A@0@@W BB87DO OOC Leto XXVIII Ljubljana, junij 1986 Štev. 337 šf nami so srečanja gradbenikov Spremenljivi uspehi Gradisovih zastopnikov Spomladi, ko sc okrepi gradbeniška dejavnost, oživita tudi športno in kul-urn° delovanje gradbincev. Tako so se maja in junija zvrstile prireditve kot so kulturno srečanje , proizvodno tekmovanje, športne igre in še kaj. 8. kul-Urn° srečanje je potekalo od 19. do 23. maja v Brežicah, ostale prireditve pa 0 se zvrstile 6. in 7. jupija. Proslava Dneva gradbincev in finale športnih iger s,a bile v Novem mestu, proizvodno tekmovanje pa v Ljubljani. ^seh teh srečanj so se udeležili b*di delavci Gradisa. Pri športu so 11 dobri, dosegli so drugo mesto in Ponovili lanskoletni uspeh. Naši Predstavniki na proizvodnem tekmovanju pa so morali zadovoljiti z evetim mestom.medtem ko so bili lani na tem tekmovanju celo zmagovalci. Tako kot v preteklih letih, smo imeli tudi letos naše predstavnike na kulturnem srečanju, vendar zanimanje za to srečanje v Gradisu Priznanje Republiškega odbora sindikata gradbenih delavcev Slovenije sta iz Gradisa prejela Janez Vodopivec (na sliki) in Franc Čontala Podpis pogodbe za modernizacijo elektrolize v Kidričevem Pogodba vredna 3,5 milijarde dinarjev Zelena luč za gradnjo v Kidričevem Predstavniki treh prvouvrščenih ekip na ŠIG-u. V sredini je predstavnik zmagovalca, Ingrada, levo je Alojz Polajnar iz Gradisa (drugo mesto) in desno predstavnik Pionirja (tretje mesto) Pred dnevi so na slovesen način predstavniki Gradisa in UNIALA — Tovarne glinice in aluminija Boris Kidrič iz Kidričevega podpisali pogodbo za izvajanje gradbenih del za modernizacijo elektrolize v Kidričevem. Izgradili naj bi dve proizvodni dvorani s kletjo in spremljajoče objekte. To bo letos največje gradbišče na severovzhodu Slovenije. Gradisove! so v teh dneh Ze pričeli z deli, postavili so betonarno in druge potrebne objekte Za gradnjo V času, ko to poročamo, so dela že v polnem zamahu. Delavci bi naj delali tudi po dvanajst Ur- kajti vsak izgubljen dan pomeni velik izpad bodoče proizvodnje. Gradbinci upajo, da jim vreme ne bo nagajalo, tako da bodo lahko glavna gradbena dela končali do konca letošnjega leta. Vrednost gradbeno obrtniških del znaša 3,5 milijarde dinarjev. Poleg domače opreme bodo del tudi uvozili iz Francije, Švice in Zahodne Nemčije. Nova elektroliza naj bi pričela poizkusno obratovati že jeseni leta 1988. Več o sami gradnji bomo poročali v eni prihodnjih številk Gradisovega vestnika. Franjo Štromajer KULTURNO FeSRCČtiNJC upada, medtem ko v drugih delovnih organizacijah narašča. Na notranjih straneh objavljamo obširnejše prispevke o teh srečanjih. C. Pavlin Iz vsebine: Zdrav način gospodarjenja Odbori in komisije DS DO Motnje v poslovanju SPO Počitniški domovi so polno zasedeni Veliko besed, ki jih najdemo tudi drugje 10. kongres Zveze sindikatov Jugoslavije 10. kongresa ZSJ je za nami. Strniti svoje občutke takoj po kongresu ni tako enostavno, saj je bilo potrebno predelali nekaj sto strani gradiva, ki smo ga prejeli, v njem pa je strnjen ne samo resolucijski material, ampak tudi povzetki dela posameznih kongresnih komisij. Glede na to, da ne spadam med pretirane optimiste, tudi moja ocena o uspešnosti kongresa ne bo podobna šopku rož. Veliko pohvalnih besed lahko izrečem organizatorjem in gostoljubnim domačinom, ki se bodo v letu kongresov dodobra namučili s sprejemi več tisoč delegatov. Nikakor pa ne soglašam z načinom dela posameznih komisij. Razprave so tekle brez predhodnega preverjanja prijavljenih tem in smo ure in ure poslušali takorekoč isto, prepričana pa sem, da je bila marsikatera, v pisni obliki oddana razprava, zanimivejša. Usoda tovrstnih razprav pa je zame že v naprej jasna! Zaradi takšnega načina dela tudi slovenski gradbinci niso dobili mesta, ki bi tako številni panogi na kongresu prav gotovo pripadalo. Majda Jovan-Toplak . • \ Nekaj poudarkov iz razprave Majde Jovan-Toplak (Giposs), ki je na 10. kongresu ZSJ zastopala slovenske gradbenike Nekaj poudarkov iz razprave Majde Jovan-Toplak (Giposs), ki je na 10. kongresu ZSJ zastopala slovenske gradbenike: • Prihajam iz vrst več kot 82.000 gradbenih delavcev Slovenije. Okrog 4.000 izmed njih je trenutno zaposlenih na tujih gradbiščih, kjer letno ustvarimo preko 10 odstotkov celotne realizacije. V domovini je investicijskih del vse manj, pa tudi v tujini nam zadnji čas ne cvetijo rože. • Poslati delavca na delo v tujino pomeni, tudi s sindikalnega stališ- ča, precejšnjo spremembo. Pogoji dela, delovanja in življenja se spreminjajo iz držav* ovo in zato je treba upoštevati to specifiko. Problemi so mani.. o e je razrešljivi na zahodu, mnogo težje v državah v razvoju, kjer že turna organiziranost matične države postavlja določene zahteve za naše sodelovanje, vendar pa je ravno v takem primeru potrebna mnogo večja organiziranost sindikata. • V Sloveniji smo ravno problemu življenjskih pogojev in informiranju posvetiP veliko časa. S tem se na ravni Republiškega odbora sindikata delavi _ k gradbeništva ukvarja Komisija za dela v tujini in Komisija za informiranje. Dosegli smo precejšnje izboljšanje prav zaradi medsebojnega sodelovanja celotne gradbene operative v Sloveniji, zaradi izmenjave izkušenj in odprtosti velikih sistemov. Skoraj povsod, kjer je to možno, smo zagotovili ustrezno kulturno in športno aktivnost, pošiljamo ustrezno število dnevnega jugoslovanskega časopisja in interna glasila, telex vesti Radia Ljubljana, in lastne telex vesti (Gradis), video kasete, ki jih tudi sami snemamo. • Obstali pa smo pred problemom, ki ga sindikat sam ne more rešiti. Tu mislim predvsem na posredovanje tistih informacij, ki se nanašajo na politično in gospodarsko situacijo v Jugoslaviji, na spremembe določenih carinskih in podobnih predpisov, ki delavce še kako zanimajo, vendar o njih ne dobijo informacij v časopisih. Želeli bi, da se v naš sistem obveščanja vključijo tudi ambasade, konzulati in gospodarska predstavništva v posamezni državi in s kratkimi pisnimi obvestili in občasnimi osebnimi obiski gradbišč neposredno seznanijo delavce s tovrstnimi informacijami. • Problemi, ki so za delavca v domovini malenkostni, lahko postanejo v tujini ogromni in povzročijo, predvsem zaradi neobveščenosti oziroma napačnih informacij, nezadovoljstvo, ki pogosto privede'tudi do glasnih protestov. • In prav pridobivanju novih del bomo morali v prihodnje posvetiti večjo pozornost. Tudi v sindikatu gradbenih delavcev Slovenije zastopamo stališče, da edino uspešna referenca na domačem trgu vodi v tujino in zavračamo predloge, ki jih vse pogosteje slišimo in občasno tudi izvajamo, da se dela, ki so pridobljena na državnem nivoju, delijo po nekakšnem ključu. Vsi se moramo zavedati, da jc nosilec posla v tujini lahko le organizacija, ki že doma uspešno nastopa in ima tudi izkušnje, strokovne delavce in sredstva za izvedbo pridobljenih del v tujini. Srebrne sindikalne znake so prejeli Ivan Lovše (OGP) in 00 ZS Interna banka V kulturnem domu Papirnice Vevče je bila 30. maja slovesna podelitev srebrnih zankov Zveze sindikatov Slovenije, ki jih podeljuje občinski sindikalni svet Ljubljana Moste-Polje. Znake, ki so' jih prejeli za dolgotrajno in požrtvovalno delo v sindikalni organizaciji in za pomembne uspehe pri njenem uveljavljanju, je slavljencem izročila predsednica občinskega sindikalnega sveta Ljubljana Moste-Polje, Marija Fedran. Med 18. dobitniki sta bila tudi dva iz Gradisa. Srebrni znak Zveze sindikatov Slovenije je prejel Ivan Lovše iz Obrata gradbenih polizdelkov in osnovna organizacija ZSS naše Interne banke. Priznanje je v imenu sindikata Interne banke prevzela Kristina Nose. C. P. Ivan Lovše Kristina Nose V Zadnja, 15. seja Odbor za načrtovanje Zdrav način gospodarjenja 14. maja je v mali sejni sobi DSSS potekala 15. seja Odbora za načrlera1^ in razporejanje dohodka. Sejo, bila je zadnja v tej mandatni dobi, je v° predsednik odbora Željko Petovar. Člani odbora sti pregledali sklepe 13. in 14. seje, se seznanili s poročilo' ^ poslovanju za prve tri mesece letošnjega leta ter uskladili pripombe na 8 spodarski načrt delovne organizacije za leto 1986. O rezultatih poslovanja za letošnje prvo trimesečje, ki ga je podal Karl Schwarzbartl, smo že pisali, dodajmo le še to, da imamo po njegovem mnenju zdrav način gospodarjenja, ker dajemo več za akumulacijo in manj za osebne dohodke. V razpravi o usklajevanju pripomb na GN 86 so med drugim govorili o vlogi in pomenu centralnega skladišča, o obrestovanju združenih sredstev ter o pokrivanju režijskih stroškov pri delu v tujini. Odbor je sklenil, da je postopek usklajevanja pripomb na osnutek gospodarskega načrta zaključen in da šobile pripombe v največji m0 meri upoštevane ter, da jih je f trebno vnesti v predlog GN 86. Už tovili so, da je gospodarski načf skladu z našimi samoupravnimi 0 in da se ga da v presojo delavske1 svetu delovne organizacije. Tovariš Petovar je seznanil očf z osnutkom poročila o delu odb° ki ga bodo predložili delavske' svetu ter se zahvalil za trud članom dosedanjega odbora, tov šica Marčeva pa je izrekla zahval priznanje vsem članom v upanja bo tudi delo naslednjega oda tako uspešno. j Z 2. seje delavskega sveta Gradisa Težave obratov in tujine Druga redna seja delavskega sveta delovne organizacije Gradis v tekočem mandatnem obdobju 1986—1988 je bila 3. junija. Delegati so potrdili poročila izvršilnih organov delavskega sveta za preteklo mandatno obdobje, imenovali nove člane stalnih odborov in komisij (seznam delegatov v teh odborih in komisijah objavljamo posebej) ter določili predlog gospodarskega načrta Gradisa. Predlog, ki je narejen v skladu z našimi samoupravnimi akti in je bil kot osnutek v