vsekakor sem prepričan, da ta projekt ne bo šel skozi, če v Sloveniji ne bo najmanj osem ali pa 12 regij,« je sklenil novogoriški župan Mirko Brulc. Nace Novak GORICA - Objavili podatke o plačah upraviteljev Romoliju za županovanje 3.656 evrov mesečno Najmanj - 1.168 evrov - prejema odbornik za okolje Del Sordi Goriški župan Ettore Romoli prejema 3.656 evrov neto mesečne plače, Francesco Del Sordi pa med občinskimi odborniki ima najnižjo plačo, ki znaša 1.168 evrov. Goriška občina je posredovala javnosti podatke o plačah upraviteljev, saj tako določajo zakonske norme o transparentnosti javnih uprav. V kratkem bodo podatki na razpolago tudi na spletni strani občine. Isto naj bi veljalo tudi za ostale javne uprave. Odborniki in župan so na zadnjem zasedanju dodelili proračunski denar za izplačilo plač za letošnje leto. Tako je bilo 363.000 evrov namenjenih za plače, ki jih bodo prejeli župan in odborniki, poleg njih pa še predsednik občinskega sveta Rinaldo Roldo. Dalje je bilo 100.000 evrov namenjenih za sejnine, ki jih bodo izplačali občinskim svetnikom, 15.000 evrov bo šlo za udeležbo občinskih svetnikov na zasedanjih občinskih komisij, 34.560 evrov za honorarje predsednikov rajonskih svetnikov, 20.000 evrov za žetone, ki jih prejemajo rajonski svetniki, 5.000 evrov pa za izplačilo socialne doklade za javne upravitelje. Z odredbo občinskega odbora so določili, da bo predsednik občinskega sveta prejemal 1.768 evrov bruto mesečno, občinski svetniki pa 104 evre bruto za prisotnost na vsakem zasedanju občinskega sveta. Predsedniki rajonskih svetov bodo dalje prejemali mesečno plačo 288 evrov bruto, žeton, ki ga bodo rajonski svetniki prejemali za prisotnost na zasedanjih, pa bo veljal 18 evrov bruto. Po drugi strani so za upravitelje znani tudi neto zneski, ki jih bodo prejemali med letošnjim letom. Župan bo vsak mesec prejel 3.656 evrov, odborniki pa - Fabio Gentile 1.314 evrov, Dario Baresi 2.150 evrov, Stefano Ceretta 2.150 evrov, Sergio Cosma 1.846 evrov, Antonio Deve-tag 2.150 evrov, Silvana Romano 2.150 evrov, Francesco Del Sordi 1.168 evrov in Guido Germano Pettarin 1.501 evro. Razlike v zneskih, ki jih prejemajo odborniki, so odvisni od izplačil davka Ir-pef. Poleg tega odbornikom, ki opravljajo svobodni poklic, pripada dodatnih 1.010 evrov bruto na mesec, do katerih nimajo pravice odborniki, ki so v odvisnem delovnem razmerju. NOVA GORICA - Skrivali so jih na sebi Tolpa treh mladoletnikov v Qlandii kradla oblačila V ponedeljek dopoldne je skupina treh mladoletnih predrznežev iz okolice Vipave, dve punci, stari 16 in 17 let, ter fant, star 15 let, v novogoriškem nakupovalnem centru Qlandia kradla različno blago. V štirih trgovinah, ki so jih obiskali, so se osredotočili predvsem na oblačila. Trije predrzneži so se v vsaki od trgovin, v katero so vstopili, najprej malo razgledali, potem pa z izborom oblačil - zanimale so jih predvsem usnjene jakne in različne majice - odšli v kabine. Tam so odstranili magnetne zaščite in etikete, oblačila pa so skrili pod tista, ki so jih imeli na sebi oziroma v torbo. Pri enem od takih poskusov je trgovka fanta zadržala pri blagajni in ugotovila, da ima pod svojimi oblačili skrite ukradene majice. Punci sta trgovino hitro zapustili in ukradeno blago odvrgli v koš za odpadke v sanitarnih prostorih. Pobeg pa jim ni uspel. Zoper vse tri so novogoriški policisti napisali kazenske ovadbe. (nn) V Ronkah je včeraj prišlo do prometne nesreče na cesti, ki povezuje kroži-šči pred letališčem oz. pred vhodom v vas. Temnopolti moški je iz nepojasnjenih razlogov izgubil nadzor nad svojim avtomobilom, ki je trčil v obcestno ograjo in se prevrnil na streho. Voznik k sreči ni utrpel poškodb. Mussolinijev sin v Doberdobu V Modra's galeriji društva Jezero v Doberdobu bodo drevi ob 20.30 predvajali film »Vincere«, ki ga je režiser Marco Bel-locchio posvetil manj znanemu poglavju v življenju Benita Mussolinija; gre namreč za tragično zgodbo o Mussolinijevem sinu, ki ga je fašistični vodja skrival v norišnici vse do njegove zgodnje smrti. Njegova mati Ida Dalser, sicer avstro-ogrskega rodu, je bila medicinska sestra ravno tako v norišnicah v bližini Trenta in Benetk, kjer je umrla, menda leta 1937. Včlanjevanje v VZPI-ANPI Doberdobska sekcija VZPI-ANPI Jože Srebrnič prireja družabnost ob podelitvi članskih izkaznic, ki bo v petek, 5. februarja, ob 16. uri v kmečkem turizmu Pri Kukuku v Doberdobu. Na srečanju bodo dobrodošli člani in sploh vsi tisti, še posebno mladi, ki bi se radi vključili v združenje. V objemu gora in Soče V galeriji Frnaža v Novi Gorici bo jutri ob 18. uri odprtje razstave slik Ivana Jelinčiča z naslovom V objemu gora in Soče. Avtor, ki prihaja iz Soče v Trenti, je slikar samouk, pa tudi kmet, gozdar, ovčerejec in gospodar na turistični kmetiji. (nn) Knjiga o nepopolnem fašistu V večnamenskem središču v Červinjanu bodo danes ob 18. uri predstavili knjigo »Un fascista imperfetto. Enrico Paolo Salem podesta ebreo di Trieste«. Z avtorko Silvio Bon in tajnikom centra Gasparini Dariom Mattiussijem se bo pogovarjala novinarka Erika Jazbar. AJDOVŠČINA Zahtevajo v v - zaščito proti burji »Dejstvo je, da je bilo projektiranje in gradnja hitre ceste Razdrto-Ajdovšči-na brez zaščite proti burji nestrokovno delo in povzroča gospodarsko škodo. Zahtevamo, da se takoj pristopi k razčiščenju in odpravi škodljivih napak te investicije,« se glasi zahteva, ki so jo sprejeli občinski svetniki občine Ajdovščina na svoji redni seji 28. januarja. Zahtevali so tudi, da ministrstvo za promet v roku 30 dni javno navede odgovorne osebe investitorja, nadzora in projektiranja hitre ceste Razdrto-Ajdovščina brez zaščite proti burji in zoper njih ustrezno ukrepa. Od ministra za promet Patricka Vlačiča pričakujejo, da bo poskrbel za to, da ministrstvo takoj naroči projektiranje zaščite proti burji na odseku hitre ceste in da se čim prej oziroma najkasneje čez tri mesece začne z njeno izgradnjo ter zaključi v roku šestih mesecev, kar pomeni pred prihodnjo zimo. Ajdovski občinski svetniki zahtevajo tudi, da se pri izbiri projektanta vključijo strokovnjaki, ki z referencami dokazujejo, da strokovno obvladajo zaščito pred burjo. »Hočemo vedeti, ali ta vlada, ki ima predsednika in prometnega ministra iz Primorske, razume nujnost zaščite pred burjo in ali je pripravljena za to uporabiti svojo moč in oblast,« pravi tamkajšnji župan, Marjan Poljšak. Prevozniki na Vipavskem ocenjujejo, da bi lahko škodo zaradi tega, ker je cesta zaradi burje prepogosto zaprta, merili že v milijonih evrov. (nn) NOVA GORICA - Na Prešernov dan bo Kulturni dom praznoval svoj jubilej Tri desetletja kulture Na ponedeljkovi proslavi s koncertom komornega orkestra Slovenske filharmonije bo govoril Milan Kučan Letošnji 8. februar bo za vse delavce in obiskovalce Kulturnega doma Nova Gorica še posebej svečan, saj bo ustanova, ki je pomembno zaznamovala kulturno-umetniško dogajanje na Goriškem in v širšem slovenskem prostoru, prav na slovenski kulturni praznik praznovala 30-letnico delovanja. Že od samega začetka je ugled takrat moderne kulturne ustanove, ki se je zavezala, da bo skrbela za umetniško-kulturni razvoj najbolj zahodnega dela slovenske države na občut- Pročelje novogoriškega Kulturnega doma (levo) in njegova gradnja (desno) fotok.d. ljivem stičišču različnih kultur, naraščal. Kmalu se je uveljavila kot pomembno koncertno središče v lokalnem, širše slovenskem in mednarodnem prostoru. V treh desetletjih delovanja je novo-goriški Kulturni dom gostil številne mednarodno uveljavljene umetnike. Ker je ena najpomembnejših vlog Kulturnega doma vzgojno-izobraževalna, poleg koncertnega abonmaja vsako leto pripravijo tudi druge uveljavljene cikle, namenjene predvsem mladim. Izpostaviti velja vsaj Glasbo z vrtov svetega Frančiška, ki daje priložnost za predstavitev goriškim glasbenikom z obeh strani meje ter koncerte in prireditve Glasbene mladine Slovenije, ki širijo glasbena obzorja mladim v vrtcih, osnovnih in srednjih šolah na Goriškem. Z leti je Kulturni dom svojo dejavnost z glasbenega področja razširil tudi na polje likovne in filmske umetnosti. Tako pod njegovim okriljem že od leta 2000 deluje Mestna galerija Nova Gorica. V njej se poleg redne razstavne dejavnosti, usmerjene predvsem v prikaz sodobne vizualne umetnosti, odvijajo tudi številna predavanja in predstavitve ter likovne ustvarjalnice za najmlajše. Galerijski prostor pod novogoriškim gledališčem je že od vsega začetka tudi prizorišče mednarodnega festivala novomedijske umetnosti Pixxelpoint. Novogoriški kulturni dom je tudi edini, ki v novogoriškem filmskem mrtvilu še vztraja s filmskimi projekcijami. V počastitev 30-letnice delovanja bo v ponedeljek, 8. februarja ob 20. uri v veliki dvorani novogoriškega Kulturnega doma na sporedu svečani dogodek, na katerem bo kot slavnostni govornik zbrane nagovoril nekdanji predsednik Republike Slovenije in častni občan novogoriške mestne občine Milan Kučan. Sledil bo slavnostni koncert Komornega orkestra Slovenske filharmonije ob spremljavi violinistke Mihaele Brecelj, ki bosta izvajala dela Marija Kogoja, WA. Mozarta in Leoša Janačka. (nn) / GORIŠKI PROSTOR Sreda, 3. februarja 2010 17 GORICA - Napovedi odbornika za kulturo Teater s tisoč abonenti, v mesto se vrača Sgarbi Sezona mestnega gledališča Verdi se je začela pod vtisom 20-odstotnega upada abonentov. »To je posledica splošne krize, hkrati pa tudi zamud v abonmajski kampanji, zaradi česar so naše potencialne abonente pritegnili teatri v Krminu, Tržiču in zlasti Gradišču, ki je bila nova pridobitev,« je včeraj povedal občinski odbornik Antonio Devetag in naznanil, da pa so nadoknadili z novimi abonmajskimi formulami, ki omogočajo ogled določenega števila predstav, kar daje publiki veliko svobode. »Nazadnje smo zbrali preko tisoč abonentov, kar je vsekakor več kot lani. Po tem zgledu bomo prihodnje leto ponudili celo vrsto abonmajskih različic, tudi cenovno ugodnejših, zato da bomo privabili zlasti družine, študente in starejše ljudi,« je še dejal Devetag in napovedal konvencijo z univerzo za tretje starostno obdobje, ki bo obrodila novo kulturno ponudbo: s prihodnjim letom se bodo v deželni avditorij vrnila srečanja z avtorji, ki so pred deset in več leti že bila utečena in odmevna. Devetag pa je ponosno napovedal tudi petkov Vittorio Sgarbi kroma spektakel »Lezioni di arte e di vita« z Vittoriom Sgar-bijem (ob 20.45 v avditoriju, vstopnina 10 evrov in znižana 5 evrov, predprodaja pri blagajni gledališča Verdi). »To bo deželna premiera, ker nas Sgarbi ceni. Gotovo se bo znesel tudi nad arhitekturnimi pošastmi v Gorici, na primer nad palačo Inpsa na Travniku,« je še povedal Devetag. GORICA - V centru Bratuž Nagrade za mlade odre Štandrežci imajo perspektiven podmladek V okviru niza veseloiger Iskrivi smeh na ustih vseh bo jutri, 4. februarja, z začetkom ob 20. uri v Kulturnem centru Lojze Bratuž nagrajevanje natečaja Mladi oder, ki ga razpisujeta Zveza slovenske katoliške prosvete iz Gorice in Slovenska prosveta iz Trsta. Za otroške skupine bodo nagrade prejeli otroška skupina iz Štandreža za igrico »V pričakovanju sv. Miklavža« (igro je pripravila Daniela Puja), otroška dramska skupina SKPD F.B. Sedej iz Števerjana za igrici »Naočniki« in »Miklavž prihaja« (obe v režiji Kristine Cor-si), otroški pevski zbor Vrh sv. Mihaela za igrico »Evro za prijatelja« (besedilo in režija Tatjana Devetak in Luca Bru-mat), otroška skupina SKD Hrast iz Doberdoba za igrico Vika Grabovška »Kaj se skriva za velikim trebuhom?« (v režiji Mateje Černic in Marte Ferletič). V kategoriji dramskih skupin pa bo nagrajen Dramski odsek prosvetnega društva Štan-drež za komedijo Branislava Nušiča »Kaj bodo rekli ljudje ...?« in za enodejanko »Ne joči Duško«, obe v režiji Jožeta Hrovata. Po nagrajevanju bo nastopila otroška skupina društva Hrast z igrico »Kaj se skriva za velikim trebuhom?«. [13 Lekarne DEŽURNA LEKARNA V GORICI AL PONTE, Ul. don Bosco 175, tel. 048132515. DEŽURNA LEKARNA V MOŠU MORETTI, Ul. Olivers 70, tel. 048180270. DEŽURNA LEKARNA V KRMINU BRAČAN (FARO), Ul. XXIV Maggio 70, tel. 0481-60395. