4T
THE OLDEST. AND MOST POPULAR SLOVENIAN NEWSPAPER IN UNITED STATES OP AMERICA
NEC
PRVI SLOVENSKI LIST V AMERIKI.
Geslo: Za vero in narod — za pravico in resnico — od boja do zmage I
GLASILO SLOV. KATOL. DELAVSTVA V AMERIKI IN URADNO GLASILO DRUŽBE SV. DRUŽINE V JOLIETU. — S. P.DRUŽBE SV. MOHORJA V CHICAGI.
— ZAPADNE SLOV. ZVEZE V DENVER, COLO., IN SLOVENSKE ŽENSKE ZVEZE V ZEDINJENIH DRŽAVAH.
(Official Organ of four Slovenian organizations.)
NAJSTAREJŠI IN NAJBOLJ PRILJUBLJEN SLOVENSKI
LIST V ZDRUŽENIH
DRŽAVAH AMERIŠKIH.
ŠTEV. (No.) 194.
CHICAGO, ILL., SOBOTA, 5. OKTOBRA — SATURDAY, OCTOBER 5, 1929.
LETNIK XXXIII.
LJUTI RUSKI NAPADI NA KITAJSKE POZICIJE. — PRIŠLO JE DO ROČNIH SPOPADOV MED OBEMA ČETAMA. — STANJE RUSKIH UJETNIKOV POVOLJ-
NEJŠE.
Harbin, Mandžurija. — Na
rusko-kitajski fronti so vzplam-teli novi boji, ki po svoji Ijuto-sti daleko presegajo vse dosedanje. Že ob petih zjutraj preteklo sredo je ruska artilerija otvorila ogenj na kitajske pozicije in temu je sledil ročni napad pehote. Na obeh straneh so se posluževali ročnih granat. Ruske čete so zavzele neki strelski jarek, a so ga mo-rale po divjem boju čez pol ure zopet zapustiti. Pred poldne so Rusi pričeli ponovni artilerijski in infanterijski napad, ki je trajal celo uro. Naj-ljutejši napad pa se je izvršil zvečer ob 5. uri, ko so Rusi postavili v akcijo vsa bojna sredstva; aeroplani so krožili nad kitajskimi četami in metali bombe ter streljali iz strojnih pušk; istočasno je bila v živahnem delovanju tudi artilerija in pehota. V bitki je obležalo več mrtvih in mnogo ranjenih.
Po nedavni pritožbi ruskih ujetnikov, da Kitajci slabo ravnajo z njimi, so se za te u-jetnike začele zanimati tudi druge države in naročile svojim predstavnikom, da preštudirajo položaj. Konzul Zed. držav, G. S. Hanson, je dobil tako naročilo in se podal v taborišče ujetnikov. Njegovemu zgledu so sledili tudi konzuli drugih držav. Po poročilu nemškega konzula se je stališče u-jetnikov znatno izboljšalo in ne grozijo več z gladovalnim štrajkom.
-o-
SLIKE Ko S. K. J.
se v Chicagi ne bodo kazale v soboto večer dne 5. oktobra, ne v nedeljo dne 6. oktobra, kakor je to poročalo zadnje "Glasilo K. S. K. Jednote". C. g. župnik ne more dati dvorane na razpolago iz vzroka, ker v soboto večer 5. oktobra se vrši, že davno naznanjeni Bunco Party, ki ga prirede Matere in žene naše župnije za cerkev. V nedeljo se pa prične 40-urna pobožnost ali tri-dnevnica. To v pojasnilo Chi-cažanom. Slike se bodo kazale v Chicagi enkrat pozneje, ko bo dvorana na razpolago. To se bo določilo v sporazumu lokalnih društev K. S. K. J. in župnije, ter bo to pravočasno naznanjeno občinstvu.
SVETOZAR BANOVEC

SVETOZAR BANOVEC POJE NA RADIO WGN
Ko je bila petkova številka našega lista že v tisku smo prejeli vest, da je v petek 4. okt. med 4. in 5. uro nastopil znani slovenski tenorist g. S. Banovec z slovenskimi pesmimi in arijami iz opere Rigollet-to in Tosca na radio postaji WGN v Drake hotelu. Žal, da je ta vest prepozno prišla za petkovo številko, da bi bili na nastop g. Banoveca opozorili Tlašo javnost, da bi ga mogli Slovenci čuti. Pričakuje se, da , bo pel ponovno daljši program enkrat prihodnji teden zvečer. Ako bo čas pravočasno določen bomo to oznanili v listu.
SMRT
VELIKEGA DRŽAVNIKA
Zunanji minister Nemčije, Dr. Stresemann, podlegel srčni kapi. — Veliko je storil za Nemčijo in mnogo se je trudil za svetovni mir.
Berlin, Nemčija. — Celo Evropo je pretresla vest, da je nenadoma za vedno zatisnil oči eden izmed največjih sodobnih mož, eden izmed najbolj zmožnih državnikov, kar jih šteje Evropa .predvsem pa mož, ki se je odkrito trudil in zastavil svoje zmožnosti v to, da bi se dosegli pogoji, ki bi zasigurali Evropi trajni mir. Velikega nemškega politika Gustava Stresemanna, ni več med živimi.
Pokojni je bil bolehen že več mesecev, a zadnje čase se mu je toliko obrnilo na bolje, da je lahko prisostvoval repa-racijski konferenci v Haagu, kakor tudi, da se je udeleževal sej na konferenci zveze narodov v Genovi. V sredo zvečer se mu je nenadoma stanje poslabšalo, in sledila ji je v četrtek zjutraj srčna kap, ki mu ie upihnila luč življenja. v
Rojen je bil leta 1878 v Eer-linu. Univerzitevne študije je izvršil deloma v Berlinu, deloma v Leipzigu. V letu 1901 se je posvetil političnemu delovanju in od tedaj je s svojimi zmožnostmi rapidno dosegal vedno večje uspehe. Imenovan je bil dvakrat za ministerske-ga predsednika in petkrat za ministra za zunanje zadeve. Po vojni se je sprva še ogreval za monarhijo, a je kmalu postal navdušen republikanec. Velikansko hvalo mu je dolžna nemška država, kajti predvsem on jo je izpeljal iz kaotičnih razmer, ki so vladale tamkaj po vojni. Hvalo pa mu je dolžna tudi vsa Evropa za njegovo neprestano vzpodbujanje k miru in za njegovo delovanje v tem smislu, ki je bilo tako, da mu je pridobilo naslov junaka miru. — Zapušča ženo in dva sina.
-o--
KONGRESNIKI OPROŠČENI CARINSKEGA PREGLEDOVANJ \ Washington, D. C. — Novo svobodo so si kongresniki pridobili z uredbo, ki določa, da carinski uradniki nimajo več. pravice v pristaniščih pregledovati prtljage kongresnikom ali drugim višjim1 vladnim u-radnikom, ki pe vračajo iz inozemstva 8 kake uradne misije. Ako pa se vračajo s privatnega, zabavnega potovanja, pa bodo podvrženi takozvani po-spešni reviziji, da bodo namreč imeli prednost pred drugimi potniki. Enako predpravico bodo uživali tudi navadni potniki v slučaju, ako spremljajo truplo svojega umrlega sorodnika, ali pa, ako so bili poklicani vsled bolezni ali nesreče kakega bližnjega sorodnika.
Slovenski operni tenorist, ki bo pel jutri v nedeljo 6. oktobra v Chicagi v Pilsen Sokol dvorani na South Ashland avenue blizu 18 ceste. Vspored njegovega programa smo priobčili zadnji četrtek. Koncert se prične točno ob 3. popoldne.
ANGLEŠKI LABORITI
ZA MIR
Vojna naj obstoja samo še v pretekli zgodovini. —Pogajanja za razorožitev ugodno napredujejo. — Kazen za krivce v Palestini.
Brighton, Anglija. — Na
konvenciji laboristične stranke, ki se zdaj vrši v tem mestu, je govoril državni tajnik za zunanje zadeve, Arthur Henderson. Gromovito so pozdravljali delegati zlasti njegov apel, naj skušajo napraviti iz tega leta leto miru. "Na potu smo," je dejal, "da izločimo vojno iz bodočnosti in jo spravimo med staro šaro." Pogajanja za razorožitev potoka jo, po mnenju govornika, skrajno zadovoljivo in upanje je, da bo bodoča konferenca peterih velesil končno rešila to vprašanje. Ko se bo to doseglo, bodo lahko države porabile ogromne svote, ki jih zdaj požira orožje, v boljše namerne. Nikakor pač ni misliti, da bi se popolnoma izvršila razorožitev še zdaj, kajti predno se to zgodi, se mora temeljito predrugačiti mentaliteta narodov, ki so bili do zdaj vsi koli-kortoliko vzgojeni v militari-stičnem duhu, in izprememba se ne more izvršiti čez noč-
Dalje je Mr. Henderson izjavil mnenje Anglije glede Palestine, in dejal, da Anglija nikakor ne namerava opustiti svojega protektorata nad to deželo. Glede zadnjih nemirov v Palestini pa je dejal, da je uvedena natančna preiskava in da bodo vsi, katero zadene kaka krivda na njih, pri šli pod najstrožjo kazen.
PRISTNE SLOVENSKE SLIKE
Česar ne zmore cela Slovenija z vsemi svojimi kino-gledali-šči, to imamo mi, ameriški Slovenci, namreč svoj lastni narodni film.
-O--
Cleveland, O. — Marsikdo, ki sliši ali čita o slikah, ki jih je nedavno izdala naša K. S. K. J., gre mimo tega, kakor mimo kake prav vsakdanje stvari, kateri ni vredno posvečati večje pozornosti. In vendar je ta stvar nekaj tako nenavadnega, tako izrednega, da bi moral vsak z začudenjem postati ob njej. Pomislimo sledeče: Cela Slovenija v starem kraju, kjer je kompaktno naseljenih okrog poldrug mi-ljon Slovencev, s svojim središčem ponosno Ljubljano vred,
KRIZEMSVETA
—	Berlin, Nemčija. — Lahki operaciji se je moral podvreči v neki tukajšnji bolnici bivši svetovni boksarski šam-pijon Gene Tunney. Takoj po operaciji je zapustil bolnico in se podal v domačo oskrbo.
—	Bonn, Nemčija. — Dragocenosti, katere je lastovala bivša nemška cesarska rodbina Hohenzollercev, in na katere je bila ta rodbina tako ponosna, bodo tekom tega meseca prodani na javni dražbi.
—	Rim, Italija. — Italijani ne norijo samo po našem Pri-morju med Slovenci, ampak postopajo podobno tudi z Nemci na južnem Tirolskem. Prepovedali so uporabo nemškega jezika v cerkvah, šolah, na sodiščih in pri javnih zborovanjih. Radovedni smo, kaj bodo Nemci ukrenili proti temu.
—	Lisbona, Portugalsko. —-Sredi oktobra namerava portugalski predsednik Carmona o-ficijelno obiskati sosednjo državo Španijo in pri tej priliki v Madridu konferirati s španskim kraljem; Alfonsom. Obiskal bo tudi mesta Sevilla in Barcelono.
—	Kairo, Egipt. — Egiptovski min. predsednik, Mahmud Paša, je razpustil parlament in tudi sam s svojo vlado odstopil ter razpisal noVe volitve, da bo s tem dana priložnost ljudstvu, da izrazi svoje mnenje o nedavno sklenjeni pogodbi z Anglijo.
