Razne stvari. Iz domačlh krajer. Politični shod pri Sv. Rnpertn v Slov. gor. priredi lenarško katol. politično druStvo v nedeljo, dne 17. januarja ob 3. uri popoludne. Nastopi vefi poslancev s svojimi poročili. Shod obeta biti jako zanitniv. Zanimanje je splošno med Roprčani. Natančneji vspored priobčimo prihodnjič. Katol. politično društvo nSavau za brežiški in sevniški okraj bo imelo svoj občni zbor na Vidmu v gostilni g. Karoline Podjed v nedeljo, dne 17. januarja 1904 popoldne ob 3. uri. Na dnevnem redu je med drugim volitev novega odbora, obstoječega iz 9 odbornikov in 3 namestnikov, ker }e zdajSnjemu odboru pretekla triletna doba. Poročal bo poslanec g. Ž i 6 k a r o deželnem in državnem zboru. K obilni vdeležbi vabi odbor. Politični shod v Konjicah Katol. politično druStvo v Konjicah je v novem letu prvo začelo s političnimi zborovanji. Govorila sta potov. ufiitelj g. G o r i č a n in urednik g. Korošec. Zborovaoje je vodil prav spretno kmet in župan v Bezini g. M u c. G.  G o r i č a n je zelo poljudno razlagal, kako kmetski stan povzdigaiti. Kmet mora skrbeti, da si premoženje pomnoži s tem, da se izogiblje priložnosti, ki je zmanjšujejo. Kmetje preveč drago oddajo sinom kmetije. Priporočal |e posebno sadjarstvo. Po njegovem govoru se je vnel sploSen razgovor in gospod Goričan je dajal zaželjene nasvete. Za njim je govoril gosp. K o r o š e c. Podal je kratko zgodovino Slovencev, ki so se več čas, odkar so se tukaj naselili, morali na severu bojevati za svojo zemljo in narodnost s sovražnimi Nemci. NemSki vpliv se je globoko zajedel r naSe razmere. V koniiškem okraju se kaže, ker sta Se Konjice in Loče v nemčurskih rckah. Konjice bi se že lahko osvobodile, da se nekaternikom ne bi tako dopadala mevžasta politika, ki podaljšuje narodni boj Se za nedogledea čas. Nemcurski pečat je utisnjen tudi na okrajnem zastopu, in tudi novoustanovljena pridobninsko in osebnodohodoinskodavčna komisija ga je ponebrižaosti Slovencev dobila. Govornik Se ootem v kratkib besedah označi politiko (grofa Claryja in ministrskega predsedn. dr. Korberja, ter sklene z željo, da bi se konjiški okraj kmalu popolnoma očistil nemškutarskih peg. Gospod Juri} Š i b a n c je zahteval odločnejSe politike naSih deželnih in državnih poslancev. G. jurist K o 1S e k je nato predlagal naslednje resolucije, ki so se soglasno spreiele: 1. Na občnem zborovanju katol. polit. druStva v Konjicah dne 3 jan. 1904 zbrani zborovalci protestujemo proti nečuvenemu zapostavljanju sloven. jezika na Koroškem zlasti pri c. kr. sodiSčih in pozivljamo naSe gg. poslance, da stavijo v državnem zboru predlog in začnejo, ako se Slovencem prizadeta krivica takoj ne popravi, proti ponemčujoči vladi najbrezobzirneiSo opozicijo. Obenem protestujemo odločno proti nepostavnemu imenovanju nemSkih uradnikov po Slov. Štajerju. 2. Isti zborovalci pozivljemo slavno vlado po svojih poslancih, da nam čim preje ustanovi na Slov. Štajerskem že dolgo ziahtevano slovensko kmetijsko in slov. tneSčansko šolo. 3. Slovenci konjiSkega okraja odločno protestujemo proti svoječasnemu postopanju g. c. kr. namestnika grofa Clarija povodom otvoritve c. kr. okraj. glavarstva v Konjicah, pri kateri priliki je g. grof Clary kot c. kr. namestnik ustavno zajamčeno vporabo sloven jezika tako kršil, da oficijelno ni izgubil nobene slovenske besede, vkljub temu, da je ves konjiški okraj z neznatnimi izjemami popolno slovenski in zahtevamo od naših slovenskih poslancev zadoSčenja r tej zadevi. 