razpravi po tozdih od decembra 1985. Ieta,ter je bil usklajevan na treh sejah Odbora za načrtovanje, je delavski svet dal tozdom v sprejem in potrditev. Tozdi bi naj gospodarski načrt delovne organizacije sprejeli do 25. junija. Tudi tokrat ni šlo brez sprejemanja samoupravnih aktov. Delavski svet je določil predlog dopolnitev in sprememb Samoupravnega sporazuma o razporejanju delavcev, njihovih pravicah in obveznostih ter pjihovem nagrajevanju pri izvajanju investicijskih del v tujini in ga dal tozdom v sprejem. Tozdi ga morajo sprejeti do 30. junija. . pelegati so v nadaljevanju sprejeli dva samoupravna akta in sicer: Samoupravni sporazum o skupnih merilih za določitev pravic, obveznosti in odgovornosti delavcev pri izvajanju investicijskih del v tujini Poslovne skupnosti INGRA in Pravilnik o določanju tajnih podatkov ljudske obrambe in načinu njihovega zavarovanja. Vzeto je bilo na znanje poročilo o poslovanju sozda Gozdno lesno gospodarstvo (GLG) Bled Za leto 1985. Lesno-predelovalna indu- strija je v krizi, ki ni obšla niti našega tozda Lesno industrijski obrat Škofja Loka, ki je član sozda GLG. Ker že lansko leto tozd SPO ni dosegel minimalne akumulacije, in ker so se težave nadaljevale tudi v letošnjem letu, je bila ustanovljena posebna komisija za ugotavljanje in spremljanje motenj v poslovanju tozda SPO. V imenu komisije je na delavskem svetu poročal eden njenih članov, Peter Vrhunc. Ker smo v tej številki GV pripravili poseben prispevek o problematiki SPO, na tem mestu naj zapišemo samo to, da so delegati po razpravi, ki v določeni fazi niti ni bila poštena in korektna, potrdili ukrepe, ki jih je oblikovala in predložila komisija za ugotavljanje in spremljanje motenj v poslovanju tozda SPO. S prejšnje seje delavskega sveta je bila na to sejo prenesena točka dnevnega reda, v kateri naj bi delegati potrdili odstop podpredsednika 1 poslovodnega odbora Gradisa zadolženega za področje gradbene dejavnosti v tujini, Toneta Kopčavar-ja. S svojim odstopom je tov. Ko-pčavar opozoril na to, da moramo spremeniti naš odnos do poslovanja v tujini, zaradi katerega na področju tujine niso bili doseženi željeni in pričakovani rezultati. Delegata iz Jesenic in Inženiringa sta prinesla mnenje iz svojih tozdov, in sicer, da naj bi tov. Kopčavar še naprej ostal na mestu podpredsednika PO DO, ali vsaj do končanja projekta Kuvvait 2. Po razpravi,v kateri je sodeloval tudi predsednik poslovodnega odbora Gradisa, Franc Kositer, je bil sprejet sklep, da se tov. Kopčavar razreši dolžnosti podpredsednika PO, njegova funkcija pa se prenese na tozd Inženiring. Sklenjeno je bilo tudi, da se do poteka mandata poslovodnega odbora (april 1987) ne razpišejo dela in naloge člana PO za gradbeno dejavnost v tujini. C. P. Odbori in komisije delavskega sveta DO Med prvo in drugo sejo delavskega sveta Gradisa je imela kandidacijska komisija veliko dela. V sodelovanju s tozdi je pripravila predlog sestave izvršilnih organov in stalnih komisij delavskega sveta Gradisa. Pri določitvi predloga je komisije upoštevala naslednje kriterije: — zastopanost tozdov oz. delovnih skupnosti v organih DS DO v prejšnjih mandatih, — sorazmerna zastopanost glede na število zaposlenih v tozdu ali delovni skupnosti, — prednost temeljnih organizacij, ki v posameznih organih še niso bile zastopane. Na osnovi predlogov, ki so prišli iz temeljnih organizacij,je kandidacijska komisija pripravila predlog za delavski svet. Delegati so se s predloženo sestavo izvršilnih organov in komisij strinjali ter jih potrdili. Odbori in komisije so sestavljeni takole: 1. Odbor za načrtovanje in delitev dohodka: Željko Petovar — Inženiring, Franc Cegnar — LIO, Bojan Kovačič — SPO, Milan Petek — Maribor, Zlata Hribar — GO Ljubljana, Emil Korenjak — Ptuj, Radovan Kotnik — Biro za projektiranje Maribor, Janko Akerman — Celje, Lidija Rehar — KO Ljubljana in tajnik Ciril Marolt — APS. 2. Odbor za investicije: Franc Perc — Maribor, Jože Grebenc — GO Ljubljana, Miran Maly — SPO, Janez Brezovec — Inženiring, Slobodan Paripovič — Nizke gradnje Maribor, Jasna Ratajc — KO Maribor, Ivo Jeršan — Biro za projektiranje Ljubljana, Franc Pogačar — Jesenice, Janez Pogačnik — OGP in tajnik Božidar Kramar DSSS. 3. Odbor za varstvo pri delu: Igor Kristl — Maribor, Zvone Lešnik — Ravne, Ljuba Muženič — Koper, Drago Peternelj — Lio, Radomir Dakovič — Celje in tajnik Tone Habič — TS. 4. Odbor za kadrovanje in izobraževanje: Miro Primorac — Maribor, Zmago Bračun — GO Ljubljana, Egidija Košir-Mravlje — Jesenice, Franc Rakun — KO Ljubljana, Ivan Škulj — OGP, Mira Bartol — Inženiring in tajnik Darinka Rancinger — KSS. 5. Odbor za standard in rekreacijo: Franc Čontala — Maribor, Mihael Lukane — Celje, Zorana Klun-Peric — Koper, Franc Trtnik — ' OGP, Ljuba Požar — KO Maribor, Andrej Horjak — Ravne, Polona Kejžar — LIO in tajnik Rajko Čampa — RIS. 6. Odbor za informacije: Miranda Cattonaro — Inženiring, Ludvik Rudolf — Ravne, Zoran Debelak — Celje, Martin Golnar — GO Ljubljana, Srečko Friš — KO Maribor in tajnik, ki bo naknadno potr- 7. Odbor za varovanje poslovne tajnosti: Martina Žagar — Celje, Mirica Mirč — GO Ljubljana in Jože Plazar — KO Ljubljana. 8. Komisija za kadrovska stanovanja: Jože Bricelj — GO Ljubljana, Janez Tišler — DSSS, Igor Jošt — Celje, Dragica Beržan — Koper, Franjo Štromajer — Maribor in tajnik Matija Krnc — KSS. 9. Komisija za podelitev Gradisovih nagrad in diplom: Anton Lorbek — Nizke gradnje Maribor, Drago Vidovič — Koper, Vinko Narobe — OGP, Mitja Kilar — Biro za projektiranje Ljubljana, Peter Kunej — Inženiring in tajnik Magda Ocepek — RIS. 10. Koordinacijska komisija za spremljanje Zakona o združenem delu: Vinko Gričar— KO Ljubljana, Tatjana Zemljič — Nizke gradnje Maribor, Milan Majerič — Maribor, Milica Mirč— GO Ljubljana, Alenka Rojnik — Celje, Marija Demšar— Inženiring, Lilijana Kapus — Interna banka, Milan Arnež — Biro za projektiranje Ljubljana, Ljuba Požar — KO Maribor, Anton Corel — OGP in tajnik Janez Ferlinc — SPP. 11. Komisija za dohodkovne odnose: Bojan Kovačič — SPO, Mira Juhart — Ravne, Črtomir Božič — Maribor, Tomaž Zupančič — GO Ljubljana, Anica Kolar — Celje, Milan Benčič— Koper, Noe mi Špan — OGP in tajnik Maja Jakšič — APS. 12. Komisija za izvedbo in spremljanje Sas o skupnih osnovah za delitev sredstev za OD: Marija Kovačič — Celje, Marija Tominšek — Ptuj, Andreja Narobe — Jesenice, Sonja Seljan — Koper, Janez Bukovec — GO Ljubljana, Stanka Čurin — Maribor, Alenka Jež — Nizke gradnje Maribor, Zoran Zavolovšek— Ravne, Franc Zupančič — KO Ljubljana, Janez Raušl — KO Maribor, Franc Kumer— LIO, Ivan Škulj — OGP, Ludvik Šiftar — SPO, Olga Češnovar — Biro za projektiranje Ljubljana, Franc Skrbinšek — Biro za projektiranje Maribor, Boris Rozman— Inženiring, Vera Jakob— DŠSS in istočasno tajnik, Igor Jošt — Interna banka in Ivan Doler — UDD. 13. Komite za ljudsko obrambo in družbeno samozaščito: Martina Žagar — Celje, Julij Gjurasek — Ptuj, Aleksander Potočki — Jesenice, Sonja Seljan — Koper, Milan Rajkovič — GO Ljubljana, Ivan Verhej — Maribor, Franc Roškar — Nizke gradnje Maribor, Marjan Orlič — Ravne, Franc Hajdinjak — KO Ljubljana, Jurij Pahernik — KO Maribor, Anton Oman — LIO, Jože Markač — OGP, Andrej Drobnič— SPO, Mitja Korelc — Biro za projektiranje Ljubljana, Anton Karner — Biro za projektiranje Maribor, Marjan Jordan — Inženiring, Bojana Juvan — DSSŠ, Zvonka Bojovič — Interna banka in Maks Mlakar — UDD. Da bi jih bolje spoznali Predstavljamo predsednike delavskih svetov Gradisovih tozdov upamo, da jih boste na ta način bolje spoznali in tako uspešneje sodelovaliv zadevah, ki so v pristojnosti delavskih svetov. Nekaj številk nazaj smo vam predstavili predsednike osnovnih organizacij Zveze sindikata Slovenije v naših temeljnih organizacijah. V tem času smo izvolili tudi nove predsednike delavskih svetov. Predstavljamo vam jih in Alojz Skol, GE .Jesenice, rojen Peter Koren, Biro za projektira-20. 1L 1950, v Gradisu od leta nje Maribor, rojen 5. 12. 1960, v 1970, varnostni inž. Gradisu od leta 1975, dipl. gr. inž. Edvard Ravbar, Inženiring, rojen 28. 8. 1943, v Gradisu od leta 1971, dipl. gr. inž. Ludvik Šiftar, SPO, rojen 16. 4. 1942, v Gradisu od leta 1964, strojni tehnik Franc Leskovšek, GE Celje, rojen 14.5. 1957, v Gradisu od leta 1979, vodja tesarskega obrata Drago Dolenc, Biro za projektiranje Ljubljana, rojen 26. 7. 1931, v Gradisu od 1960. leta, dipl. inž. gradbeništva Milan Bevk, LIG Škofja Loka. rojen 10. 1. 1948, v Gradisu od l6,a 1976, strojni delovodja Maks Mlakar, DS uprava dela skih domov, rojen 1.9. 1926, v Gfj disu od leta 1952, upravnik dela skega doma Štefan Rebernik, Kovinski obrati Maribor, rojen 5. 11. 1956, v Gradisu od leta 1975, skupinovodja Jože Hozjan, Kovinski obrati Ljubljana, rojen 19. 4. 1944, v Gradisu od leta 1960, delovodja Vojko Koren, GE Maribor, rojen 14. 11. 1955, v Gradisu od leta 1981, gr. inž. Za nekatere predsednike nismo uspeli pridobiti njihovih fotografij, zato objavljamo samo osnovne podatke: Nada Brkič, GE Koper, rojena 22. 1. 1954, v Gradisu od leta 1976, ekonomski tehnik Jurij Homec, DSSS, rojen 26. 10. 1944, v Gradisu od leta 1976, inž. kemije Niko Burnik, Gradbena operativa Ljubljana, rojen 12. 1^.' 1938, v Štefan Rac, OGP, rojen 22. ^ 1936, v Gradisu od leta 1953, sK diščnik inž Gradisu od leta 1964, dipl. P' ^ Feliks Kante, GE Ravne na K škem, rojen 1. 12. 