POGLED PO SVETU MARJAN RAVNIKAR Na žalost se nismo zmotili, ko smo opozarjali bralce na možnost ponov­ nih zapletov v Kongu. V vsej Afriki diskreditirani Combe je našel močno podporo in zaščito v Evropi in ZDA. Lastniki bogatih rudnikov zlata, dia­ mantov, urana, kalaja in drugih red­ kih kovin, ne popuste. Nasprotno! Pripravili so scenarij, kakor da gredo reševat nedolžne belce, ki da so ujeti in jim preti strašna smrt. Resnica pa je seveda povsem drugačna. Belgijci in Američani so skupaj s Combejem in južnoafriškimi plačanci opremili močno armado in jo poslali proti svobodnemu mestu Stanleyvillu. Ker so hoteli tamkajšnje borce presene­ titi, niso mogli dati naloga evropskim naseljencem, naj se evakuirajo. Edini na smrt obsojeni belec je zdravnik misijonarske postaje. Toda ne zaradi tega, ker dela pri misijonarjih, niti ne zaradi tega, ker je belec, pač pa, ker je vohunil za Combeja in preko belgijskega RK pošiljal zemljevidne karte z orisanimi obrambnimi in dru­ gimi podatki v Leopoldwill. To je zadostovalo za padalski desant belgij­ skih vojakov ob sodelovanju ameri­ škega letalstva. Opravičevanje in la­ ži, da so rešili iz smrtne nevarnosti 'evropske naseljence, ne moremo je­ mati resno. Sedaj ameriška letala transportirajo žive in zdrave belce v Leopoldill, prebivalci Stanleyvilla pa zakopavajo svoje mrtve. Padec Stanleyvilla pomeni velik udarec^ za svobodni Kongo. Z njim bo za dolgo časa likvidirana tudi vlada, ki je vo­ dila borbo proti Combeju. Seveda za­ plet s tem še ni rešen; ostali borci bodo delovali še naprej. Tudi Afrika kot celota še ni rekla svojega konč­ nega da ali ne. Tftdi v Maleziji situacija ni prav nič boljša. Tu sicer ni belgijskih vo­ jakov. Zato pa vodijo ameriški piloti 4 in inštruktorji borbo proti narodu, ki H želi svobodo in priključitev k svoji matični Indoneziji. Namesto misijo­ narskega zdravnika so tu našli In­ donezijo, ki baje s svojimi komando­ si grozi arneriški koloniji Maleziji. . Kot ne more pred ljudmi, ki trezno ' mislijo, svojega početja opravičiti '] Belgija v Kongu, tako tudi ZDA ne i| morejo svojega početja opravičiti na tem delu sveta. Podobnih provokacij je še precej v Aziji in v Južni Ame­ riki vse do Karibov. Združeni narodi so v teh primerih še prepočasni in neučinkoviti, ker je organizacija še i vedno pod vplivom modernih koloni- zatorjev. . i Mi, ki živimo v povsem drugačnem ^ ambienta, ki zastopamo drugačno po- ¡ litiko in ki smo drugače tudi vzgoje- ,i ni, takšno stanje sicer lahko razume- , mo, ne moremo pa iti mimo dejstva, ; da je svet okoli nas sicer zmoderni- \ ziran in poln tehnike, skratka civili- > ziran, in da je verjetno prav zaradi tega nekulturen, nehuman in v svo­ jih dejanjih barbarski. Vsak dan ču- . timo parole »Kdor ni zame, je proti meni«, »-^Velike ribe žro majhne«, • >*Ekonomska in vojna moč odločata« ipd. Te pa se ne ujemajo z lepimi pa­ rolami, ki se jih zelo radi poslužu­ jejo isti ljudje. Človek si ne more