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU OBČINSKA 1, Ul. Aquileia 53, tel. 0481482787. DEŽURNA LEKARNA V ŠTARANCANU SAN PIETRO E PAOLO, Ul. Trieste 31, tel. 0481-481252. U Kino DANES V GORICI KINEMAX Dvorana 1: 17.00 - 18.40 »Al-vin superstar 2«; 20.10 - 22.10 »La prima cosa bella«. Dvorana 2: 18.00 - 21.00 »Baciami an-cora«. Dvorana 3: 17.30 - 20.00 - 22.00 »Tra le nuvole«. DANES V TRŽIČU KINEMAX Dvorana 1: 17.00 - 19.40 -22.20 »Baciami ancora«. Dvorana 2: 15.45 - 18.45 - 21.45 »Avatar« (digital 3D). Dvorana 3: 16.45 - 18.30 - 20.15 - 22.00 »Alvin Superstar 2«. Dvorana 4: 17.30 - 20.00 - 22.00 »Tra le nuvole«. Dvorana 5: 17.00 »Avatar; 20.00 - 22.10 »Nine«. ¿i Čestitke V Gorici smo se razveselili, novo kulturno delavko smo dobili. Da bo naše vrste okrepila, bo EVA še dosti mleka popila. Maši in Marinu čestitamo, EVI pa nazdravimo - Kolegi KB centra. Hip hip hura, mala Štandrka EVA je na svet pokukala! Srečnima staršema voščimo veliko neprespanih noči - vsi Peterinovi. Dobrodošla, mala EVA! Kulturni dom v Gorici, kulturna zadruga Maja, SKGZ, ŠZ Dom (Gorica) in številni goriški prijatelji se veselijo z Mašo in Marinom ter z njunima družinama ob tem lepem dogodku, prvorojenki pa kličejo 3x zdravo! H Šolske vesti VEČSTOPENJSKA ŠOLA S SLOVENSKIM UČNIM JEZIKOM V GORICI obvešča, da za učence, ki obiskujejo osnovne šole goriške večstopenjske šole, ni potreben vpis v prvi letnik nižje srednje šole Ivana Trinka, saj je vpis avtomatičen. Za učence, ki prihajajo z osnovne šole, ki pripada drugemu ravnateljstvu, je vpis na nižjo srednjo šolo obvezen. Vpisna pola bo na razpolago na ravnateljstvu, kamor je učenec namenjen, od 22. do 27. februarja, oddati pa jo je treba na ravnateljstvu, od koder se prepisuje, ki jo bo posredovalo naprej izbrani šoli. SREČANJE S STARŠI, ki bodo vpisali otroke v nižjo srednjo šolo Ivana Trin-ka v Gorici, bo potekalo v petek, 12. februarja, ob 17. uri v prostorih ravna- teljstva večstopenjske šole s slovenskim učnim jezikom v Gorici v ul. dei Gra-bizio, 38 v Gorici. VEČSTOPENJSKA ŠOLA S SLOVENSKIM UČNIM JEZIKOM V GORICI sporoča, da bodo vpisovanja v vrtce in osnovne šole sprejemali med 22. in 27. februarjem na ravnateljstvu v Ulici Grabizio v Gorici med 8.30 in 12.30 ter v torek, 23. februarja in v sredo, 24. februarja, med 15. in 17. uro. DNEVI ODPRTIH VRAT za osnovne šole Večstopenjske šole s slovenskim učnim jezikom v Gorici: Fran Erjavec v Štandrežu danes, 3. februarja, med 8.45 in 10.15. PREDSTAVITVE ŠOLSKE PONUDBE za osnovne šole Večstopenjske šole s slovenskim učnim jezikom v Gorici: Fran Erjavec v Štandrežu danes, 3. februarja, ob 17.30. SREČANJE S STARŠI, ki bodo vpisali otroke v slovensko osnovno šolo, bo v prostorih ravnateljstva večstopenjske šole v Ul. Grabizio 38 v Gorici v četrtek, 11. februarja, ob 17. uri. DNEVI ODPRTIH VRAT za otroške vrtce Večstopenjske šole s slovenskim učnim jezikom v Gorici: v Ul. Max Fabiani v Gorici danes, 3. februarja, med 10.30 in 11.30; v Pevmi v četrtek, 4. februarja, med 10.30 in 11.30; v Števerjanu v petek, 5. februarja, med 10.30 in 11.30. PREDSTAVITVE ŠOLSKE PONUDBE za otroške vrtce Večstopenjske šole s slovenskim učnim jezikom v Gorici: v Števerjanu danes, 3. februarja, ob 16. uri; v Pevmi v četrtek, 4. februarja, ob 15.30. SREČANJE S STARŠI, ki bodo vpisali otroke v slovenski vrtec, bo v prostorih ravnateljstva večstopenjske šole v Ul. Grabizio 38 v Gorici v sredo, 10. februarja, ob 17. uri. VEČSTOPENJSKA ŠOLA DOBERDOB obvešča, da bodo vpisovanja v vrtce, osnovne šole in na nižjo srednjo šolo, ki delujejo v njenem okviru, potekala od 9. do 27. februarja na ravnateljstvu v Doberdobu (od ponedeljka do četrtka med 7.45 in 9.45, ob petkih med 11. uro in 13.45, ob sobotah med 7.45 in 9.45, ob sredah tudi popoldne med 15. in 16. uro). VPISOVANJE V PRVE LETNIKE SLOVENSKIH VIŠJIH SREDNJIH ŠOL v Gorici bo potekalo med 26. februarjem in 26. marcem. Iz višješolskega središča v Ulici Puccini v Gorici sporočajo, da bodo predvidoma sredi februarja stekle pobude za informiranje dijakov in staršev, ki bodo trajale do sredine marca. RAVNATELJI osnovnih in nižjih srednjih šol na Tržaškem, Goriškem in v Benečiji sporočajo, da so lestvice suplentov izčrpane. Zato vabijo vse morebitne interesente z ustreznimi pogoji za poučevanje, da predložijo prošnje za poučevanje neposredno na posamezna ravnateljstva. SLOVENSKI DIJAŠKI DOM sprejema predvpis za šolsko leto 2010-11 do zasedbe razpoložljivih mest; informacije v upravi Dijaškega doma v Gorici in po tel. 0481-533495 v popoldanskih urah. TEČAJ UPRAVLJANJA INFORMACIJSKE VARNOSTI (60 ur) organizira socialno podjetje Ad formandum za zaposlene in brezposelne z univerzitetno diplomo in seznanja udeležence s pravnimi vidiki in predpisi informacijske varnosti, z upravljanjem omrežja in s planiranjem informacijske varnosti. Potekal bo na sedežu na Korzu Verdi 51 int. v Gorici; informacije tudi o drugih tečajih po tel. 0481-81826, info@ad-formandum.eu, www.adformandum.eu. SLOVIK IN SLOVENSKI DIJAŠKI DOM SIMON GREGORČIČ vabita k vpisu v mladinsko poletno šolo slovenskega jezika v organizaciji Centra za slovenščino kot drugi-tuji jezik (center deluje v sklopu Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani) za dijake med 13. in 17. letom starosti, ki bo potekala od 5. do 16. julija v Ljubljani. Obstaja možnost pridobitve štipendije. Prijava (in oddaja prošnje za štipendijo) do 15. marca na sedežu SLO-VIK-a; informacije na www.slovik.org, in-fo@slovik.org in tel. 0481-530412. M Izleti DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV za Goriško prireja ob dnevu žena v nedeljo, 7. marca, enodnevni izlet na grad Brdo pri Kranju za ogled gradu in kongresnega centra Evropske zveze. Sledil bo odhod v Begunje k Avseniku. Prijave sprejemajo Ivo T. (tel. 0481882024), Ema B. (tel. 0481-21361), Dragica V. (0481-882183), Marija Č. (0481390697), Rozina F. (347-1042156), Save-rij R. (0481-390688). Na račun 20 evrov. UPOKOJENCI IZ DOBERDOBA organizirajo štiridnevni avtobusni izlet od 22. do 25. aprila v Maremmo in na otoku Giglio v Toskani; informacije in vpisovanje po tel. 0481-78000 (Ivica), tel. 0481-78398 (trgovina pri Mili) in tel. 380-4203829 (Miloš) SPDG obvešča, da bo snežna tura na Snežnik (1796 m), primerna za vse planince s primerno opremo, v nedeljo 7. februarja. Okvirni čas hoje je 4-5 ur. Zborno mesto je pri Rdeči hiši ob 7. uri, do Sviščakov gredo z lastnim prevozom; informacije na boris@kinoatelje.it ali po tel. 339-7047196. NOVI GLAS vabi na osemdnevno potovanje v Romunijo od 18. do 25. maja; informacije in prijave po tel. 0481-533177 in 040-365473. Vpisovanje bo potekalo do zasedbe razpoložljivih mest oz. najkasneje do konca februarja. □ Obvestila DRUŽBA ROGOS že drugo leto organizira tečaj vrtnarjenja »Wildlife gardening« o cepljenju, ekološkem ter sona-ravnem vrtnarstvu in o strategijah za povečanje življenjske raznolikosti na lasten vrtu. Tečaj predvideva 5 predavanj, ki bodo vključila tudi nove tematike in poglabljanja ter ekskurzijo v tržaški botanični vrt. Potekala bodo od 19. ure dalje ob petkih v sprejemnem centru Gradina 19. in 26. februarja, ter 5., 12. in 19. marca. Ekskurzija bo v soboto 20. marca; informacije in vpisovanje po tel. 3334056800, inforogos@gmail.com in www.riservanaturalegradina.com. GORIŠKA KARITAS zbira pomoč za po-tresence iz karibske države Haiti; v ta namen so odprli tekoči račun pri zadružni banki iz Koprivnega, Fare in Ločnika (IBAN IT150086-2212-4010-0400-0323-364) z utemeljitvijo »Emer-genza Haiti«. Pomoč zbirajo tudi na sedežu nadškofijske Karitas na Trgu San Francesco 1 v Gorici (od ponedeljka do petka med 9. in 13. uro ter med 15. in 17.30); polog na tekoči račun daje pravico do davčnega odbitka. POSOŠKI PUST: v Gorici bo sprevod vozov startal s Verdijevega korza v nedeljo, 7. februarja, ob 14. uri; v Sovodnjah v nedeljo, 14. februarja, ob 14.30, sledil bo od 17.30 dalje ples s skupino The Maff; v Tržiču bo »poročni« pustni sprevod startal ob 9. uri iz Ul. Mazzini s prihodom na trg Republike ob 12. uri in sprevodom vozov od 14. ure dalje. RIBIŠKI ZAVOD FJK - GORIŠKI OKOLIŠ ŠT. 1 obvešča, da bo čistilna akcija na levem bregu reke Soče (od državne meje do pevmskega mosta) v nedeljo, 7. februarja, z zbirališčem ob 8.30 na parkirišču pevmskega parka. NA SEDEŽU FURLANSKEGA FILOLO-ŠKEGA DRUŠTVA v Ul. Bellini 3 v Gorici prirejajo brezplačni tečaj furlanskega jezika in kulture s ponedeljkom, 8. februarja, med 18. in 20. uro (skupno 24 ur); informacije po tel. 0481533849, gorizia@filologicafriulana.it. OBČINSKA KNJIŽNICA SOVODNJE vabi na lutkovno pravljico Olgica in mavrica - poetična lutkovna igra o iskanju sreče v produkciji SSG, ki bo v prostorih knjižnice v Sovodnjah, Prvomajska 81 v ponedeljek, 8. februarja, ob 17. uri; prost vstop, zaže-ljena je predhodna najava po tel. 0481-882001 ali 0481-882721. ZDRUŽENJE CUORE AMICO bo izvajalo brezplačno kontrolo krvnega pritiska, holesterola in koncentracije sladkorja v krvi (na tešče) v sredo, 10. februarja, od 9. do 11. ure v župnijski dvorani na Pla-cuti (Trg Tommaseo) v Gorici. DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV za Goriško sporoča, da bo za srečanje ob Valentinovem prazniku v soboto, 13. februarja, peljal avtobus v vas Slap pri Vipavi ob 16.45 iz Doberdoba, nato s Poljan, Vrha, iz So-vodenj, Štandreža, Podgore pri športni palači, nato izpred vage pri pevm-skem mostu in s trga Medalje d'oro. Priporoča se točnost. 10. REVIJA OTROŠKIH IN MLADINSKIH PEVSKIH ZBOROV ZLATA GRLA bo potekala v soboto, 10. aprila, ob 18. uri v Kulturnem domu v Sovodnjah (revijalni del) in v nedeljo, 11. aprila, ob 17. uri v Kulturnem centru Lojze Bratuž v Gorici (tekmovalni del). PD Vrh sv. Mihaela obvešča, da bodo sprejemali prijavnice najkasneje do 10. marca po faksu 0481-882964 ali na naslov elektronske pošte pdvrhsvmihae-la@yahoo.it; informacije po tel. 3333461368 (Mirko Ferlan) ali pdvrhsvmi-haela@yahoo.it. NAVTIČNO DRUŠTVO SIDRO iz Doberdoba bo na goriški Kras prineslo prvi sejem rabljene navtične in ribiške opreme. Priprave na sejem so v polnem teku, potekal pa bo 10. in 11. aprila v prostorih doberdobskega župnišča, kjer bodo tudi spremljevalne pobude. Pri društvu pozivajo vse, ki bi radi ponudili na sejmu navtično, ribiško ali katero koli drugo opremo, ki zadeva vodne športe, da se zglasi najkasneje do 15. marca pri organizatorjih na tel. 339-4867466 (Marko Frandolič). 0 Prireditve V KNJIGARNI UBIK na Korzu Verdi 119 v Gorici (tel. 0481-538090): v četrtek, 4. februarja, ob 18. uri bo Michela Razza predstavila svojo zbirko poezij »Gior-no e notte«. DRUŽBA ROGOS v sodelovanju z društvom Hrast in s krožkom Anton Gregorčič organizira v petek, 5. februarja, ob 18. uri v centru Gradina v Doberdobu predstavitev knjige Martin Krpan: diplomat in vojščak. Prisoten bo avtor Milan Jazbec, moderator večera bo Žiga Novak, ustanovitelj Zavoda Martin Krpan. SKGZ vabi v klepetalnico Goriškega loka na srečanje z Alenko Florenin, Franco Padovan in Paolom Vizinti-nom z naslovom 3 uprave/župani: veliki izzivi! v petek, 5. februarja, ob 17.30 v čitalnici knjižnice D. Feigel v KB centru v Gorici. SLOVIK v sodelovanju s Slovenskim deželnim gospodarskim združenjem Gorica prireja v petek, 5. februarja, ob 19. uri v Tumovi dvorani KB centra v Gorici (Korzo Verdi 51) prvi seminar iz ciklusa Kriza: kako naprej? Na temo »Exit strategy« bo predaval Paolo Marizza iz podjetja Value Partners Management Consulting iz Milana. Predavanje bo v italijanščini; informacije na spletni strani www.slovik.org. V KNJIGARNI LEG na Korzu Verdi 67 v Gorici bo v petek, 5. februarja, ob 17.30 predstavitev knjige »Gorizia nascosta« Barbare Sturmar. Z avtorico se bo pogovarjal Roberto Covaz. SKRD JEZERO iz Doberdoba vabi na Prešernovo proslavo, ki bo v nedeljo, 7. februarja, ob 18. uri v društvenih prostorih. Slavnostna govornica bo Luigia Negro, predsednica kulturnega društva Rozajanski Dum iz Rezije, kulturni program bosta izpeljala narečna pesnica iz Rezije Silvana Paletti in folklorna skupina »Stu Ledi« iz Trsta. SLAVNOSTNI KONCERT ob slovenskem kulturnem prazniku in 30. obletnici Kulturnega doma Nova Gorica bo v ponedeljek, 8. februarja, ob 20. uri v Kulturnem domu v Novi Gorici. Slavnostni govornik bo Milan Kučan, program bosta oblikovala Komorni orkester Slovenske filharmonije in violinistka Mihela Brecelj. KULTURNO DRUŠTVO SABOTIN iz Štmavra prireja tradicionalno praznovanje sv. Valentina: v četrtek, 18. februarja, ob 20.30 na sedežu društva v okraju Znorišče 4 bo kulturni večer z odprtjem razstave Okno v svet. Nastopila bosta domači moški pevski zbor in komorni pevski zbor Grgar. V petek, 19. februarja, bodo v ogrevanem šotoru za zabavo v večernih urah poskrbele skupine Kanalje, Radiowave in The Maff. V soboto, 20. februarja, bo v ogrevanem šotoru ob 18. uri revija otroških pevskih zborov in ples s skupino Happy day. V nedeljo, 21. februarja, bo ob 14.30 maša v štmavrski cerkvi, sledila bo zabava v ogrevanem šotoru z briškim kvintetom Osminka. H1 Osmice KOVAČEVI za cerkvijo v Doberdobu imajo odprto ob petkih, sobotah in nedeljah; tel. 0481-78125. KUKUKOVI v Doberdobu imajo odprto ob četrtkih, petkih sobotah in nedeljah: tel. 0481-78140. PRI CIRILI v Doberdobu je odprto ob petkih, sobotah in nedeljah; tel. 048178268. L. Mali oglasi DIATONIČNO HARMONIKO Železnik B, ES, AS prodam za 1.500 evrov; tel. 3355387249. IŠČEM stare kraške kamnite stopnice; tel. 0481-882592 (v večernih urah). PRODAM svetlo in razgledno stanovanje v Štandrežu: dnevna soba, jedilnica, kuhinja, dve spalni sobi, dva balkona, shramba in garaža, cena 140.000 evrov; tel. 328-8872507. Pogrebi DANES V GORICI: 9.30, Guido Paoletti z glavnega pokopališča v cerkev v Straž-cah, sledila bo upepelitev; 9.40, An-driano Moretti iz bolnišnice Sv. Justa v cerkev Sv. Justa, sledila bo upepelitev; 11.00, Maria Macor vd. Olivo iz splošne bolnišnice v cerkev Sv. Ane in na pokopališče v Chioprisu; 11.30, Maria Cuk vd. Prandi iz splošne bolnišnice v cerkev na Placuti, sledila bo upepelitev. DANES V ŠLOVRENCU: 10.30, Vittorio Posa s pokopališča v cerkev in na pokopališče. DANES V KRMINU: 14.00, Fedora Ippa-viz vd. Braida (iz goriške splošne bolnišnice) v cerkvi Sv. Leopolda in na pokopališču. 