1949, v Gra ^ od 1973. leta, gradbeni Nova stanovanjska soseska v Kranju s 739 stanovanji_________________ Gradimo sosesko Planina 3 Potem, ko so skupaj s kranjskim Gradbincem, delavci Gradisa v Kranju zgradili stanovanjski soseski Planina 1 in Planina 2, so začeli sredi 1984. leta graditi tudi stanovanjsko sosesko Planina 3. Delo sta si tudi tokrat razdelila gradbinec in Gradis-tozd GE Jesenice. S skupnimi močmi in ob pomoči Gradbene operative Ljubljana bodo zgradili 12 stanovanjskih blokov, od ka-terih bo šest dvonadstropnih, pet trinadstropnih, eden pa bo sedemnadstropen. Lani je bilo zgrajenih skoraj pologa stanovanj,in sicer 318. Od tega J'h je Gradis zgradil 125 in Gradbišč 193. Letos imajo v načrtu zgra-dlt' 377 stanovanj in prihodnje leto Preostalih 44. . Stanovanja so različnih velikosti ln s*cer od garsonjer površine 24 kvadratnih metrov pa do dvosobnih stanovanj z dvema kabinetoma ali trisobnih z enim kabinetom površine °6 kvadrtnih metrov. Osnova koncepta stanovanj v soseski Planina 3 je v tem, da so dnevni Prostori in sanitarije tako locirani, j2 3 4 omogočajo stanovalcem indivi-Uualno dopolnjevanje,oziroma prekajevanje bivalnih prostorov glede 33 trenutne potrebe in želje. Jedilni K°t, ki je neposredno podaljšan v Prostor balkona, tvori tisti element ttnevnih prostorov, ki ga je mogoče priključiti kuhinji ali k dnevni sobi. Ta princip je dosledno uporabljen pri vseh stanovanjih. Stanovanjski bloki so grajeni po tehnologiji tunelske gradnje z outi-nord opaži, predelne stene pa so mavčne plošče debeline 7 cm. Kot je že povedano, so delavcem tozda GE Jesenice prišli na pomoč delavci tozda Gradbena operativa Ljubljana. Prevzeli so gradnjo objektov A-20 in A-2 I. vsak s po 18 stanovanji. K soseski Planina 3 sodi tudi gradnja etažnih pokritih parkirnih prostorov in gradnja zaklonišč. V sedemnadstropnem bloku (zgradil ga je Gradbinec) bodo v pritličju tudi lokali,in sicer: mlečna restavracija, slaščičarna, papirnica, tobak in dva uslužna obrata. C. P. ia stanovanjske soseske Planina 3 bo zaključena prihodnje leto ff m | F w ječanj gradijo za Intes 200-tonski silos za moko , ®*uu železniške postaje na Ptuju, ob Intesovi pekarni poslavljajo delavci1 t°zda GE Gradnje 200-tonski silos za moko. V sklopu prve faze del razen rekonstruirajo še polovico stavbe. Dela potekajo takoče in s strani Gra-UISa fii zastojev, le investitor še ni dostavil vseh načrtov in dokumentacije. je °dja gradbišča Davorin Kelenc j® Povedal, da morajo hiteti, ker p na razpolago zelo malo časa. lj.Vega marca so pričeli graditi, ju-b ^Pa m°rajobiti že gotovi. Kasneje bon Pre^t' še na drugo fazo, ko d° na drugi polovici stavbe delali sado, vzidali bodo nova okna:in Uredili notranjost. Davorin Kelenc meni, da je bila Um Vsem slaba organizacija kriva za lav težave v preteklosti. De- (]e,C| niso bili motivirani za_ boljše °’ ker ni bilo urejeno nagrajeva- nje po učinku, slabe so bile povezave med upravo in gradbišči, ki so dobivala premalo podatkov. Takšno stanje je bilo prisotno že dolgo, vendar pred leti slaba organizacija ni prišla toliko do izraza, ker je takrat v gradbeništvu bilo še dovolj denarja, pa se problemi niso zaostrili. »S stanjem v tozdu še nismo zadovoljni, vendar gre na boljše, vsaj premaknilo se je z mrtve točke. Z novim vodstvom se bodalo bolje delati,« pravi tovdriš Kelenc. M. M., Gradnja silosa za ptujsko pekarno, v ospredju vodja gradbišča Davorin Kelenc V soseski Planina 3 prevladujejo nizki stanovanjski bloki \ Novice \ iz »totega konca« 2 Jugoslovansko posvetovanje o sanaciji zgradb bo letos v Ma- / riboni. Organizator posvetovanja je Društvo gradbenih inže.iirjev £ 'n tehnikov iz Maribora ter Zveza gradbenih inženirjev in tehnikov * Jugoslavije. Na posvetovanju bodo sodelovali tudi Gradisovi stro-£ kovnjaki s svojimi referati. Eden izmed teh bo obravnaval sanacijo £ Slovenskega narodnega gledališča, kjer pravkar potekajo obsežna £ sanacijska dela. £ Ob 40-letnici mariborskega Agroservisa so svečano predali na-/ menu proizvodno dvorano, ki jo je v rekordnem času zgradila ma-^ riborska gradbena enota. Gradisove! so jo začeli zidati lani no- 4 vembra, proizvodnja pa bo stekla v teh dneh. Nova proizvodna £ dvorana ima 1200 kvadratnih metrov površine, v njej pa bo našlo ^ zaposlitev več kot dvajset delavcev. Naložba je veljala 240 milijo-£ nov dinarjev. V novi dvorani bi naj letno izdelali 50 avtocistcrn. ■ #/##/////####///#/###/#///////#### ■ ušnjc praznovanje dneva gradbincev Slovenije je bilo posvečeno obletnici stavk 50-letnica stavk gradbenih delavcev Slovenije Vsakoletno praznovanje dneva gradbincev nas spomni na tisti 3. junij leta 1936, ko so gradbeni delavci pod vodstvom komunistične partije organizirali stavko, ki je bila temeljni mejnik v boju za uresničitev pravic in zastavljenih ciljev gradbenikov. Brezpravni položaj, zatiranje, visoka brezposelnost, najnižji osebni dohodki, velike socialne težave in revščina — to je bila legitimacija gradbenega delavca med obema vojnama. Tako ni moglo iti dalje. Gradbeniki so se uprli in ravno letos slavimo 50-letnico velikih stavk gradbenih delavcev v Sloveniji. Gradbeni delavci v Sloveniji, v času po prvi svetovni vojni pa do leta 1934 niso imeli lastne organizacije.Vključevali so se v posamezne podružnice zveze gradbenih delavcev Jugoslavije v Ljubljani. Mariboru, Celju, na Jesenicah itd. Vendar to še ni bila tista oblika organiziranosti v kateri bi gradbeni delavci videli večjo možnost za dosego svojih pravic. Zato je julija 1934. leta začela komunistična stranka Slovenija ustanavljati sindikat gradbenih delavcev. Ne preseneča, da je glasilo Delavska politika v prispevku »Stavbinci za boljšo bodočnost« zapisalo: »Stavbinski delavci zavihajte rokave! Kakor morate delati z vsemi močmi na stavbi, tako delajte z vsemi močmi za pojačanje organizacije, ker le z lastno močjo si gradite novo bodočnost«. Do ustanovitve enotne organizacije gradbenih delavcev v Sloveniji ni bilo v takratnih drugih zvezah niti en odstotek gradbenih delavcev. Zato so bili le-ti zadnji na lestvici slovenskega proletariata. Slovenski narod je pred pričetkom velike stavke gradbenikov zapisal: »Delavstvo zaposleno v stavbni stroki opravlja najtežja dela in je plačano prav sramotno, vendar tega javnost v splošnem ne ve. Nekatera stavbna podjetja plačujejo svoje delavce tako slabo, da mezde ne zadostujejo niti za hrano. Drugim življenjskim potrebščinam se morajo stavbinski delavci kratkomalo odreči.« Na drugem mestu pa še to: »Večina zidarjev, ki grade tudi pri nas palače, stanuje v navadnih lesenih barakah. Zidarji resignirapo povedo: »Zidal sem, gospod ima hišo, meni so pa ostale le raztrgane hlače.« Nekateri zidarji stanujejo kar v stavbah, še preden se vseli gospodar v svojo hišo. V kleti si delavci improvizirajo stanovanje. Na samih deskah ali cementnih vrečah ni posebno prijetno spati, zato si delavec sam mora kupiti slamo...« Kako težko in sramotno so takrat živeli gradbeni delavci pove tudi prispevek iz Slovenskaga naroda v katerem piše: »Težko si predočite, kakšno življenje vlada v zidarski baraki. Navadno je baraka tako natrpana z ležišči, da se nihče mnogo ne premika v tem stanovanju. Samo okrog ognjišča je nekoliko prostora, da si na majhnem zasilnem štedilniku 20 ljudi kuha — hkrati. To je kuharska umetnost. S stavbišča si moraš prinesti trske, da imaš pravico kuhati, potem pa vržeš nekaj v krop. Navadno je kuruzna moka, ki je najcenejša. Nekaj spretnih sunkov z lastoročno izrezano kuhalnico v bodoče žgance ali polento — in zadeva je opravljena. Na vrsti so drugi. Pri moki ne moreš mnogo prištediti, zato navadno štedijo le pri masti. Ce manj zabeliš koruzni brus, prej se ti Ustavi v grlu, prej si sit. Prejšnje čase je bil jedilni list. nekoliko imenitnejši, zdaj se je pa že uvedla navada, da mnogi več ne kuhajo zjutraj. Opoldne zidarji tudi ne kuhajo, ker pač nimajo časa in ker je predaleč do preno-In če ne kuhaš, ti tudi jesti ni teba. Za o jih večina prežvekuje suh kruh. Vendar si znajo tudi pri tem pomagati: štruco pomoliš pod vodovodno pipo in kruh se namah spremeni v specialiteto, kakršne ne najdeš niti na gostinski razstavi.« , Avgusta 1934. leta je bil na Trubarjevi cesti v Ljubljani sestanek predvidenega vodstva podzveze gradbenih delavcev, ki mu je prisostvoval tudi Tone Tomšič. Na sestanku so pripravili akcijski načrt za novo sindikalno organizacijo stavbincev. Poglavitne točke so bile: — ustanoviti, organizirati in kadrovsko zgraditi močno sindikalno organizacijo stavbincev, ki jo bo vodila komunistična stranka Slovenije, — takoj začeti s konkretnimi akcijami, prizadevanji in bojem za izboljšanje socialnega in kulturnega položaja stav-binskih delavcev. Delavce organizirati v boju za zaščito in obrambo njihovih pravic, — s temi akcijami naj bi stavbinski delavci našli sami sebe. Razvijala in utrjevala naj bi se njihova napredna delavska zavest, samozavest, solidarnost in spoznanje, da so neločljivi del delavskega razreda Slovenije in Jugoslavije. Na teh osnovah je bila maja 1936. leta v Ljubljani ustanovljena slovenska pod-zveza zveze gradbenih delavcev Jugoslavije. Prvi tajnik je postal komunist Tomo Brejc. V podzvezo so bile vključene naslednje podružnice: Celje, Črnomelj, Fara-Kočevje, Jesenice, Ljubljana, Kranj, Maribor, Petrovče, Ptuj, Ribnica na Pohorju, Rogaška Slatina, Šoštanj, Trbovlje, Videm-Krško, in še nekaj manjših. Po ustanovitvi sindikata gradbincev, na Trubarjevi ulici avgusta 1934. leta, so voditelji in delavci začeli za akcijami ha osnovi omenjenega akcijskega načrta. Toda že v prvih malih mezdnih akcijah so vsi, ki so v njih sodelovali, izgubili delo. To je pri nekaterih ustvarilo malodušje, tako da je sindikalno delo za kratek čas zastalo, vendar se je z aktivnim delom komunistične stranke le formiral sindikalni kader, ki je bil borben in odločen. Članstvo zveze je nenehno naraščalo, tako v Ljubljani kot tudi v drugih krajih Slovenije. V tem času je idejni vodja sindikata gradbenih delavcev Slovenije postal komunist Franc Leskošek. 