kaj, da ne bi pozdravil vsak, pa še tako majhen poskus humanizacije odno­ sov. Pozdravljamo vse, ki prihajajo k nam z namenom pomagati človeku. Borifno se proti vsem' odkritim in prikritim militaristom. Skratka, ker se zavedamo kompliciranosti, ki iz­ haja iz današnjega zmanjšanega pla­ neta in nepravične delitve na njem, želimo čimprej odstraniti vse, kar ovira splošen napredek. To je paro­ la, za katero se splača delati in ki nas dviga na najvišje mesto v etiki zgodovine človeka. Po konkretnih nalogah (Nadaljevanje s 1. strani) Problemi s področja samouprav­ nega sistema terjajo v enaki meri rešitve. Kakor kaže praksa, se tu in tam uveljavlja odločilni vpliv vo­ dilnih uslužbencev na upravljanje — ti namreč večkrat pozabljajo, da imajo predvsem strokovne naloge in si ne smejo prilaščati samouprav­ nih pravic; razen tega je važno, da v delovnih organizacijah gradivo za seje samoupravnih organov ne do­ stavljajo pravočasno in je pogosto pomanjkljivo, kar onemogoča teht­ ne razprave; celo važne odločitve sprejemajo pod točko razno, med­ tem ko tudi statute ne izvajajo do­ sledno. Za kadrovsko problematiko je značilno prepočasno uveljavljanje kadrovskih služb in nestrokovna za­ sedba na teh delovnih mestih. Tudi kadrovska struktura v upravah ne zadovoljuje. Posebno poglavje je nagrajevanje po vloženem delu, ki velja zlasti za tiste, ki opravljajo fizično delo, za uslužbence v upravah takih merilni. () vseh teh vprašanjih bi morali razpravljati člani /K na svojih kon­ ferencah. Toda po izjavi sekretarja občinskega komiteja ZKS v Žalcu Jožeta Cerjaka so na dosedanjih konferencah pretežno obravnavali proizvodne probleme, v tem ko so druga vprašanja, kot širši družbeni standard, 'samoupravljanje, nagraje­ vanje itd. zanemarjali. Seveda tak­ šne obravnave ne bodo obrodile za- ielenih sadov. dhr VSEBINA, NE KOMUNALNE ZADEVE RAZGOVOR Z JAKOM MAJCNOM, PREDSEDNIKOM KRAJEVNE ORGANIZACIJ E SZDL DOLGO POLJE Znano je, da so ponekod konfe­ rence SZDL zvodenele, saj na njih niso obravnavali tistih vprašanj, ki so za Socialistično zvezo bistvena. Ta splošna ugotovitev sicer nima namena zmanjševati prizadevanj in tudi ne določenih pozitivnih zaključ­ kov, ki so jih posamezne konferen­ ce navsezadnje le prinesle. Gre pred­ vsem za to, da bi moral biti med temi konferencami in zbori obča­ nov kvaliteten razloček, ki pa ga marsikje ni bilo. — IZ KAKŠNIH IZHODIŠČ BO IZHAJALA KONFERENCA KRA­ JEVNE ORGANIZACIJE SZDL NA DOLGEM POLJU? — V pripravah na letno konfe­ renco, ki bo 7. decembra, smo želeli razgibati čim širši krog članov. Za­ to smo organizirali podružnične zbore, kjer so poverjeništva poro­ čala o dveletnem delu. žal so na teh zborih člani obravnavali predvsem komunalne zadeve, kar ne smatra­ mo za najboljši obračun dela Socia­ listične zveze. O teh problemih bi morali razpravljati na zborih obča­ nov oziroma v krajevni skupnosti. Mislim, da bi moralo T^iti tako na podružničnih zborih kot na letni konferenci