18 Sreda, 3. februarja 2010 ITALIJA / MAFIJA - Nadaljujejo se »eksplozivna« pričevanja o domnevnih pogajanjih med mafijo in državo Ciancimino: Dell'Utri je imel tesne stike s Provenzanom Ta naj bi si zagotovil»imuniteto«s predajo Riine - Sporni zakonski predlog za razvrednotenje skesancev PALERMO, RIM - Massimo Ciancimino, sin nekdanjega mafijskega palermskega župana Vita, je včeraj nadaljeval s pričevanjem na procesu proti generalu karabinjerjev Mariju Moriju, obtoženemu sodelovanja z mafijo. Tudi njegove včerajšnje izjave so bile politično eksplozivne, podobno kot mnoga druga razkritja, ki jih je naredil v zadnjih mesecih. Seveda pa ostaja vprašanje, koliko so vse te trditve verodostojne. Massimo Ciancimino slej ko prej vztraja, da je na začetku devetdesetih let minulega stoletja prišlo do pogajanj med mafijo in državo. Mafijo naj bi dalj časa zastopal njegov oče Vito, ki je bil v stiku z glavnimi mafijskimi šefi, zlasti z Bernardom Provenzanom; v imenu države pa naj bi pogovore vodili kapetan kara-binjerjev Giuseppe De Donno, ki je bil takrat Morije-va desna roka, ter doslej neidentificirani domnevni zastopnik tajnih služb, ki se je predstavljal kot Franco. Po Cianciminovih navedbah so pogovori resnično zaživeli po 23. maju 1992, ko je v mafijskem atentatu na avtocesti v Capaciju pri Palermu umrl proti-mafijski sodnik Giovanni Falcone. Pogajanja naj bi se sukala okrog možnosti, da bi država olajšala položaj mafijcev in njihovih sorodnikov, v zameno pa dosegla prekinitev atentatov, ki so se v tistem času vrstili kot na tekočem traku. Predmet pogovorov pa naj bi se bistveno spremenil po 19. juliju 1992, ko je v mafijskem atentatu v Ulici DAmelio v Palermu umrl še protimafijski sodnik Paolo Borsellino. Domnevni zastopniki države naj bi tedaj zahtevali izročitev mafijskega šefa Totoja Riine, voditelja pristašev nasilja. Bernardo Provenzano naj bi na to pristal in prek Vita Cian-cimina karabinjerjem posredoval informacije o tem, kje se Riina skriva. Riino so dejansko aretirali 15. januarja 1993, a še pred tem so zaprli tudi Vita Cianci-mina. Po včerajšnjih navedbah njegovega sina Massi-ma naj bi Provenzano na tak način dosegel nekakšno imuniteto, Vita Cinacimona pa naj bi potem v pogovorih s predstavniki države nadomestil Provenzanov zaupnik Marcello Dell'Utri, sedanji senator Ljudstva svobode, sicer pa dolgoletni tesni sodelavec Silvia Ber-lusconija. Ni si težko predstavljati, da so takšna pričevanja za sedanjo vladno večino milo rečeno neprijetna. Tako ni čudno, da je senator Ljudstva svobode Giuseppe Valentino pred nedavnim vložil zakonski predlog za sodno razvrednotenje izjav mafijskih skesancev. Predstavniki sodstva in opozicije so ostro protestirali, saj bi takšen zakonski ukrep dejansko razvodenil boj proti mafiji. Pobudo senatorja Velentina je včeraj naposled zavrnil tudi pravosodni minister Angelino Al-fano, češ da ni v skladu z vladnim programom. Massimo Ciancimino med včerajšnjim zaslišanjem ansa POLITIKA - Sporni ukrep Poslanci bodo danes odobrili nov zakon za rešitev premierja RIM - Poslanska zbornica je včeraj začela obravnavati na plenarnem zasedanju zakonski predlog vladne večine, ki določa, da so predsednik vlade in ministri pri opravljanju svojih funkcij oproščeni sodelovanja na sodnih obravnavah zaradi »upravičene zadržanosti«. Ščitila naj bi jih torej nekakšna delna in začasna imuniteta, vsekakor zadostna, da bi se premier Silvio Berlusconi rešil procesov, ki so v teku proti njemu. Po načrtih vladne večine naj bi zakonski ukrep omogočil premierju politično preživetje do uvedbe imunitete za najvišje državne predstavnike z ustavnim zakonom. Obravnava v poslanski zbornici poteka s pospešenim ritmom, saj je zaključno glasovanje že določeno za danes popoldne (potem bo besedilo romalo v senat). Kljub temu Demokratska stranka in Italija vrednot vodita ostro opozicijo in sta predstavili skoraj 300 popravkov. Med drugim sta vložili prejudicialno zahtevo, naj se zakonski predlog umakne zaradi protiustavnosti. Toda vladna večina je zahtevo zavrnila ob podpori sredincev UDC, ki se na današnjem zaključnem glasovanju nameravajo vzdržati. Zaradi tega je včeraj prišlo tudi do polemike med demokrati in sredinci. Demokrat Massimo DAlema je izrazil prepričanje, da bo ustavno sodišče ta zakonski ukrep naposled razveljavilo, tako kot je storilo z Alfanovim zakonom. MILAN - Slovenski premier včeraj na obsiku Pahor pri županji Moratti in predsedniku Formigoniju Slovenski premier Borut Pahor arhivski posnetek MILAN - Premier Borut Pahor je bil včeraj na obisku v Milanu, kjer se je sešel z milansko županjo Letizio Moratti in predsednikom deželne vlade Lombardije Robertom Formigonijem. Iz kabineta predsednika vlade so sporočili, da je bilo v ospredju pogovorov sodelovanje med Slovenijo in Lombardi-jo ter obema prestolnicama. S predsednikom deželne vlade Lombardije Formigonijem se je Pahor pogovarjal predvsem o gospodarskih temah in krepitvi gospodarskega sodelovanja med Lombardijo in Slovenijo. Pri tem sta se sogovornika strinjala, da je sodelovanje moč okrepiti. Z milansko županjo pa je premier veliko pozornosti posvetil sodelovanju med Milanom in Ljubljano. Pahor je tudi izrazil podporo Slovenije Milanu za organizacijo razstave Expo 2015. Milanska županja se je premierju zahvalila za obisk in dejala, da se bo z veseljem odzvala povabilu predsednika vlade in obiskala slovensko prestolnico. Pahor, ki ga v Milanu spremlja minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Milan Pogačnik, je imel na programu tudi udeležbo na Festivalu dei gusti. Iz prestolnice Lombardije pa je premier odpotoval v Benetke, kjer si bo danes v družbi ministrice za kulturo Majde Širce ogledal razstavo slovenskega slikarja, grafika in risarja Zorana Mušiča. (STA) BLIŽNJI VZHOD Berlusconi za strožje sankcije proti Iranu JERUZALEM - Italijanski premier Silvio Berlusconi je med obiskom v Izraelu včeraj izrazil zaskrbljenost nad iranskim jedrskim programom, ki po njegovem ogroža varnost Izraela. »Vprašanje varnosti je ključno za Izrael, ker obstaja država, ki izdeluje jedrsko orožje, da bi ga uporabila proti svojim sosedam,« je poudaril. Berlusconi je na novinarski konferenci v Jeruzalemu po pogovorih z izraelskim kolegom Benjaminom Netanjahujem obljubil, da si bo prizadeval za ustavitev iranskega jedrskega programa. Ob tem se je zavzel za strožje sankcije proti Teheranu. Dejal je še, da Iran vodi »oseba, ki spominja na usodne osebnosti iz preteklosti«. Italijanski premier je tudi izpostavil nujnost mirovnega dogovora med Izraelci in Palestinci. Ob tem je poudaril, da Italija podpira nadaljevanje bližnjevzhodnih mirovnih pogovorov. »Izraelskemu ljudstvu že od nekdaj stojimo ob strani,« je dejal. Netanjahu pa je izrazil pripravljenost na mirovne pogovore s Sirijo brez dodatnih predpogojev. Berlusconi mu je zagotovil, da se bo o obnovitvi izraelsko-sirskih mirovnih pogovorov pogovarjal s sirskim predsednikom Bašarjem al Asadom, ko bo v kratkem obiskal Sirijo. Berlusconi se je sicer včeraj skupaj s še sedmimi italijanskimi ministri udeležil skupne seje italijanske in izraelske vlade. Po poročanju izraelskega radia sta državi med obiskom podpisali devet gospodarskih sporazumov. Italijanski premier se je sešel tudi z vodjo izraelske diplomacije Avigdorjem Lieberma-nom, ki ga je pozval, naj vpliva na Rusijo, da ne bo sklepala nobenih orožarskih poslov z Iranom. Berlusconi je tridnevni obisk v Izraelu in na palestinskih ozemljih začel v ponedeljek, ko se je zavzel za članstvo Izraela v EU. Danes bo predvidoma nastopil v izraelskem parlamentu (knese-tu), poleg tega pa se bo sestal tudi s palestinskim predsednikom Mahmudom Abasom. LE FIGARO - Francoski dnevnik o privilegijih Za javne uslužbence je Sicilija sanjska dežela PARIZ - Francoski dnevnik Le Fígaro je na svoji prvi strani komentiral položaj sicilske deželne uprave. Za slednjo so značilne rekordne plače, redni poviški in neverjetno visoko število uslužbencev, vse to pa bremeni davkoplačevalce. »Dežela Sicilija se z gospodarsko krizo spopada na svojevrsten način, predvsem pri upravljanju s svojimi funkcionarji,« piše Le Figaro. Po podatkih italijanskega računskega sodišča so plače sicilskih deželnih funkcionarjev med letoma 2004 in 2008 poskočile za 38 odstotkov, v času, ko je rimska vlada priporočila blokado poviškov v javnem sektorju. Si-cilski srečneži pa prejemajo v povprečju skoraj 43 tisoč evrov letnih dohodkov, kar za celih 40 odstotkov prekaša povprečne dohodke uslužbencev raznih ministrstev, piše v komentarju, ki so ga včeraj na svojih spletnih straneh povzemali vsi večji italijanski mediji. Na udaru sta tako sedanji predsednik deželne vlade Raffaele Lombardo (Gibanje za avtonomije) kot njegov SENATOR Salvatore Cuffaro ansa predhodnik Salvatore Cuffaro (UDC). Lombardo je v letu 2009 zaposlil dvakrat po dvajset novih funkcionarjev, vsak prejema po 150 tisoč evrov letno, razpolaga pa s službenim avtomobilom in šoferjem. Najhujših kritik računskih sodnikov pa je deležen Cuffaro, ki je med drugim obtožen sodelovanja z mafijo. Celih osem let je zavlačeval reformo, ki pokojnine prilagaja izplačanim davkom, ne pa plačam. »Srečo ima, da je Sicilija avtonomna dežela, ki se ji ni treba zagovarjati pred očitki iz Rima,« zaključuje Le Figaro. GOSPODARSTVO Telecom in Telefonica pred fuzijo? MILAN - Vrednost delnic družbe Telecom Italia je včeraj na milanski borzi poskočila kar za 5 odstotkov, lastnika pa so zamenjali približno 3 odstotki celotnega rednega kapitala. Tako se je borza odzvala na novico, ki jo je dnevnik La Repubblica včeraj objavil z velikim poudarkom, da naj bi se italijanska vlada dogovorila za fuzijo osrednje italijanske telefonske družbe s špansko družbo Telefonica. Italijanska vlada pa je novico odločno demantirala. Namestnik ministra za komunikacije Paolo Romani je dejal, da vlada nikakor ni pristala na javno ponudbo za izmenjavo delnic, kot je zapisal rimski dnevnik. Iz Jeruzalema, kjer se mudi z drugimi člani vlade na obisku, se je oglasil tudi minister za gospodarski razvoj Claudio Scajola in zatrdil, da gre za časnikarsko raco. Družba Telefonica pa novice ni hotela komentirati. ANKARA - Ali Agca srečal njenega brata »Emanuela Orlandi živi in bo kmalu doma« ANKARA - Turka Mehmeta Alija Agco, ki je leta 1981 izvedel atentat na tedanjega papeža Janeza Pavla II. in ki je za rešetkami preživel skoraj tri desetletja, je včeraj v Istanbulu obiskal Pietro Orlandi. To je brat Emanuele Or-landi, ki je junija leta 1983, ko ji je bilo 15 let, med potjo na glasbeno šolo na rimskem trgu Sant' Apollinaire izginila neznano kam. Ali Agca je po pisanju lokalnega dnevnika Sabah povedal Or-landiju, da je njegova sestra »še živa in bo kmalu doma«. »Emanuela je živa, to lahko jamčim,« je povedal Agca: »Morda je v Franciji, morda v Švici v neki luksuzni vili. O tem imam dokaze, našli jo bomo skupaj,« je dejal Agca, po mnenju katerega so Orlandijevo ugrabili v zameno za njegovo prostost. »Toda osebno nimam z ugrabitvijo nič kaj opraviti,« je dodal Agca in poudaril, da razpolaga »s tako pomembnimi dokumenti, da bodo morali Emanuelo izpustiti«. Zato je izrazil upanje, da bo doma še pred junijem. Mehmet Ali Agca / SVET Sreda, 3. februarja 2010 19 ZDA-KITAJSKA - Zaostrujejo se odnosi med velesilama Obama se bo kljub protestu Pekinga sešel z dalajlamo Washington že poprej izzval Kitajsko z napovedjo, da bo Tajvanu prodal za več milijard dolarjev orožja WASHINGTON - Ameriški predsednik Barack Obama se bo kljub ostremu nasprotovanju Kitajske sešel s tibetanskim duhovnim vodjo dalajlamo, je sporočil tiskovni predstavnik Bele hiše Bill Burton. Datuma srečanja ni navedel, bi se pa po poročanju francoske tiskovne agencije AFP lahko sešla ta mesec, ko bo imel dalajlama predavanja v Kaliforniji in na Floridi. "Predsednik je kitajskim voditeljem lani med svojim obiskom povedal, da se bo sešel z dalajlamo, in to tudi namerava narediti," je Burton pojasnil novinarjem. Povedal je še, da dalajlama kot duhovni in verski voditelj uživa spoštovanje po vsem svetu in da se bo zato z njim sešel tudi Obama. Ob tem je poudaril, da ZDA Tibet pojmujejo kot del Kitajske, imajo pa pomisleke glede ravnanja s Tibetanci. "Pozivamo kitajsko vlado, naj zaščiti edinstveno kulturno in versko tradicijo Tibeta," je dodal Burton. Bela hiša je odločitev o srečanju Obame z dalajlame sporočila kljub temu, da je Kitajska ameriškega predsednika včeraj opozorila, naj se ne srečuje z da-lajlamo, saj bi to resno spodkopalo kitaj-sko-ameriške odnose. "Če se bo ameriški voditelj odločil, da se bo srečal z dalajla-mo, bo to gotovo ogrozilo zaupanje in sodelovanje med Kitajsko in ZDA," je dejal namestnik vodje organa, ki vzdržuje stike z dalajlamo, Zhu Weiqun. "Nasprotujemo vsakršnemu poskusu vmešavanja tujih sil v kitajske notranje zadeve z uporabo dalajlame kot izgovorom," je dodal. Tibetanska vlada v izgnanstvu je medtem zavrnila opozorilo Kitajske rekoč, da ni s srečanjem dalajlame in Obame nič narobe. Opozorilo Pekinga še stopnjuje napetosti med državama, ki so se zaostrili po napovedi Washingtona, da bo Tajva-nu prodal za več milijard dolarjev orožja. Kitajska je prav včeraj sporočila, da bo zaradi odločitve Washingtona o prodaji orožja Tajvanu trpelo sodelovanje med državama glede mednarodnih in regionalnih vprašanj. Peking je poleg tega opozoril ameriška podjetja, ki prodajajo orožje Tajvanu, naj se umaknejo iz več milijard dolarjev vrednega posla. "Na kitajsko-ameriške odnose glede pomembnih mednarodnih in regionalnih vprašanj bo to gotovo vplivalo in odgovornost je v celoti na ZDA," je poudaril tiskovni predstavnik kitajskega zunanjega ministrstva Ma Zhaoxu. "Odločno pozivamo vpletene ameriške družbe, naj ne sodelujejo v prodaji orožja Tajvanu," je dodal. ZDA so odobrile prodajo raket patriot, helikopterjev black hawk in drugega orožja Tajvanu v vrednosti 6,4 milijarde dolarjev. Kitajska, ki je vedno odločno nasprotovala prodaji orožja Tajvanu, se je ostro odzvala na odločitev, prekinila vojaške stike z Washing-tonom in zagrozila s sankcijami proti podjetjem, vpletenim v prodajo. Na napoved sankcij se je včeraj odzval ameriški letalski velikan Boeing, ki meni, da je še prezgodaj ugibati o vplivu kitajskih ukrepov. "To vprašanje se tiče vlad. Tovrstne prodaje potekajo med vladami in mi jih ne moremo nadzorovati," je izjavil podpredsednik Boeingovega oddelka za trženje Randy Tinseth. V prodaji orožja Tajvanu sodeluje Boeingovo hčerinsko podjetje McDonnell Douglas, ki bo otoku prodalo rakete harpoon. Kitajska je Boeingovo največje tržišče zunaj ZDA, Tinseth pa napoveduje, da bo azijska velesila v prihodnjih 20 letih kupila okoli 3800 potniških v vrednosti 400 milijard dolarjev. Boeing pa si želi odrezati čim večji kos te pogače. (STA) Barack Obama ansa DalajlamaTenzin Gyatso ansa IRAN V pogovoru s televizijo Ahmadinedžad zatrdil, da je pripravljen na jedrski dogovor TEHERAN - Iranski predsednik Mahmud Ahmadinedžad je včeraj v pogovoru za iransko televizijo v Teheranu dejal, da je Iran pripravljen na dogovor o izmenjavi svojega obogatenega urana z jedrskimi velesilami. Napovedal je, da bodo v ta namen podpisali tudi ustrezen dogovor, ki ga bodo v Iranu spoštovali in uresničili. Ahmadinedžad je dejal, da je Iran po pogovorih s predstavniki nekaterih jedrskih velesil pristal na dogovor, po katerem bi svoj nizko obogateni uran zamenjal za bolj predelano obliko, ki bi jo bilo mogoče uporabiti v reaktorjih za civilno uporabo. Do izmenjave naj bi prišlo na iranskem ozemlju, nekaj urana pa naj bi Iran poslal tudi v tujino, je povedal. V skladu z dogovorom, ki ga je oktobra predstavila Mednarodna agencija za jedrsko energijo (IAEA), bi iran svoj nizko obogateni uran najprej poslal na dodatno bogatenje v Rusijo, nato pa še v Francijo, kjer bi Mahmud Ahmadinedžad ansa naredili gorivo za reaktor, ki proizvaja radioaktivne izotope za uporabo v medicini. Iran bi na ta način pomiril strahove Zahoda, da kopiči uran za svoj skrivni program za izdelavo jedrskega orožja, saj bi moral Teheran večji del svojega urana poslati v tujino, preden bi v zameno dobil gorivo za reaktor. Iranski predsednik sicer ni pojasnil, s kom je bil Iran v stikih. Po