—	Baden-Baden, Nemčija. — Konferenca delegatov šestih držav in dveh strokovnih izvedencev Zed. držav glede u-stanovitve svetovne-banke je v teku. Za presednika te banke je bil enoglasno imenovan A-merikanec Jackson E. Ray-nodls, ki je mesto prevzel.
-o-
VATIKAN NAMERAVA U-STANOVITI SVOJO BANKO
Rim, Italija. — Iz dobro poučenih krogov prihajajo poročila, da so v delu načrti za ustanovitev lastne vatikanske banke. Predsedoval ji bo neki znameniti katoliški bankir, katerega ime se še drži tajno, dokler ne bodo končane vse priprave. Prvo važno delo, ki ga bo imela ta banka, bo uprav-
tx
Iz Jtsgosla?i|e<
PODIVJAN SUROVEŽ OBKLAL MIRNEGA POTNIKA. — KMEČKA ŽENA V OGN JU. — RAZNE DRUGE NEZGODE IN NESREČE. — RAZNOTERE VESTI ŠIROM STARE DOMOVINE.
ljanje denarja, ki ga je prejel ki šteje okrog 60 tisoč ljudi, in yatikan od italijanske države ki ima v svoji sredi menda pet kot odškodnino po lateranski
kinematografskih gledališč, cela ta starokrajska Slovenija nima niti enega pristno slovenskega filma. Vse kar kažejo v teh gledališčih so po večini
pogodbi.
SMRTNA KOSA
Chicago, 111. — V sredo zve-
stari izrabljeni ameriški filmi. ger je preminul rojak Louis
Neki očividec, Amerikanec, ki Sardoč, star 52 let, rodom iz
se je nahajal letos na obisku v Nabrežine. V Ameriki je bival
starem kraju, je povedal, da dolgo vrsto let. Pogreb se vrši
je imel v Ljubljani priliko, po- \z cerkve sv. Štefana danes v
novno videti film, katerega je soboto dopoldne, katerega ima
pred tremi leti že videl tu v v 0skrbi pogrebnik Frank Pa-
Ameriki. In to vzamejo Ljub- iacz. Sorodnikom sožalje, po-
ljančani vse za dobro in stalno kojniku R. I. P.!
polnijo gledališča. Iz zdaj si	•
predstavljajmo, kaj bi dala be-! , x . . „ . ,
T . . ,. , , j v . tako srečni; imamo svoj slo-la Ljubljana, kako navdušenje .. .„ r, , •
. . , j , , uj __i venski film. Zavedajmo se, da
bi zavladalo, ako bi kako gle- . , ... .. ' , v' „ ,	.» , i	-i. ne ta film, ki ga kažemo
dahsče pričelo kazati pristno J , .	,
,. ...	, , u-'zdai po naselbinah, veli-
slovenski film. na katerem bi., J,. v , ,	* ™
. „ ■	, , , 1 kanski napredek na našem
videli same slovenske obraze, j narodno.kulturnem polju, in
Gledališče bi moralo ponavlja- j naj ne bo Slovenca v naselbini,
ti tako sliko skozi cele tedne, j kjer se slika kaže, da bi ne šel
— Mi ameriški Slovenci, smo in si je ogledal. A. Grdina.
Grozna žrtev noža.
Višnja gora, 15. septembra. Nocoj 15. septembra se je po našem mestu bliskoma raznesla novica o groznem dogodku, ki se je pozno zvečer odigral na pešpoti med Višnjo goro in kolodvorom. Z večernim vlakom se je v smeri iz Ljubljane pripeljal na višnjegor-sko postajo dimnikarski mojster Ivan Pere iz Višnje gore. Očividci pripovedujejo, da je bil mož očividno nekoliko vinjen. To sklepajo že radi tega, ker bi sicer ne bil mogel storiti tako zverinskega zločina, o katerem nam je poročati.
Prčunov Lojze iz Stranske vasi pri Stični se je peljal iz Višnje gore po pešpoti proti kolodvoru in je omenjenega Perca srečal že v bližini kolodvora. Fant je vozil brez luči, ker je bila svetla, mesečna noč. Cim je Pere zagledal fanta, ki se mu je bližal na kolesu, je proti njemu zaklical: "Kje pa imaš luč?" V naslednjem hipu je fant skočil s kolesa ter mirno odvrnil Percu, da mu luči na kolesu pač ni treba, ker je vendar 3vetla noč in se lahko vsakomur ogne. Nato je Pere takoj fanta napadel z nožem.
Lojze, ki je splošno znan kot miren fant, se seveda m nadejal napada in se zato tudi braniti ni mogel. Pere je bliskoma sunil z odprtim nožem proti Lojzu ter ga urezal na spodnjem delu brade in na vratu. Vrez je bil tako globok, da je bila prerezana žila odvodnica ter je fantu iztekle mnogo krvi. Fant se je nate hotel ubraniti napadalca tei se je pripognil k tlom, da b; pobral v bližini ležeče poleno, s katerim bi se bil branil. V tistem hipu je napadalec sunil drugič ter urezal mirnega fanta v levo stran hrbta. Urez je bil 3 in pol centimetre globok in 6 cm odlg, dosegel je celo pljuča, ravno nad srcem. Nato se je Lojze zgrudil nezavesten na tla. Zbral pa je vendarle še zadnje moči, se dvignil kvl šku in stekel do bližnje Omah-nove gostilne. Tam je zavpi' na pomoč, nakar so prihiteli Omahnovi in drugi ljudje ter nesrečnemu fantu začeli mašiti rane, da so zadržali odtekajočo mu kri.
Slučajno se je nahajal blizu isti hip Janko Erjavec, fotograf iz Višnje gore. Ko je videl, v kakšnem resnem položaju je okrvavljeni in ranjeni fant, je svetoval ljudem, da sc nesrečnega fanta naložili v prikolico motocikla ter ga je nato Erjavec hipoma odpeljal k zdravniku dr. Fedranu na Hudo. V štirih minutah je bil fant že tam.
Zdravnik je napadenemu nudil zdravniško pomoč. Ugotovil je stanje napadene žrtve, mu izmil in zašil rane, nakar so vaščani fanta odnesli v Stransko vas na njegov dom.
Medtem so orožniki napa-
dalca že aretirali. Značilno je za napadalca, da je takoj po svojem zločinu odšel mirno v gostilno k Nadrahu ter tam naročil pijače in pil, kot da se ni nič zgodilo. Ko so prišli o-rožniki in mu napovedali aretacijo, je mož sprva vse tajil in sploh ni maral nič vedeti o napadu. Orožniki so nato pozvali napadalca Perca, naj iz-loži iz žepov vse svoje stvari. Mož je to storil, le nož, s katerim je napadel Lojzeta, je hotel orožnikom prikriti. Ker je orožnik dvomil, če je mož vse izložil iz žepa, je segel nato še sam v žep in res privlekel je iz hlačnega žepa — o-krvavljeni nož. Cim je Pere zagledal okrvavljen nož v o-rožnikovi roki, ni več tajil dejanja, marveč ga je prostodušno priznal.
Pere Jože, junak tega gnusnega napada, je okrog 40 let star, ima v Višnji gori svojo dimnikarsko obrt že dolgo vrsto let ter je ljudem znan kot precej razburljiv človek. Vendar takšnega zločina ni nihče pričakoval od njega. Mož se zagovarja, da je fant njega napadel ter ga udaril s kolom po glavi.i Nato se je šele sam branil.
Huda nesreča kmetske žene.
Na Ježi pri Črnučah je v nedeljo popoldne 15. septembra Jerebovka kurila peč. Ker se butare niso hotele takoj vneti, je žena v peč vlila petrolej. Posledice so bile grozne: butare so se pri priči vnele in je plamen hipoma z vso silo hušknil ven iz peči in naravnost v Jerebovko. Na ženi se je takoj vnela obleka ter vsa na njej zgorela. Žena je bila takoj vsa opečena, zlasti po spodnjem delu telesa. V silnih miikah so jo prepeljali v ljubljansko bolnico, kjer je podlegla. Domačini so tudi hišo samo komaj rešili pred požarom.
Smrtna kosa.
Umrl je 17. septembra v Borovnici gostilničar g. Alojzij Godec v 56. letu svoje starosti. — Umrl je 16. septembra v 48. letu znani ptujski odvetnik dr. Tone Gosak. V petek 13. septembra ga je zadela kap, kateri je v torek podlegel. Pokojnik je bil zaveden narodnjak in je mnogo storil za Ciril Metodovo družbo.
-o-
Smrtna žrtev električnega toka.
Dne 14. septembra okrog 11. dopoldne se je pripetila pri stavbi hotela "Črni orel" težka nesreča, ki je zahtevala človeško žrtev. Bogomir Jezer-nik, 20-letni delavec iz Studencev, ki je bil pri gradnji zaposlen že od vsega začetka, je po lastni neprevidnosti prijel za električno napeljavo, ki ni bila izolirana. Učinek je bil strašen. Delavec se je takoj zgrudil na tla in obležal.
MAMERIKANSKI SUOVENEC
, Prvi In najstarejši slovenski list ▼ Ameriki,
k	Ustanovljen leta 1*91. !>
» ' i f -
' Izhaja vsak dan razun nedelj, pon-
BeljkoT in dnevov po praznikih.
m
Izdaja in tiska
EDINOST PUBLISHING CO.
Naslov uredništva in oprave:
1849 W. 22nd St., Chicago, III.
Telefon: CANAL 0098 . „,
M
_$5.00
_2.50
Za čelo leto Za pol leta
Naročnina:
Za Chicago. Kanado in Evropo:
Za celo leto---$6.00
Za pol leta--------3.00
The First and the Oldest Slovenian Newspaper in America
Established 1891.
T«sued daily, except Sunday. Monday and the day after holidays.
Published by: EDINOST PUBLISHING CO.
Address of publication office:
1849 W. 22nd St., Chicago, III. Phone: CANAL 0098
Subscription:
For one year-------
For half a year
_$5.00 _ 2.50
Chicago, Canada and Europe:
For one year----------$6.00
For half a year ---------------------3.00
POZOR. — Številka poleg vašega naslova na listu znači, do kedaj imate list plačan. Obnavljajte naročnino točno, ker b tem veliko pomagate listu._ _______________
DOPISI važnega pomena za hitro objavo morajo biti doposlani na uredništvo vsaj dan in pol pred dnevom, ko izide list -Za zadnjo števUko v tednu je čas do četrtka dopoldne.-Na dopise brez podpisa se ne ozira.-Rokopisov Uredništvo ne vrača.
Entered as second class matter November 10, 1925. at the post office at Chicago, Illinois, under the Act of March 3. 1879._____
P. G.
Iz fašistovske norišnice
V poslednjem času se mnogo govori in razpravlja o združenih evropskih državah ali o takozvani Panevropi. Mi smo svoječasno poskušali dokazati in mislimo, da se nam je to tudi posrečilo, da je Panevropa nemogoča, dokler obstoja Anti-evropa, ki je istovetna s fašizmom in ima v Rimu svojo presto-lico. Zato je razumljivo, da gledata fašizem in njegovo časopisje z zaničevanjem, zasmehom in sovraštvom na plemenito gibanje za združitev evropskih držav, ki pridobiva od dne
do dne vedno več tal in pristašev.
Radi tega bi vsak trezen in zdravo misleč človek mislil, 'da je samo zasramovanje onega plemenitega gibanja nasvet o načinu združitve evropskih držav, ki ga priobčuje fašistov-ska revija "Antievropa" in ki ga prinašamo nižje v prevodu. Kdor pa pozna duševno perverznost in blaznost fašistovskih pisunov, ne bo niti za trenutek dvomil, da je bil oni predlog mišljen popolnoma resno v blaznih fašistovskih možganih.