4. Zabtevamo pečatov s slovenskim napisom na poSti in na glavarstvu. 5 Zahtevamo odločnega nastopa naših poslancev v deželnem in državnem zboru. Osebna vest. Notarski substitut v Mariboru, g. Jakob K o g e j, je imenovan notarjem v Senožečah na Kranjskem. Imenovanja. Sodnijskim tajnikom sta imenovana okrajni sodnik v Pliberku, Henrik D e t i 6 e k za Maribor in sodnijski pristav v Brežicah, dr. Jožef K o t n i k, za Celje. Sodnijskim pristavom je imenovan avskultant dr. Herman L o r b e r za Brežice. Okrajnim sodnikom je lmenovan sodni pristav Robert E n g 1 i s c h na Vranskem za Arnoldstein. Avskultantom sta imenovana oravna praktikanta v Celju gg. Anton Zdolsek in Jos. Drobnič. Sodn. kancelist g. Anton Pung r a 6 i 6 v Mokronogu na Kranjskem je prestavljen k okrožni sodniji v Maribor. Iz pošte. PoStar Karol J a k o b i na Pragerskem je prestavljen v Eisenerz na Gor. Štajerskem. Poštar Franc B a k 8 i č v Šmarji pri JelSah je imenovan poStarjem v I. plačil. razredu 4. stopnje. Za poStno pomožno uradnieo je imenovana v II. razr. tretje plafiilne stopnje Rafaela Č e s n i k za Ormož. Mesto poStne ekspeditorice pri poStnem uradu v Vuhredu je dobila gdč. Alica T o m i n c. Mariborske novice Na novega leta dan se \e spekla dveletna deklica Hedvika, hči Janeza Bencet v tržaSki cesti, tako močno z vročo kavo, da so jo morali oddati v bolniSnico. — Dne 1. t. m. je omedlel v poStnem vlaku med Pragerskim in Mariborom trgovski pomočnik g. Woger iz Gradca. V Mariboru so ga hoteli prepeljati v bolnišnieo, toda jira |e na potu umrl. — Ker razsaja skrlatica vedno hujše med otroci so vse ljudske in meščanske šole zaprte do 10. jan. — Pri izvanredni seji občinskega sveta, dne 2. t. m. je bil izvoljen župaaom dr. J. Schmiderer in njegovim namestnikom Pfrimer. Izvolitev |e pozdravilo večina občinskih svetovalcev s heil-klici. Iz šole. Deželni Solski svet je dovolil: vpeljavo kmetijskega tečaja na IJudski Soli pri Sv. Barbari v Halozah ter postavil voditeljem tečaja nadučit. g. Ant. 0 g o r e 1 e c. Nadalje }e nastavil kot učitelje oziroma uciteljice: na Ijudski šoli v Vurbergu tamoSnjo začasno učiteljico gdč. Olgo G r e g o r i <*¦, na ljudski šoli v Cirkovcah tamoSnjo začasno učiteljico gdfi. Marijo Š i v c e 1 j. Kot učiteljico ženskih ročnih del je nastavil na ljudski šoli v Orehovi vasi gdč. Ljudmilo M o r i c od Sv. Petra pod Sv. gorami. V pokoj je stopil učiteJj Anton Reminik v Soboti. V Kamniei pri Mariboru so imeli nemSki »f ^jerberji« že dDe 3. januarja plesno veselico, pri kateri so rajali in hajlali, da so vsi psi tulili po vasi. Ne vemo, ali so ti »fajerberji« katoličani ali ne, ker ne poznajo cerkvenib predpisov, po katerih še do svetih Treh Kraljev niso dovoijene hrupne veselice. ¦¦¦ Prijateljem domače zgodovine. Kdor želi imeti knjige, ki jih je spisal f Matej Slekovec, jth lahko dobi po zelo znižani ceni v tiskarni sv. Cirila v Mariboru ali pa pri »Zgodovinskem druStvu«. Drznost nemikega notarja. Novo