mnenju poznavalcev pa naj bi do dogovora prišlo po srečanju s predstav- niki Rusije in Kitajske. Iranski zunanji minister Manušer Motaki se je sicer prejšnji teden v švicarskem Da-vosu sestal tudi z neimenovanim predstavnikom francoskega predsednika Nicolasa Sarkozyja. Ahmadinedžad je sicer v pogovoru za iransko televizijo nakazal tudi, da bo Iran izpustil tri ameriške popotnike, ki so jih zajeli julija na severu Irana, ko naj bi ponesreči prestopili iraško-iransko mejo, poroča ameriška tiskovna agencija AP. Uradni Teheran je doslej napovedoval, da jim bodo sodili zaradi vohunstva. V ZDA so bili zaradi prijetja trojice zgroženi, saj so morali na sojenje čakati v zaporu. Razmere v iranskih zaporih pa imajo zloglasen sloves. Toda Ahmadinedžad je danes tovrstne obtožbe zavrnil in dejal, da je tudi v ameriških zaporih veliko Irancev, ki so zaprti, pa čeprav naj ne bi zagrešili nobenega posebnega zločina. (STA) V Ukrajini pred volitvami prijeli ruske tajne agente KIJEV - Ukrajinska varnostna služba (SBU) je včeraj, nekaj dni pred nedeljskim drugim krogom predsedniških volitev v Ukrajini, sporočila, da je razbila rusko vohunsko mrežo. Po besedah vodje SBU Valentina Nalivaj-čenka so v Odesi na jugu Ukrajine prejšnjo sredo prijeli pet ruskih tajnih agentov, ki naj bi skušali kupiti ukrajinske državne skrivnosti. Zanje so nekemu predstavniku ukrajinskih oblasti ponujali 1440 evrov. Ob tem pa so mu tudi grozili in ga izsiljevali. Štiri ruske vohune so že izgnali iz države, eden pa je še v priporu. Ob prijetju so ruskim tajnim agentom med drugim zasegli kemični svinčnik, v katerega je vgrajena videokamera, ter več diktafonov. Ruska obveščevalna služba FSB je prijetje vohunov že potrdila. V BiH prijeli več islamskih skrajnežev BANJA LUKA - Policija v BiH je včeraj v obsežni akciji v okolici kraja Gornja Maoča blizu Brčkega prijela šest islamskih skrajnežev, med njimi tudi ženske. V akciji so tudi zasegli orožje, računalnike in zgoščenke. Namen akcije, v kateri je sodelovalo okoli 600 policistov, je bilo najti osebe, ki jih sumijo ogrožanja ozemeljske celovitosti BiH, napada na ustavni red ter spodbujanja mede-tničnega in medverskega sovraštva. Po neuradnih podatkih naj bi bil med prijetimi tudi vodja vahabitske skupnosti v vasi, 39-letni Nusret Imamo-vic. Ta je pred časom na nekem spletnem portalu zagovarjal samomorilske napade "v izrednih situacijah". Državno tožilstvo BiH je proti njemu že lani sprožilo preiskavo, a so jo zaradi pomanjkanja dokazov ustavili. Na jugu Sudana letos 4 milijone ljudi brez hrane RIM - Število lačnih na jugu Sudana se je od lanskega avgusta zaradi konflikta in suše povečalo z milijona na 4,3 milijona, je včeraj v Rimu sporočil Svetovni program za hrano (WFP). V celotni državi bo letos pomoč v hrani potrebovalo 11 milijonov ljudi, agenciji pa za izvajanje projektov tam primanjkuje 350 milijonov evrov. "Do skokovitega porasta lačnih na jugu Sudana je prišlo tik pred deževno dobo, ko bodo ceste blokirane in komunikacije pretrgane," je povedal koordinator WFP za jug Sudana Leo van der Velden. WFP želi zagotoviti, da bodo imeli ljudje dostop do zadostne količine hrane do naslednje žetve, ki bo oktobra in novembra. Zaradi notranjih konfliktov in oboroženih vpadov ugandskih upornikov ter suše skoraj polovici prebivalcev primanjkuje hrane. (STA) FRANCIJA - Problem islamskih priseljencev Minister zaradi burke zavrnil prošnjo za državljanstvo PARIZ - Francoski minister za imigracijo Eric Besson je včeraj sporočil, da je zavrnil prošnjo za državljanstvo nekemu tujcu, ki je svojo francosko soprogo silil v nošenje burke, poroča francoska tiskovna agencija AFP. Kot je minister pojasnil v sporočilu za javnost, se je za ta korak odločil, potem ko je med preiskavo in intervjujem prišlo na dan, da je moški svojo soprogo silil v nošenje burke. S tem, ko ji je kratil svobodo gibanja z odkritim obrazom, je zavrnil načela sekularizma ter enakosti med spoloma. Ime in narodnost prosilca za državljanstvo niso sporočili, znano je le, da je poročen s Francozinjo. Odločitev ministra sodi v okvir prizadevanj francoske vlade, ki želi prepovedati ali omejiti nošenje burk. V ta namen namerava marca pripraviti predlog zakona, ki bo po besedah premiera Francoisa Fillona uvedel čimbolj obsežno in učinkovito prepoved nošenja burk. Fillon je minuli petek že zaprosil najvišje sodno telo v državi za pomoč pri pripravi zakonodaje. V Franciji živi največja muslimanska manjšina v Evropi, po podatkih notranjega ministrstva pa naj bi v državi burke nosilo le okoli 1900 žensk. Pravosodna ministrica Michele Alliot-Marie je januarja dejala, da muslimanom, ki žene silijo v nošenje burk, ne bi smeli dati državljanstva. Najvišje francosko sodišče pa je že leta 2008 potrdilo zavrnitev podelitve državljanstva Maročanki, ki je nosila burko, ker njena "radikalna" praksa islama ni v skladu s francoskimi vrednotami, poroča AFP. (STA) NA HAITIJU Zaradi potresa do nadaljnjega preložili volitve PORT-AU-PRINCE - Na Haiti-ju so zaradi uničujočega potresa, ki je državo prizadel 12. januarja, do nadaljnjega preložili volitve v parlament in senat, ki so bile predvidene za 28. februar in 3. marec, je včeraj sporočila državna volilna komisija. Na volitvah naj bi izvolili poslance 99-član-skega parlamenta in enajst oz. tretjino vseh senatorjev. Za preložitev volitev so se med drugim odločili tudi zato, ker je potres 7. stopnje po Richterju med drugim tudi močno poškodoval zgradbo volilne komisije, poroča francoska tiskovna agencija AFP. V zrušenju te zgradbe je umrlo osem ljudi. V potresu je umrlo okoli 170.000 ljudi, več kot milijon pa jih je ostalo brez strehe nad glavo. Večina haitijske prestolnice Port-au-Prince je porušene. Država, ki je bila že pred to hudo naravno nesrečo najrevnejša na zahodni polobli, je zdaj odvisna od mednarodne pomoči. (STA) DAVČNE OAZE Nemčija bo plačala za imena davčnih utajevalcev v Švici BERLIN - Nemčija bo plačala za seznam približno 1500 oseb, ki naj bi se izogibali plačilu davkov v Nemčiji s skrivanjem za švicarskimi bančnimi računi, je včeraj napovedal nemški finančni minister Wolfgang Schäuble. Nemčija je sicer že leta 2008 plačala pet milijonov evrov za podoben seznam iz Liechtensteina. Schäuble je za sredino izdajo časnika Augsburger Allgemeine Zeitung napovedal, da so se že odločili, da bodo plačali za seznam, ki bi Nemčiji lahko vrnil za okoli 100 milijonov evrov nepobranih davkov. Ni sicer izdal, koliko je Nemčija zdaj pripravljena plačati za podatke iz Švice, naj bi pa neznanec, ki je nemškim oblastem ponudil podatke, za njih zahteval 2,5 milijona evrov. Zadeva je sicer v Nemčiji sprožila tako pravno kot etično dilemo, saj so bili omenjeni podatki očitno pridobljeni nezakonito, kljub temu pa namerava nemška vlada za njih plačati. Toda minister Schäuble je prepričan, da nemške oblasti "stojijo na trdnih temeljih", saj še nobeno sodišče ni zavrnilo podobnih podatkov, ki so jih dobili glede tistih, ki so se skrivali za računi v liechtensteinskih bankah. Saga glede teh podatkov je sicer škodovala tudi odnosom med Nemčijo in Švico. V Bernu so namreč prepričani, da gre z omenjeno nemško namero zgolj za še en poskus pritiska na Švico glede varovanja bančnih skrivnosti komitentov. (STA) / ŠPORT Sreda, 3. februarja 2010 51 APrimorski r dnevnik Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 fax 040 772418 sport@primorski.eu vancouver 2010 NOGOMET - Za mašenje lukenj so se morali odpovedati Agazziju Prestopni rok Triestine v znamenju »realpolitike« Predsednik Fantinel trdi, da so s prihodi investirali tudi v prihodnost Z bridkim razočaranjem. To je občutek, s katerim so navijači Triestine spremljali dogajanje na zimski kupoprodajni borzi. Marsikdo je namreč mislil, oziroma bil prepričan, da se bo tržaško moštvo zelo okrepilo, da bi lahko v nadaljevanju prvenstva popravilo vtis in se izognilo boju za obstanek. Izpad v 1. divizijo (za nostalgike C1-ligo) bi bil za navijače, ki so se vsemu navkljub že privadili na dostojno kakovost B-lige, pravi šok. Kjub zelo zaskrbljujočemu položaju na lestvici sta se predsednik Stefano Fantinel in športni direktor Franco De Falco zadnji dan calciomerca-ta (prestopni rok se je zaključil v ponedeljek ob 19.uri) omejila na manj pomembne operacije na področju prihodov, medtem ko je bil veliko bolj odmeven prestop vratarja Agazzija h Cagliariju. Po novem so torej Tržača-ni ostali brez doslej najboljšega igralca. Triestina je namreč v tem prvenstvu imela težave na vseh delih igrišča, le v vratih je lahko računala na odličnega igralca. Agazzi je v tem prvenstvu vedno igral prepričljivo in bil redno med boljšimi na igrišču. Društvo perspektivnemu vratarju ni hotelo preprečiti odhoda na Sardinijo, kjer bo lahko igral v A-ligi (najbrž bo že ta konec tedna igral proti In-terju, saj je standardni vratar Marc-hetti poškodovan) in bo tudi zaslužil precej več kot v Trstu. Tržaško društvo je Agazzija nadomestilo z izkušenim 34-letnim Ale-xom Calderonijem, ki je v tem prvenstvu bolj malo igral, saj je bil rezervni vratar Torina. Ob tem se seli k Trie-stini še trojica igralcev. Iz Rima (točneje od Rome) prihaja 26-letni romunski levi bočni branlec Adrian Florin Pit, iz Turina pa desni bočni branilec Riccardo Colombo. Nazadnje je v Trst prispel na posodo še 21-letni Monteiro Sodinha, ki je letošnje prvenstvo začel pri Portogruaru. Predsednik Triestine Stefano Fantinel je tako komentiral zadnje operacije na kupoprodaji borzi: »Med zimskim prestopnim rokom smo v Trst pripeljali pet novih igralcev, za vse te operacije smo pač morali žrtvovati nekoga. Mislim, da smo ekipo okrepili, saj gre za enega izrednega talenta (Pasquato, op.ur.), za tri igralce, ki so v preteklosti že igrali v A-ligi, in enega igralca, ki bi lahko čez nekaj let pozitivno presenetil. Navijači najbrž niso zelo zadovoljni zaradi odhoda Agazzija. »Analiza mora biti globalna. Povem vam, da ni šlo za lahko odločitev, vendar bi se v obratnem primeru zelo skrhali odnosi tako med nami in Cagliarijem kot med igralcem in sardinskim klubom. Agazzi je bila po poškodbi Marchettija prva izbira predsednika Cellina in brž, ko smo dobili kakovostno nadomestilo zanj, smo se odločili, da željam predsednika Ca-gliarija ugodimo. Moram tudi poudariti, da smo z zasluženim denarjem odkupili polovico Siligardijeve izpis-nice, ob tem da imamo zdaj pravico odkupiti Pasquata in mladega Brosca. To so posegi, ki jih mora narediti društvo, kot je Triestina, da finančno preživi in ima perspektivo. Imeli smo hude težave v obrambi in smo posegli tako na desnem kot na levem pasu. Je obstanek z zadnjimi okrepitvami bližji ali ne? »Mislim, da je letošnje prvenstvo zelo zahtevno. Pestijo nas poškodbe, tako da je bilo nujno poseči, da bi lahko imel trener Somma večji izbor kakovostnih igralcev. Zdaj pa si bodo morali vsi zavihati rokave. Jaz sem vsekakor zelo optimist in menim, da v devetnajstih krogih se lahko sedanja negativna slika precej spremeni. A tudi sreča nam bo morala biti nekoliko bolj naklonjena kot doslej. (I.F.) DRŽAVNI POKAL - Polfinale, danes ob 20.30 (Raiuno): Fiorentina - Inter, jutri Roma - Udinese Z denarjem za Agazzija bomo lahko odkupili perspektivne igralce, ki smo jih najeli letos, je povedal predsednik Triestine Stefano Fantinel kroma Spet nove spremembe v pravilniku formule 1 ? PARIZ - Čeprav je Mednarodna avtomobilistična zveza (Fia) šele pred slabima dvema mesecema uvedla novo točkovanje pred svetovnim prvenstvom formule 1 v letošnjem letu, se spet obetajo spremembe. Zaradi povečanja števila moštev, v prihajajoči sezoni bo 13 ekip namesto deset kot v letu 2009, so uvedli sistem, po katerem je nagrajenih najboljših deset dirkačev, zmagovalec pa dobi 25 točk (25-20-15-10-8-6-5-3-2-1). Zdaj je komisija F1 predlagala sistem 25-18-1512-10-8-6-4-2-1, ki naj bi s še večjo razliko med zmagovalcem in drugouvršče-nim dajal dodatno prednost najhitrejšim. Poleg točkovnih je komisija predlagala še nekaj tehničnih in tekmovalnih sprememb. Tako naj bi ekipam število kompletov pnevmatik za suho stezo za vsak dirkaški konec tedna omejili s 14 na 11, najboljših deset dirkačev v zadnjem delu kvalifikacij pa bi po tem predlogu moralo tudi na dirki startati z istim kompletom, medtem ko bi jih lahko slabše uvrščeni tekmeci zamenjali. Komisija je predlagala tudi popolno prepoved dvojnih di-fuzorjev (usmerjevalnikov zraka) na dirkalnikih v sezoni 2011. V prejšnji sezoni so nekatera moštva po mnenju tekmecev našla luknjo v pravilih in izkoristila prednost delno vgrajenih difuzorjev v dno bolidov. Komisija za pritožbe Fia je aprila lani ugotovila, da ta moštva (Brawn, Toyota in Williams) niso kršila pravil. O vseh teh spremembah in njihovi morebitni uvedbi za SP, ki se bo začelo 14. marca v Bahrajnu, bo svet za motošport pri Fia odločal v naslednjih 48 urah. ZOI 2010 CONI bo kaznoval zlorabo RIM - Italijanski olimpijski komite (CONI) bo od svojih 109 udeležencev olimpijskih iger v Vancouvru, ki se bodo začele 12. februarja, zahteval podpis protidopinške izjave. V tej je med drugim določeno, da bo moral vsak italijanski športnik v primeru zlorabe dopinga na ZOI 2010 plačati kazen v višini 100.000 evrov. »TEŽA« KOLAJN - Dobitnica ali dobitnik zlate medalje iz Slovenije na olimpijskih igrah v Vancouvru bo bogatejši za 44.600 evrov. Srebrna medalja je vredna 33.900 evrov, bronasta pa 23.200. Gre za skupno vsoto, ki jo bosta v takih primerih izplačala Olimpijski komite Slovenije in država Slovenije. Omenjene nagrade veljajo za nastope v individualnih panogah. Olimpijski komite Slovenije bo zlato nagradil z 20.000 evri, srebro s 17.500, bron pa s 15.000 evri, kar je toliko, kot so na zadnjih igrah v Pekingu dobili Primož Kozmus, Sara Isakovič, Vasilij Žbogar, Lucija Polavder ali Rajmond Debevec. V ekipni konkurenci se vsakemu članu ekipe izplača nagrada v višini 75 % nagrade v posamični konkurenci, trenerju športnika pa se izplača nagrada v višini 50 odstotkov nagrade, določene za nosilce olimpijskih medalj v posamični konkurenci. MILA ZIMA V KANADI -Organizatorji zimskih OI v Kanadi 10 dni pred pričetkom še zmeraj nimajo ustreznih pogojev za izvedbo tekmovanj. Zaradi še naprej mile zime na in v okolici