1. maja 1936 leta je prvič po dolgih letih prenehalo vse delo na stavbah v Ljubljani in okolici. Gradbeni delavci so z drugimi delavci praznovali prvi maj. Kot da je tudi to dalo sindikalnemu gibanju novega poleta in moči. Ker je bil to čas gospodarske krize in priprav na drugo svetovno vojno, so gradbeni delavci zapadli v obupen položaj. Vodstvo sindikata gradbincev je pripravilo več množičnih zborovanj, močno pa so se posluževali tudi tiska. Veliko so pisali v razne časopise in glasila; ne samo v delavske. Sindikat gradbenih delavcev, ki je pripravil osnutek kolektivne pogodbe je zahteval, da morajo kolektivno pogodbo podpisati vsi gradbeni podjetniki in da mora veljati za vse gradbene delavce Na svečani akademiji v počastitev dneva gradbincev Slovenije, je nastop*1 mešani pevski zbor iz novomeškega Pionirja enako. Osnutek kolektivne pogodbe je predvidel, da naj bi težake plačevali najmanj 4 do 4,5 dinarjev na uro, podjetniki so ponujali 2,75 do 3,25 din na uro in za izučene delavce 6,5 do 7,5 dinarjev na uro, podjetniki so ponujali 4,7 do 5 din na uro. Toda s tem predlogom se niso strinjali nekateri podjetniki, češ da so prevzeli dela po tako nizkih cžnah, da bi nikakor ne mogli dati delavcem tako visokih (!) mezd,« je zapisal Slovenski narod. Ker gradbeni podjetniki niso hoteli izpolniti zahtev gradbenih delavcev, so le-ti 2. junija začeli s stavko. Vodstvo sindikata gradbenikov se je dnevno pogajalo s predstavniki podjetnikov. Tako je Slovenski narod 4. junija 1936 v prispevku pod naslovom »Jutri mezdna pogajanja« zapisal: »Ni še pokopano vse upanje, da bo kmalu poravnan mezdni spor med stavbnimi delavci in delodajalci. Stavka v Ljubljani in okolici je pa nedvomno pokazala, da so delavci odločni braniti svoje zahteve. Jutri se bo odločilo, ali bo stavka trajala dalje in se razširila tudi na deželo ali pa začno zopet delati... Delavstvo na deželi je pripravljeno solidarizirati se s stavkajočimi v mestu, če bodo ostala pogajanja brez uspeha. Stavka se bo razširila na vse večje kraje na Gorenjskem, kjer je živahnejše gradbeno gibanje. Delavci pričakujejo, da se spor ne bo zaostril ter so rajši pripravljeni kaj žrtvovati, kakor da bi trmoglavo vztrajali pri skrajnih zahtevah. Kljub temu se pripravljajo tudi na daljšo stavko. Ustanovili bodo začasno kuhinjo, kjer bodo prejemali hrano vsaj najpotrebnejši, če že ne vsi. Zato skušajo zbrati sredstva... Mnogi meščani so pokazali mnogo razumevanja za stavkajoče. Tako n. pr. nekateri peki dajejo zastonj kruh delavcem, s svojim prejšnjim odjemalcem in sicer na svojo pobudo. V splošnem meščani ne zavračajo prosilcev, ki zbirajo sredstva za stavkajoče ter simpatizirajo z njimi. To daje delavcem tudi moralno podporo.« Slovenski narod in drugi časopisi so redno spremljali dogodke v zvezi s stavko gradbenikov, pisali pa so tudi o pogajanjih med stavkajočimi in delodajalci. Tako je Slovenski narod 8. junija 1936 v prispevku pod naslovom »Stavka se bo najbrž nadaljevala« zapisal: »Do poldne bi morala stavbna podjetja p°a pisati sporazum, ki je bil sklenjen pri P° gajanjih v petek, a je še vladala negoW vost, kakšen bo izid. Nekatera podjetji ki so sicer v manjšini, so se krčevito up' rala sklenitvi sporazuma po pogojih. * jih je že sprejelo okrog 80 % podjetn' kov. Delavci so vztrajali pri zahtevi, <*“ bodo stavko nadaljevali, ako sporazum ne bodo podpisala vsa podjetja.... ” -lavci so trdno odločeni nadaljeva stavko v popolnem obsegu, če pod.pl ne bodo ugodila njihovim zahtevam- In kakšne so bile zahteve gradben' delavcev? Gradbeniki so zahtevali: podpis kolektivne pogodbe, — ukinitev akordnega dela, . — osemurni delavnik — 48 ur teden, f. — v primeru nujne potrebe naou nega dela povečanje mezd za 50 %, _ — mezda za nedeljsko delo se pove za 100 %, t(, — za delo izven Ljubljane je treba ° lavcem plačati vožnjo, stanovanje hrano — orodje mora nabaviti podjetje, , črne knjige se morajo ukinit' 1 Stavka je trajala devet dni. 11.' jUI*jj je bil podpisan sporazum. Gradben' . lavci so se vrnili na gradbišča, vendar nJ ho vi h težav ni hotelo biti konec. T* Slovenski narod 27. junija 1936. * v prispevku pod naslovom »Pred noy mezdnim gibanjem v Ljubljani« P' j »Več znakov kaže, da bo v Lju j zopet izbruhnila stavka stavbnega de : stva ali da bo prišlo vsaj do hudega sr, med delavstvom in podjetniki. V p Delavstvo se pritožuje, da se neka1^ :un*a ljubljanska podjetja ne drže sporaz in ne plačujejo delavstvo po dogovo nih mezdah.« Izigravanje in nespoštovanje sp1.e zuma je bilo stalno prisotno, tako da so ^ gradbeni delavci tudi po generalni sta ^ morali odločiti za posamične stavk v Ljubljani (v Prekmurju,na Pohori Hrastniku, Trbovljah, Mariboru, na‘ senicah itd.) Tako je bilo vse do zae® drnce svetovne voine. Gradbenik' Proslave ob dnevu gradbincev v Novem mestu so se udeležili številni gostje, me 2. Gradis, 3. SCT, 4. Grosup-Je’5. Cevovod, 6. Pomurje. Streljanje — moški: 1. Ingrad, 2. g'°nir, 3. Gradis, 4. Beton, 5. SCT, ■ Grosuplje; ženske: 1. Pionir, 2. je*°n, 3. Gradis, 4. Elektroprojekt, ■ Primorje, 6. Obnova Celje. „ Odbojka — moški: 1. Stavbar, 2. p 0r>it, 3. Pionir, 4. Gradis, 5. Ko-®rad, 6. Ingrad; ženske: 1. Pionir, 2. Elektroprojekt, 3. Razvojni center Celje, 4. Ingrad, 5. Gradis, 6. Primorje. Kegljanje — moški: I. Cementarna Trbovlje, 2. Pionir, 3. Ingrad, 4. Konstruktor, 5. Gradis, 6. Obnova; ženske: 1. Ingrad, 2. Pionir, 3. Obnova, 4. Stavbenik, 5. Salonit, 6. Konstruktor. Šah: 1. Ingrad, 2. Gradis, 3. Salonit, 4. IMP„ 5. Hidromontaža, 6. Pomurje. Nogomet: 1. Konstruktor, 2. PAP, 3. Grosuplje, 4. Gradbinec, 5. Ingrad, 6. Stavbenik. Balinanje: 1. IMP, 2. Grosuplje, 3. Primorje, 4. Salonit, 5. PAP, 6. Inštalacije. Skupna uvrstitev: 1. Ingrad, 2. Gradis, 3. Pionir, 4. Saolnit, 5. Konstruktor, 6. Grosuplje, 7. Beton, 8. Stavbenik, 9. Primorje, 10. SCT, 11. Pomurje, 12. IMP, 13. PAP, 14. Hidromontaža, 15. Gradbinec, 16. Vegrad, 17. Cementarna Trbovlje, 18. Obnova, 19. Kograd, 20. Zarja Kamnik itd. C. PAVLIN . Stavnice najboljših treh žensMi (^re|s^ih(ekip. tr Pokal prevzela Angela Gaberc ftfitto) ,y, •, etje mesto Gradisa olzam ajt-i o* illiim.v Že vrsto let je na ŠIG-u nepremagljiva namiznoteniška ekipa Gradisa./ leve proti desni: Drago Dolenc, Janez Pogačnik, Primož Grintal in Malija Krnc Šahisti Gradisa so bili drugi. V imenu ekipe je pokal prevzel Milan Dular i 'Xi" ;; ] m Štefka Bregar v akciji Tudi strelci so bili tretji. V imenu ekipe je pokal prevzel Bogo Šenvcter (desno) Dan gradbincev • Proizvodno tekmovanje • Finale ŠIG-a • Kulturno srečanje • Dan gradbincev • Predstavnik organizatorjev na začetku srečanja pozdravlja kulturne ustvarjalce Umetniki — amaterji gradbenih podjetij zbrani v brežiškem gradu 8. kulturno srečanje gradbenih delavcev Slovenije Delo in kultura — z roko v roki Razvitost naroda se ne kaže samo v materialnem bogastvu, ampak tudi v odnosu do umetnosti in kulturnega ustvarjanja. Ob upoštevanju takšnih meril se lahko uspešno kosamo prav z vsakim narodom, ne le zaradi števila in izrazne moči poklicnih umetnikov, ampak tudi zaradi ustvarjalne dejavnosti najširših množic. Najbolj vneto in organizirano se ukvarjamo z umetnostjo prav gradbeni delavci. To si lahko razlagamo kot reakcijo na težko delo, kot beg iz vsakdanjosti ali pa kot upor proti enoličnemu življenju. Z izpovedjo si olajšamo srčne stiske in pokažemo svoj odnos do življenja in sveta. Tako si naberemo novih moči za lažje premagovanje napornega delovnika. Umetniki-amaterji gradbenih podjetij si tudi izmenjujemo izkušnje. Letos smo se zbrali že osmič v organizaciji Republiškega odbora sindikata gradbenih delavcev Slovenije in Slovenija ceste Tehnike Obnove ter pod pokroviteljstvom skupščine občine Brežice. Iz Gradisa je prikazalo svoja dela osem ustvarjalcev: Andreja Narobe iz Jesenic tapiserijo, Vladimir Valant iz skupnih služb sliko — olje na platnu, Franjo Štromajer iz gradbene enote Maribor in Andrija Paj-tak iz skupnih služb fotografije. Milka Tutek iz gradbene enote Maribor, Tatjana Savinšek iz Jesenic, Vitomir Duričič iz KOL, Zahid Me-hičič, štipendist Gradisa ter Milenko Nikič iz skupnih služb pa so se predstavili z izborom iz svojih pesniških stvaritev. Likovniki, fotografi in oblikovalci so predstavili svoja dela v ponedeljek, 19. maja z odprtjem priložnostne razstave v galeriji Posavskega muzeja v brežiškem gradu, zatem pa so literati odprli svoja srca in duše in jih v pesmi in prozi ponudili obiskovalcem v viteški dvorani istega gradu. Izbrana dela sta strokovno ocenila likovni kritik Franc Zalar in pesnik Tone Kuntner, ki je takole ocenil prizadevanja gradbenih delavcev na literarnem področju: »Berem. In odkrivam sanje, ki so se porodile ob mešanju malte, betoniranju, računanju in načrtovanju. Vse več bi jih bilo treba vmešati v to našo betonsko sivino in v te naše odnose. Ni pomembno, kako globoko sanjamo, tudi ne, kako si sanje pripovedujemo, pomembneje je, da sploh sanjamo. In predvsem, da ne nehamo sanjati. Vsemu navkljub! Nikogar od teh pesniških duš ne poznam, vendar mi je vsak od njih postal bližji — v ljubezni, hrepenenju, v dvomih in veri, v iskanjju lepote in resnice. Prijateljsko hodim z njimi skozi njihove spomine in skozi njihov vsakdan. Trasirajo in gradijo nevidne ceste po vsej deželi, od mesta do mesta, od človeka do človeka in te so včasih bolj povezujoče od onih, asfaltnih.