Neverjetni nasvet se glasi:
"Pri ustvarjanju evropskih združenih držav bo treba poskrbeti za imenovanje enega predsednika, enega vodje. Iz-
na to, da ne bo zlasti mladina napolnjena s sovraštvom, ker drugače bodo postale vse lepe določbe društva narodov brezpomembne."
Časopisje je ugibalo, na koga neki je mislil in namigaval Briand s svojimi svarečimi besedami. Nekateri so bili mnenja, da je Briand z onimi besedami namigal na boljševizem, drugi so bili mnenja, da je z njimi namigaval na fašiste, nacionaliste in boljševike. Nam se tudi zdi, da je Briand s svojimi prvimi besedami namigaval na vsa tri gibanja, glede poslednjih o vzgoji mladine pa smo prepričani, da je z njimi kazal s prstom na fašizem.
Kje na vsem božjem svetu se vzgaja mladina v taken sovraštvu, v takem poveličevanju lastnega in zaničevanju drugih narodov, kot'se to dogaja v fašistovski Italiji? — Sovraštvo začno vcepljati v mlada srca balill. To vcepljanje sovraštva se nadaljuje pri naraščaju in za razžiganje tega sovraštva skrbijo stranka in njeni voditelji z Mussolinijem in njegovim pobočnikom Turatijem na čelu. "Libro e mosclietto" (knjiga in puška) je geslo fašistovske mladine. V resnici pa se posveča knjigi le malo pozornosti, tem večja pa puški, s katero se morajo uriti celo "mlade Italijanke". Mar ni vsa vzgoja italijanske mladine usmerjena na pripravljanje mladine za vojno? Mar se ne zaključuje skoro vsak govor Mussolini ja, Turatija in drugih fašistovskih voditeljev z namigava-njem na vojno, ki naj bi prinesla Italiji cesarstvo, veličje in slavo?
Prav ima Briand, ko pravi, da mora Društvo Narodov paziti, da ne bo zlasti mladina napolnjena s sovraštvom, ker dru gače postanejo vse lepe določbe Društva Narodov brezpomembne. Zato pa mi vedno pravimo in ponavljamo, da ne bo v Evropi pravega in trajnega miru, dokler ne bo strt v prah največji njegov sovražnik — fašizem.
TO IN ONO IZ NEW YORKA IN BROOKLYNA.
New York, N. Y.
To so dve slovenski naselbini in sicer prvi na vzhodu, kamor smo vsi najprvo dospeli v Ameriko, skozi takoimenova-ni "Greater New York". Dasi
MIUCU __________j_______ r________ . _	sem bil že tam večkrat, se ven-
bira bo morala pasti na-najbolj genijalnega, slavnega, odloč-^dar £i0Vek vselej, ko dospe nega in spoštovanega moža v Evropi. Ta mož bo očividno Be- tja> počuti kot tujec in ne pri nito Mussolini, zakaj on združuje vse te lastnosti. Nadalje bo potrebno začrtati novi velikopotezni politiki gotove smernice, ki ji bodo zagotovile ne samo sodelovanje različnih narodov'in držav, temveč tudi sodelbvanje različnih družabnih razredov, ki naj bi omogočilo nagel in uravnovešen razvoj gospodarstva ter istočasno razumno izrabljanje vseh ustvarjajo-čih možnosti. Izbira bo padla tedaj na fašizem, kajti edino fašistovska Italija je znala vse to izvesti in služi lahko za ;vzor."
Kako naj imenuje ta nasvet oni, kdor količkaj pozna fa-šistovsko Italijo? Z besedama duševna perverznost in blaznost je še vse prefnalO povedano. Kdor namreč le' količkaj pozna fašistovsko Italijo, ta ve, da bi sprejetje podobnega nasveta, če bi bil sploh sprejemljiv, pomenilo spremeniti Evropo y ogromno ječo, kakor je danes ogromna ječa Italija. Kdor količkaj pozna postopanje fašistovske Italije z njenimi narodnimi manjšinami, ta dobro ve, kako si predstavlja fašizem sodelovanje narodov. Kdor le količkaj pozna postopanje'fašistovske Italije z delavskim razredom, ta dobro ve, kako si predstavlja fašizem sodelovanje družabnih razredov. Kako se drzne fašistovski pisun samo domnevati, da bi se pustila Evropa oropati svojih s krvjo pridobljenih svobodščin, kakor se je pustila oropati Italija? Toliko pa bi — čeprav blazni — fašistovski pisun lahko vedel, da prava Evropa ni Italija in da pravi Evropejci niso Italijani.
-o---
Briandovo svarilo
V zaključku svojega velikega govora na letošnjem zasedanju društva narodov je spregovoril francoski zunanji minister med drugim tudi sledeče svareče besede:
"Paziti pa bi bifb treba na poskuse zastrupljevanja, ki se že vedno vršijo. Oni, ki se trudijo za socialni napredek, morajo paziti, da bi ne dobili prostih rok tisti, ki še vedno tajno in navdušeno pripravljajo vojno. Društvo narodov mora paziti
lagoden newyorškim cestnim, pod- in naduličnim železnicam. Kakor tudi ne vrvenju in drvenju, ki se vrši podobno deročim rekam, med tamoš-njimi ljudmi. Človek občuduje to vrvenje, a obenem ta red pri tej silni hitrosti, s katero gre vse v redu, kakor zemeljska obla po vsemirju, vedno enakomerno naprej. Kaj bolj interesantno je videti poulično vožnjo nad zemljo vse na-vskriž, a stokrat bolj pa vožnjo pod zemljo po tunelih v globočini za 3 in 4 nadstropja. Sploh, kateri tega sam ne vidi, ta ne more niti misliti ali verjeti, da je kaj sličnega mogoče napraviti po mestu, ker nad temi tuneli stoje stavbe hiš po 40 do 50 nadstropij in vendar je za železnico kljub temu spodkopano, da vozi pod zemljo. Dovolj pove tudi to, da so tuneli speljani tudi pod vodo reke Hudson, po kateri plovejo parniki. Preko te reke so speljani velikanski mostovi, v dveh in več nadstropjih, po kateri vozijo v ogromni masi vsestranski promet sem in tja. Ekspresni vozovi drvijo 6 do 8 voz tovora, veliki skoro kakor kak železniški vlak. Pod zemljo so obširne prostorne
postaje, razsvetljene moderno z razločnimi imeni in številkami, z označbo cest na po vršju, tako da potniki sedeč v vozovih pod zemljo, lahko v(*-do, kje in kedaj bo njih štaci-ja. Ko se ustavi tak podulični vlak s 7 ali 8 vozovi, se odpro vsa vrata kmalu na vseh vozo vih, vse ljudstvo, ki ima izstopiti, je v par sekundah zunaj na platformi, katera je ravno tako visoka, kakor je voz; tako ni treba stopati ne gori ne doli. V istem trenutku, ko so ljudje stopili ven, so že drugi vstopili notri. Zopet se vsa vrata hkrati zapro. Podulični vlak hkrati oddrdra in je že na drugi postaji. V dveh minutah je za njim privozil že drugi vlak in isti proces kakor preje, pride zopet na vrsto. In tako gre naprej in naprej dan za dnem, enako po noči, kakor po dnevu, kakor veletok vele-reke. Takega prometa menda ni na svetu, kakor v Velikem Novem Yorku. Po drugih velemestih promet usahne vsaj po polnoči, tu pa pridi ob treh zjutraj ali opoldne, ali zvečer, vedno polne postaje, vse se giblje naprej in naprej. Kare, pod ulicami, nad ulicami in povsod so vedno polne potnikov vsaki čas.
Na postajah in ob hodnikih v poduličnih prostorih, ob železnici pod zemljo, je vse polno razsvetljenih trgovin, da dobiš kar hočeš, kakor na površju. Človeku se zdi, da se nahaja v podzemeljskem mestu in popolnoma pozabi, da se nad njim nahaja Veliki New York. Za 10 ali 15 milj vožnje
pod zemljo zadostuje le nekaj minut. Kar se more človek čuditi, je pa zopet to, da vsa ta vožnja stane le 5c; peljite se kamor hočete, je le 5c. Kon-dukterji nimajo z denarjem ničesar opraviti. Vsak mora imeti "nikel" že pripravljen, da ga spusti v železno škatljo, kakoršna stoji v spodnji postaji, mimo katere gredo potniki na postajo. Pri škatlji je narejeno tako vreteno, da potnika ne spusti preje naprej, dokler ne pade "nikel" v škat-ljo in tam sproži zaporo, ki odpre vreteno, da stopi potnik lahko naprej. Dokler zdaj potnik ostane znotraj te ograje, se potnik lahko vozi dokler hoče naprej. Lahko izstopi iz enega vlaka, pa zopet vstopi v drugega, da le ne gre s postaje skozi vreteno. To, kar velja za podzemske železnice, velja isto za nadulične železnice. Plačate za vožnjo 5c in vzamete nadulično elevator železnico. Mogoče se vozite 10 ali 15 milj nad zemljo, kar naenkrat pa zavozi vlak pod zemljo pod reko Hudson in zopet nekaj milj in potnik se nahaja daleč na drugi strani mogočnega Novega Yorka v nadulični železnici. Na ta način sem se peljal nekoč nad 40 milj daleč, kakor zgoraj omenjeno, za borih 5c. Na navadnih železnicah računajo potniku od 3c do 4c na miljo. Ko človek to premišljuje, mu pride na um, da je ta veliki Novi York v resnici kralj vseh mest sveta ter da je za vsakega, ki ima kedaj priliko, vredno si ga ogledati, to čudovito delo gradbenih inženirjev, da človek vidi, kaj vse zmore človeški um v konstrukciji.
Ko se človek prvi hip pojavi v Velikem Novem Yorku, si misli, da je zgubljen, ako je pa le malo "pozoren na ceste, se km'alu spozna, da je lahko priti kamor hoče. Vse to seveda onemu, ki zna navodila in napise čitati. Radi take komo-ditete in takih ugodnih transportnih sredstev, se mesto tako hitro širi in množi. Novi York šteje, kakor pravijo, že nad 7 milijonov ljudi. Take mase prepeljati vsak dan na delo in z dela, vse druge čez dan, ki gredo v mesto in nazaj, si lahko misli vsak tisti, ki ima v tem oziru kaj pojma. Kaj ne, pri nas Slovencih imamo velike težave in smo kar iz sebe, če imamo o priliki piknikov prepeljati par sto članov na kraj, kjer je piknik. Tu pa tako število. Mislite si, kako mora biti torej vse to organizirano, da se promet vrši kar naprej in naprej nemoteno po dnevu in po noči.
Človek bi mislil, da v Velikem Novem Yorku nimajo ljudje nobene prilike za vep na prosto, v naravo, na piknike, izlete itd. Temu odgovorim: da ima ves ta sedem miljon-ski narod več ugodnosti nego ima katero drugo mesto v A-meriki. Samo morsko obrežje jim daje več užitka, kakor si
ga morejo želeti in misliti. Vse to ni prav nič pretirano, kakor je zgoraj povedano. Že večkrat sem bil tam za nekaj dni. To pot sem se pa vozil po njemu in okolici cel teden dni. To poročilo naj velja za one či-tatelje, kateri žive zunaj mest in o mestnem življenju veliko ne vedo.