Cypres Mountaina so prireditelji primorani sneg voziti iz višje ležečih pobočij. Tovornjaki so vseskozi na poti, sneg pa vozijo iz tri ure oddaljenega območja Easy River. Z navoženim snegom zasnežujejo prizorišča za deskanje in prosti slog, organizacijski komite zagotavlja, da bo do 12. februarja, ko se igre začnejo, vse nared. Vremenska napoved tudi prihodnje štiri dni ni nič spremenjena, konec tedna naj bi bilo v Van-couvru »toplih« devet stopinj Celzija, dodatno naj bi nagajal tudi dež. Na srečo bo nekoliko hladneje na Cypres Mountainu in v Whistlerju, kjer se bo živo srebro spustilo do ledišča, napovedane pa so tudi snežinke. SLOVENCI V VIŠJIH DRŽAVNIH LIGAH Različne verzije o tem, zakaj je Krhin ostal v Interju Izolski odbojkar Jasmin Čuturič vendarle odhaja v Modeno Kaj se je dogajalo z mladim slovenskim Interjevim upom Renejem Krhinom v zadnjih 24 urah zimskega prestopnega roka poklicnih nogometnih klubov? O tem obstajajo najrazličnejše verzije, zanesljivo pa je le to, da je bil zadnji dan namenjen v Pa-lermov zameno za Brazilca Simplicia, vendar sta naposled oba igralca ostala v svojem klubu. Po poročanju dnevnika La repubblica se je to zgodilo zato, ker je bil Inter pripravljen slovenskega igralca le posoditi, Palermo pa je hotel biti solastnik njegove izpisnice. Slovenska Ekipa navaja trditev Krhinovega zastopnika Marcela Kačinarija, da je bilo preprosto premalo časa, da bi se fant dogovoril z novim klubom (hkrati pa piše, da se mu razvpiti Interjev trener Mourinho ni hotel odpovedati), Gazzetta dello sport pa celo trdi, da je Krhin prestop v Palermo zavrnil. Kakorkoli že, očitno je, da Inter na Krhina precej računa, saj ga je bil pripravljen le posoditi in to le kakemu prvoligašu, medtem ko večina vrstnikov 19-letnega fanta iz Jakobskega Dola kvečjemu nabira izkušnje na ravni B-lige. V A-ligi Udineseju še naprej ne gre (v Catanii je gospodaril, a iztržil le točko), vratar Samir Handanovič Renè Krhin pa je bil med tistimi, ki so si za nedeljski nastop prislužili najvišjo oceno. V 2. diviziji je moštvo Alena Car-lija Itala San Marco z 1:0 izgubilo na gostovanju v Lucci, nogometaš iz Slivnega pa je igral celo tekmo in si prislužil zadostno oceno. KOŠARKA - Sani Bečirovič že pušča svoj pečat v A1-ligi. V klasičnem lombardskem derbiju med Milanom in Varesejem je v dresu doma- Jasmin Čuturič čega Armanija začel s klopi in dosegel 6 točk, vendar hkrati postregel z 10 asistencami ter vsemi odločilnimi v ključnih trenutkih tekme. Za Varese je Marko Tušek dosegel 15 točk, od teh 8 v tretji četrtini. Goran Jurak je v dresu Terama dosegel 10 točk, njegovo moštvo pa je z 71:69 premagalo Ferraro. V drugi poklicni ligi je Gregor Fučka dosegel 9 točk na izgubljeni tekmi njegove Pistoie proti Imoli. V moški B2-ligi je Jan Budin na zmagoviti tekmi Falconstarja proti Ro-buriju Vaese )62:39) za Tržičane prispeval 20 točk. V ženski B1-ligi je miljska Mug-gia s 56:54 v gosteh premagala San Bonifacio in je še vedno na druge mestu. Sestri Cergol sta se izkazali. Samant-ha je dosegla 12, Jessica pa 10 točk, Mija Kraus pa ni stopila na igrišče. V državni B2-ligi je Palmanova Martine Gantar s 66:39 odpravila moštvo Umana Venezia. V moški košarkarski B-ligi na vozičku je gradiški Castelvecchio premagal Verono (59:25) in utrdil prvo mesto na lestvici. V začetni peterici sta igrala dva Slovenca. Saša Žužek in Vižovelj je tokrat zbral kar 10 točk, Ljubljančan Slapničar pa je bil z 18 točkami najboljši strelec gradiške ekipe. V soboto čaka gradiško ekipo gostovanje v Zagrebu. V okviru lige NLB bo Castelvecchio igral proti ekipi Stela. Tekma bo zelo pomembna, saj imajo košarkarji iz Gradišča še možnost, da se uvrstijo v finalni del prvenstva. ODBOJKA - Moška prvenstva so bila ta teden prekinjena zaradi finala državnega pokala, ki ga je z zmago proti Cuneu s 3:1 osvojil Trento, naš Loris Mania pa je proti kasnej- šemu zmagovalcu, kot smo že poročali, s svojo Modeno izgubil v sobotnem polfinalu. Se bo pa zastopstvo Slovencev v najvišji ligi povečalo še za eno enoto. Primorski odbojkar Jasmin Čuturič bo namreč vendarle zaigral za Mode-no. Slovenski reprezentant in lanski član blejskega moštva ACH Volley je namreč končno dosegel prekinitev pogodbe z iranskim klubom, na katerega je bil vezan po propadli izkušnji v Katarju, danes ali najkasneje jutri pa bo Modena vso dokumentacijo vložila v urad združenja Lega pallavolo, tako da bo krilni tolkač Čuturič bržkone že v nedeljo debitiral proti Cuneu Kanalca Gregorja Jerončiča, za nameček bo tekma tudi po satelitski TV postaji Rai Sport piu. Čuturič bo v Modeni ostal do konca sezone, imel pa bo kar nekaj možnosti, da se izkaže, saj trener Prandi velikokrat spreminja postavo. V ženski A1-ligi je Tina Lipi-cer s svojim moštvom Castellana Grotte s 3:0 (28:26, 25:20, 25:23) doma izgubila proti Asystelu iz Novare, 31-letna Novogoričanka, ki igra v udarni šesterki, pa je dosegla 8 točk: pet v napadu (28% učinkovitosti) in tri v bloku. / ŠPORT Sreda, 3. februarja 2010 21 NAŠ POGOVOR - Odrski delavec in nogometaš Marko Škabar v predstavi SSG »Uh, ljubezen« NOGOMET - U8 » Danjel Malalan je naš gledališki Maradona« Bolj napet na premieri kot pri odločilni enajstmetrovki - Gledališčnik med nogometaši? »Bensa« SMUČANJE Isola verde prva na tekmi podjetij SK Kras Prejšnjo soboto je bila v kraju Forni di So-pra tekma za Pokal podjetij v priredbi Smučarskega kluba Kras iz Sežane. Na startu se je zbralo preko 100 tekmovalcev, ki so tekmovali za 8 različnih podjetij. Najprej so se vsi preizkusili med veleslalomski vratci, nato pa so tisti, ki so dosegli najboljši čas, tekmovali še v paralelnem slalomu. Absolutni čas v moški kategoriji je dosegel Aleš Prek, pri ženskah pa Saša Pišot. V skupnem seštevku podjetij je zmago doseglo podjetje "sola verde. Sledili so Mobeti, Gemini, Alternativa sport, Suzuki Gec, MM Biro NG, Goap in ITEK d.o.o.. Nagrade za absolutna zmagovalca je prispevalo podjetje Aletrnativa sport. Najboljši trije po kategorijah SUPER BABY ŽENSKE: 1. Caterina Si-nigoj (Alternativa Sport). SUPERBABY MOŠKI: 1. Staš Mijatovič (Gemini), 2. Žan Munih (Gemini), 3. Matic Kompare (Mobeti). MLAJŠE CICIBANKE: 1. Petra Udovič (Isola verde); 2. Giorgia Sinigoj (Alternativa Sport); 3. Sara Crajevich (Isola verde). MLAJŠI CICIBANI: 1. Alessandro Deluisa; 2. Jan Godnič (oba Isola verde); 3. Terčon David (Alternativa Sport). CICIBANKE: 1. Andrea Crajevich (Isola verde); 2. Ivana Bohinc (Mobeti); 3. Ela Bolčič (Gemini) CICIBANI: 1. Rudy Škerk; 2. Enrico Rožič; 3. Sebastjan Cettul (vsi Isola verde). MLAJŠI DEČKI: 1. Uroš Mijatovič (Gemini); 2. Klemen Bohinc; 3. Martin Pišot (oba Mobeti). STAREJŠE DEKLICE: 1. Gaia Musina (Isola verde). STAREJŠI DEČKI: 1. Žan Podgoršek; 2. Luka Podgoršek (oba Mobeti); 3. Tim Matkovič (Gemini). VETERANI: 1. Narcis Vodopivec (Goap); 2. Lojze Faletič (Itek); 3. Antonio Morgera (Isola verde). DAME: 1. Liljana Mauri (Biro); 2. Vesna Matelič (Gemini); 3. Daria Sever (Mobeti) AMATERJI: 1. Corrado Ciuch (Isola verde); 2. Dean Mauri (Biro); 3. Lucio Musina (Isola verede) STAREJŠE ČLANICE: 1. Saša Pišot (Mobeti); 2. Sara Gruden; 3. Sara Zavadlav (obe Alternativa Sport). STAREJŠI ČLANI: 1. Franco Parmesan (Isola verde); 2. Matej Faganel (Suzuki); 3. Se-bastjan Orel (Mobeti). ČLANICE: 1. Nina Tavčar (Suzuki); 2 Tina Vodopivec (Goap); 23. Mateja Grlj (Mobeti). ČLANI: 1. Aleš Prek (Suzuki); 2. Aleš Sever (Isola verde); 3. Gašper Matelič (Gemini), MLADINCI: 1. Simon Rončelj (Suzuki). Marko Škabar v dveh vlogah, levo na gledališkem odru (v sredini), desno pa na nogometnem igrišču kroma Šport in kultura. Nogometaši in gle-dališčniki. Oboji so igralci. S skupnim ciljem seveda: zabavati občinstvo. 36-letni Marko Škabar, doma iz Briščikov, ni ne poklicni nogometaš niti gledališki igralec. Tesno pa je povezan z obema svetovoma. Nogomet igra že od osmega leta starosti. Začel je pri Krasu in nato nadaljeval pri Primorju vse do članske ekipe. Vsloven-skem stalnem gledališču v Trstu je kot odrski delavec zaposlen od leta 1997. »Takrat smo v gledališču uprizorili Kobalovo Afriko, kako lepo je bilo videti parter in balkon vedno polna do zadnjega kotička,« se nostalgično spominja Marko, ki je v zadnji predstavi, Čehova »Uh, Ljubezen« (režija Paolo Magelli), prvič na odru stal z ramo ob rami z gledališkimi igralci. Ali si kdaj v svoji nogometni karieri streljal odločilno enajstmetrovko? Ne, ker nisem bil najboljši izvajalec najstrožjih kazni. Bržkone si odigral več kot kako pomembno tekmo? Dve sta mi ostali v spominu. Z deželno mladinsko reprezentanco sem v Tolmeču dosegel odločilni zadetek in smo napredovali v drugi del. S člansko ekipo Primorja smo v kraju Roveredo in Piano igrali dodatno tekmo za napredovanje v promocijsko ligo. Ob igrišču je bilo okrog tisoč ljudi. Zmagali smo z 1:0. Na premieri te torej ni izdala trema. Bil sem zelo napet. Lažje bi mi bilo na nogometnem igrišču izvajati odločilno enajstmetrovko. Vsekakor sem dobro obvladal začetno tremo in vse je šlo kot po olju. Največje zadoščenje je bilo, ko smo se po končani predstavi z ostalimi igralci poklonili občinstvu. Nagradili so nas z bučnim aplavzom. Pravi užitek. Režiser Paolo Magelli je imel zelo originalno zamisel: v zadnji pred- stavi je odrskim delavcem in ostalim tehnikom ponudil aktivno vlogo na samem odru. Režiser si je to želel in mi smo rade volje sprejeli. Zamisel se je rodila pred meseci, ko še nismo vedeli, ali se bo sezona sploh začela. Magelliju smo takrat delavci prišli na roko. Koliko ste doma »trenirali«? Nič, saj nam je režiser to odsvetoval. Tekst smo morali prebrati čisto spontano. Tudi z napakami, če je do teh prišlo. Kdo je pri gledaliških igralcih SSG naš Maradona? Danjel Malalan. V zadnji predstavi je naravnost fantastičen. Nogometaši večkrat simulirajo prekrške in s tribun se večkrat sliši vzklik »Gassman« (kot primerjava s slavnim italijanskim režiserjem in igralcem Vittoriom). Kdo od naših nogometašev bi se najbolje znašel na gledališkem odru? Nekoč bi to bil moj soigralec Cor-rado Pescatori. Zdaj bi lahko bil nogometaš Mladosti Dimitrij Bensa (smeh). V A-ligi je Mutu. Ali še igraš nogomet? Zaradi poškodbe mirujem. Do predlanskim sem igral pri Mladosti, na katero sem zelo navezan. Nato sem igral pri ljubiteljih Proseka in Dijaškega doma. Nekoč si bil steber Primorja v promocijski ligi. Kako bi primerjal da-nasilje promocijsko prvenstvo s tistim izpred desetih let? Nekoč je bila liga tehnično boljša, igra pa je bila bolj počasna. Veliko smo tekli le zvezni in bočni igralci. Zdaj tečejo vsi. Dandanes so vse ekipe zelo dobro fizično pripravljene. Igra je hitrejša in bolj groba. Kdaj si bil zadnjič na nogometni tekmi? Pred kratkim sem si ogledal tekmo Mladosti. Lani sem nekajkrat videl Kras, ki je igral zelo dobro. Navijaš za ... Torino, ki je žal v B-ligi. Pri nas pa za vse ekipe naših društev. Čustveno pa sem vezan na Mladost in na Primorje. Jan Grgič Adria Mladost Sovodnje za las ob tretji krog Združena ekipa Adria Ciciban Mladost Sovodnje 2 je v soboto v Tolminu nastopila v drugi fazi mladinskega turnirja U8 Rad igram nogomet, na katerem so se za vstop v tretjo fazo potegovale ekipe z območja MNZ Nova Gorica in MNZ Koper, torej od Portoroža vse do Idrije in Bovca. Združena ekipa je premagala sežansko-divaški Junior (3:2) in Koper (1:0) in izgubila proti novogoriškemu Hitu (4:0), s tem pa se ni uvrstila v tretji krog tekmovanja. Za združeno ekipo je tri zadetke dal Martin Trevisan, enega pa Filip Juren. Postava: Johnatan Faidiga, Martin Trevisan, Leon Ambroželj, Filip Juren. Več igralcev naših društev v tržaških selekcijah Selektor tržaške pokrajinske reprezentance mladincev Bruno Gasperutti je na trening (v ponedeljek ob 18.00 v Žavljah) povabil tri nogometaše ekip naših društev: Martin Jarc (Zarja Gaja), Boris Novakovič (Primorje) in Sergio Rossoni (Primorec). Na trening pokrajinske selekcije naraščajnikov (v ponedeljek ob 17.00 pri Sv. Alojziju) sta bila povabljena Christian Paoletti in Alex Rossone (oba Pomlad), od najmlajših pa Pa-trik Racman, David Stojkovič in Alessio Ca-selli (vsi Pomlad). Trening selekcije najmlajših bo prav tako v ponedeljek ob 14.30 na igrišču Ferrini na Čarboli. A Obvestila AŠD SK BRDINA vabi člane, da se množično udeležijo društvene tekme, ki bo v nedeljo, 7. februarja v Forni di Sopra. Vpisovanje je možno do sobote, 6. februarja. Ob priliki smučarskih tečajev ter društvene tekme v nedeljo, 7. januarja, bo možen avtobusni prevoz za člane društva v Forni di Sopra. Predviden odhod avtobusa ob 6.30 iz parkirišča izpred črpalke ESSO na Opčinah. Info: 348-8012454 (Sabina). AŠD SK BRDINAvabi člane, da se množično udeležijo tekme »Miškotov pokal« veljavne za 5. Primorski smučarski pokal, ki bo v soboto, 6. februarja, na Starem Vrhu (Slo). Vpisovanje je možno do danes na tel. št. 348-8012454 (Sabina). AŠD MLADINA - smučarski odsek obvešča člane, da se lahko do jutri, 4. februarja, vpišejo na smučarsko tekmo »Miškotov pokal«, veljavno za 5. Primorski smučarski pokal, ki bo v soboto, 7. februarja, na Starem vrhu (Slo). Tel. št.: 040220718, 338-6376575 (Sonja) ali 040-213518, 348-7730389 (Ennio). SO-SPDT organizira 5.,6. in 7. februarja tečaj teka na smučeh na Pokljuki. Prijave in informacije nudi urad ZSŠDI telefon 040/635627. KOŠARKA - Derbi tolažilne skupine prvenstva mladincev osvojili jadranovci Ne lep, a borben DRŽAVNO PRVENSTVO UNDER 19 Tolažilna skupina - Tretja faza Bor Zadružna kraška banka - Jadran Zadružna kraška banka 63:71 (19:10, 31:22, 46:46) BOR: Manta, Pertot 16, Peret-ti 2, Celin 10, Pallini 2, Bencic 5, Mase 6, Sorini, Stocovaz, Pipan 18, Lic-cari, Gallocchio 4, trener Lucio Martini. TRI TOČKE: Pipan 3, Celin in Pertot 1. JADRAN: Škerl 9, Dellisanti, Sossi 20, Regent 2, Schnorr 2, Se-devčič 2, Bernetič 19, Sorice 16, Hro-vatin 1, trener Mario Gerjevič. TRI TOČKE: Sorice in Škerl po 3, Sossi 1. Jadranovi mladinci so še tretjič v letošnji sezoni premagali Borove vrstnike. Na Stadionu 1. maja smo bili priča ne ravno lepemu, toda zelo borbenemu derbiju, v katerem so do zadnjega odmora vodili domači, nato pa so prevladali gostje (čeprav brez Boruta Bana, doma z gripo). Gostitelji so zanesljivo povedli že v