« Kulturni zbor gradbenih delavcev se je nadaljeval v četrtek 22. maja, z okroglo mizo s temo »Kultura v gradbeništvu« in s predstavitvijo dramskih in pevskih skupin. Srečanje smo končali v petek z godbo na pihala, nastopom folklornih skupin in revijo pevskih zborov. Gradis na tem področju ni imel svojih predstavnikov. Zbrane umetnike so pozdravili tudi predstavniki brežiške občine in SCT ter sekretar republiškega sveta Zveze sindikatov Slovenije Franc Hribar ter jim zaželeli še mnogo uspehov na delovnem in kulturnem .področju. • Na okrogli mizi s temo »Kultura v gradbeništvu«, vodu jo je strokovni sodelavec Zvez® sindikatov Slovenije Doro Hv®' lica, so kulturni animatorji in <*r' ganizatorji ocenjevali kulturno dejavnost gradbincev še s strokovne plati. Ugotovili so, da jc »kultura postala nepogrešljiv® sestavina družbenega proizvodnega procesa in pogoj za njego' nadaljnji razvoj«, ter da se potreba po umetniškem izražanj8 širi tako po obsegu kot po kvaliteti. Posebej je bila poudarjena 1 pohvaljena večja navzočnost ustvarjalcev iz drugih republik in pokra)'8 ter kvaliteta njihovih del, saj je bu" skoraj polovica avtorjev neslovenske narodnosti. j Umetniška vrednost razstavljen' del se veča vsako leto, vendar je 0 težkem gradbeniškem delu P°' trebno dati priznanje vsem ustvarjalcem, tako tistim bolj izkušenim-kot oijim, ki z umetniškim izp°vC' dovanjem šele začenjajo. Prireditelj naslednjega, to je de 1 ve tega kulturnega srečanja gradbenih delavcev Slovenije drugo let°' bo Vegrad iz Titovega Velenja. Milenko Nik'c Razgovor literarnih ustvajalcev s pesnikom Tonetom Kunterjem (v ospredju), ki je strokovno ocenil njihova dela Vladimir Valant, Zahid Mehičič, Andrija Pajtak, Vitomir Duričič, Mi^8 Tutek in Milenko Nikič iz Gradisa so se udeležili kulturnega srečanja Motnje v poslovanju Strojno prometnega obrata Težave bomo morali reševati skupno Kriza v gradbeništvu, ki traja že nekaj let, negativno vpliva tudi na p oslova-' nie našega tozda Strojno prometni obrat. Po zaključnem računu 1985 SPO ni dosegel minimalne akumulacije, kar pomeni, da ima motnje v poslovanju. Zaradi tega je bila v okviru Gradisa ustanovljena komisija za ugotavljanje motenj v poslovanju tozda SPO Ljubljana. Njena naloga je, da preveri poslo-vanje tozda v lanskem letu, ter da redno spremlja izvajanje ukrepov za od-Pravo teh težav v letošnjem letu. Strojno prometni obrat večino SVojih del izvaja za Gradis, zato so za njegovo poslovanje pomembne Cene storitev, ki jih tozd SPO dosega v Primerjavi s cenami v delovni organizaciji. Komisija je ugotovila, da cene v zadnjih letih niso bile nižje *ot v Gradisu,razen leta 1985, ko so bl*e nižje za 11 odstotkov, kar je se-veda vplivalo na dohodek SPO. V zadnjih dveh letih je padla tudi Produktivnost, akumulacija pa se je ani zmanjšala za trikrat v primerjavi pletom 1982. V primerjavi s preteklimi leti se je zmanjšala tudi ekonomičnost ter stopnja reprodukcijske sposobnosti, ki je že tako nizka, da ne zagotavlja več nikakršne reprodukcije. Slednje pomeni, da je "*>0 praktično brez možnosti za posodobitev strojev, če mu vsi zainte-re$irani tozdi Gradisa ne bodo polagali. Od leta 1982 do 1985 pa se je, kljub vsemu, povečal delež osebnih dohodkov v dohodku od 44,8 odstotka do 58,8 odstotka, kar je po jdnenju komisije negativen pojav, ker so s tem osnovne funkcije poslovanja močno ogrožene in prizadete, "ovečala se je tudi vrednost zalog materiala v primerjavi z vrednostjo astne proizvodnje. Po mnenju komisije za ugotavljajo motenj so se tudi v prvih treh mesecih letošnjega leta nadaljevala togativna gibanja iz lanskega leta, ?.j se akumulativnost ne izboljšuje, 'kvidnost pa se je še poslabšala. Vzroki za takšno stanje so po ^nenju komisije objektivne in subjektivne narave. Med objektivne taktorje štejejo naraščajočo inflacije1’ hitro naraščanje materialnih stroškov in še posebej naraščanje stroškov vzdrževanja. Subjektivni, °ziroma notranji razlogi za motnje, ?° slab odnos tozdov do SPO, ki se kažejo v ohranjanju nizkih cen stori-ev tozda SPO, v najemanju tuje Mehanizacije in v nepripravljenosti združevanja zadostnih sredstev za ^Produkcijo za potrebe strojnega Parata. Med vzroke za težave tozda stejejo še slabosti v samem SPO, to na področju organiziranosti in poslovnosti ter nepravilne investicijske Politike, ki je povzročila veliko iz-tr°šenost mehanizacije. Možnosti za reševanje nastale neUgodne situacije vidi komisija v spretnejšem usklajevanju cen, v po-■ pranju storilnosti, v izboljšanju lik-V|dnosti, v zmanjšanju deleža pojavljenih sredstev v celotnem pri-n°dku ter izboljšanju reproduktivne sposobnosti s tem, da obvezno obračunajo minimalno amortizacijo. V Strojno prometnem obratu menijo, da je poročilo komisije le ena plat medalje. Direktor tozda, Stane Fidler pravi, da so razlogi za takšno stanje predvsem v specifičnem delu, ki ga opravlja njihov tozd in v neurejenem odnosu med njimi in ostalimi tozdi v Gradisu. Resnejše težave so se pričele kazati pred petimi leti, ko so porabili 124 milijonov dinarjev za nakup zemljišča in prostorov na sedanji lokaciji. To je bila ena največjih finančnih investicij za SPO, saj so razen plačila morali vlagati sredstva tudi v objekte, ki jih je prejšnji lastnik, to je Kovinski obrati, zapustil v zelo slabem stanju. Neurejeni so tudi odnosi med tozdom in Gradisom, saj mora SPO obvezno nastopati na vseh gradbiščih, tako doma, kot v tujini. Tako jim je gradbišče Amara prineslo veliko izgubo, pa tudi plačilo so dobili v dinarjih. Relativno visoki osebni dohodki, ki so po mnenju komisije za ugotavljanje motenj eden od vzrokov za izgubo v SPO, imajo po prepričanju tovariša Fidlerja ravno obratno funkcijo. Nizki osebni dohodki v preteklosti, bili so celo najnižji v Gradisu, so negativno vplivali na poslovanje. Zaradi njih je bila fluktuacija delovne sile zelo velika, kar se je poznalo tako pri samem delu,, kot pri vzdrževanju strojev. Z novim načinom nagrajevanja, so se razmere bistveno izboljšale. Šoferji in strojniki lahko ob vestnem delu sedaj zaslužijo tudi več kot direktor, kar vpliva na kvaliteto dela ter na odliv kadrov. Urediti bo potrebno še nagrajevanje vzdrževalcev naprav, saj so potrebe po teh delavcih velike, zanimanje za to delo pa je v ljubljanskem območju majhno. Visoki osebni dohodki, so pri takšnem delu upravičeni, saj imajo zaposleni veliko odgovornost, delovna sredstva pa so znatne vrednosti. Mnogo strojev je že zelo iztrošenih, velike težave pa imajo z uvozom rezervnih delov, ki so razen tega tudi zelo dragi, tako da je razumljivo, da posvečajo veliko skrbi ravnanju z napravami. Razlog za povečanje motenj v poslovanju v letošnjem letu so razen običajnega zimskega zastoja, tudi v uvozu dveh novih strojev znamke VOLVO za 300 milijonov dinarjev. Težave so imeli tudi zaradi poslovnika o cenah. Tako so lahko do lani le enkrat letno spreminjali cene, šele letos pa so dosegli, da so lahko us- kladili cene dvakrat, to je 1. februarja in 1. maja. Podan je bil predlog, da bi cene odslej usklajevali vsake tri mesece. V SPO pravijo, da s tem nočejo izsiljevati, želijo le uveljavljati takšno razliko v cenah, kot jo ostale podobne organizacije v Sloveniji. Večje stroške kot v preteklosti imajo tudi zato, ker že nekaj časa ni večjih gradenj, njihova mehanizacija pa pride prav do izraza šele na velikih gradbiščih. V SPO so prepričani, da je njihova poslovna politika vseeno dobra in da bodo letos izplavali iz težav. Vse pa le ni odvisno od njih. Tudi Gradis kot celota bi moral nameniti več sredstev za njihovo amortizacijo, saj je ta tozd nujno potreben. V SPO želijo tudi,da sc vsako delo najprej ponudi njim, leče ga ne morejo izvesti, naj ga dajo komu drugemu. Za bodočnost imajo jasne cilje — letos bodo precej investirali v obnovo hal, kasneje pa nameravajo zgraditi novo menzo, na njeni sedanji lokaciji pa zgraditi halo za preventivni pregled strojev, uvozili pa bodo več novih kvalitetnih strojev in z njimi nadomestili že iztrošene. V Strojno prometnem obratu si želijo najti boljši skupni jezik z ostalimi tozdi Gradisa. Pravijo, da brez SPO ne more biti Gradisa, če ga ka j drži skupaj, je to ravno njihov tozd. Zato te težave moramo rešiti, v dobro vseh. M. M. -------------------------------------------- X Na gradbišču Jeklarne 2 delajo s polno paro »Gradbeniki bomo delo opravili v predvidenem roku« Na največjem slovenskem gradbišču Jeklarne 2 na Jesenicah res ni časa za počitek. Potem ko so delali tudi vse dni med prvomajskimi prazniki, gradisovci ne zmanjšujejo tempa. Zavedajo se, da se končni rok vse bolj neusmiljeno bliža, in da gradbeniki morajo delati s polno paro do jeseni, ko bo začela montaža tehnološke opreme. Sele takrat bodo lahko nekoliko oddahnili. Na gradbišču je še vedno 350 delavcev iz tozdov GL Jesenice, GL Ravne, G E Celje, G E Maribor in SPO. pa tudi manjša skupina delavcev kranjskega Gradbinca, ki gradijo trafo postajo 5 inčrpal-nico. Gradnja večine objektov sledi terminskemu planu, zamuda pa je še vedno pri skladišču olj in mazil ter pri razdelilni trafo postaji. Oba objekta gradi tozd GE Ravne. V gradnji je tudi že temelj elektro peči, ki mora hiti gotov do I. avgusta in druga faza železnice. Tako kot lansko leto, bodo tudi letos v poletnih mesecih na gradbišču delali brigadirji mladinske delovne brigade, ki jo bodo sestavljali mladinci iz slovenskih železarn. Brigadirji, 150 jih ho, bodo urejali okolico in postavili ograjo okrog nove jeklarne. Mladinska delovna akcija na Jeklarni 2 ho trajala od 7. julija do 10. avgusta. c. P. V__________________________________________________________J Za najmlajše člane PD Gradis Planinski izlet v Trento Na dan mladosti, 25. maja, so Gradisovi planinci organizirali za otroke in njihove starše, zaposlene v Skupnih službah in Inženiringu, izlet z avtobusom v eno naših najlepših alpskih dolin, v Trento. Pot jih je vodila od Mosta na Soči vse do izvira Gregorčičeve »bistre hčere planin«. Ogledali so si sotesko Tolminke s Hudičevim mostom