dcSli notar Haas v Mariboru pošilja na spod. Stajersko župne urade proSnje, da bi se pri vseb cerkvah naznanilo v nemskem (!) in slovenskem jeziku, da je z novim letom nastopil notarsko službo. To je že skrajna predrznost. Kaj si ta gospod misli, da bodo Slovencem nasprotnega Sloveka Se narodni dubovniki podpirali? Moj ljubi, iz te moke ne bo kruha! lz Jarenine se poroča, da je zopet vložil občinski odbor priziv proti odloku, ki ga je sklenila večina tukajšnjega 3ol. sveta, da raora biti v V. rszredu jareninske ljudske Sole ucni jezik nemSki. Štirje člani maniSine so ugovarjali, pa nič ne pomaga. Ptujske novice Dne 27, m. m. je umrl pek in hisni posestnik Matija Kodela. — Na starega leta dan je umrl bivSi trgovec Karol Wratschko. — ObCinski svet je odklonil prožDjo 5>lovenske občine SrediSče za pritrdilno izjavo o vpeljavi preSičjih semnjev. Jednaki proSnji nemSke občine Rogatec za vpeljavo živinskega semnja je pa ugodil. Tukaj se vid*, kakSen razloček delajo ptujski ofietje raed Nemci in Slovenci. Letos bo pa »Štajerc« zopet pisal: »Ljubi slovenski kmet, Ptujčani so tvoji najboljsi prijatelji.« — Ornik je Se vedno župan, čeravno je izjavil, da hoče odstopiti vsled napadov na njegovo osebo. Se je pa<5 težko ločiti od županskega stolca, kaj ne, g. Ornig? Lenarška »Vorschusskasse« sedaj izplačuje branilne vloge tudi tistim, ki niso hoteli ničesar odstopiti. Ti dobivajo ves vloženi denar, le obresti izgube. Vsak, ki ni nič odstopil, je storil pametno. Kdorkoli pa je popustil 25 %> ie dal lepo podporo lenarSkim nemCurjem. In te podpore so ti prejeli veliko od Slovencev. Zanimivo bi bilo poizvedeti, koliko tisoCakov so dobrohotni Slovenci popustili in darovali, da se sedaj lahko smejijo udje te propale nemčurske posojilnice, ker so srečno reSili svoje premoženje. 0, ko bi Slovence vendar enkrat srefiala pamet, da bi se držali gesla: »Svoji k svojim!« Božičnica v Lembahu Leto 1904. se je v naši Soli zelo prijetno začelo, ker že prvi dan je prinesel otrokom obilo veselja. Obhajala se je namreč ta dan božičnica. Polni radostnega pričakovanja so prihiteli vkljub slabemu vremenu vsi otroci v iolo, saj mnogim JežuSček doma nič prinesel ni. Pa tudi stariSev in drugh gostov se je slavnosti obilo udeležilo. Na lepo okraSenem božtčnern drevesu so se žarile lučice, a Se bolj so se svetile oči milih otročičev, občudujoč to krasoto, veseleč se pod drevescem naloženih daril. Peli in deklamirali so učenci lepe pesmi, ter posluSali slavnosti primerne govore. A najlepSe je za nje še prislo, — namreč razdeljevanje daril. Vsak deček je dobil toplo srajco, dekleta pa zimske robce in rokavice, nekateri uCenci pa peresne 8katuljice z obilo vsebino. Nobeden ni Sel neobdarjen odtod. — Za tem je sledila dobra južina in »prosta zabava«. Srečni in zadovoljni 80 zapustili otroei 8 evojimi stariši Solsko poslopje,.... polni navduSenja za te »šolske dneve«. Da se je božičnica tako sijajno obnesla, pa se imamo zahvaliti blagoduSnim dobrotnikom, ki so tako bogato in radodarno prispevali v ta namen, tako da se je nabralo 260 K. Dar družbe sv. Cirila in Metoda je bil tndi dobro doSel, vsakega Slovenca dolžnost bi pafi bila, podpirati to prekoristno družbo. — Za božičnico so darovali