Slovenske naselbine v New York in Brooklynu so radi hitro naraščajočega mesta tudi prizadete. Medtem, ko na 8 cesti, kjer je slovenska župnija, naselbina pojenjuje, se istočasno širi v Brooklynu, kjer je lep novi rezidencni okraj. V nekaj letih, kjer so bile še same farme, se nahaja sedaj krasno moderno mesto. Med New Yorkom in Brooklynom ni nobene praznote. Vse je le eno samo mesto zvezano z železnicami, kakor zgorej omenjeno. Treba je le 5c. in nekaj minut časa in človek je tam in nazaj.
Ker je na osmi cesti St. Marks Place, radi industrijskega lokala ter židovskega naroda težko dobiti stanovanje, so se skoro večinoma Slovenci naselili v Brooklynu in si tam največ postavili svoje lepe domove. Tam je zelo fina klima ter okolica, nimajo dal^č do morskega obrežja. Radi tega so si v sredini svoje nove naselbine kupili velik zelo praktičen Narodni dom z 4 nadstropji. Poprej last nemškega naroda. Ta dom je kupljen iz najbolj praktičnega in dobičkanosnega stališča, ker je tako urejen, da popolnoma odgovarja njihovim potrebam in pri tem še prinaša najemnine toliko, da se bo v nekaj letih in to prav kmalu plačal sam.
V tem domu se je vršilo dva-dnevno proslavljenje 35-letni-ce K. S. K. J. in sicer v soboto 21 in v nedeljo 22. septembra s tem, da so se 4 krajevna društva združila ter povabila Brooklynsko in Newyorsko naselbino na praznovanje, ki je oba dneva trajalo z največjim uspehom in zadovoljnostjo. Pri tem so se kazale premikajoče slike, katoliškega shoda, kar je bilo združeno s petjem, godbo, plesom in govori. Narod se je te dva dneva sijajno odzval in pokazal svojo narodno zavest. Dolgo časa si bodo ohranili v spominu veselost teh dveh dni narodnega praznovanja.
Na drugem mestu bo o natančnosti mojega potovanja več popisano, za sedaj naj zadostuje, to da sem vas v tem dopisu malo seznanil z Velikim Novim Jorkom.
Kakor so trdili tam rojaki in poznanci ter bratje in sestre K. S. K. J. ne bodo teh dni kmalu pozabili. Tako z njimi trdim tudi jaz od moje strani.
Iskren pozdrav vsem čitate-ljem "A* Slovenca" in še na svidenje v bodočnosti!
A. Grdina, na potovanju.
'DR. KRŠČANSKIH ŽENA IN MATER.
Pueblo, Colo.
Naše društvo Krščanskih žena in mater je sklenilo, da priredi zopet igro. Prav zaprav bomo imele kar dve, eno v slovenskem in eno v angleškem jeziku. Prva se imenuje Gospa Kordula v dveh dejanjih, ja-Ro smešna in druga ravno tako se imenuje pa "Hans von Smash." Rade bi ustregle starim in mladim, zato smo naredile tako in po igri bo pa ples. To bo 20. oktobra zvečer v dvorani sv. Jožefa. Torej ne-pozabite pridit. Mislim, da se ne bo noben kesal, če pride gledat. Toliko povem, da bo za gospo Mrs. Tina Kastelic in mislim, da veste, da kjer je ona je dosti smeha. Videli bote, kako je bila Kordula poredna in potem, kako se je poboljšala in kako so jo vse njene prijateljice zapustile, ker ni hotela več z njimi druge ljudi obirat.
Prosim posebno vse članice, da naj kar največ morajo vstopnic prodajo. Ako se vse potrudimo, tudi nekaj naredimo. Naša veselica, katero smo imele 15. septembri se je tudi dobro obnesla. Kaj pa naša Špelica, jo nič ni videt, ne slišat od nje. Ta preklicana Špelica, menda jo je popihala k Tonetu in mu pomaga putrhe namakat in nabijat v ta spodnjem štuku. Veste, T^ne je bil prišel Špelico obiskat na pustni torek zvečer. Sedaj je menda pa kar h njemu šla, ker si ji je dopadel. Prosim te Špelica, daj se kaj oglasit in Tone tudi, da bomo vedeli, če sta še pri življenju.
Štacnarjeva Pepca se je tu d nekam skrila,' jo ni več na spregled. Morda je tudi svojega Matevžka 'dobila. Torej pridita tudi vidva malo na svetlo, da se pobližje spoznamo. Pozdravljam vse skupaj.
Prijateljica Mina. -o-.
TO IN ONO IZ FOREST CITY
Forest City, Fa.
Delavske razmere so se nekoliko zboljšale. Upamo, da bodo prišli boljši časi nazaj.
V naši-naselbini smo zgubili zopet enega pijonirja, ki je prišel v to deželo nekako pred 28 leti. To je Mr. Josip Kamin, iz fare Čatež pri Zapla-zu. Naselil se je bil v Forest City in delal v premogokopu Delaware Hudson Coal Co. 25 let. Vzgojil je sedem sinov in eno hčer. Starejši sin Joseph je prevzel trgovino Eich-holzer Co., z železnino in po-, hištvom. Drugi sin John pa hodi že drugo leto v Seminary sv. Vincencija. Tretji sin Billy, dela pri bratu Josephu, po poklicu plumber ali ključavničar in četrti sin Pavel, dela tudi v ravno, isti trgovini kot knjigovodja, peti sin Anton, pohaja četrto leto v High School in šesti sin Alojzij, drugo leto v High School in sedmi sin Lowrence pa v 8 razred (Dalje na 3. strani.)
G. Kifeljc.
KAKO SEM BIL IZVEDENEC ZA VOJNO SODIŠČE
(Konec.) Črez tedne sem zopet šel — S starimi skrbmi in strahom — k njemu.
"Tokrat imamo nekaj lažjega. Vojaštvo nam je poslalo šifrirano pismo, s katerim si r.i vedelo pomagati. Mi smo ga dešifrirali, toda ne popolnoma; spoznali smo pač, da je pismo slovensko, toda tega jezika med nami nobeden ne razume. Za Vas bo to lahka re* ' O moj Bog! Kar streslo me je: tokrat imaš usodo lastnega rojaka v rokah!
S strahom sem segel po papirju, ki mi ga je pomolil prav Tiod nos, toda že cb prvem p ■ gledu na prvo vrsto mi je odleglo.
"Preljuba moja Ančka!"
"O, gospod dvorni svetnik! To pa je prav nedolžno, zaljubljeno pismo!"
"2e mogoče. Poglejte, kaj je s tem."
Kar pri /dvornem svetniku sedem k mizi in dešifriram pin-mo v onih delih, kjer še ni bilo dešifrirano. Zame je bila stvar prav lahka. Strokovnjaki niso dognali pomena vseh znakov, tako n. pr. ne za 'č'. Torej so v svojem prepisu postavili na mestu onih znakov samo pike. Jaz sem kajpada takoj videl, da je treba v njihovem prepisu "Ajn.ika" brati "Ajnčika". In tako je šlo tudi pri drugih besedah; luknje v prepisu so bile hitro izpol-
I njene. Sedaj je bilo treba pis-jmo še prevesti v nemščino.
"Gospod dvorni svetnik, ali lahko prevod kar tukaj pri vas diktiram gospodični v stroj, da bo šlo hitreje?"
"Prosim."
Postavim se k stroju in začnem. Toda stvar nikakor ni lahka: pismo je sama rosna, cvetoča gredica, sam nagelj-ček, fajgeljček, rožmarir, fant piše res, kakor bi rožice (sadil. Potrudim pa se v resnici, kar se le da; Nemci naj ne mislijo, da naši fantje ne znajo pisati lepih pisem. In moj prevod menda refs ni slab: z zadovoljstvom opazujem, in tudi dvorni svetnik se prijazno muza, ko vidi, kako gospodični počasi leze kri v ušesa. Na koncu pogumno tvegam šalo:
"Gospod dvorni svetnik! Sedaj pa ji lahko pošljete kar tale prepis, da se tudi njej ne bo treba mučiti z dešifrira-
njem.
On se prijazno nasmehne: "Gospod doktor, potem prideva tudi midva pod paragraf, Vi, ki ste to nasvetovali, in jaz, če bi kaj takega storil." ,
"Kako to?"
"Pismo je namenjeno — poročeni ženi."
, "Ali med vojsko lhož ženi ne sme pisati zaljubljenih pisem?"
"Mož že. Toda tale vaš rojak, ki zna pisati tako lepa pisma, ni mož te žene."
"Toda zaradi tega pač menda ni zaprt?"
"Zaprt, zaprt, in celo dolgo že, dasi ne zaradi tega. Vidite, stvar je taka. V nekem trgu V Vaši domovini se je oddelek vojakov pripravljal za odhod na fronto. Med njimi je bil tudi tale Vaš fant. Mislil je, da pa redi prav zvito, če pošlje v svojo vas šifrirano pismo, ker potem razen naslovljenke ne
bo nihče vedel, kdo ji piše in kaj. -Toda pismo je še prej prišlo v roke vojni cenzuri, ki je s pomočjo orožništva najprej poizvedela, kdo piše na ta naslov, nato pa pisca dala zapreti. Zaprt ni zaradi vsebine pisma, arppak zaradi tega, ker je bilo napisano s skrivno pisavo, torej sumljivo. Fant je zaprt, pismo pa je romalo od vojaškega urada, do vojaškega Urada, dokler ni nazadnje prišlo v naše roke. In v Vaše, gospod doktor!"
"Sedaj bo menda pač lahko izpuščen."
"Brez dvoma. Zopet edan med mnogimi, ki niso nikdar izvedeli, zakaj so bili zaprti, ne, zakaj zopet izpuščeni."
"Odki'ito me veseli, da sem lahko pri tem tudi jaz nekoliko pomagal."
"Hvala Vam, gospod doktor. In — na svidenje!"
"Klanjam se, gospod dvorni
svetnik."
Videla pa se nisva nikdar več. Sedaj je že nekaj let na onem svetu.
Im če potrebujejo tudi tam kakega "kriminalista", potem je pač on, o tem sem prepričan, za "dvornega svetnika" pri svetem Petru ali Mihaelu, in ne pri Luciferju. O tem sem res prav trdno prepričan.
In ob tej misli me je nekako manj strah onega — prvega koraka čez poslednji prag.
-o-
NAMESTO K POROKI V
ZAPOR. , Na Dunaju so aretirali nevarnega sleparja, ki se je izdajal za ameriškega inžener-ja Pavla Jacksona, med njegovo prtljago pa so našli jugoslovanski potni list na ime Dušana Bogdanoviča iz Rumč in še eno potvorjeno legitimacijo newyorškega avtokluba na
ime Donalda Millerja. Ta Jackson - Bogdanovič - Miller je bil aretiran na prijavo neke bogate vdove iz Berlina, katera se je pred nekaj tedni na Semeringu spoznala s tem "u-meriškim" inženerjem, ki si je od nje izposodil 3000 mark. Ko se je vrnila v Berlin, jo je ta njen znanec z Dunaja prosil, da bi mu posodila še 3000 mork. Sedaj je vdova zadevo "Viaznanila policiji. Ko jo bil Bogdanovič na Dunaju aretiran, je dospela iz New-Yorka brzojavka, da jo tam neki Donald Miller ukradel ček ."-a 8000 dolarjev. Bogdanovič je nato priznal to tatvino. S tem čekom je prišel v Evropo, ga vnovčil in nekaj mesecev razkošno živel v Parizu, Via Semeringu, zadnje dni pa v Išlu. Tam se je zopet seznanil z mlado vdovo, s katero se je hotel poročiti. Namesto pred oltar je moral sedaj v zapor.
ik SVETILNIK
katoliškega shoda.