in Dantejevo jamo, slap Boko, trdnjavo Kluže, korita Soče, tesen Mlinarice, arboretum Juliana ter še mnogo drugih biserov ob zeleni alpski reki. Zapeljali so se tudi v najlepšo-vas naših Julijcev, v Log pod Mangartom v dolini Koritnice , ki je žal močno onesnažena z. odplakami iz italijanskega rudnika svinca. Naklonjeno jim je bilo tudi vreme, cel dan ni bilo na nebu niti oblačka, tako da je izlet kar prehitro minil, pa so se morali vrniti nazaj v Ljubljano. Zapeljali so sc čez Vršič, naš najvišji gorski prelaz, in tako sklenili krog. ^ ^ Zapornice so v celoti obdane z odrom Sodelovanje Gradisa pri obnovi stare Ljubljane Obnova Plečnikovih zapornic Ob večji skrbi za Plečnikovo zapuščino so letos prišle na vrsto za celovito rekonstrukcijo tudi zapornice na Ljubljanici, saj onesnaženi zrak ni škodljiv le za ljudi, temveč tudi za navidez trajne kulturne spomenike. Pri obnovi sodeluje tudi Gradisov tozd Gradbena operativa Ljubljana, resda le kot sestavljalec odra, vendar je njegovo postavljanje zelo zahtevno opravilo, saj mora omogočiti restavratorjem dostop do vseh delov zapornic. Zato so morali obdati z odrom celoten most in to tako, da so ga na mostu sestavili, nato pa spustili podenj. Ob stolpih mora segati oder vse do vodne gladine, ker pa ga niso imeli kam opreti, so ga morali sestavljati od zgoraj navzdol, pri tem pa so si pomagali tudi s splavom, ki jim ga je dala na razpolago Hidrotehnika, ki je investitor del. Ob vsem tem pa so morali omogočiti nemoteno dviganje in spuščanje zaporni?, kar je precej otežkočalo delo. Delo nad vodo je tudi zelo nevarno, zato so delavci razen na mostu ves' čas zavarovani z vrvjo, saj bi se padec v vodne vrtince pod zapornicami kaj lahko tragično končal. Nad stolpi so postavili salonitne nadstrešnike, ker mora biti površinska obdelava in peskanje med obnavljanjem zaščiteno pred dežjem. Objekt bo obnavljal Zavod za raziskavo materiala in konstrukcij. Z iniciranjem posebnega cementnega mleka v razpoke, ki so široke tudi več kot centimeter, so pričeli prav-, zaprav že med postavljanjem odra,! pa tudi Termika je že končala s postavljanjem nove aluminijaste strehe nad stolpi. Gradisovi delavci bodo odre odstranili konec leta, ko bo v celoti končana obnova zapornic. Skupina delavcev GOL-a, vodi jih Vojislav Antič, je že nekaj let zaposlena v tem koncu Ljubljane. Sodelovali so pri gradnji Onkološkega inštituta, sedaj pa opravljajo manjša dela za Klinični center, trenutno obnavljajo tlake pred glavnim vhodom. Trudijo se ujeti enak barvni odtenek, kot jo ima prejšnji beton, kar pa ni preprosto, ker je stari že obledel, pa še barve so drugačne vrste, kot so bile stare. Pred tem so uredili tla v kleti Kliničnega centra. Do 19. junija bodo pripravili ploščad za pristajanje helikopterjev za potrebe bolnišnice, nato pa bodo izvajali še nekatera manjša dela za Klinični center, odvisno od potreb in sredstev, ki bodo na voljo. Upajo pa, da bodo dobili tudi kakšna večja naročila. V časih, ko ni dovolj denarja za velike investicije, se je pač treba prilagoditi in sprejemati tudi manjša dela, ki sicer ne prinašajo velikih dohodkov, omogočajo pa vsaj delo in čakanje na boljše čase za gradbeništvo. M. M. Z------------------------------------------------\ Rok prijav za Gradisove nagrade je 15. september V majski številki Gradisovega vestnika smo objavili razpis Gradisovih nagrad in diplom za leto 1986. Tajnica komisije nas je opozorila, da je v naslovu prišlo do pomote (v besedilu pa je pravilno zapisano), ker piše, da je rok za prijave 15. avgust. Pravilno je, da je rok za prijave 15. september. Bralcem se opravičujemo. Urednik K______________■ -----------------------------J Kovinski obrati so prikazali briketirno linijo LESMA ’86 Na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani so 9. junija odprli 17 mednarodni sejem strojev za obdelavo lesa, naprav in materialov, imenovan LESMA 86. Na njem sodeluje 190 razstavljalcev iz Jugoslavije in 13. tujih držav. Kljub velikem napredku pri izdelavi lesno obdelovalnih strojev in naprav po letu 1980, slovenska strojegradnja ne pokriva niti četrtine potreb po teh napravah v naši rdpubliki. Prikaz sodobnih tujih strojev bo pripomogel k še hitrejšemu razvoju na tem področju, ki bi lahko postalo tudi izvozno zelo zanimivo. Da smo na področju lesno obdelovalnih strojev sposobni marsikaj narediti, dokazujejo zelo sposobni posamezniki, ki za Slovenijales naredijo kar 45 odstotkov potrebnih naprav za obdelavo lesa. Na sejmu sodeluje tudi Gradis s prikazom briketirne linije, ki omogoča racionalno in popolno izrabo lesnih odpadkov in ostankov s tem, da jih predela v kvalitetno gorivo. Napravo, ki bo čez nekaj mesecev na voljo tudi kupcem, pospešeno dokončujejo v Kovinskih obratih Ljubljana. Možnosti za uporabo te naprave in potreb po njej je veliko, zato ji želimo tudi čim večji tržni uspeh! Razstavni prostor Gradisa s prikazom linije za briketiranje lesnih ostankov. Namesto popravila — nov most Most čez Savo pri Dolsken] Gradisovem tozdu Gradbena operativa Ljubljana je bilo že pred leti *a pano popravilo mostu čez Savo pri Dolskem. Med delom so ugotovili, da ^ podporni stebri že zelo poškodovani, zato so morali pričeti graditi nov m star je le dovoz. Evgen Požgal, vodja skupine restavratorjev ptujskih Gradenj na dvorišču Ptujskega gradu. Grajska streha je že obnovljena, še ta mesec pride na vrsto 'usada dvorišča. Obnova strehe in fasade Gradis na ptujskem gradu . Ptujski tozd Gradnje že nekaj let uspešno rešuje kulturno dediščino Ptuja 'u okolice pred propadom. Tako skupina delavcev pod vodstvom Evgena Požgaja že tretji mesec izvaja sanacijska dela na ptujskem gradu. Lani in letos aprila so prekrili sko-UJ -’000 kvadratnih metrov grajske tat*16' Obnovo so celo pocenili |d °’ da so staro opeko silikonizira-> ob tem pa je ta postala celo traj-eJsa kot no/a, ki so jo tako potre-°vali manj. Pri delu sodelujejo z n.as'm Centralnim laboratorijem, ki J Pomaga s strokovnimi nasveti, ^edaj so pričeli postavljati odre na v°rišču gradu, ker jim je bilozau-Puno tudi obnavljanje dvoriščne fa-ade, kar kaže na veliko strokov-°st, kvaliteto in konkurenčno ceno radisovega tozda na Ptuju. Se letos naj bi renovirali tudi graj->Kg žitnico, če bo dovolj denarja, pa e streho na stavbi, kjer je sedaj re-uvracija. Letos so obnavljali tudi ®|ad Bori in upajo, da se bodo tja še Dela jim ne manjka, problem so le 'nančna sredstva, ki jih za kulturo edno primanjkuje, vendar so pre- pričani, da se bo naš odnos do kulturne dediščine le spremenil, in da bodo lahko rešili pred propadom še veliko zgodovinskih objektov. M. M. GE Ravne ponovno dela na otoku Krku, za TAM Maribor gradi počitniški objekt s 150 ležišči. Delajo od jutra do večera, saj je rok gradnje le pet mesecev. Stavba je že pod streho, vendar je potrebnih še veliko obrtniških in ostalih finalnih del. Kljub skrbno planiranem roku gradnje nastajajo težave pri dobavi betona od kooperantov v kraju, zaradi deževnega, kar zimskega vremena, zaradi izkopa, objekt je namreč vklesan v živo skalo v strmem in težko dostopnem terenu. Kratek rok ne dopušča normalnega poteka dela obrtnikom, tako da celo ovirajo eden drugega, pa tudi čas sušenja materialov je prekratek. Za standard naših delavcev je dobro poskrbljeno. Imajo lastno kuhinjo in urejene stanovanjske razmere, prebivajo v počitniškem domu Tovarne avtomobilov Maribor. Vendar se Ravenčani ne pritožujejo, za vsako ceno želijo ugoditi investotorju. Pa tudi sezona dopustov je že prišla,delavcem TAM-a pa hočejo omogočiti nemoten oddih. Ludvik Rudolf ________________________________y Počitniški dom Tama na Krku je bil pod streho v rekordnem času Tozd GE Ravne spet gradi na Krku Borba s časom tr?a,nov rnost je bilo seveda po-na ni]1 veG sredstev, kot jih je bilo j . Začetku zbranih, tako da so se tl ? zaradi pomanjkanja denarja 'ckla. Sedaj ponovno tečejo z taT*113*110 hitrostjo. Nekaj težav je j.*0 Lot lansko leto,povzročila Grabim delavcem le narasla Sava, ki ^ je zaradi stalnega dežja do konca ‘*ja in v začetku junija odnesla tttozen nasip in zalila nekaj °Preme. £ TaL° dolgotrajno in obilno de-l^vJe v začetku junija je še marsi-D mu drugemu prekrižalo račune in počilo glavobol, tako da tudi dbinci ne morejo biti izjema. M. M. Skupna površina novih proizvodnih prostorov Gorenjskega tiska v Kranju znaša 12.000 kvadratnih metrov Jesenice in Gradbena operativa Ljubljana gradita Skupaj Novi proizvodni prostori za Gorenjski tisk v Kranju Proti koncu gredo dela na novih proizvodnih prostorih Gorenjskega tiska v Kranju, kjer bosta nova tiskarna in kartonaža. V Gorenjskem tisku so se odločili za to naložbo predvsem zaradi večjega izvoza, saj je program, ki ga bodo opravljali v novi tiskarni, v celoti izvozno naravnan. Gre za objekt skupne površine 12.000 kvadratnih metrov. Sestavljen je iz proizvodne hale in aneksa v katerem bodo pisarne in razvojno-raziskovalni center. Osnovna proizvodna hala je že končana, ostale proi- zvodne površine bodo zgrajene sredi julija, aneks pa konec septembra. Gradnjo novih proizvodnih prostorov Gorenjskega tiska — izvozni program je prevzel tozd GE Jesenice, vendar je zaradi prevelike angažiranosti na projektu Jeklarna 2, rabil pomoč. Priskočila je Gradbena operativa Ljubljana, tako da so dela razdelili na pol. Vrednost del po osnovni pogodbi znaša 1,5 milijarde dinarjev, vendar bo objekt ob koncu gradnje vreden že 1,7 milijarde dinarjev. c. P. Kaj bo letos novega v naših počitniških domovih? Domovi so polno zasedeni, največ novosti je v Poreču Čas dopustov je tik pred nami in številni gradisovci se bodo odpravili tudi v naše domove v Ankaranu, Poreču in Biogradu,za Pohorje pa se bodo odločili le