prvi četrtini, prednost približno desetih točk pa obdržali do zadnjih minut tretje četrtine. V domačih vrstah sta opozorila nase zlasti Andro Pertot in Giacomo Pipan, živahno sta delovala tudi letnika 1993 Diego Celin in na drugi strani Tadjan Škerl. Jadranov nalet med koncem tretje in začetkom zadnje četrtine sta vodila razpoložena Niko Sossi in Maurizio Sorice, v raketi pa je začel zadevati tudi Ivan Bernetič. Borov trener Lucio Martini: Zmaga Jadrana po našem stalnem vodstvu jasno kaže, da nasprotniki trenirajo več kot mi in so posledično bolje pripravljeni. Moji fantje so Derbi na 1. maju je bil zelo borben kroma skozi vso tekmo igrali dokaj konstantno, v končnici pa so popustili, kar se večkrat dogaja. Maščevalo se nam je tudi nenatančno izvajanje prostih metov, 10:25. Jadranov trener Mario Gerjevič: Pozitivno je, da smo zmagali in ostali v igri za prvo mesto v skupi- ni. Z nastopom pa ne morem biti zadovoljen, pristop fantov je bil neprimeren. Bor je odigral srčno in borbeno, mi pa smo nekaj več pokazali šele v zaključku tretje in v zadnji četrtini, ko smo uveljavili svojo malce večjo kvaliteto. Ostala izida 4. kroga: Falcon-star - Corno 83:58, Venezia Giulia -San Vito 101:48. Vrstni red: Jadran ZKB 8, Fal- constar in Venezia Giulia 6, Corno 4, Bor ZKB, Portogruaro in San Vito 0. DEŽELNO PRVENSTVO UNDER 19 Don Bosco - Jadran Zadružna kraška banka 93:47 (26:9, 58:19, 70:33) BOR: Semolič 25, Košuta 10, Baldassi 6, Kraus, Žužek, Žerjal 4, Moscati, Majovski, Starec 2, trener Danijel Šušteršič. TRI TOČKE: Se-molič 2. Druga Jadranova ekipa je tokrat naletela na starejšega in objektivno premočnega nasprotnika, za nameček so gostje zaradi gripe nastopili okrnjeni. Borili so se sicer po svojih močeh, vendar srečanje je bilo kljub temu dokaj enosmerno, saj so bili domači tako fizično kot tehnično odločno boljši. Enakovredno z nasprotniki se je skozi vso tekmo boril edinole Ivan Semolič, ki je dosegel tudi 25 točk. 22 Sreda, 3. februarja 2010 PRIREDITVE / GLEDALIŠKI FESTIVAL - Od 20. marca do 2. aprila Teden slovenske drame letos v znamenju jubileja, ne recesije Teden slovenske drame bo v 40. izdaji kljub nekoliko manjšemu proračunu prihodnji mesec postregel z izjemnimi predstavami. Vsaj dve bosta zaradi neprimernega odra uprizorjeni v matičnih gledališčih. Kot je na ponedeljkovi novinarski konferenci povedal direktor Prešernovega gledališča Kranj Borut Veselko, bodo letos za prireditev namenili okoli 128.000 evrov. Selektor festivala in bivši umetniški vodja Slovenskega stalnega gledališča (SSG) v Trstu Marko Sosič, ki je bil v sezonah 2003/04 in 2004/05 tudi selektor Borštnikovega srečanja, si je v sedmih mesecih ogledal 37 predstav in po lastnih besedah izbiral predvsem znotraj slovenskih dramskih predlog oziroma izrazito avtorskih režijskih branj v povezavi z estetsko inovativnostjo, na koncu pa so prevladale predvsem novitete. V tekmovalnem programu si bo tako po Sosičevem izboru moč ogledati predstave: Pot v Jajce (SNG Drama Ljubljana in SNG Nova Gorica), Samorog (SLG Celje), Eda - zgodba bratov Rusjan (Slovensko mladinsko gledališče Ljubljana in SNG Nova Gorica), Znamke, nakar še Emilija (Gledališče Koper), Lep dan za umret (Prešernovo gledališče Kranj), Neskončni šteti dnevi (SNG Nova Gorica) in Art Export (Slovensko stalno gledališče Trst). Spremljevalni program sestavlja šest predstav: Če-furji raus (Dejmo stisnt teater, Gledališče Glej in Zavod No History), Krizantema na klavirju (Slovensko mladinsko gledališče Ljubljana), Passion de Pressheren (Rozin-teater), Slovenske kobile (Zavod Zofka in KUD France Prešeren), Spomenik G (Maska in Mestno gledališče ljubljansko) ter Skok iz kože (Gledališče Glej, KD Integrali V tekmovalnem sporedu bodo predstavili tudi komedijo Art Export v izvedbi Slovenskega stalnega gledališča iz Trsta ssg in Mestno gledališče ljubljansko). V mednarodni program, ki je po Veselkovih besedah ključen za vsakoletno primerjavo prek meja, pa so uvrščene predstave: Stric iz Amerike (Theater im Keller, Avstrija), Alisa, Alice (Theatre de l'Oriental-Vevey, Švica), Arija (Tristan Bates Theatre, Anglija), druga inačica Arije (Hercegnovsko pozorište, Črna Gora) in Antigona zdaj (National Heritage Theatre Company, Egipt). Mednarodno obarvana bo letos tudi žirija, ki bo odločala o nagradi Rudija Šelige za najboljšo predstavo na Tednu slovenske drame. Poleg Amelie Kraigher in Dušana Roglja je v njej namreč tudi hrvaški gledališki kritik in teatrolog Jasen Boko. O nagradi Slavka Gruma za najboljše slovensko dramsko besedilo pa bo odločala žirija v sestavi Vasja Predan, Jera Ivanc, Tea Rogelj, Vesna Slapar in Rok Vevar. Lani sta Grumovo nagrado prejeli drami Konec Atlasa Zanine Mirčevske in 5fantkov.si Simone Semenič, Šeligovo nagrado pa predstava Osvajalec (SNG Drama Ljubljana). V zadnjih nekaj letih v okviru festivala v Kranju z delavnicami skrbijo tudi za podmladek piscev slovenskih dram. Letos bodo pripravili tri, ključna bo posvečena psih-odrami. Vodili jo bodo gledališki režiser in pedagog na ljubljanski Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo Tomi Janežič, beograjski psihiater in vodja Inštituta za psihodramo v Beogradu Vladimir Miloševic ter psih-odramatičarka in igralka Hedva Novich iz Izraela. Teden slovenske drame bo potekal od 20. marca do 2. aprila. (STA) FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA TRST Slovensko stalno gledališče V petek, 5. februarja ob 20.30 / Vinko Moderndorfer: »Lep dan za umret«. V ponedeljek, 8. februarja ob 10.00 / Milica Piletic: »Tom Sawyer in vražji posli«. V petek, 19. februarja ob 20.30 / Fausto Paravidino: »Bolezen familije M«, (Red A) z italijanskimi podnapisi. / Ponovitve: V soboto, 20. ob 20.30 (Red B), v četrtek, 25. ob 20.30 (Red K) in v petek, 26. februarja ob 20.30 (Red F). V nedeljo, 21. februarja ob 16.00 / Rob Becker: »Jamski človek«. Stalno gledališče FJK Rossetti Danes, 3. februarja ob 20.30 / Carlo Goldoni: »L'impresario delle Smirne«. / Ponovitve: v četrtek, 4. ob 16.00 in ob 20.30, v petek, 5. in soboto, 6. ob 20.30, v nedeljo, 7. ob 16.00. Gledališče Orazio Bobbio La Contrada V petek, 29. januarja ob 20.30 / »Dona Flor e i suoi due mariti«. Nastopajo: Caterina Murino, Pietro Sermonti, Paolo Calabresi. OPČINE Prosvetni dom V ponedeljek, 8. februarja / »Prešerno lep dan« s predstavo »Presneto lep dan«. v izvedbi osnovnošolske skupine SDD Jaka Štoka s Proseka in Kon-tovela. / Ponovitve: v petek, 19. februarja ob 20.30. BAZOVICA Dvorana Športnega centra AŠD Zarja V soboto, 20. februarja ob 20.30 / osrednja Prešernova proslava društev vzhodnega Krasa. COL Kulturni dom V nedeljo, 21. februarja ob 17.00 / osrednja Prešernova proslava društev vzhodnega Krasa. GROPADA Zadružni dom Skala V četrtek, 25. februarja ob 20.00 / osrednja Prešernova proslava društev vzhodnega Krasa. TRŽIČ V soboto, 6. februarja ob 20.30 / »Dan slovenke kulture«, nastopa gledališka skupina Studio Art iz Trsta. V torek, 9. in v sredo, 10. februarja ob 20.45 / »Italiani si nasce e noi lo nac-quimo«. Režija: Marcello Cutugno. Nastopata: Maurizio Micheli in Tullio Solenghi. GORICA Kulturni dom V petek, 12. februarja ob 17.00 / »Mala Prešernovaproslava«. Nastopajo: Dijaški dom Simon Gregorčič, Večsto-penska šola in Kulturni dom. _SLOVENIJA_ SEŽANA Kosovelov dom Jutri, 4. februarja ob 20.00 / »Duohtar pod mus«. V ponedeljek, 8. februarja ob 20.00 / KŠD Šator Štorje - skupina Kraški komedijanti: slovenska premiera komedije: »Beži zlodej, baba gre«. LJUBLJANA SNG Drama Veliki oder Danes, 3. februarja ob 18.00 / Jean-Baptiste Poquelin Molière: »Tartuffe«. / Ponovitve: v četrtek, 4. ob 11.00 in ob 19.30, v petek, 5. in v soboto 6. ob 19.30 ter v torek, 9. februarja ob 11.00. V sredo, 10. februarja ob 17.00 / Andrej Rozman Roza in Davor Božič: »Neron«. Mala drama Danes, 3. februarja ob 20.00 / David Mamet: »Bostonska naveza«. / Ponovitve: v soboto, 6. februarja ob 20.00 Jutri, 4. februarja ob 20.00 / Aleš Berger: »Zmeniki«. V petek, 5. februarja ob 20.00 / Julijan Barnes: »Prerakanja«. V torek, 9. februarja ob 20.00 / Aleš Berger: »Zmeniki«. Stalno gledališče FJK Rossetti. Danes, 3. februarja ob 21.00 / Gianni Gori: »Un giorno in arancione«. Nastopajo: Mario Valdemarin in Anna Maria Castelli - vokali; Simone Giu-ducci - kitara in Marco Cremaschini -klaviature. / Ponovitve: do sobote, 6. ob 21.00 ter v nedeljo, 7. februarja ob 17.00 TREBČE Ljudski dom Jutri, 4. februarja ob 20.30 / »Prešeren pevski pozdrav«. Nastopajo: Čezmejni dekliški pevski zbor Krasje, vodi Matjaž Šček. Nastopa še trio: Martina Fe-ri - glas; Marko Čepak - kitara in Tomaž Nedoh - saksofon. _SLOVENIJA_ LJUBLJANA Cankarjev dom V sredo, 10. februarja ob 19.30 / »Zvoki šestih strun«, nastopa Sanja Piohl - kitara. V sredo, 10. februarja ob 20.00 / Dušan Jovanovic: »Življenje podeželjskih plejbojev po drugi svetovni vojni«. Mestno gledališče ljubljansko Veliki oder Danes, 3. februarja ob 19.30 / Steven Sater in Duncan Sheik: »Pomladno prebujenje«. Jutri, 4. februarja ob 19.30 / Percy Byss-he Shelley: »Cenci«. V soboto, 6. februarja ob 19.30 / Peter Stone, Jule Styne, Bob Merill: »Sugar -Nekateri so za vroče«. V torek, 9. februarja ob 19.30 / Bertold Brecht: »Bobni v noči«. / Ponovitve: v sredo, 10. ob 19.30, v četrtek, 11. ob 20.00 in v petek, 12. februarja ob 19.30. V soboto, 13. februarja ob 19.30 / Percy Bysshe Shelley: »Cenci«. Mala scena Danes, 3. februarja ob 18.00 / Eric-Emmanuel Schmitt: »Mali zakonski zločini«. / Ponovitve: v torek, 9. februarja ob 20.00. Jutri, 4. februarja ob 18.00 / Peter Rez-man: »Skok iz kože«. V petek, 5. februarja ob 20.00 / Marius von Mayenburg: »Grdoba«. / Ponovitve: v sredo, 10. in v petek, 12. februarja ob 20.00. V petek, 5. februarja ob 11.00 in ob 17.00 / Jasen Boko: »Gledališka ura«. FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA Gledališče Verdi V četrtek, 18. februarja ob 20.30 / »Romeo et Juliette«. Glasba: C. Gaunod. / Ponovitve: v petek, 19. ob 20.30, v soboto, 20. in v nedeljo, 21. ob 16.00, od torka, 23. do četrteka, 25. ob 20.30 ter v soboto, 27. februarja ob 17.00. Slovensko stalno gledališče V soboto, 13. februarja ob 20.30 / Big Band RTV Ljubljana: »Poklon Jožetu Privšku«. FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA TRST Zgodovinsko-umetniški muzej in lapi-darij, (Trg pred stolnico 1): na ogled lokalni arheološki predmeti iz prazgodovine, skulpture iz rimljanskih in srednjeveških časov in pa egipčanski, grški, rimljanski in antični predmeti z italijanskega polotoka; numizmatična zbirka, fo-toteka in knjižnica. Urnik: od torka do nedelje od 9.00 do 13.00, ob sredah od 9.00 do 19.00, ob ponedeljkih zaprto. Rižarna pri Sv. Soboti: nacistično koncentracijsko uničevalno taborišče, fotografska razstava in knjižnica. Urnik: odprto vsak dan od 9.00 do 19.00. Vstop prost. Narodna in študijska knjižnica: do 10. februarja 2010 je na ogled razstava Tanje Kralj »Mandale«. Urnik: ob delavnikih od 9. do 18. ure. Slovensko Stalno Gledališče: je na ogled slikarska razstava Megije Pepeu. Ogled bo možen do 15. marca. Urnik: od po-nedeljeka do petka od 10.00 do 17.00. OPČINE Bambičeva galerija: ob Prešernovem dnevu, v soboto, 6. februarja ob 20.30 bo odprtje razstave akverelov »Slikarja Robert & Zdenko Hlavaty - Oče in sin«.Predstavil ju bo umetnosti kritik prof. dr. Mirko Jutersek. Glasbeni utrinki: na tubo bo zaigral Rok Viulhar ob spremljavi prof. Vesne Zupin, nastopil bo Mačkoljanski MePZ pod vodstvom Samuele Bandi. Beseda ob prazniku: Jelka Cvelbar. NABREŽINA Kavarna Gruden: do konca januarja je na ogled razstava mozaikov »Kraški in istrski motivi« Megi Uršič Calzi. Možnost ogleda v času odprtja kavarne. ŠKEDENJ Etnografski muzej (Ulica pane bianco 52): Muzej je odprt vsak torek in petek od 15.00 do 17.00, za šole in skupine za ogled izven urnika klicati na tel. št. (00-39) 040-830-792. VIDEM Knjižnica Einaudi (Ul. Vittorio Veneto 49): do 6. marca je na ogled razstava pod naslovom: »Di segni in segni« neapeljskega slikarja Francesco de Marco. Predstavil ga bo arhitekt Marianna Ac-cerboni. Urnik: razstava bo na ogled od 9.00 do 12.30 ter od 15.30 do 19.00, zaprto ob ponedeljekih ob jutranjih urah. GORICA Galerija A. Kosič (Raštel 5-7, Travnik 62) je na ogled razstava akvarelov in olj slikarja Andreja Kosiča. Urnik: od torka do sobote med 8.30 in 12.30 ter med 15.30 in 19. uro. Kulturni center Lojze Bratuž: je na ogled razstava pod naslovom: »Fašizem in Slovenci«, izbrane podobe, ki jo je pripravil Muzej novejše zgodovine iz Ljubljane. Urnik: do 29. januarja od ponedeljka do petka med 17. in 19. uro, od 1. februarja do 5. marca ob prireditvah. Galerija Maria Di Ioria (v državni knjižnici v Ul. Mameli): je na ogled fotografska razstava z naslovom »Dante Fornasir, ingegnere. Cervignano del Friuli 1882-1958«; do 30. januarja. Urnik: od ponedeljka do petka med 10. in 18.30, ob sobotah med 10. in 13.30, ob nedeljah zaprto. Kulturni dom: v četrtek, 18. februarja bo otvoritev razstave goriškega slikarja Ivana Rutarjan iz Kopra. ■ Goriške razstave o futurizmu Na sedežu Fundacije Goriške hranilnice v Ul. Carducci 2 je na ogled raz- stava »Futurismo. Filippo Tommaso Marinetti, l'avanguardia giuliana e i rapporti internazionali«; v dvorani Deželnih stanov goriškega gradu je na ogled »Futurismi Giuliani. Gli anni Trenta. Omaggio a Tullio Crali« do 28. februarja vsak dan med 10. in 19. uro, ob ponedeljkih zaprto. V Pokrajinskih muzejih v goriškem grajskem naselju je na ogled razstava »Futurismo - Moda - Design. La ricostruzione futurista dell'universo quotidiano«; do 1. maja vsak dan med 9. in 19. uro, ob ponedeljkih zaprto. _SLOVENIJA_ ŠTANJEL Štorževa galerija (Štanjel 29): je na ogled razstava Antona Rupnika »Olja na platnu«. Razstava je na razpolago do aprila. Urnik: odprta v sobotah, nedeljah in praznikih ter po dogovoru tudi ostale dneve. Galerija Pri Valetovih: je na ogled razstava Akademije Lepih umetnosti iz St. Petersburga. AJDOVŠČINA Pilonova galerija: je na ogled razstava del 7. mednarodnega fotografskega srečanja »Castrumfoto 09 - Podobe tradicije«. Svoja dela, nastala na srečanju, ki je potekalo v Ajdovščini in njeni okolici med 11. in 14. junijem, predstavljajo