Rev. Bern. Ambrožič, O.F.M.
m
illHIHHlilinil!
iinillliHIHUlIMIIIIBillllHIHIIIIHilllHIlllHI
Resolucija katoliškega shoda.
Na to sem na tem mestu že več ko enkrat opozoril. Resolucije katoliškega shoda ne smejo ostati zgolj na papirju. V njih je na kratko in prav lepo povedano, kaj je hotel katoliški shod ameriškim Slovencem pustiti za spomin. Pa ne samo za spomin so tiste resolucije, temveč so resno naročilo, kaj moramo vedno imeti v mislih, in so obenem navodilo, kako naj uravnavamo svoje življenje, da bomo ne samo po imenu, ampak tudi v dejanju in v resnici katoliški.
Ako bi bilo mogoče doseči, da bi se vsi naši Slovenci ravnali po teh resolucijah, potem bi smeli reči, da je naše katoli-čanstvo popolno in naše katoliško delo dovršeno. Potem b: .katoliška akcija med narni ne imela durgega dela nego stati na straži in čuvati dragoceno posest. Toda kdaj bo mogoče reči, da je tisti lepi čas prišel? . . .
Resolucija o škofu Baragi.
Resolucija, ki se nanaša na škofa Barago, stoji v vrsti resolucij na devetem in obenem zadnjem mestu. Vendar se mi zdi v danih razmerah najbolj aktualna, čeprav morda ni najbolj pomenljiva. Stoletnica njegovega prihoda v Ameriko se obhaja prav za prav prihodnje leto. Takrat je najlepša in najbolj pripravna prilika, da se nekaj stori v smislu devete resolucije katoliškega shoda.
Mimogrede naj opozorim na to, da je nedolgo tega Jugoslovanska Zveza v Minnesoti sklenila prihodnje leto praznovati Baragovo stoletnico. — Tozadevni sklep je bil menda objavljen v vseh slovenskih ameriških listih. Prav je to in lepo. Toda zdi se, da se tisto praznovanje ne bo vršilo na tak način, da bi bilo v smislu resolucije katoliškega shoda. Na drugi strani je pa to opomin za nas, da začnemo misliti, kako bomo mi, katoliški Slovenci, prihodnje leto proslavili Baragovo stoletnico. — Katoliški shod nam je s svojo resolucijo o Baragi dal samo nekak migljej, vse drugo ostane odprto vprašanje in je vsakemu prosto, da predloži svoje nasvete. Eno je pa gotovo: čas je, da pride odkod pobuda. Naš "Svetilnik" je morda za sedaj še najbolj poklican, da vrže v javnost neko misel, katero naj potem dalje tuhtajo in oblikujejo vsi, ki se jim bo stvar zdela zanimanja vredna.
IZ SLOV. NASELBIN.
(Nadaljevanje z 2. strani.)
javne šole. Hčer Mary pa pomaga doma svoji materi.
Pokojni Josip Kamin je bil eden izmed tistih redkih značajev, ki se je s svojim mirnim in pa veselim obnašanjem pri-
predsednik dr. štev. 5. D. S. D. Naj v miru počiva
Naj za danes zadostuje, pa se oglasim še kaj drugič.
Nick Kozarich. -o-
Besedilo Baragove resolucije.
Preden vržem na papir svojo skromno misel o tej zadevi, je treba tu ponovno predočiti dotično resolucijo samo. Naj vsak dobro prebere resolucijo in potem moj predlog za praznovanje stoletnice, pa naj premisli, če je predlog primeren ali ne.
"Prvi vseslovenski katoliški, shod, vršeč se o priliki stoletnice prihoda prvega slovenskega misijonarja škofa Fride* rika Barage, ki je umrl v sluhu svetosti, srčno želi, naj se čimpreje prične akcija za njegovo proglašenje blaženim. — V ta namen naprosi glavni odbor katoliškega shoda market-skega gospoda škofa, da pod-vzame za to primerne korake."
Tako se glasi resolucija in v takem smislu se mora vršiti naša proslava Baragovega spomina prihodnje leto. Da, Baraga zasluži čast v prvi vrsti kot svet mož, kot apostol in
misijonar, potem šele kot narodnjak in naš rojak. Zato ima prav katoliški shod, da ob tej tako pomenljivi obletnici poudarja eno: Barago postaviti na altar! Ce se sproži ob njegovi stoletnici ta misel, če se ob tej priliki odločiyni krogi zainteresirajo za to idejo, bo Baraga ob stoletnici prejel, kar je zaslužil. Naj potem poteče še toliko let, preden bo ideja do konca izvedena, to nič ne de. Imeli bomo pa prijetno zavest, da smo Baragovo stoletnico primerno in res dostojno praznovali.
Poizkusni predlog "Svetilnika".
Resolucija pravi, naj se gl. odbor katoliškega shoda obrne na marketskega škofa. Prav, saj je marketski škof kot naslednik Baragov in čuyar njegovega groba brez dvoma prva inštanca, na katero se je treba obrniti.
Glavni odbor katoliškega shoda naj nese tozadevno spomenico marketskemu škofu o-sebno prihodnje leto, istočasno naj se pa organizira prvo romanje ameriških Slovencev na Baragov grob v Marquette. V poštev bi prišle v prvi vrsti one tri države, ki so blizu Marquetta in v katerih je škof Baraga deloval: Michigan, Wisconsin, Minnesota. Samo iz teh treh držav je prav lahko mogoče zbrati lepo število romarjev, o tem sem trdno prepričan.
V Marquettu . nad Baragovim grobom 'naj bi se vršila cerkvena proslava velikega dogodka. V podrobnosti se tu ne bom spuščal, je še časa dovolj za razne nasvete glede programa.
Iz Marquetta bi pa udeleženci šli na Calumet, Mich., kjer bi se vršilo zborovanje in svetna proslava pomembnega dogodka. Calumet edina Slovenska župnija V 'aragovi škofiji, ni prav predaleč od Marquetta in je tako slavna slovenska naselbina, da bi bilo prav na mestu, ako se nekaj splošno ameriško -slovenskega enkrat tudi na Calumetu obhaja. Prepričan sem, da bodo Calumetčani z veseljem pozdravili to misel, si šteli tako prireditev v čast in se krepko pripravili za sprejem gostov.
Rojaki, kaj pravite na to? Premislite in oglasite se in povejte svoje mnenje! Na tem mestu je prostor vsem odprt, da poveste svoje misli. Pošiljajte svoje dopise kar na Am Slovenca in dostavite, da je za "Svetilnik". Imamo časa in prilike dovolj, pogovorimo se!' -o-
Navadno tako. "Bronstin je šel v Evropo zaradi svojega zdravja."
GLAS IZ PITTSBURSKE OKOLICE. Etna - Pittsburgh, Pa.
Ker se malo kedaj čita kak ljubil, vsa leta, kjerkoli je bil,'dopis iz naše naselbine ali naje bil dober in marljiv faranjšega Smoky City sem se jaz slovenske cerkve sv. Jožefa v namenil poročati par vrstic.
Dela se zdaj tukaj malo bolj.
Forest City. Naj mu bo Bog za vse delo milostljiv, da bi uži-
Samo ne svetujem pa semkaj
val zaslužen počitek. Sorodni-: hodit nikomur za delom. Kaj-kom pa naše globoko sožalje. ti imamo tukaj mnogo mnogo
Naročnik.
-0-
KAJ JE NOVEGA V DALJNI MONTANI?
Buttte, Mont.
List A. S. tudi tukaj z vese Ijem prebiramo in ker vam ravno pošiljam naročnino za tri nove in sedem starih naročnikov, ki so obnovili naročnino še za naprej, pošiljam obenem tu/di mali dopis, za katerega prosim prostorček v .našem priljubljenem listu.
Tukajšne življenje gre nekako srednjo pot. Ni preslabo, pa tudi ne preveč dobro. Tukaj so sami bakreni rudniki in veliko delavcev v njih dela. Nekateri zaslužijo še precej dobro, ali delavec je vedno v veliki nevarnosti pod zemljo. Zato si pa tudi v tej jesenski sezoni pridno pripravljajo v ta spodnjih štukih razna okrepči-la, da se včasih malo razveselijo ter pozabijo na križe iiT težave in vse trpljenje. Tudi vsa društva se pridno pripravljajo na veselice in sicer društvo sv. Ane, štev. 208 K. S. K. J. bo imelo vinsko tergatev in ples te dni. Gotovo bo najboljša zabava na tej prireditvi.
M. K.
ljudi brez dela.
Tukaj so se pojavili nekaki sleparji, kateri naš ubogi slovenski in hrvatski narod na vse zvite načine skubijo. Med njimi je tudi eden Štajerc. Cenjeni rojaki varujte se sleparjev in dobro premislite, komu izročite svoj trdo zasluženi de-
Obenem apeliram na vse rojake, da si poskrbe za zimske večere dober in pošten list A-merikanski Slovenec, ki je v resnici najbolj zanimiv izmed vseh drugih. Poskusite tudi drugi ta list, pa bote videli, da je res.
Pozdrav na vse naročnike!
Naročnik.
NOVICE IZ DENVERJA.
Denver, Colo.
Skoro celi mesec september
je
"Kako pa je prišel ob zdrav-f>>
"Pridobivaje denar za potovanje v Evropo."
RABITE HITREJŠO POT!
Čc hočete hitro doseči v mesto, tedaj vzamete brvozlak in če hočete hi-ptro doseči zdravje, odstraniti slab tek, zapftnieo, plin, slab dih in enake znake želodčne nerednosti, tedaj vzemite
TRINERJEVO GRENKO VINO
ki ne le očisti vaš želodec in čreva, temveč tudi povrne zdrav tek, pomaga prebavi, vam ojača vaš sistem in varuje proti bodočim želodčnim neredom. Njega vsebina kasfcara in druga zdravilna zelišča, malt in fudecc kalifornijsko, vino jamči uspeli. V vseh lekarnah. Vzorce zastonj od Jos. Triner Co., 133.? S. Ashland, Ave., Chicago, 111.
Kupon za, brezplačni vzorec
Dept. U
Ulic
IN, KAKO SE KOMANDIRA-
JO NAŠI V OTTAWI ?
Ottawa, lil.
Že dolgo ni bilo nobenega glasu iz naše naselbine. Kar se tiče delavskih razmer, so vedno po starem. Kateri delajo, tisti -svoja dela skrbno drže, ker se drugega težko dobi. Za tiste pa, ki delat ne ljubijo, za te pa ni dela, kakor menda nikjer drugje ne.
Naša društva, tri po številu pripadajoča pod okrilje Družbe sv. Družine, to so štev. 5, 15 in 17. se prav dobro razumejo med seboj in vsestransko napredujejo. Zlasti se živahno giblje zeiyko društvo štev. 17. dr. sv. Terezije, D. S. D. Članice večkrat prirede kak party. Zadnji mesec so imeli kar dva partya. Prvega so imele pri Mrs. Josephini Bradich, kjer so se jako lepo imele. Zabavale so se do pozne noči. Druga je bila pri Mrs. Katarini Videč, to je zadnjo soboto, ko je bil njen rojstni dan. Pripravile so vženske lepo pojedino in ji kupile tudi lepih darov, tako da se bo tega partya še dolgo spominjala. Imena katere so priredile ne bom objavljal, ker se vseh ne morem spomnit i-n tudi bi preveč prostora vzelo. Samo to morem še povedat, da so bile na party vse do ene. Vse zavedne Slovenke.