tukajšnji posestniki, med niimi seveda naj^eč velecenjena rodbina Robifieva; mnogo so prispevali mariborski Slovenci, pri katerih mi iz Lembaha nikdar ne prosimo zastonj. Lepo vsoto so tudi dali južno-slovanski poslanci na Dunaju, kjer je nabiral velecenjeni državni poslanec g. proi, Robič. Vsem dobrotnikom naj poplača Ijubi Bog, plačilo pa naj iitn bo tudi zavest, da so osrečili uboge slovenske otroke, katere branimo proti nemSkim volkovom, ki nam hočejo ugrabiti naSa jagnjeta. Se enkrat kličemo vsem iz srca: »Bog plati« — M. G. Apače pri Radgoni. V ponedeljek, dne 28 dec. se je poslovil od nas priljubljeni in spostovani trgovec Alojzij Senčar, ki se preseli v Ptuj. Žapljani apacki mu želijo mnogo sreče na njegovem novem mestu. Sv. Benedlkt v Slov. gor. Minuli mesec je konj tako udaril s kopitom hlapca pri Kukovcu na Š?.avnici v trebuh, da se je moral takoj vleči. Zadnji četrtek je že umrl. Bil je rajni Jurij Kratnar priden mladenič in vrl ud benediske mladeniSke Marijine družbe. Slovenska posojilnica pri Sv. Benediktn v Slov. gor. kaj čvrsto napreduje. Lansko leto je imela blizu 100 000 K prometa. Vsekakor je to zasluga modrega načelaika posojilnice, veleposestnika Fr. Zupe-ja. Posebna stoletnica. Stoletnica, odkar ima Avstrija cesarje, bo letos. Cesar Franc tedaj Se cesar Franc II. nemSki je 11. avg. 1. 1804 si nadel ime Franc I. cesar avstrijski. Rnta pri Dev. Mar. v Pnščavi. Tukaj je umrl dne 4. t. mes. vrl narodnjak posestnik Jernej Pavlič. Bil je dolga leta občinski predstojaik. N. v m. poč.! Podgorje pri Slovenjgradcu V ponedeljek dne 28. m. m. ponoči je priSel nekdo pred Foknetov svinjak in ga je odprl. Iskal si je mesa in slanine za novo leto. V prvem svinjaku so mu bile pretežke svinje; zato je odprl Se drugega, kjer so bile manjše, da bi vsaj enega mogel sam odnesti. Pripravljal se je, da bi klal, pa motil ga je sosedov pes tako dolgo, da je le priftel gospodar bliže pogledat. Nato je tat zbežal, pa zgubil na begu velik lep nož, s katerim je hotel klati. Nož pa ni bil njegov, ampak Lampretbv, ki jitn je bil na sveti vecer ukraden. Zatorej pazite na nože, da ne bo hodil tat klat! Iz Lgutomera se nam piše o nesreči, ki se je pripetila dne 29. decem. 1. 1. Gospa Obreza iz Babinc se je peljala v Ljutomer nakupovat. Ko se je peljala proti domu, splaSili so se konji blizu NorSinc. Pri tem je padla gospa tako nesrečno z voza, da je težko ranjena obležala. Prenesli so jo v bližnjo hišo, kjer je pa kmalu umria. Zeleznica Celje - Velenje. Ravnateljstvo držav. železnic v Beljaku naznauja, da Stajerska deželna železnica Celje - Velenje s krilom Pasja vas-Skale z novim letom pride v državno upravo beljaSkega prometnega rav- nateljstva. Isti dan se je primerno premenil vozni red proge Zellweg Celje. Za zvezo železnice Grobelno-Rogatec s Ptujem in na drugi strani z Brežicami, nakar bi imela nadaljevanje preko Save do Novega mesta, se oglaSajo razni listi. Na južnem svojem delu bi se odcepila pod Sv. Križem pri Slatini. Izpeljana bi bila ob Sotli, mimo Podčetrtka, Sv. Petra, Bizeljskega in bi prisla do južne železnice pri Brežicah. Na severnem svojem delu bi bila izpeljana po vinogradnih Halozah v Ptuj in bi se tu morda priklopila direktni zvezi Ptuj-Maribor, ki bi bila že tudi nujna potreba. Zveza z zagorsko železnico pri Krapini je že zagotovljena. Iz Dola se nam piSe: Naše vrlo u5iteljstvo nam je priredilo Solsko veselico, pri kateri so igrali otroci več zanimivih iger spretno in pohvalao. Zraven pa je sviral domači novi tamburaSki zbor. Da, celo ribniskega Urbana s svojo suho robo ni manjkalo. Vse to je sad truda našega učiteljstva, ki se je z vso vnemo poprijelo vrlega delovanja po geslu: »Vse za vero, dom, cesarja!