redki. Priprave na sezono so se pričele že pred meseci, saj je bilo treba pripraviti vse potrebno za sprejem gostov. V tem času je bilo tudi odločeno, da se del kapacitet, izhajajoč iz analiz zasedenosti v zadnjih dveh letih, odda v najem. Počitniški dom v Ankaranu je bil leta 1984 zaseden 82 odstotno, lani 75 odstotno. Padec števila gostov je bil prisoten tudi v Biogradu, tako je bila zasedenost 1984. leta 73 odstotna, lani pa le 68 odstotna. Odstotek zasedenosti se je povečal le v Poreču i n sicer iz 76 odstotkov 1984. leta na 88 odstotkov lani. Na osnovi teh podatkov smo Radenski in Konstruktorju oddali eno nadstropje s 30. ležišči v Biogradu in eno hišico z 12. ležišči v Ankaranu. Zato v letošnji sezoni imamo za naše delavce 42 ležišč manj, kar pomeni da je na voljo le 260 ležišč, od katerih je 22 na Pohorju, ki pa v letnem času ni zanimiv. Naši delavci, ki so nekaj zadnjih let preživeli svoj letni dopust v enem izmed treh obmorskih počitniških domov, so ugotavljali, da smo v domove vlagali bolj malo in da so zato bili že zanemarjeni. V želji, da bi letos stvari le premaknili z mrtve točke, je bila ustanovljena posebna komisija, ki naj bi analizirala sedanje stanje in pripravila predlog nadaljnje ureditve Gradisovih počitniških domov. To je bolj naloga za tekoče srednjeročno obdobje, za letošnjo sezono pa bo v naših domovih kljub vsemu precej novega. Pa začnimo kar od konca. Ankaran poznamo vsi, saj je to naš najstarejši počitniški dom. V njegovih hišicah je dovolj prostora za 100 dopustnikov. Ima lepo lego in je zaradi bližine, velikega vrta in obilice zelenja najprivlačnejši, ven- dar pa ima zelo umazano morje, zato gradisovci neradi odhajajo na do- # pust v Ankaran. Letos bo v Ankaranu najmanj novega. Opravljena so bila le najnujnejša manjša popravila hišic (elektrika, vodovod, mizarska dela), urejena pa je tudi plaža. Kupljen je tudi nov likalni stroj. Kako bo z Ankaranom v prihodnje ni še nič jasnega. Plani razvoja Luke Koper predvidevajo gradnjo novih obal, ki bodo segale vse do Ankarana, tako da bo izločen.iz programa razvoja ekonomskega turizma, ker bo poleg vode tudi zrak vse bolj onesnažen. Zato je morda rešitev v gradnji lastnega bazena s čisto morsko vodo v njem, ali pa ohranjanje sedanjega stanja in iskanje lokacije za nov počitniški do.n. Vsekakor bo treba počakati še nekaj let in videti kaj bo prinesel razvoj in se potem odločiti, vendar moramo že sedaj misliti na vse možne variante. Kot že sam naslov pove, je največ novega v Poreču. Dom je v celoti prebeljen in prepleskan, obnovljena so okna na katerih so nove mreže proti komarjem in ostalemu mrčesu, v vseh sobah je po tleh postavljen tapisom, nov pa je tudi tepih na stopnišču in pet pomožnih ležišč. V vse sobe so tudi želeli namestiti zavese in nekoliko povečati teraso ter na njej zgraditi ognjišče za pripravo jedi na žaru, vendar je ta del ostal (zaradi pomanjkanja sredstev) nerealiziran in čaka na prihodnje leto. Letoviščarji v Poreču bodo takoj Abrahami! Prišel je pote Abraham, le popeljal v svoj hram. Ne skrbi, če je mimo pol stoletja, pri nas si deležen večnega poletja! Junija nekaj naših delavcev praznuje 50. rojstni dan. Tudi tokrat nam je podatke posredoval računalnik, ki ima zbrane kadrovske podatke. Izpisal je 11 imen in priimkov naših delavcev iz šestih tozdov, in sicer: — Janez Žagar — Lesno industrijski obrat Škofja Loka — Vehbija Gerič — GE Maribor — Milutin Grumič — GE Celje — Franc Hren — Gradbena operativa Ljubljana — Ivana Jakopič — Kovinski obrati Ljubljana — Ivan Kokot — GE Maribor — Stjepan Kopljar — Kovinski obrati Ljubljana — Ranko Kutlija — GE Celje — Zarif Ljubijankič — GE Celje — Mirko Popovič — GE Jesenice — Alojz Seliškar — Gradbena operativa Ljubljana Vsem 50-letnikom iskreno čestitamo! M p i I k Š n ! Dogovor z upravniki PD pred sezono Poenoteni jedilniki, cene pijače različne, kava 100 dinarjev Pred pričetkom sezone v počitniških domovih Gradisa so se v Ljubljani na posvetu sestali upravniki domov. Med drugim so se dogovorili tudi, kako poenotiti jedilnike, cene pijač pa bodo tudi v prihodnje različne, razen kave, ki bo v vseh domovih po 100 dinarjev. Do ideje o potrebi po poenotenju jedilnikov je prišlo potem, ko je že večkrat bilo slišati, kako so obroki v posameznih počitniških domovih različni, tako po količini kot tudi po kvaliteti. O različni porabi mesa na posamezni obrok so govorili tudi podatki, ki jih zasledujejo v Računovodsko-instruktažni službi. Tako so lani v Ankaranu na posamezni obrok porabili 15dkg. mesa, v Biogradu 23 in v Poreču 25. Razen tega je bilo ugotovljeno, da so dopustniki v Biogradu, še zlasti pa v Ankaranu, lahko dobili le klasični zajtrk, brez možnosti izbire. Vse drugače je bilo v Poreču, kjer je vsako jutro bilo na razpolago vsaj deset možnosti za izbiro zajtrka. Dogovorjeno je bilo, da naj se v letošnjem letu bolj spoštujejo gostinski normativi glede količine mesa na obrok, kar pomeni, da bodo morale biti porcije v Biogradu in Poreču glede na porabo v lanskem letu, nekoliko skromnejše in v Ankaranu bogatejše. Za zajtrk pa je bilo dogovorjeno, naj bo tudi v Ankaranu in Biogradu tak kot je v Poreču. Pri cenah pijače pa ni prišlo do enotnega dogovora, ker je treba upoštevati več faktorjev. Nabavne cene pijače se razlikujejo tudi do 80 odstotkov, (predvsem so nižje v Biogradu in Poreču) tako da je prodajna cena vina v Poreču, skoraj enaka nabavni ceni vina v Ankaranu. Domovi se morajo s cenami pijače prilagajati lastnim sredinam in kar tudi ni nepomembno, domova v Ankaranu in Poreču sta odprtega tipa, v Biogradu pa zaprtega. Zato bo tudi cena pijače v slednjem najnižja, v Ankaranu najvišja, Poreč pa bo nekje vmes. Upravniki pa so se hitro zedinili za ceno kave, ki bo, ob sedanji nabavni ceni, znašala 100 dinarjev. Dober tek in na zdravje! C. P- opazili, da je uničen del naše obale. Občina je dala narediti sprehajalno pot okoli polotoka, tako da smo pri tej gradnji izgubili tudi oba bazenčka za najmlajše, obala pa bo še bolj dostopna vsem tujim ljudem. S svojimi 75. ležišči je počitniški dom v Poreču tudi najbolj iskan med gradisovci. Zato je tudi odstotek zasedenosti zelo visok. Da bi število ležišč še povečali, so člani že prej omenjene komisije predlagali, da naj bi odkupili ponujeno sosednjo hišo in pa sosednje ruševine, ki bi se delno dale preurediti v koristne prostore, ker je drugi del ruševin pod spomeniško zaščito. Biograd na moru je nov dom, tako da večjih popravil ne potrebuje, temveč se le redno vzdržuje. Kljub temu bodo letos nadomestili 15 že iztrošenih pomožnih ležišč in kupili nov ledomat ter likalni stroj. Vsa omenjena popravila, adaptacije in nakupi nove opreme so šli iz razpoložljivih sredstev sklada amortizacije, če bi se pa odločili za večje posege in večja popravila, takrat bi bilo potrebno dodatno združevanje, saj letna amortizacija ne bi zadoščala. O počitniškem domu na Pohorju tokrat ne bi pisali (več pred začetkom zimske sezone), pa vendar le toliko, da tudi na Pohorju ne bo več- jih posegov in popravil, razen veda ureditve vodovoda. Na koncu zapišimo še in).en?-vil tošnjih upravnikov počitni»*j domov, le-ti so isti kot lani in s*ce.^; Ankaranu je upravnica J°* i Krajnc, v Poreču je upravnik FJjjjj Kovačič, v Biogradu je uPf?.J Damir Mišulič in na Pohorju Fr Novak. ,-rf! Vsem dopustnikom ze ^ ugodno počutje v naših dom0 j, lepo vreme in toplo morje z želj0,gj. nam o svojem letovanju P°^'el1 lahko hvalite dobro in kritizj/j. rin°" tudi kakšen prispevek v slabo, napište svoje želje za prl1- ^ nje, skratka predlagate, kako n®L v bodoče uredili naše P domove. Čim več idej in pred10^. bo, tem lažja in paravilnejš** ^ ločitev. ‘. j)(£. Pričakujemo vaše želje, kflt p predloge, hvale, ideje in vse kar vam pride na misel v zvezi s k čitniškimi domovi. L- ZAHVALA Vsem sodelavcem in znance,1" zahvaljujem za izrečeno sožaIJc -e darovano cvetje ob izgubi ■" mame. Lojze M**! Tozd KO LjublK/ športne igre upokojencev Gradisa Najboljši upokojenci Ljubljane Šport je v Gradisu priljubljena in potrebna aktivnost. To dokazujejo tudi Sfadisovci, ki brez njega ne morejo, tudi ko se upokojijo. Društvo upokojen-Cev Gradisa je celo tako zavzeto, da je organiziralo športne igre upokojencev. Na igrah, ki so jih izvedli 22. maja na Starem Vodmatu v Ljubljani, so nastopile ekipe upokojencev Gra-,ISa iz Ljubljane, Jesenic in Mari-®ra ter upokojenci iz krajevne skupnosti Vodmat. Pomerili so se v naslednjih športnih disciplinah: streljanju z zračno puško, balinanju, Kegljanju ter šahu. V ekipnem delu strelskega tekmovanja so zmagali člani društva uPokojencev Gradisa iz Ljubljane v sestavi: Jože Narandja — 156 točk, °ze Jarkovič — 151, Ludvik Šnaj-aer — 170, Alojz Kobal — 147, skupaj 624. Drugo mesto je zasedla ekipa upokojencev iz Starega Vod-uita: Jože Janež — 130, Slavko P renj — 107, Franc Štok — 91, in ^nnc Kumar — 1 16, skupaj 444. fetja je bila ekipa društva upoko-Nncev Gradisa iz Maribora: Ivan Čiringer — 30, Franc Stranšak — 107, Slavica Dankovič— 11 1 in Marica Kočevar — 82, skupaj 330 točk. Razvrstitev posameznikov je bila takšna: Ludvik Šnajder — 170, Jože Narandja — 156, Jože Jarkovič — 151, Alojz Kobal — 147 (vsi DU Gradis Ljubljana) in Jože Janež — 130 točk, DU Stari Vodmat. Tudi pri balinanju so bili najur spešnejši upokojenci iz ljubljanskega Gradisa, drugi so bili predstavniki Starega Vodmata, tretji pa Mariborčani. Pri kegljanju so imeli največ športne sreče — in znanja — tekmovalci iz Vodmata, drugi so bili upokojenci iz Maribora, tretji pa gradi-sovei iz Ljubljane. V šahu ni bilo vseh ekip, zmagal je Vodmat pred Mariborom. V spomin Martin Koler Strelci upokojencev Gradisa iz Ljubljane. Prvi z leve je Ludvik Šnajder, eden od organizatorjev srečanja in zmagovalec med strelci Srečanje, ki je lepo uspelo v zadovoljstvo vseh nastopajočih, je organiziral iniciativni odbor društev upokojencev Gradisa iz Ljubljane. Bolj kot sami rezultati je seveda pomembna udeležba in občutek, da se tudi po upokojitvi delavci Gradisa še vedno čutijo pripadnike svoje bivše delovne organizacije. Razšli pa so se v upanju, da se drugo leto spet srečajo, po možnosti v še večjem številu. M M ariborski upokojenci Gradisa na izletu v Logarsko dolino Mariborski upokojenci so med aktivnejšimi v Gradisu Upokojenci, pridružite se tudi vi! , ^ soboto, 24. maja, so se člani gradisovega maribor-j ega aktiva upokojencev podali z avtobusi na izlet v g °£arsko dolino. 