Še nekaj moram poročat, da je nam nemila smrt ugrabila dobrega našega prijatelja rojaka Jakoba Simoniča. Bil je
smo imeli lepo vreme. Le v za četku je bilo malo deževno in i mrzlo.
Delavske razmere so srednje, tako da kdor vedno dela si zasluži za pošteno življenje.
Naši rojaki tukaj v Denver-ju si nekateri izmed njih postavljajo lepe hiše. N. pr. Mr. Frank Krašovec, si je naredil lep dom na 46 Washington street. — Drugega istotakega si je dala narediti Mrs. Klun, na 46. Pearl street. Obe hiši so jako lične od znotraj in od zunaj in obe ste blizu slovenske cerkve, na enem bloku. Tako je prav, da se Slovenci naseljujejo blizu svoje fare. — Mr. Anton Debelak je kupil lep nov dom na 45 Grant Str. — Mr. Rudolf Kvas, si je dal naredit lep dom na 50 Grant street. Le tako naprej. Rojaki kaj bi plačevali najemnino za tuje hiše, je bolj prav da si kupite lastne domove. — Mr. Anton Zemljak, kateri je imel rooming house, je tudi kupil hišo na 30 in Lawrence street. Ta je malo oddaljen od Glo-beville, pa vendar bliže, kakor 'poprej in ker je še preje vedno prihajal na zabave, društvene ali cerkvene, bo gotovo zdaj še bolj.
Štorklja se je tudi pri nas v Denverju precej udomačila. Dne 6. septembra se je oglasila pri Mr. in Mrs. ^iška na 3827 — Franklin street. Pustila jim je lepo hčerko za spomin. Potem se je oglasila pri Mr. in Mrs. Drobnič na 44 Logan. Pustila jim je zalega sinčka. Potem je šla h Mr. in Mrs. Champa, tam je spet pustila lepo hčerko. Novorojenčki in matere so vsi zdravi in se dobro počutijo.
Pri nas se že pridno pripravljamo na redni letni cerkveni bazar, kateri bo 24, 26, 28 in 30. novembra ,in 1. decembra. Razne stvari so na programu. Tiketi za bazar se
že prodajajo. Posebno pralni stroj, ki stane $120.00 je lep in ga bo dobila tista oseba, ki bo srečna. Veliko drugih stvari bo na programu. Zanimajte se zato in agitirajte vsak , med svojimi za čimvečjo udeležbo na bazarju!
Pozdravljam rojake širom Amerike, posebno pa naše Denverčane.
Geo Pavlakovič, zastop.
-o-
ZAHVALA ROJAKA, KI GA JE ZADELA NESREČA.
Radule pri Šmarjeti, Dolenjsko
Z tresočo roko in z slutnjo brezmejnega veselja sem odprl pismo iz Amerike. Poslala ga je gosp. Lucija Gregorčič iz Milwaukee. Wis. Kakor je bilo že objavljeno v Slovencu, da mi je ves dom pogorel in s»m prosil usmiljena srca za mali dar. Usmiljena srca iz A-merike so mi poslala skupno 16 dolarjev in sicer:
Lucija Gregorčič $2. — Mrs. Ritonia $1. — Mrs. Mikek $1. — Joe Ogrinc $1. — Mrs. Arč $2. — Mrs. Kozlovčer $1. — Ana Kegel $3. — Terezija Bevec $2. — Mrs. Bojane 50c, Mrs. Janežič 50c, Mrs. Marold 50c, Anton Florjančič 50c, Mrs. JankSvič $1.—
Najprisrčnejša hvala vsem dragim darovalcem, Bog jim stotero poplačaj.
Sedaj z ženo in otroci prebivamo pod kozolcem. Jesen je pred durmi in zima za njo — žito nam je vse pogorelo isto-tako obleka. — Se enkrat kličem iz globoke hvaležnosti Bog plačaj. Ako bi se pa v hudi zimi kdo na mojo ubogo družinico spomnil ga ne bom pozabil v molitvi.
Z hvaležnostjo udani Janez Pelko, Radule št. 18, pri Šmarjeti.
-0--
Niti ene obleke ni imel dvakrat na sebi. Na dan, ko ga je parlament proglasil za kralja, je nosil belo, z zlatom vezeno tuniko in škrlatno rdeč plašč. Veliki pariški krojaški salon je imel več mesecev opravka s to svečano obleko. Kralj Ahmed je ponosen na to, da govore o njem, da je najbolj eleganten monarh v Evropi. Poleg tega se pa trdi, da je Ahmed Zogu eden najlepših mož Evrope. Ko je študiral v Carigradu in Parizu, so ženske tako norele za njim, da se je dejansko moral skriti pred njimi. Kralj Zogu ima namreč fine, mehke in pravilne poteze v licu, sanjave, plave oči in nenavadno melodičen glas.
-o-
DESET LET ZRAČNE ČRTE.
Dne 25. pr. m. je poteklo deset let, odkar se je pričel redni promet na prvi trgovski letalski črti na svetu. Ta ekspre-sna letalska služba se je pričela med Londonom in Parizom in aeroplan, ki so se ga poslužilij je vozil dva potrtika. Danes nosijo zračni ekspresi med tema dvema mestoma 20 potnikov poleg pilota, mehanika in natakarja.'
Koncem leta 1919. je bilo v Evropi samo 3000 milj organiziranih letalskih črt, na koncu prvega desetletja jih je 50.000 milj in na celem svetu 90^000 milj. Koliko jih bo šele čez 10 let.
ŠIROM
DOMOVINE
ni stoji. Svoj čas so prav resno govorili, da bodo smodnišnico premestili nekam v gmajno tja za Nadgorico, sedaj pa je stvar spet zaspala.	^
-o-—
Dve letalski nesreči pri Splitu.
Split, 13. septembra. V o,-kolici Divulja pri Trogiru sta se pripetili zopet dve letalski nesreči. Pri vežbah vojaških hidroavionov se je ponesrečil pilot Josip Jakopič. V precejšnji višini mu je odpovedal motor, zaradi česar je letalo padlo v vodo, kjer se je potopilo. Jakopič je še pravočasno od-skočil in se je rešil s plavanjem. Kmalu za tem se je ponesrečilo še drugo letalo, ki ga je pilotiral narednik Gurgulič. Z višine 200 metrov je padlo v vodo. Pilot je bil pri teni močno ranjen na glavi in si je zlomil levo nogo, vendar pa se je držal še tako dolgo nad vodo, da so ga rešili.
_n_ ' J
TO IN0N0
DIJETA PROTI MORSKI BOLEZNI.
Staro pravilo veli, da je med. najboljšimi sredstvi pivti morski bolezni kampanje?, ki te baje že v majhnih količinah obvaruje njenih neprijetnih obiskov. Kakor pa trdi dr. Sydney Jones, ki je prebil že 6 let na krovu prekomornikov kot ladijski zdravnik in ki se je pravkar podal na svoje zadnje potovanje z "Aquitanio", je to sredstvo popolnoma zgrešeno." Po njegovih izkušnjah šampanjec morsko bolezen samo pospešuje, namesto da bi jo odpravljal in to radi tega, ker podpira nastajanje kisline v želodcu, ki je glavni vzrok nastajanja te bolezni. Najboljša obramba je primerna dijeta kakšen teden pred vkrcanjem, kakršno lahko nasve-tuje vsak zdravnik. V tej di-jeti naj ne bo niti kapljice alkohola. Na ta način se bo šte^ vilo obolenj zmanjšalo za 90x odstotkov.
-o-
KRALJ AHMED IN NJEGOVE OBLEKE.
Albanski kralj Ahmed Zogu ima bogato garderobo z nad 2000 oblekami. V tej zbirki so narodne noše iž vse Albanije, neštevilne svečane' obleke in klasični kostumi. Kralj Ahmed namreč ljubi romantiko, zato oblači toaleto Hamleta, Othela, Lohengrina - . .
Smrtna kosa.
— V Gornjem jezeru pri Cerknici je umrl posestnik g. Matija Škrbec; — V Goriči vasi pri Ribnici je preminul 9. septembra Fran lic. — V Šo-štajnu je umrl prevžitkar Jožef Hliš. — V Hrastniku je umrl vsled povoženja od avtomobila rudar N. Ruprechta. — pri Slovenjem gradcu.
-o-
Nesreča pri delu.
Dne 11. septembra je padel gUČ ~irnenoval za svojega ge-s strehe^neke visokopritliČne jheralnega vikarja novega po-
AC 'možnega škofa dfi Gregofja
Nesreča v Tržiču.
Žagar drv na motorni cirku-larki Frank Uršič je po nešre-. či zašel z desno roko pod žago, ki mu je skoro dobesedno odrezala na desni roki kazalec in sredinec, manj ranila pa palec in mazinec. Imenovani je bil že pred dvema letoma tako nesrečen, da mu je ista ža-^ ga pokvarila prstanec in sredinec.
-o-
Nova železniška proga v Bosni.
Bosansko lesno podjetje Varda je z madjarsko skupino družbe Ofa sklenilo, da zgradi železniško progo od Foče do Jelašca v dolžini 40 km. Tra-siranje proge je že končano irt gre proga iz Foče ob reki Bistrici do Jelašca. Z gradnjo proge se prične te dni, ker je denar že stavljen neki sarajevski banki na razpolago.
-o-
Nov generalni vikar ljubljanske škofije.
*
Ker se je dosedanji generalni vikar stolni, prost Andrej Kalan odpovedal tej častni funkciji, je knezoškof dr; Je-
hiše v Zeleni jami 46-letni klepar Jože Berčič, stanujoč v mostah, v Ribniški ulici 6. Padel je kakih 7 metrov globoko na tla. Poškodoval se je resno na levem sencu in v kolku. Reševalni avto ga je prepeljal v bolnišnico.
-o-
Dve novi tovarni bomq dobili v Ljubljani, odnos-no v njeni najbližji okolici. Ob Dunajski cesti nasproti Brinja se že zida precejšna stavba za tovarno kisa. Nekoliko dalje, poleg smodnišnice, pa je bil pred kratkim kupljen večji kompleks zemlje, kjer bodo tudi pričeli graditi novo tovarno. — Še bolj bi se na tej strani Ljubljane razmahnila industrija in tudi hiše bi ljudje še vse bolj, zidali ob Dunajski cesti, ko bi se marsikdo ne strašil smodnišnice, ki tamkaj* v bliži-
Rožmana, ki je včeraj prevzel svoje posle.
KVALITETA — TOČNOST POŠTENJE
A. F. WARHANIK
zanesljivi lekarnar — zaloga fotografičnih potrebščin. 2158 West 22nd Street vogal Leavitt cesti CHICAGO, ILL.
Mesto, država
BOŽIČ V STARI DOMOVINI
Vi ne morete napraviti večjega veselja onim v starem božične praznike v 'njihovem krogu. Pridružite se kraju, ki so VAM ljubi in dragi, kakor če preživite
VELIKEMU IZLETU V JUGOSLAVIJO
na enem izmed sledečih izvrstnih parnikov.
Mauretania
(na Cherbourg) V SREDO 27. NOV.
Pod osebnim spremstvom g. John Kampotič-a.
DRUGI IZLET
BERENGARIA na Cherbourg 14. DECEMBRA. Spremljevalec g. A. Markus.