fotografinje in fotografi iz Italije, Avstrije in Slovenije: Sara Occhipinti, Enzo Te-deschi, Branko Lenart, Špela Volčič, Martina Kofol, Leo Caharija, Primož Brecelj, Andrej Perko in Damjan Vidic. Pilonova galerija: je na ogled fotografska razstava natečaja na temah »Letenje« in »Prosta«. Po otvoritvi razstave in podelitvi nagrad bo projekcija najboljših fotografij v dvorani 1. slovenske vlade. Razstava bo na ogled do 10. februarja. NOVA GORICA Mestna Galerija Nova Gorica (na Trgu Edvarda Kardelja 5): v petek, 5. februarja, ob 19. uri bo odprtje razstave »What's happening? Stereo Exhibition, Kaj se dogaja? Stereo razstava, Što ima novo? Stereo izložba«. Sodelujejo Lovro Artukovic, Viktor Bernik, Jasmina Cibic, Ivan Fijolic, Ištvan Išt Huzjan, Jaša, Gorazd Krnc, Kristina Le-nard, oKo, Puma34, Arjan Pregl, Marko Tadic; na ogled bo do 26. februarja od ponedeljka do petka od 9. do 13. ure in od 15. do 19. ure, ob sobotah od 9. do 12. ure, ob nedeljah in praznikih zaprto. Galerija Frnaža (Erjačeva ulica): v četrtek, 4. februarja, ob 18. uri odprtje razstave slik Ivana Jelinčiča z naslovom V objemu gora in Soče; na ogled bo do 26. februarja. LOKAVEC Kovaški muzej: orodje in oprema, stalna razstava. TOLMIN Tolminska muzejska zbirka: od ponedeljka do petka od 9.00 do 15.00, ob sobotah, nedeljah in praznikih od 13.00 do 17.00. KOBARID Kobariški muzej: na ogled je stalna muzejska zbirka »Soška fronta 19151918«. Urnik: vsak dan od 9.00 do 18.00. LJUBLJANA Muzej novejše zgodovine: na ogled je stalna razstava Slovenci v XX. stoletju. Muzej je odprt od 10.00 do 18.00. Cankarjev dom (Prvo preddverje): je na ogled razstava članov Društva oblikovalcev Slovenje, pod naslovom: »Oblikovanje za branje«. Ogled je možen do 2. februarja. Cankarjev dom (Mala galerija): Do nedelje, 14. februarja bo na ogled fotografska razstava Petara Dabaca pod naslovom: »Pisma Maji«. Galerija Kapelica (Kersnikova 4): je na ogled razstava Marka A. Kovačiča pod naslovom: »Prometerjeve iskre«. Kino Šiška: je na ogled fotografski projekt: »Otroci Evrope (Children of Europe)«. V projektu sodelujejo fotografi Jure Breceljnik in Petro Giodani. Slovenski etnografski muzej (Metelkova 2): je na ogled razstava Petra Črneta pod naslovom: »Videti, česar znanost ne vidi«. Razstava bo na ogled do junija. ŠPORTNA SLIKOVNA KRIŽANKA REŠITEV (2. 2. 2010) Vodoravno: zbor, atom, polob-leka, line, sol, rivalstvo, Rldolfi, I. T., V. E., dona, Stanko Lorger, Kalkuta, DAF, antologija, F. I., Lie, ikonograf, par, Nisa, avla; na sliki: Valter Ridolfi. / RADIO IN TV SPORED Sreda, B. februarja 2010 2B Rai Tre SLOVENSKI PROGRAM Za Trst: na kanalu 40 (Ferlugi) in 64 (Milje) Za Gorico: na kanalu 69 (Vrh Sv. Mihaela) Teletekst: str. 316 - 342 - 343 18.40 Čezmejna TV: Primorska kronika 20.25 Tv Kocka: Risanka Tako Pako - Album dobrih del 20.30 Deželni TV dnevnik 20.50 Čezmejna Tv: Dnevnik Slo 1 ^ Rai Uno 6.10 Nad.: 8 semplici regole 6.30 Dnevnik, vremenska napoved in prometne informacije 6.45 Aktualno: Unomattina 9.35 Aktualno: Linea Verde Meteo Verde 10.00 Aktualno: Verdetto finale 11.00 Aktualno: Occhio all spesa 11.25 17.00 Dnevnik in vremenska napoved 12.00 Variete: La prova del cuoco 13.30 Dnevnik - Gospodarstvo 14.10 Variete: Festa italiana 16.15 Aktualno: La vita in diretta 16.50 Dnevnik - Parlament 18.50 Kviz: L'eredita (v. C. Conti) 20.00 23.05 Dnevnik 20.30 Nogomet: Pokal Italije 23.00 Aktualno: Porta a porta 0.40 Nočni dnevnik in vremenska napoved V^ Rai Due 6.10 13.30 Aktualno: Tg2 Costume e so-cietà 6.25 Dok. odd.: Le grotte di Frasassi 6.50 13.50 Dnevnik - Zdravje 33 6.55 Aktualno: Quasi le sette 7.00 Variete: Cartoon Flakes 9.45 Aktualno: Crash - Files 10.00 Aktualno: Tg2 punto.it 11.00 Variete: I fatti vostri (v. G. Magal- li, A. Volpe, M. Cirillo) 13.00 20.30, 23.20 Dnevnik 14.00 Aktualno: Il fatto del giorno (v. M. Setta) 14.45 Aktualno: Italia sul Due (v. L. Bianchetti, M. Infante) 16.10 Nan.: La signora del West 17.40 Variete: Art Attack 18.10 Dnevnik in športne vesti 19.00 Dok.: Secondo Canale 19.35 Nan.: Squadra speciale Cobra 11 21.05 Variete: Il più grande (italiano di tutti i tempi) (v. F. Facchinetti) 23.35 Film: La scala a chiocciola (triler, ZDA, '00, r. J. Head, i. J. Nelson) Rai Tre 6.00 8.00 Dnevnik - Rai News 24, vmes II caffe di Corradino Mineo, Italia, istruzioni per l'uso 7.30 Deželni dnevnik 8.15 Dok.: La Storia siamo noi 9.15 Aktualno: Dieci minuti di... 9.25 Aktualno: Figu - Album di persone notevoli 9.30 Aktualno: Cominciamo bene - Prima, sledi Cominciamo bene 12.00 Dnevnik, vremenska napoved in športne vesti 12.25 Aktualno: Tg3 Agritre 12.45 Aktualno: Le storie - Diario italiano 13.10 Nad.: La scelta di Francisca 14.00 19.00 Deželni dnevnik in vremenska napoved 14.50 Aktualno: Tgr Leonardo, sledi Tgr Neapolis 15.10 Dnevnik - kratke vesti in vremenska napoved 15.15 Variete: Trebisonda 15.40 Melevisione 16.00 Tg3 GT Ragazzi 17.00 Aktualno: Cose dell'altro Geo, sledi Geo & Geo 18.10 Vremenska napoved 20.00 Variete: Blob 20.05 Nad.: Il principe e la fanciulla 20.25 Nad.: Un posto al sole 21.05 Nan.: Medicina Generale 21.50 Dnevnik 23.00 Variete: Parla con me u Rete 4 6.50 Nan.: Vita da strega 7.20 Nan.: Nash Bridges 8.20 9.45 10.30 11.30 11.40 12.30 13.30 14.05 15.10 16.15 16.25 19.35 20.30 21.10 Nan.: Hunter Nad.: Bianca Nan.: Ultime dal cielo 17.00 Dnevnik - kratke vesti in prometne informacije Nan.: Wolff - Un poliziotto a Ber-lino Nan.: Un detective in corsia 18.55 Dnevnik in vremenska napoved Aktualno: Popoldanski Forum Nan.: Hamburg Distretto 21 Nad.: Sentieri Film: Appuntamento con le nuvo-le (kom., ZDA, '63, i. K. Bohm) Nad.: Tempesta d'amore Nan: Walker Texas Ranger Film: Io sto con gli ippopotami (kom., It., '79, r. I. Zingarelli, i. T. Hill) Film: Il figlio della Pantera Rosa (kom., ZDA, '93, i. R. Benigni) Nočni dnevnik in pregled tiska Canale S 10.00 11.00 13.00 13.40 14.10 14.45 16.15 16.55 18.00 18.50 20.00 20.30 21.10 23.30 1.30 Dnevnik - Pregled tiska Dnevnik, prometne infomacije, vremenska napoved, borza in denar Aktualno: Mattino cinque (v. F. Pa-nicucci, C. Brachino) 14.05 Resničnostni show: Grande Fratello pillole Dnevnik - Ore 10 Aktualno: Forum Dnevnik, okusi, vremenska napoved Nad.: Beautiful Nad.: Centovetrine Resničnosti show: Uomini e donne Resničnostni show: Amici Aktualno: Pomeriggio cinque (v. B. D'Urso) 0.30 Dnevnik - kratke vesti in vremenska napoved Kviz: Chi vuol essere milionario (v. G. Scotti) Dnevnik in vremenska napoved Variete: Striscia la notizia - La voce dell'influenza (v. E. Greggio, E. Iacchetti) Nan.: Caterina e le sue figlie 3 (r. A. Benvenuti, i. R. Mosca) Film: Diario di uno scandalo (dram., V.B., '06, r. R. Eyre, i. J. Dench) Nočni dnevnik in vremenska napoved O Italia 1 6.30 8.55 9.30 10.20 12.15 12.25 15.00 16.00 16.50 19.30 20.05 20.30 21.10 13.40, 17.25 Risanke Nan.: Un genio sul divano Nan.: A-Team Nan.: Supercar Aktualno: Secondo voi 18.30 Dnevnik in vremenska napoved Nan.: Smallville Nan.: I maghi di Waverly Nan.: Zoey 101 Nan.: La vita secondo Jim Risanka: Simpsonovi Kviz: Cento x cento (v. E. Papi) Variete: Le Iene Show (v. Lu- ca&Paolo, I. Blasi) # } i.- riil 0.00 Variete: Chiambretti Night - Solo per numeri uno 1.40 Nočni dnevnik in pregled tiska ^ Tele 4 10.50 Aktualno: Formato famiglia 12.00 16.00 Dnevnik - kratke vesti 12.05 Šport: Ski magazine 13.00 Aktualno: Ritmo in tour 14.05 Aktualno: ...Attualita 14.35 Aktualno: Videomotori 17.00 Risanke 19.00 Aktualno: La provincia ti informa 20.00 Športne vesti 20.05 Aktualno: Qui Tolmezzo 20.10 Aktualno: Il Rossetti 20.30 Deželni dnevnik 21.00 Film: Giorni di fuoco (western, '64, r. H. Reinl, i. K. Kinski) 23.35 Dnevnik Montecitorio - leto 2010 23.40 Aktualno: Il mistero dopo 0.10 Dok.: La grande storia La 7 6.00 Dnevnik, horoskop in prometne informacije 7.00 Aktualno: Omnibus, sledi Omnibus Life 10.10 Punto Tg, sledi Due minuti in un libro 10.25 Nan.: L'ispettore Tibbs 11.30 Nan.: Due South - Due poliziotti a Chicago 12.30 Dnevnik in športne vesti 13.00 Nan.: Jag - Avvocati in divisa 14.05 Film: Alle donne piace ladro (pust., ZDA, '66, i. J. Coburn) 16.05 Nan.: Stargate SG-1 17.05 Dok.: La7 Doc 18.00 Nan.: Relic Hunter 19.00 Nan.: Murder Call 20.00 Dnevnik 20.30 Aktualno: Otto e mezzo 21.10 Aktualno: Tetris 23.40 Aktualno: Citta' criminali 1.00 Nočni dnevnik, sledi Otto e mezzo (t Slovenija 1 6.10 Kultura, sledi Odmevi 7.00 8.00, 9.00, 10.00, 15.00 Poročila 7.05 8.05, 9.05 Dobro jutro 10.10 Risana nan.: Marči Hlaček 10.35 Nan.: Sejalci svetlobe (pon.) 10.55 16.50, 18.40 Risanka 11.05 Zlatko Zakladko 11.25 Naravni parki Slovenije (pon.) 11.55 ...In da bom zadnja na Grmadi (pon.) 13.00 Poročila, športne vesti in vremenska napoved 13.15 Tarča (pon.) 14.25 Slovenski magazin (pon.) 15.10 Mostovi - Hidak 15.45 Ris. nan.: Skrivni svet medvedka Benjamina 16.10 Pod klobukom 17.00 Novice, slovenska kronika, športne vesti in vremenska napoved 17.20 19.55 Gledamo naprej 17.30 0.30 Turbulenca 18.25 Žrebanje lota 18.55 Dnevnik, vremenska napoved in športne vesti 20.05 Film: Prehod 22.05 Odmevi, kultura, športne vesti in vremenska napoved 23.15 Omizje 1.10 Iz arhiva TVS - TV dnevnik 03.02.1992 (pon.) 1.45 Dnevnik (pon.) 2.25 Dnevnik Slovencev v Italiji (T Slovenija 2 6.30 7.00 8.00 10.30 12.15 13.50 14.15 14.50 15.00 16.15 16.35 17.10 19.15 19.40 20.10 21.40 22.05 1.15 Zabavni infokanal Infokanal Otroški infokanal Spet doma (pon.) Hri-Bar Iz arhiva TVS - TV dnevnik 03.02.1992 Prava ideja! Knjiga mene briga Glasbeni večer (pon.) Črno beli časi Mostovi - Hidak (pon.) SP v nordijskem smučanju, smučarski skoki Na vrtu Z Damijanom Dok. odd.: Od mladeniča do Lipicanca Boljškak, dokjumentarni feljton Tv priredba predstave Sng Drama Ljubljana: Henrik Ibsen 14.20 Euronews 14.30 Ciak Junior 15.00 Tednik 15.30 Glasbeni koktelj 16.00 Biker Explorer 16.30 Glasb. odd.: Zaigramo si televizijo 17.30 Vsedanes - vzgoja in izobraževanje 18.00 Primorski mozaik 18.35 Vremenska napoved 18.40 Primorska kronika 19.00 22.00, 0.10 Vsedanes - TV dnevnik 19.25 Šport 19.30 Slovenski magazin 20.00 Srečanja v skupnosti Italijanov 20.40 City Folk 21.10 Koncert: Jazz Stage 22.15 Artevisione 22.45 Srečanja z... 23.25 Iz ahiva po vaših željah 0.25 ČezmejnaTV, TDD - TV dnevnik v slovenskem jeziku Tv Primorka 8.00 Dnevnik Tv Primorka, borzno poročilo, vremenska napoved in vi-deostrani 9.00 10.00 Novice 9.05 19.00, 0.00 Mozaik 10.05 16.20 Hrana in vino 11.00 12.00, 13.00, 14.00, 15.00 Video- strani z novicami 17.00 Športni ponedeljek 18.00 Mlad. odd.: Mavrica pogledov 18.40 Pravljica 20.00 23.00 Dnevnik Tv Primorka, kultura in vremenska napoved 20.30 Objektiv 21.00 Odprta tema 22.00 Odbojka: Interliga, Salonit Anhovo - HypoTirol Volleyballteam (pon.) 7.00 8.30, 13.30, 16.30, 19.30, 23.02 Dnevnik 8.05 Pregled Tiska 9.00 23.40 Klasična glasba 10.05 Nan.: Daniel Boone Koper 13.45 Dnevni program 14.00 Čezmejna TV - TG R FJK - deželne vesti radio trst a 7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; Koledar; 7.25 Dobro jutro; 8.00 Poročila in krajevna kronika; 8.10 Koraki do dobrega počutja; 9.00 Radio paprika; 10.00 Poročila; 10.10 Odprta knjiga; 11.00 Studio D; 13.20 Iz domače zakladnice; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.10 Čustvena inteligenca; 15.00 Mladi val; 17.00 Poročila in kulturna kronika; 17.10 Glasbena skrinjica; 18.00 Istrska srečanja; 19.35 Zaključek oddaj. radio koper (slovenski program) 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 14.30 Poročila; 6.00-9.00 Jutro na RK, kronika, OKC obveščajo; 7.00 Jutranjik; 8.00 Pregled tiska in vremenska napoved; 9.00-12.30 Dopoldan in pol; 10.00 Skrivnosti lepote in dobrega počutja; 12.30 Opoldnev-nik; 13.30-15.00 Na rešetu; 14.45 Obračun; 16.15 Glasba po željah; 17.10 Pregled prireditev; 17.30 Primorski dnevnik; 18.00 Jagodni izbor; 18.30 Glasbena razglednica; 20.00 Slovenci ob meji; 21.00 Zborovski utrip; 22.30 Crossroads. radio koper (italijanski program) 6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30, 18.30 Poročila; 7.15, 12.30, 15.30, 19.30 Dnevnik; 6.25 Drobci zgodovine; 8.05 Horoskop; 8.33 Pesem tedna; 8.40 Govorimo o; 9.00 Commen-to in studio; 11.00 Odprti prostor; 12.15 Sigla single; 12.28 Vremenska napoved, prometne vesti, dnevnik; 13.00 Chiac-hieradio; 14.10 Leto šole; 14.45 Italo heroes; 15.05 Pesem tedna; 16.00 Ob 16-ih; 18.00 Etnobazar; 19.00 Le note di Giuliana; 20.00 Radio Capodistria Sera; 21.00 Odprti prostor; 21.55 Sigla single; 22.30 Commento in studio; 23.00 Prosa; 0.00 RSI. slovenija 1 5.00, 6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 14.00, 17.00, 18.00, 19.00, 21.00, 23.00, 0.00 Poročila; 6.45 Dobro jutro, otroci; 7.00 Kronika; 7.40 Priimkova delavnica; 7.55 Iz sporedov; 8.05 Svetovalni servis; 8.40 Obvestila; 9.10 Ali že veste?; 9.30 Violinček; 10.10 Intervju; 11.15 Storž - odd. za starejše; 11.45 Pregled tiska; 12.05 Na današnji dan; 12.10 Ura slov. glasbe; 12.30 Nasveti; 13.00 Danes do 13-ih; 13.20 Osmrtnice in obvestila; 15.00 Radio danes, radio jutri; 15.30 DIO; 16.15 Obvestila; 17.00 Studio ob 17-ih; 19.00 Dnevnik; 19.30 Obvestila; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 Gymnasium; 21.10 Izlivi; 22.00 Zrcalo dneva; 22.20 Iz sporedov; 22.30 Info odd.; 22.40 Minute za šanson; 23.05 Literarni nok-turno; 23.15 Za prijeten konec dneva. slovenija 2 6.00, 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 14.30, 17.30, 00.00 Poročila; 7.00 Kronika; 8.25 Vremenska napoved; 8.45 Kulturne prireditve; 9.15 Šport; 9.35 Po- pevki tedna; 10.00 Avtomobilsko prometne minute; 11.35 Obvestila; 12.00 Kje pa vas čevelj žuli; 13.00 Danes do 13-ih; 14.00 Kulturne drobtinice; 14.20 Obvestila; 14.40 Glasbena uganka; 15.03 RS napoveduje; 15.15 Finančne krivulje; 15.30 DIO; 16.05 Popevki tedna; 16.45 Sredin klicaj; 17.15 Evropa osebno; 17.45 Šport; 18.00 Express; 18.50 Večerni sporedi; 19.00 Dnevnik; 19.30 Ne zamudite; 20.00 Odprti termin; 21.00 V sredo; 22.00 Zrcalo dneva; 22.25 Na piedestal; 23.30 Težka kronika. slovenija 3 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 22.00, 00.00 Poročila; 19.00 Dnevnik; 7.00 Jutranja kronika; 7.25 Jutranjica; 8.00 Lirični utrinek; 10.05 