82 udeležencev izleta je tako zaključilo V°m° !et0 d™* aktivnega delovanja mariborskega aktiva. Mariboru je preko 400 upokojencev Gradisa, v aktivu P® jih je sedaj vldjučenih okoli 200. jih je vodila do Celja, kjer so si ogledali muzej UB imenovan Pisker, pa vse do Luč, kjer so se malo Krepčali, nato pa nadaljevali pot po Logarski dolini, cveda niso pozabili na ogled slapu Rinka ter Savinj-Kega gaja, kjer je park slovenskih vrtnarjev. Pozno popoldan so se polni lepih vtisov vrnili v Maribor z željo, da bi bilo takih srečanj še več. Pa še nekaj so med potjo sklenili. Letos bi želeli vključiti v svoje vrste tudi še ostale upokojence, da bi jih bilo prihodnje leto še več. Manjkal ni tudi obvezen posnetek vseh izletnikov. Posnetek je hkrati tudi vabilo vsem, ki še ne prebirajo gla-' sila upokojencev Gradisa »Gradisove korenine«, da se s kartico ali pismom oglasijo svoji nekdanji kadrovski službi Gradisa. V aktivu bodo veseli vsakega sporočila in ga bodo objavili v »Gradisovih koreninah«. F. Š. GRADISOV VESTNIK je glasilo delavcev delovne organizacije GIP GRADIS. Izdaja ga Odbor za informacije v sestavi: predsednica Karolina Vodopivec, člani Štefan Rac, Sonja Gračanič, Ludvik Rudolf, Miranda Cattonaro in tajnik Gojmir Bernot. Glavni in odgovorni urednik Cveto Pavlin. Tehnični urednik Matija Krnc. Člani uredniškega odbora: Mi-lenko Nikič, Vesna Gregorič, Ludvik Rudolf, Vlado Ferbici, Vinko Damjan, Jani Klančar, Aleksander Bo-janič in Tatjana Savinšek. Tiska tiskarna Ljudska pravica v Ljubljani. Naklada 8.800 izvodov. Naslov uredništva: GIP GRADIS, Gradisov vestnik, Šmartinska 134 a, 61000 Ljubljana. Telefon (061) \___441-422 int. 232 in 220. ____________________________________________________________________ Oh nenadni in nenadomestljivi izgubi najinega moža in očeta Manina kolena se zahvaljujeva vse m elanom kolektiva Gradbena operativa Ljubljana in ostalim članom Gradisa, ki so nama izrazili svoje sožalje in kakorkoli drugače stali ob strani. Istočasno se zahvaljujeva tudi za tople poslovilne besede in darovano cvetje, kakor tudi za ostale oblike pomoči \ teh težkih dneh. /en;l Murija in sin Marko Nagradna križanka 10. junija smo z žrebom izbrali dobitnike nagrad Gradisovega vestnika. Do tega dne je v uredništvo prispelo 73 rešitev, od tega tudi nekaj nepravilnih. Zanje objavljamo pravilno rešitev: než.nost, ljubezen, LŽ, raki, kes, Bae, tla, Oli, okla, I A, prt. Kp, Ra, mošt, Rora, lak, pončo, imam, oro, čarter, rak, Opčine, Ta, Ant, scena, Irka, Slon, Akc, Tizian, tiran, avioni, ekipa, Kt, ar, US, kaseta arena, trubadur, noht, Erazem, obla, kenotaf, sram, lovina. tip. Nagrajenci so: 1. nagrada, 700 din — Malči Samec, KO Ljubljana 2. nagrada, 600 din — Marjan Adamič, GE Celje 3. nagrada, 500 din — Oton Roškar, GE Maribor 4. nagrada, 400 din — Said Mi.škič, KO Ljubljana 5. nagrada, 300 din — Marjeta Dekleva, SPO Lj ubljana Dobitnikom nagrad čestitamo! Zaradi preobilice drugega gradiva je žal izpadla nagradna križanka. Objavili jo bomo v naslednji številki. Prosimo za razumevanje!_____________________ 18. srečanje mladih iz BVGP je bilo v Splitu Mladost, prijateljstvo, bratstvo... Takoj po vojni, ko smo obnavljali in gradili porušeno domovino, so nastala gradbena podjetja.med katerimi so nekatera od vojske prevzela nekaj gradbene mehanizacije in opreme, druga so.z vojsko tesno sodelovala ali kaj podobnega. Pred sedemnajstimi leti so se domislili mladinci iz beograjskih po-* djelij Katko Mitrovič, Napred in Centroprojekt, da bi bilo treba organizirati srečanja mladih iz bivših vojno gradbenih podjetij (BVGP) Jugoslavije. Tako so jo začela lepa tradicija srečanj mladih iz bivših vojno gradbenih podjetij Jugoslavije, ki je letos bilo že 18. po vrsti. Na srečanjih sodelujejo mladi iz že prej omenjenih beograjskih podjetij ter iz Tempa in Monterja iz. Zagreba, Ivana Lučiča Lavčeviča iz Splita, Vranice in Union in ves ta iz Sarajeva, Primorja iz Reke in Gradisa iz Ljubljane. Letošnje srečanje je v mesecu mladosti organizirala delovna organizacija Ivan Lučič Lavčcvič v Dui-lovii pri Splitu, kjer je 300 mladincev tri dni prijateljevalo in tekmo- valo v malem nogometu, kegljanju, šahu, streljanju za dekleta in v namiznem tenisu ter kvizu znanja. Rezultati niso bili v prvem planu. Bolj pomembno je bilo prijateljstvo, bratstvo in enotnost. Zadnji dan so si udeleženci srečanja mladih GVGP ogledali vojaško luko Loro, v kateri je bil usidran tudi ' Galeb, ladja, na kateri je od 1952. • leta pa do svoje smrti tovariš Tito preživel več kot leto dni. Srečanje mladih iz bivših vojno gradbenih podjetij Jugoslavije bo prihodnje leto organiziral Gradis. Tehnična izvedba in organizacija TK Gradis-Branik 2. teniško prvenstvo gradbenikov J Pod pokroviteljstvom Konference OOZS GIP Gradis — Komi- * sije za šport in rekreacijo je bilo v Mariboru, 31. maja,republiško ^ tekmovanje gradbenikov v tenisu. Tekmovanje je potekalo v treh V kategorijah. Žal pa se ga niso udeležile predstavnice nežnega N spola. Tekmovanje je s tem sicer izgubilo na lepoti, ne pa na bor-^ ličnosti, saj so nekateri iztisnili iz sebe še zadnji atom moči. Prvi štirje v posameznih kategorijah so prejeli medalje, ki jih je, ^ poleg predsednika organizacijskega odbora Črta Božiča, predal £ predsednik Komisije za šport in rekreacijo pri Republiškem od- > boru sindikata gradbenih delavcev Slovenije, Matija Krnc. Rezultati moški do 35 let: I. Tomovič-SCT, 2. Idžojtič-Kon- > struktor, 3. Oberieit-Gradis, 4. Ribič-Alprcm, 5. Ambrožič-Hi-55 drogca. k Moški od 35 do 45 let: 1. Prešern-Hidrogea, 2. Lušenc-Kograd, ^ 3. Pcčnik-SCT. 4. Zidar-Opckarna Križevci, 5. Božič-Gradis. Moški nad 45 let: 1. M. Urh-Alprem, 2. Jeršan-Republiški S odbor sindikata gradbenih delavcev Slovenije, 3. Pogačnik-Gra-£ dis, 4. B. Urh-Alprem. 5. Kalderon-Opekarna Košaki. Ostali gradisovci so se uvrstili takole: Polajnar in Štromajer sta jj bila vsak v svoji skupini šesta, Potočnik in Kristanič pa sta že v > prvem kolu naletela na močnejša nasprotnika in tako končala s N tekmovanjem. F. Š. —s 16. svetovno prvenstvo v kegljanju Gradisovca Bizjak in Juvančič 11. in 12. na svetu V Minulimi so od 18. do 23. maja merili moči najboljši svetovni kegljači. Barve jugoslovanske reprezentance sta zastopala tudi dva kegljača Kegljaškega kluba Gradis in sicer, Darko Bizjak in Albin Juvančič. Med kegljitvkami je svetovna prvakinja postala Jugoslovanka Marika Nagy, med kegljači pa Madžar Bela Csanyi. ki je podrl 2909 kegljev (gre za seštevek ekipnega nastopa, nastopa v parih in med posamezniki). Drugi je bil njegov rojak Mattai, ki je podrl 286.1 kegljev in tretji Romun Tismaran s 2825 podrtimi keglji. Naš najboljši predstavnik je - rm B* * »uffiS rft L rJ bil Puharič na osmem mestu-Podrl je 2776 kegljev. Darko Bizjak je bil II. in Albin Juvančič 12. Podrla sta enako število kegljev, 2773, vendar je Juvančič slabše čistil. C. P- Pred zaključkom državnega prvenstva v kegljanju Precejšnja prednost Gradisa ifd F Na ljubljanskih kegljiščih Gradisa in Maksa Perca je bil 7. in 8. junija p nastop v okviru polfinala letošnjega moštvenega državnega prvenstva t kegljače, na katerem so nastopila najboljša moštva iz Hrvaške in Sloveni) ^ Nastopilo je 8 ekip. | Najboljši so bili kegljači Gradisa, ki so skupaj podrli 10.529 kegljev in si pred drugim nstopom, ki bo 14. in 15. junija na kegljiččih Splita, priigrali veliko prednost pred Medveš-čakom iz Zagreba. Med kegljači Gradisa sta bila tudi tokrat najuspešnejša reprezentanta Albin Juvančič in Darko Bizjak. Doseženi so bili naslednji rezultati: L Gradis Ljubljana 10.529 keg- 10.403;; Ijev, 2. Medveščak Zagreb i>-- • 3. Poštar Split 10.296,4. Brodospi r 10.291, 5. Tekstina Ajdovšci^ , 10.154, 6. Marjan Split 10.1345-7' Radenska 10.084 in 8. Nova Gradiška 9.926. Zanatlij3 Po splitskem nastopu se bo P^( •6 ! najboljših moštev uvrstilo letošnjega državnega prvenstva- ^ 3. teniško prvenstvo GE Maribor Tenis je vse bolj priljubljen Letošnjega spomladanskega teniškega prvenstva GE Maribor, seje udeležilo kar 15 tenisačev. Nekateri so se pomerili prvič. Večina pa je imela med seboj še neporavnane račune iz lanskega leta. Ker je Črto- mir Božič na ŠIG-u prvo mesto (zaradi težje poškodbe), prepust'* drugim, se je trdno odločen osvojiti tozdovo trofejo, podal v zagrizi" boj že kar v samem začetku. Prva žrtev je bil Pernat, sledili pa so m" Štromajer in Oberieit ter v finalu še Kristanič. Da je tenis šport, ki se ga lahko nič, ki je sicer osvojil 11. mesto- naučiš tudi v malo poznejših letih, pa je dokazal Izidor Kru- Zadnje,12. mesto je sicer pripadalo Dobrajcu, vendar je s svojo igro dokazal, da bi sodil vsaj nekaj mest više. Črtomir Božič med igro Končni rezultati 3. teniškega prvenstva GE Maribor: L ~- Božič, 2. P. Kristanič, 3. B-Oberleit, 4. S. Potočnik, 5. F-Štromajer, 6. B. Mlinarič, '• Žižek, 8. T. Golob, 9. S. Pernat, 10. V. Koren, 11. J. Puklavec, 12. L Krunič, 13. M. Majerič, M-T. Si koše k in 15. Dobrajc. ^ g