Naši izkušeni spremljevalci Vam bodo olajšali vse potne težkoče, ter skrbeli za Vašo udobnost in zadovoljnost na poti od
CUNARD LINE
New Yorka do Vašega cilja. Rezervirajte si takoj prostor pri svojem lokalnem zastopniku, ali pa pri
346 N. Michigan Ave. Chicago, 111.
ROJAKOM
ki se jim ne dopade* kjer žive in se nameravajo seliti, priporočamo, da si ogledajo Milwaukee.
V slučaju, da nameravate kupovati dom, trgovino ali obrt ,Zglasite se pri nas za nasvet.
Na prodaj imamo želez-ninske, grocenjskes mešani ske trgovine, gostilne, en6-ali večdružinske domove itd*
RIGHT REALTY CO.
Ermens & Ocvirk 502 National Avenile, Milwaukee, Wii.
Telephone: Hanover 308.
LEO MLADIC
ICE CREAM PARLOR 1941 W. 22nd St., Chicago
Tel.: Canal 4446.
Smodke, cigarete, tobak in raznovrstne slaščice.
Gostom so na razpolago domači prigrizki in druga okrepčava.
Vsem.se priporočam v naklonjenosti
PREVOZ - DRVA • KOLN
Rojakom se priporočamo ea naročila za premog — drva in prevažanje pohištva ob času selitve.
Pokličite Telefon: ROOSEVELT 8221.
Louis Stritar
2018 W. 21»t Place. Chicago. Ill
»ftW»»»WfW»
(OOOOOOOOOOOOO j t<X>00(KKK>00000( IKHKKXXK>00<XXH)(
>	OOOCKKHKKKKHK) <
>	OOOOOOOOOOOOO I
>	OOOOOOO-O-OOOOO I
>	ooooooooooooo <
>	<>000000000000 I
•	TOOOOOOOOOOOO I
>	OOOOOOOOOOOOOl » OOOOOOOOOOOOO (
'ooooooooooooo<(
>	OOOOOOOOOOOOO <
>	OOOOOOOO-OOOOO-1
•	OOOOOOOOOOOOO- I
>	OOOOOOOOOOOOO« ' OOOOOOOOOOOOO«


T. C. Bridges:
Na pomoč
ROMAN.

►	OOOOOOOOOOOOO J [ OOOOOOOOOOOOO J
[ ooooooooooooo:
OOOOOOOOOOOOO [ooooooooooooo; ; JOOOOOOOOOOOOC J [ DOOOOOOOOOOOOt j
•	oooooooooooooh ;
»OOOOOOOOOOOOO*
►	OOOOOOOOOOOOOI ; J OOOOOOOOOOOOO' J
•	OOOOOOOOOOOOO
►	ooooooooooooo: » OOOOOOOOOOOOO* J
•	ooooooooooooo;
►	KK>00000000000
»>oooooooooooo<;
III1.IIU1U1U.W1I.I
T.miim.uniiijiiiiiiimiiiiujiiuuiiuiiiuimii
7Il.llMlllllililllllllilU!lJ
Skoraj isti hip odpre vrata krepak, polizan možic v modrem seržu. ki si začne oba fanta jako prezirljivo ogledovati od nog do glave.
"Oho! Torej sta prišla!" reče neprijazno.
Jim, ki se je zavedal, da od njegove obleke kar curlja in zato njegova zunanjost ni baš najbolj priporočljiva, zardi, Sama pa vse to ni prav nič zmedlo.
"Če niste slepi, lahko sami vidite, da sva prišla," odgovori Sam. "Zdaj nama pa morda povejte, za koga naju imate in kaj imate
zoper naju!"
"Prav dobro vemo, kdo sta," ga zavrne možic pomenljivo. "Če pa hočeš izvedeti, kaj imamo zoper vaju, ti pa le to rečem, da bo za vaju najbolje, če izgineta, preden telefoniram na policijo. Poznamo vaju 'prav dobro!"
Zdaj pa se ojunači Jim.
"Lahko pokličete policijo, ako vas je volja," reče dostojanstveno. "Ker pa nisva naredila nič slabega, ne morem uvideti, čemu naj vam bo. Prišla fcva, da govoriva s profesorjem Thoroldom."
"Kar se vama pa ne bo posrečilo," se odreže polizani možic na kratko in s temi besedami zaloputne vrata fantoma pred nosom.
6. Nepričakovano svidenje.
Sam se spogleda z Jimom v neizmernem začudenju in pravi:
"Ta človek je lump!"
"Ne on!" ga zavrne Jim. "Gadsdenov sel je prišel pred nama semkaj in vse te ljudi pred nama posvaril."
Sam ošpiči ustnice in žalostno zažvižga.
"Tako torej stojijo te stvari!" pravi počasi.
Jim stoji in gleda na zaprta vrata, čelo pa se mu zmrači in tudi on reče počasi:
"Do Thorolda morava priti tako ali drugače. Mislim pa, da bova morala oprezovati in čakati."
Še preden pa je mogel Sam odgovoriti, se vrata zopet sunkoma odpro, polizani možic stopi med podboje ter jezno veli:
"Poberita se! Če tu postajata, se pregrešita zoper zasebno last in vaju zaradi tega lahko tožim. Ako mi nista v dveh minutah zunaj vrtnih vrat ,vama zastavim svojo častno besedo, da bom poklical policijo."
Jim plane naprej in pravi resno:
"Prišel sem petdeset milj daleč, da govorim s profesorjem Thoroldom in moja zadeva je nujna."
Polizani možic pogleda Jima in ga vpraša: "Za kaj pa gre?"
"Njegov nečak," odgovori Jim hitro, "za njegovega nečaka v Braziliji gre. Imam za profesorja Thorolda vest od njega."
Polizani možic nabere ustnice v zaničljivo mrdanje in pravi zasmehljivo:
"Tako, tako, to je torej tista zadeva. No potem vama pa lahko povem, da to novico že imamo; gospod, ki jo je prinesel, je pa Mr. Thorolda tudi posvaril, da bosta za njim prišla dva potepa z neko zlagano storijo. — Zdaj pa kar lepo izginita in svetujem vama, da se pobereta, odkoder sta prišla, prej preden zaideta v resne škripce."
Jim je bil hude krvi in čeprav jo je navadno znal obvladati, zdaj mu je pa le vzkipela.
"Vi teslo!" zakriči in plane naprej. "Tisti prvi sel je lagal, ne pa midva! Pustite me, da vidim profesorja le za eno minuto, pa ga bom prepričal."
"Videl boš Barnstaplesko ječo odznotraj, to boš ti videl!" ga zavrne možic, stegne pri teh besedah svojo roko in sune Jima v prsi, da je odletel in se opotekel. Če bi ga Sam ne
bil ujel, bi bil padel na pesek. Nato pa se vrata drugič s treskom zaloputnejo.
Sam, po navadi tako miren, je kar zdivjal.
"Pridi ven!" je rjul. "Pridi ven, govedo! Pridi, da te naklestim!"
"Pusti ga. Sam1," pravi Jim rezko. "Na ta način si ne bova pomagala. Čisto prav mi je, kaj sem se pa dal premagati togoti in vpil nad njim! Saj navsezadnje je le svojo dolžnost izpolnil. Brez dvoma mu je profesor tako naročil."
V tem hipu pridejo skozi vrtna vrata trije fantje. Ko ugledajo Jima in Sama, se ustavijo.
"Glej, saj sta tukaj!" vzklikne eden izmed njih z glasom velikega presenečenja. Steče naprej in smejaje kriči: "Prijatelja! Ali vesta, da smo za vama pretaknili vse mesto!"
Jim ga za hip debelo gleda; nato pa mahoma spozna v tem fantu z lepimi lasmi tistega dečka, ki mu je pokazal fanta, ki se je utapljal. Od ostalih dveh pa je bil eden njegov prijatelj, drugi pa rešeni fant.
Lepolasi fant prime Jima za roko: "Greg, to je tisti. To je tvoj rešitelj. Zahvali se mu prav lepo!"
Fant, ki so mu rekli Greg, stopi hitro naprej :
"To priliko bi mi bil moral dati že prej," pravi kar nekako užaljeno. "Jaz bi bil prav gotovo utonil, ako bi'ti ne bil tako strašno
uren."
"Prav — prav vesel sem', da sva prišla slučajno tja," pravi Jim, precej zmeden.
"Lahko bi bile tam, kamor sta prišla vidva, cele gruče ljudi, pa bi mi noben ne bil pomagal," ga zavrne Greg. "Rešila sta me samo ti, ki si se potopil pome, in tvoj prijatelj, ki je znal tako spretno sukati čoln. Mislim, da bi bila lahko toliko počakala, da bi se jaz zavedel in se vama mogel vsaj zahvaliti."
"Saj si bil v dobrih rokah," pravi Jim. "Lustyju in meni pa se je zelo mudilo."
"Lusty (Krepki) je njegovo ime, ne? Iz-boren fant tudi on," pravi Greg. "Krepki fant je pograbil težko nerodno kepo, kakršen sem bil in me potegnil v majhen čoln." Prime torej Sama za roko in mu jo prisrčno strese. "Zdaj bi pa še tvoje ime rad poznal," reče nato Jimu.
"Selby, Jim Selby," odvrne Jim smeje. — Všeč mu je bil ta prijetni, mladi fant veselega lica.
"No, pa ne morem pomagati, če sta še tako zelo zaposlena, Selby," pravi Greg, "ti in Lusty morata iti z menoj v hišo, da vaju predstavim svojemu očku."
Sam pa kar naravnost in z rezkim glasom vpraša: "Ali je to vaša hiša?"
"Zakaj vprašuješ? .Seveda je," odvrne Greg, precej presenečen zaradi Samovega glasu. "Ali imaš kaj zoper to?"
"Samo to, da so naju pravkar vrgli iz nje ven," pravi Sam robato.
Vrgli iz nje ven ?" ponovi Greg silno začuden in tudi njegova prijatelja nista bila nič manj presenečena.
"Prišla sva semkaj, da obiščeva profesorja Thorolda," začne Jim pojasnjevati. "Neki čr-nolas možakar pa je prišel do vrat in naju ni pustil naprej ter nama grozil s policijo."
Greg se obrne k svojima prijateljema in pravi: "Najbolje bo, če danes odideta, fanta. V tej zadevi je nekaj, čudnega in moram vso stvar poravnati."
(Dalje prih.)
ŠIRITE AMER. SLOVENCA!
veliko število PormKQL
dokazuje naio
ki so bili tekom tega leta odpremljeni od nas v Evropo, točno in zadovoljivo postrežbo.
Že zdaj sprejemamo priglase za bodoči božični izlet v staro domovino. MI PRODAJAMO ŠIF KARTE VSEH PAROBRODSKIH KOM-PANIJ.
Mi izdelujemo afidavite, prošnje za deklaracijo o zakonitem prihodu semkaj, prošnje za potne liste in za dovoljenje za povratek v Ameriko; pooblastitve in tako dalje.
PREPRIČAJTE SE O TEM, kako je pripravno pošiljati denar z našim posredovanjem.
RAZEN V NAŠO DOMOVINO POŠILJAMO DENAR TUDI V VSE OSTALE DELE CIVILIZIRANEGA SVETA — PO POŠTI IN BRZOJAVNO — V TUJI VALUTI IN V DOLARJIH. HITRA POSTREŽBA; NIZKE CENE.