Skladatelj tedna; 11.05 Literarna matineja; 11.45 Intermezzo; 12.05 Arsove spominčice; 13.05 Kratka radijska igra; 14.05 Arsov forum; 15.00 Divertimento; 15.30 DIO; 16.15 Svet kulture; 16.30 Sodobna umetnost; 17.00 Glasbeni utrip; 18.00 Čas, prostor -in glasba; 19.00 Allegro ma non troppo; 19.30 Slovenski concertino; 20.00 Arsov art atelje; 22.05 Zvočna iskanja; 23.00 Jazz session; 23.55 Lirični utrinek. radio koroška 6.00-10.00 Dobro jutro; 12.00-13.00 Studio ob 12-ih; 15.00-17.00 Lepa ura; 17.00-17.30 Studio ob 17-ih; 17.30-18.00 Naša pesem; -Radio Agora: 13.00-15.00 Agora-Divan; 18.006.00 Svobodni radio; -Radio Dva 10.00-12.00 Sedmi dan (105,5 MHZ). Primorski r dnevnik Lastnik: Zadruga Primorski dnevnik d.z. - Trst Izdajatelj: Družba za založniške pobude DZP doo z enim družabnikom PRAE srl con unico socio Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786380, fax 040 7786381 Tisk: EDIGRAF srl, Trst Odgovorni urednik: DUŠAN UDOVIČ Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, fax 040 772418 email: trst@primorski.eu Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 533382, fax 0481 532958 email: gorica@primorski.eu Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432 731190, fax 0432 730462 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463 318510, fax 0463 318506 Internet: http//www.primorski.eu/ Naročniško - prodajna služba Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, fax 040 772418 Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 535723 fax 0481 532958 Cena: 1,00 € Naročnina za Italijo 280,00 € Poštni t.r. PRAE DZP št. 11943347 Cena za Slovenijo: 1,00 € Letna naročnina za Slovenijo 210,00 € plačljiva preko DISTRIEST doo, Partizanska 75, Sežana, tel. 05-7070262, fax. 05-7300480 transakcijski račun pri banki SKB D.D. v Sežani, št. 03179-1009112643 Primorski dnevnik prejema neposredne državne prispevke po zakonu 250 z dne 9. avgusta 1990 OGLAŠEVANJE Oglaševalska agencija Tmedia s.r.l. www.tmedia.it GORICA, ul. Malta 6 TRST, ul. Montecchi 6 KOMERCIALNI OGLASI advertising@tmedia.it Brezplačna tel. št. 800129452 Iz tujine +39.0481.32879 Fax +39.0481.32844 Cene oglasov: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 29,2 mm) 35,00 €, finančni in legalni 92,00 €, ob praznikih povišek 20% NEKOMERCIALNI OGLASI oglasi@tmedia.it Brezplačna tel.št. 800912775 Fax +39.0481.32844 Cene oglasov: mali oglasi 20,00 € + 0,50 € na besedo; nekomercialni oglasi po formatu, osmrtnice, sožalja, čestitke in zahvale na besedo. DDV - IVA 20% Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948 Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG Primorski dnevnik je včlanjen v Evropsko zvezo manjšinskih dnevnikov MIDAS V Izdajanje Primorskega dnevnika podpira tudi Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu. Tekstov, fotografij in drugega gradiva, ki je bilo v kakršnikoli obliki poslano uredništvu, ne vračamo. Dostavljeno gradivo ne obvezuje uredništva oziroma založnika za objavo ali drugačno uporabo; za objavo člankov, ki jih posredujejo uredništvu, imajo avtorji pravico do morebitnega honorarja samo po predhodnem dogovoru z založnikom. Sreda, B. februarja 201 0 VREME, ZANIMIVOSTI jasno zmerno oblačno oblačno Ô rahel dež a A zmeren ÜÜ dež ÔC Ùa močan dež nevihte veter megla rahel sneg z sneg fjlAJUUi. močan sneg topla fronta hladna fronta okluzija izobara , središče ' a središče ' ciklona ^anticiklona VREMENSKA SLIKA o GRADEC -B/S TOLMEČ O -9/2 TRBIŽ O -iD/i o -12/0 KRANJSKA G. c .. b VIDEM o V6 -4/7 O PORDENON -3/6 ČEDAD O -3/6 -i/7 CELOVEC O -12/1 O TRŽIČ c -12/4 _ O KRANJ o -12/1 S. GRADEC MARIBOR O-B/6 M. SOBOTA O-7/7 CELJE -1D/S O PTUJ o O N. GORICA 3/7 O LJUBLJANA -6/4 4 N. MESTO -7/6 O-7/4 KOČEVJE ČRNOMELJ ZAGREB -7/6 o„ ^NAPOVED ZA DANES Na zahodu dežele in v Alpah bo prevladovalo pretežno jasno vreme,na vzhodu in v Predalpah pa bo spremenljivo oblačno. V zahodni in deloma osrednji Sloveniji bo pretežno oblačno, drugod pa delno jasno, predvsem v Prekmurju in na Štajerskem občasno zmerno oblačno. Najnižje jutranje temperature bodo od -10 do -2, na Gorenjskem in Koroškem do -12, ob morju okoli 0, najvišje dnevne od 0 do 4, na Primorskem ter vzhodnih krajih od 4 do 8 stopinj C. Nad našo deželo bodo v višinah postopoma začeli dotekati bolj vlažni zahodni tokovi. V nižjih plasteh ozračja bo zapihal jugozahodnik. V petek nas bo dosegla atlantska fronta, ki bo v soboto pripomogla k nastanku območja nizkega zračnega pritiskanji"'^? nad Italijo DOLŽINA DNEVA Sonce vzide ob 7.24 in zatone ob 17.14 Dolžina dneva 9.50 r LUNINE MENE ^ Luna vzide ob 23.G5 in zatone ob 9.G5 Nad osrednjim Sredozemljem je območje visokega zračnega pritiska, nad Baltikom in srednjo Evropo pa ci-klonsko območje z vremensko fronto. Z jugozahodnikom k nam priteka topel zrak. BIOPROGNOZA Danes bo vremenski vpliv zmerno obremenilen, pri občutljivih ljudeh se bodo pojavljale vremensko pogojene težave, ki bodo zvečer večinoma oslabele in ponehale. Priporočamo večjo previdnost. MORJE Morje je skoraj mirno, temperatura morja 7,6 stopinje C. PLIMOVANJE Danes: ob 1.11 najvišje 40 cm, ob 7.35 najnižje -18 cm, ob 12.53 najvišje 12 cm, ob 18.55 najnižje -30 cm. Jutri: ob 2.00 najvišje 36 cm, ob 9.00 najnižje -18 cm, ob 14.14 najvišje 1 cm, ob 19.36 najnižje -18 cm. SNEŽNE RAZMERE (v cm) Kanin.................250 Vogel..................95 Kranjska Gora.........90 Krvavec................85 Cerkno...............120 Rogla..................85 Mariborsko Pohorje . .50 Civetta...............160 Piancavallo..........12Ö Forni di Sopra ......... 9G Zoncolan ..............7G Trbiž ..................11G Na Žlebeh ...........21Ö Mokrine..............16Ö Podklošter ............75 Bad Kleinkirchheim . . 9G O GRADEC -3/3 TOLMEČ O -7/3 TRBIŽ O -B/2 o -9/1 KRANJSKA G. CELOVEC O -B/3 O TRŽIČ -6/6 ¿ .. \ VIDEM O -4/9 O PORDENON -3/B ČEDAD O -3/B O KRANJ o-7/3 S. GRADEC CELJE -4/6 O MARIBOR O-4/7 PTUJ O M. SOBOTA O-4/6 GORICA O -1/9 O N. GORICA 1/7 LJUBLJANA -2/S POSTOJNA O-2/3 KOČEVJE . O -ČRNOMELJ REKA 3/9 N. MESTO -2/6 O ___ ZAGREB -3/7 or N Vremenska napoved Hidrometeorološkega zavoda R. Slovenije in deželne meteorološke opazovalnice ARPA OSMER V Alpah in v Karnijskih Predalpah bo lepo vreme. Ob morju ,na vzhodnem pasu in v Julijskih Predalpah pa pretežno oblačno; v Julijski Benečiji pa povsem oblačno. Po nižinah bo prevladovala spremenljiva oblačnost,ki bo gostejša na vzhodu. Ponoči se bodo po nižinah pojavljale meglice. NAPOVED ZA JUTRI Jutri bo zmerno do pretežno oblačno, več sonca pa bo v vzhodnih krajih. Ponekod bo popoldne spet zapihal jugozahodnik. V petek bo pretežno oblačno. V zahodni in osrednji Sloveniji bodo občasno padavine, meja sneženja bo med 800 in 1100 m. FILM - Tekma za prestižne nagrade oskar Avatar in »The Hurt Locker« s po devetimi nominacijami LOS ANGELES - Znanstveno fantastična pravljica, ki je razburila Vatikan zaradi čaščenja narave pred bogom Avatar in film o vojni v Iraku "The Hurt Locker" sta po izboru Ameriške akademije filmskih znanosti in umeetnosti včeraj v Los Angelesu dobila po devet nominacij za prestižne nagrade oskar. Prvič od leta i943 so tokrat v kategoriji najboljših filmov leta namesto petih za nagrado nominirali deset filmov. Od leta i93i do leta i943 so za najboljše nominirali med osem in i2 filmov, potem i943, ko je zmagal film Casablanca, deset, od takrat naprej pa pet, vse do letos. Podelitev oskarjev bo 7. marca v gledališču Kodak v Hollywoodu, prenašala pa jih bo televizija ABC. Včeraj zjutraj so bile objavljene nominacije v skupaj 24 kategorijah. Avatar in "The Hurt Locker" tekmujeta tudi v kategoriji za najboljšo režijo, pri čemer sta v konkurenci nekdanja zakonca James Cameron (Avatar) in Kathryn Bigelow. Cameron je letos že slavil na podelitvi zlatih globusov, kjer je bil Avatar razglašen za najboljšo dramo. Cameron je z Avatarjem tudi presegel lastni rekord, saj je film po zaslužku že prehitel dosedanji najbolje prodajani film Titanik, ki je kraljeval na podelitvi oskarjev pred i2 leti. Kathryn Bigelow pa je dobila prvo nagrado združenja režiserjev, kar je obenem tudi prvič, da je to nagrado dobila ženska. Sicer pa doslej še noben film ženske režiserke ni dobil oskarja. No-minirani so bili doslej štirje. Leta 2003 film Izgubljeno v prevodu (Sofia Coppola), leta 1993 film Pianist (Jane Campion), leta 1975 pa film Sedem lepotic italijanske režiserke Line Wertmüller. V kategoriji najboljših režiserjev je letos tudi šele drugi temnopolti režiser v zgodovini. To je Lee Daniels (Precious), potem ko je leta 1991 nominacijo za film Boyz N the Hood dobil John Singleton. "Precious" pa je sicer prvi film temnopoltega režiserja, ki je v nominaciji za najboljšega. Med režiserji se za pozlačen kipec potegujeta še Jason Reitman (V zraku) ter Quentin Taranti-no (Neslavne barabe). Reitman se poteguje tudi za oskarja v kategoriji prirejenih scenarijev, Tarantino pa za izvirni scenarij. Poleg filmov Avatar, "The Hurt Locker" in "Precious" so za najboljšega nominirani še filmi Območje 9, Neslavne barabe, "The Blind Side", V zraku, "A Serious Man", An Education" ter animirani film "Up", ki pripoveduje zgodbo o vdovcu, ki ponese svojo hišo z baloni v Južno Ameriko. To je šele drugič v zgodovini, da je za najboljšega nomiran tudi animirani film. Prvič je to uspelo leta 1991 risanki Lepotica in zver. "Up" je nominiran tudi za najboljši animirani film, skupaj z "Coraline", "Fantastic Mr. Fox", "The Princess and the Frog" in "The Secret of Kells". Za oskarje v kategoriji glavnih ženskih vlog se prvič doslej poteguje Sandra Bullock (The Blind Side), Meryl Streep, kot slavna kuharica v filmu "Julie & Julia", Helen Mirren, ki igra soprogo Leva Tolstoja (The Last Station), Carey Mulligan, ki igra britansko najstnico v ljubezenskem razmerju s starejšim moškim (An Education), ter Gabourey Sidibe najstnica, ki skuša preživeti po hudih zlorabah in zanemarjanju v filmu "Precious". Zanjo je to sploh prvi profesionalni nastop v filmu, za katerega si je že prislužila nominacijo. Nominacijo za stransko vlogo v filmu "Precious" si je prislužila Mo'Nique, kar dve nominaciji pa sta šli za film "V zraku". Dobili sta jo Vera Farmiga in Anna Kendrick. Penelope Cruz je dobila nominacijo za stransko žensko vlogo v filmu Devet, Maggie Gyl-lenhaal pa za vlogo v filmu "Crazy Heart". Obe igralki že imata po en pozlačen kipec na svojih policah. Jeff Bridges (Crazy Heart), ki igra pijanega country pevca, naj bi bil po dosedanjih štirih nominacijah tokrat favorit za oskarja v kategoriji glavne moške vloge, tekmuje pa z Georgeom Cloo-neyjem, ki v filmu V zraku igra poslovneža, katerega delo je odpuščanje ljudi po ameriških podjetjih. Za oskarja se potegujejo tudi Morgan Freeman (Nepremagljiv), ki upodablja nekdanjega predsednika Južne Afrike Nelsona Mandelo, ter Colin Firth (A Single Man) in Jeremy Renner (The Hurt Locker). Avstrijski igralec Christoph Waltz si je prislužil nominacijo za stransko moško vlogo v filmu Neslavne barabe, v katerem igra neusmiljenega nacista. Poleg njega upa na kipec še Matt Damon, ki v filmu Nepremagljiv igra reprezentanta v ragbiju, Woody Har-relson, ki v filmu "Glasnik" prinaša obvestila družinam o smrti vojakov, Kanadčan Christopher Plummer za vlogo Tolstoja (The Last Station) in Stanley Tucci za serijskega morilca v filmu "The Lovely Bones". V kategoriji tujejezičnih oziroma filmov, ki niso v angleščini, tekmujejo za oskarja avstrijsko-nemški Beli trak, ki je osvojil tudi zlati globus in zlato palmo lani v Cannesu. V igri so še francoski film Prerok, izraelski "Ajami", argentinski "El Secreto de Sus Ojos" in perujski "The Milk of Sorrow". (STA) NEMČIJA - Kot študentka v DDR Merklova slaba pri marksizmu in leninizmu Angela Merkel ansa SVETOVNA ZDRAVSTVENA ORGANIZACIJA Vse več smrtnih primerov zaradi rakavih obolenj MANILA - Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) je včeraj opozorila, da se utegne letno število smrti zaradi najrazličnejših oblik raka do leta 2030 povzpeti na 17 milijonov, če ljudje ne bodo sprejeli vsaj najosnovnejših ukrepov, s katerimi bi se izognili tveganju za rakava obolenja. Letos naj bi po napovedih zaradi posledic raka umrlo 7,6 milijona ljudi. Kot so po poročanju nemške tiskovne agencije dpa še sporočili iz WHO, so rakava obolenja vzrok za vsako osmo smrt, s čimer za posledicami raka umre več oseb kot za posledicami aidsa, malarije ali tuberkuloze. Letno zdravniki po vsem svetu rakava obolenja na novo dia-gnosticirajo pri okoli 12 milijonih pacientov. Pred 4. februarjem, ki velja za svetovni dan boja proti raku, so vodilni v WHO izrazili nujnost večjega osveščanja ljudi, da bi se ti znali izogniti tveganjem za rakava obolenja oz. čim bolj zgodaj odkriti bolezen in se z njo soočiti. "Obstaja sicer nek splošen strah pred rakom, vendar se je s pravilnim ravnanjem nekaterim oblikam mogoče izogniti oz. jih je možno tudi zdraviti," so ob tem sporočili iz WHO. Organizacija ob tem navaja podatek, da se je raku mogoče izogniti v približno 30 odstotkih, vse to pa je moč doseči s preprostimi ukrepi, kot so izogibanje kajenju, izbira zdrave hrane, več gibanja, omejitev pitja alkohola in zaščita pred rakotvornimi okužbami. (STA) BERLIN - Nemška kanclerka Angela Merkel je imela kot študentka slabo oceno pri marksizmu in leninizmu, je razkril nemški tednik Der Spiegel. Merklova je po treh letih študija marksizma in leninizma pri profesorju Joachimu Rittershausu dobila oceno "zadostno". Isto oceno je dobila tudi tri leta kasneje pri 29 letih za zaključno nalogo na to temo. Za doktorat iz fizike pa je prejela oceno "prav dobro". Na akademiji znanosti v nekdanji Vzhodni Nemčiji, kjer se je Merklova izobraževala, so morali vsi doktorski študenti - tudi tisti, ki so študirali naravoslovje -opraviti ideološko izobraževanje. Der Spiegel je do ocen Merklove prišel šele preko sodišča, saj kanclerka ni dovolila vpogleda v svojo dokumentacijo o izobraževanju, poroča nemška tiskovna agencija dpa. Merklova se do padca Berlinskega zidu in združitve Nemčije pred 20 leti ni ukvarjala s politiko. Nato se je hitro povzpela v hierarhiji Krščansko-demokratske unije (CDU), zdaj pa je že drugi mandat nemška kanclerka. (STA)