* Tako je prav! Po tem potu naprej v novo leto! Sv. Jurij ob Taborn. Na novega leta dan se je ponesrečila Marija Petek, zak. mati treh otročičev. Šta je od svojega rojstnega kraja v Šmiklavžu, kjer je bila na obisku, prcti domu. Na potu je zdrsnila iz gazi na trdem sneženem in strmem pažniku. Ker }e bilo že zvečer in nobene žive duSe blizu, je onemogla obležala in zmrznila. NaSli so jo 8e le drugi dan mrtvo. V Padeškem vrha pri Konjicah je neki kmet po sili narocnik »Štajerca«, akoravno ne zna nič brati, se mu vendar »Štajerc« vedno vsiljuje. Hčere njegove, ki znajo brati, pa ga itak ne marajo. Rabijo ga za podkurilo. TakSne naročnike ima »Štajerc« pri nas. Edor zna dobro brati, ga nobeden ne bere, ker jim drugib dobrib časnikov ne manjka. Celjske novice. Okrajni šolski svet celjski je v svojih sejah dne 20. novembra in 18. decembra 1 1. imenoval g. J. Hrnka za zač. učitelja v Dramlje in gospodično K. Zmrzlikar v Gotovlje; vzel na znanje poročilo, da je dež. 8ol. svet dovolil za celjsko deško okolisko Solo novo paralelko (7. razred) ter imenoval g. Fr. Lovreca za pom. učitelja na to paralelko; vzel na znanje kolavdaciji novih Solskih poslopij v Ljubečni in Dramljih; sklepal o prošnji okr. 3ol. sveta Smartinskega za poldnevni pouk ter o zadevi posebnega vhoda v občinsko pisarno v soli na Teharjih; priporočal podelitev nekaterih starostnih doklad; posvetoval se o Solskih stavbah v Novicerkvi, Frankolovem in Zalcu. Porotno sodišče v Celjn. Za I. porotno zasedanje 1. 1904 je imenovan predsedaikom porotnega sodiSča predsedaik okrož. sodiSča Anton pl. Wurmser in kot njegovi namestniki deželno sodni svetniki I. Reitter, Štefan Katziantschitsch in Ludovik Perko. V Rajhenbnrgn se je razpustila tamošnja »Narodna čitalnica«. Sedaj je ugodna prilika, da se ustanovi »KatoliSko izobraževalno druStvo«. Planina na otajerskem. Pise se nam: Ni 3e dolgo, kar se je naselil pri nas slovenski trgovec in vrl narodnjak g. Mihael JazbinSek in bi bil skoro naSel stnrt, da ga ni sam Bog obvaroval. Šel je namreč zvečer, dne 22. decem i. I. v gostilno Kukovič. Ko se je vračal domov, prileti neki človek za njim in ga vdari s tako močjo po glavi, da je ležal dve uri nezavesten na tleh. Orožniki že pridno zasledujejo napadalca. Vzrok napada bo že sodnija dogoala. Kakšno bo leto 1904? Letni vladar je Mars. Zvezdoznanci pa trdijo, da so Marsova leta suha in malo rodovitna. Bomo videli, če se to njihovo prerokovanje uresniči 1 Cerkrene strarl. Cerkveno petje t Konjicah o bo- žičnih praznikih nas je prijetno iznenadilo. Veliki meSani zbor z pomočjo dobrih glas- benikov je pJ krasno inštrumentalno mašo Hladnikovo iz hcn. Sacratissimi Rosarii. Kar naravnost očarani smo bili, kako je mogoče kaj takega v Konjicahl Le 8e večkrat!