KASPAR AMERICAN STATE BANK
1900 BLUE ISLAND AVE.
CHICAGO, ILL.
j
i §
§ §
s

Za kisMiftfo
IZ FRANCOSKE MEŠČANSKE KUHINJE, ic
nov naslov veliki kuharski knjigi, ki vsebuje nad 1000'recepto\ iz svetovne kuhinje, katere j(; priredila za naše razmere Marija Moraveeva.
_ Francoska kuhinjska umetnost je svetovno priznana, v stoletjih .kulture se je povzpela do današnje stopinje popolnosti. Svoj sloves si je pridobila s tem, ker podaja živila v kolikor mogoče naravni obliki ter polaga vso skrb na svežost in raznovrstnost jedil ter pestri jedilni list. To se strinja tudi z najnovejšo vedo o prehrani človeškega telesa na podlagi vitamin, ker določa, da potrebuje človek za svoje zdravje najrazličnejša jedila, najrazličnejše pripravljena. — Knjiga se tudi razlikuje od drugih slovenskih kuharskih kniig v tem, da rabi mero. mesto vago, po načinu ameriškem. Dalje vsebuje- knjiga recepte za odpravo neprijetne debelosti, recepte za hrano bolnikov itd. Cena trdno vezani knjigi je ..............................
$4.50
VARČNA KUHARICA, sestavila Marija Remec. Ta knjiga obsega zbirko navodil za pripravo okusnih in tečnih jedil s skromnimi sredstvi. Ta knjiga je primerna za one gospodinje, ki ne žive v razkošju in morajo varčevati. Pri varčevanju pa gospodinja ne sme prezreti tega. da morajo biti jedila tečna ,ker bi sicer trpelo zdravje družine. Varčna kuharica podaja recepte zlasti z ozirorn zlasti z ozirom na tečnost jedil v okusni obliki. Vsaka gospo-■ dinja bo veliko pridobila, če si naroči to knjigo. Cena ...............................................• - • $1-50
SADJE V GOSPODINJSTVU, priredil M. Humek, višji sadjarski nadzornik. Ta knjiga je neprecenljive vrednosti za vsako gospodinjo, bodisi v mestu ali na deželi, ker daie kratko navodilo, kako je ravnati s sadjem, o konservi-ranju sadja in zeleniadi. Zlasti v Ameriki se veliko konservira, in gospodinji ki se o tem dobro ne razume, se veliko jestvin skvari ali pa niso tako okusne, kakor bi lahko bile. Knjiga s 13 barvanimi in 42 drugimi slikami Vas o vsem pouči. Cena ...................................... 75c
SLOVENSKA KUHARICA, priredila S. M. Feli-cita Kalinšek. To je najobširnejša slovenska kuharska knjiga in najbolj popularna. Opremljena je z mnogimi slikami in večbarvnimi tabelami. Obsega priprosto in gosposko kuhi-
1 njo ter jedi svetovnega slovesa, jedilne liste in vse mogoče nasvete za kuhinjo. Nevešča i izurjena kuharica najdeta v tej knjigi oporo. Srečna družina, kateri gospodinji dobra kuharica. Kuhanje pa je umetnost, katere se je treba priučiti. To pa se doseže najceneje in najuspešnejše s pomočjo dobre knjige, Slovenska kuharica. Cena ........................................ $5.00
Knjigama Amerikanski Slovenec
1849 West 22nd Street, Chicago, 111.
WMJJm
BREZPLAČNO
Vam pošljemo krasen zlat rožni venec z zlatimi jagodami, vreden $5,
Ako nam
pred koncem
meseca oktobra
pošljete
enega novega
celoletnega
naročnika
(ali dva polletna)
za dnevnik
Asner. Slovenec
1849 West 22nd Street, Chicago, 111.
Ta ponudba velja samo za mesec oktober.
Is * i'1	J? ^ l
"I PISANO POLJE P
'	|----- -----lili I I ■■■! !■■!■■ II 'IB 111 lliaWilMMMMMMMMMPMWMMWi	A
booooooo<Noo<K>	Trunk oooooooooooo
Kdo plačuje?
Nemčija je odplačala na račun vojne odškodnine dozdaj
1,990,000.000 Amerika pa ji je v tej dobi posodila 1,779,000,-000, in Amerika je dobila za [y | ves ta denar nekaj lepo natis-|j| njenega papirja, ' ki se bo po-'•J zneje lahko porabil za — sten-ski papir, saj več ni vreden.
!Kdo bo toraj končno plačal vojno odškodnino? Nemci ne znajo zidati samole najhitrejših ladij in Zeppelinov, in so i v marsičem na prvem mestu v j tehniki, znanstvu . . ., tudi kožo čez glavo potegniti drugim dobro razumejo, in vrlo dobro razumejo vse tako napeljati, da jim — Amerikanci plačajo l[U odškodnino pri vojni, zato pa nji jim pošiljajo lepo tiskane bon-S de, penezov za bonde pa ne bodo videli — smart Ameri-j.kanci nikoli. Znat se mora, in HM kdor je najbolj smart, bo ob-Hj j stal na površju.
I
I
»
Poln želodec.
Latinci so dobro poznali, da e dobro pri polnem želodcu in ||| je obenem vrlo slabo. Dobro je pač za — želodec, slabo je pa iy za glavo. "Plenus venter non jSjl studet libenter — prazna gla-va, ko želodec plava," bi se jI reklo.
s* Profesor John Dewey iz vse učilišča Columbia je našel nekaj sličnega, ko govori o duševnih proizvodih sodobne A-merike, ki je do grla nabulana samih materielnih dobrot.
Dobesedno meni: "To a measurable extent thinking along progressive lines has ceased. The country is having far too good a time with its flivvers and radio sets for serious study. The full stomach has led to an unnecessary amount of emptiness in the head — vse je v želodcu, v glavi pa nič."
Kdor se briga za kakovost duševnih proizvodov v naši a-merikanski javnosti in vidi, kaka revščina vlada na te,n polju, bo profesorju Deweyu pritrdil. Ampak naprej in naprej se kriči: le se nabulajte, le se bašite, vse morate imeti, nikoli vam ne sme biti dosti, vsega je premalo. To ljudem ugaja, ker želodec je vsaj navadno prvo, ako se trdi, da poleg kakega želodca v človeku ni nista više. Za nekaj časa taka "filozofija" dobro uspeva, sčasoma pa se pokaže, da je želodec postal tako neznansko velik, da ga ves svet ne more zadostno nabulati. Tudi tako — bulanje želodca kaže, da je v glavi strahovita — praznina.
* * *
Imate prijatelja, sorodnika, poznate rojaka, ki še ni naročen na na dnevnik Amer. Slovenec? — Pošljite nam njegov naslov in mi mu bomo poslali list na ogled brezplačno.
A. Grdina & Sons
TRGOVINA S POHIŠTVOM IN POGREBNI ZAVOD
6017-19 St. Clair avenue in 1053 — E. 62nd St., ...	Cleveland, Ohio.
TELEFONSKA SLUŽBA DAN IN NOCI
Randolph 1881 ali Randolph 4550
PODRUŽNICA: 15303 — Waterloo Road — Phone Eddy 5849
Širite "Amer. Slovenca"!
initlHfnnHlnniiiim
Kaj, ko bi poizkusili?
To je seve "novica" in mora v ves svet. Namreč to, kar je "sklenil" tretji mednarodni kongres svetovne zveze za spolno reformo, ki je 10. sept. zboroval v Londonu.
Novica je ta-le: "V slučajih, da kaki ljudje postanejo nevarni za družbo, naj bi sterilizacija postala obvezna." Zahtevo je prip6ročal in , zagovarjal dr. Norman Haire.
Kaj, ko bi se svet začel zanimati za dr. Hairea in za delegate tega kongresa, in bi malo bolj temeljito preiskal njih delovanje? Utegnil bi priti pri resni preiskavi, da je dr. Haire in ves zbor teh delegatov več ko nevaren za dobrobit človeške družbe, in ker je roba nevarna, naj bi se s priporočenim "receptom" — noževanja začelo kar pri njih.
Utegnili bi skakati in se dreti! * * *
"Važna vest."
Vsa javnost mora biti takoj obveščena, če kak kongres stopi pred svet s še tako prazno robo, naravnost budalostjo.
Kabel mora ropotati in ropotati tiskovni stroji, in ljudje požirajo take "novice", ker je pač postala glava prazna in samole želodec še dela.
Ako pa kak kongres razpravlja o zelo koristnem predmetu, kako moralično dvigniti svet in ga spraviti iz močvirja na suho in solnce, se vsaj neka žurnalistika prav nič ne zmeni, in jim kaj takega ni "važno", ker to bi bilo pač za glavo, tam pa žurnalisti sami ne delajo preradi in publika se takih stvari ogiblje kakor hudič žegnane vode.
Slaba roba najde svoje pro-moterje, dobra stvar je Jerica-revica.
Se "the brightest youth of America".
O fantu iz Seattlea, ki je prišel pri znanem Edisonovem kontestu na prvo mesto, sem nekoč nekaj zapisal. Vsaj glede dopustljivosti laži bi ga po-rezal lahko vsak katoliški šolar, ako je količkaj doma v katekizmu.
Na drugem mestu je bil neki Charles H. Brunissen. Alva Edison mu je ponudil drugo šolarsko mesto za vseučilišče Yale, a je odklonil ter sprejel ponudbo neke dame iz E1 Pasa v Texasu, in bo študiral tehniko v Massachusett.su. Brunissen je izjavil, da je bilo mnogo Edisonovih vprašanj "senseless and idiotic — bres;miselna so bila in bedasta". Alva Edison je gotovo pri stavljenih vprašanjih ob kontestu nedolžen. Ta bedasta vprašanja ima na vesti komisija. Ampak Charles Brunissen, ki se je u-pal svetu povedati, kaj o stvari misli, in je odklonil ponujeno mesto, utegne nekaj postati, če ostane vedno pri taki brihtnosti.
Izkušnja uči, da so najbolj nadarjeni študentje v praktičnem življenju pogostoma ničle. K nadarjenosti mora priti še nekaj, in to tiči v — volji.
* m *
Več fanatizma.
Da so ruski komunisti pravi fanatiki, bodisi politični, ekonomski, protiverski . . ., o tem ni dvoma.
Izraz golega fanatizma se more imenovati, ako sovjeti postavljajo postajo za radio na otočju, ki je znano .pod imenom Franc Jožefova dežela. Določili so za te skrajno zapuščene kraje šest mož, ki bodo pošiljali rdeči evangelij sovjetizma na vse kraje, in odločili so se za to postajo na skrajnem severu, ker upajo na ta način doseči večje število poslušalcev. Koliko bodo dosegli, je njih zadeva.
Vsekako je obžalovanja vredno, da najde tako zgrešena stvar, kakršen je komunizem, toliko in tako zdatne podpore, dočim leži kaka re;s koristna roba zapuščena ob cesti.
Fanatizem je pogostoma močnejši od razuma.
-o-
Zagovoril se, Sodnik: "Toženec, Vaši podatki se z onimi prejšnje priče v več točkah ne ujemajo!"
Toženec: "Ze verjamem, on pač tudi laže!"
ROJAKOM V VEDNOST.
Kdor namerava kupiti novo pohištvo, se mu priporočam1, da se zglasi pri meni. Imam zveze s tovarno pohištva, in preskrbim mu lahko prvovrstno blago po "wholesale" cenah. Oglasite se pri John Šimec, 2056 W. 22nd St., Chicago. — Tel. Canal 5346, ali pa na 6141 W. 19th St., Cicero, III. (2897)