težišče razprave na vse­ binskem delu naše organizacije. Konferenco samo bomo pripravili v to smer. Glede na to, da je na te­ renu 7 različnih šol in glede na ne­ urejeno otroško varstvo, bo osred­ nji problem prav šolstvo, varstvo in socialno zdravstvena služba. Priča­ kujemo, da bodo člani pri tem znali oceniti resnost teh problemov, ki ne prizadevajo samo našega terena, pač pa celotno komuno. — V CEM JE šE DEJAVNOST VAŠE ORGANIZACIJE? — Na terenu Dolgega polja bi bi­ lo mogoče urediti 3 primerne pro­ store (na IV. osnovni šoli, v sam­ skem domu in pri Miklavžinu), v katerih bi lahko razvili klubsko de­ javnost in kamor bi vabili pred­ vsem mladino. V takšnih klubskih večerih z ustreznim programom bi lahko mladini ostrili kritičen odnos do družbenega dogajanja tako na gospodarskem kakor kulturnem področju. — JE NA TERENU ČUTITI SO­ DELOVANJE OSTALIH ORGANI ZACI J? — Naš teren je obsežen. Družbe­ ne organizacije so razbite na več enot. V krajevni skupnosti, na ka- katero se pripravljamo, da jo usta­ novimo, bi kazalo izvoliti koordina­ cijski odbor iz predstavnikov vseh organizacij, ki naj bi v lokalnem merilu programirale politično ica- kor tudi kulturno življenje. Kot re­ čeno, nameravamo na konferenci obravnavati ustanovitev krajevne skupnosti. Ker so tu nejasnosti gle­ de vlog in nalog organov te skup)- nosti, pričakujemo, da se bodo čla­ ni SZDL prizadevno poglabljali v problematiko krajevne skupnosti. Razumljivo, da bomo ob vsem tem razpravljali tudi o kakšnem drugem perečem problemu. — PA KADROVSKI PROBLEMI? — Nadaljnje delo bo vsekakor usmeriti v kadrovsko utrjevanje or­ ganizacije. Zlasti bo razširiti krog poverjenikov. — ALI SE ODBORNIKI OBČIN­ SKE SKUPŠČINE ZANIMAJO ZA PROBLEME TERENA? — Moramo reči, da. Z njimi smo imeli dva razgovora, ki sta bila vse­ kakor koristna. 2al, da teh rsizgo- vorov ni bilo več. Tudi povezava z občinsko skupščino je dobra. Pogre­ šamo pa več konkretnih nalog s strani občinskega odbora SZDL, zlasti takih, ki se neposredno nana­ šajo na vsebinsko problematiko na­ še organizacije. Koristne se nam zde tudi informacije občinske skup­ ščine, kjer pa bi lahko občasno morda obravnavali tudi probleme s področja političnih organizacij v ko­ muni, dhr CEIJSKA KLIMA OB ŠESTDESETIETOICI MINULI PONEDELJEK JE KOLEKTIV KOVINSKEGA PODÍÍSÜA »KLIMA« V CELJU Z MANJŠO SLOVESNOSTJO PROSLAVIL SESTDESETLETNICO OBSTOJA. OD PRED­ VOJNEGA, MAJHNEGA OBRTNEGA POD­ JETJA KLJUČAVNIČARSKE, KLEPARSKE IN INŠTALATERSKE STROKE, KI JE ZA­ POSLOVALO LE PETNAJST LJUDI, SE JE V ZADNJIH DVANAJSTIH LETIH RAZVILO v MODERNO PODJETJE ZA PROIZVODNJO VSEH VRST KLIMATSKIH IN OGREVAL­ NIH NAPRAV ZA SUHOZEMNO IN POMOR­ SKO UPORABO. PROIZVODNI PROGRAM »KLIME« OBSE­ GA ŠIROK ASORTIMAN PROIZVODOV, KI SE v SMISLU NADALJNJEGA IZPONLENJE- VANJA IN POCENITVE PROIZVODNJE RAZŠIRJA V ZADNJEM ČASU TUDI S SO­ DELOVANJEM DOMAČIH IN INOZEMSKIH PODJETIJ. VREDNOST PROIZVODNJE JE SUNKOVITO PORASLA, TAKO JE BILA NA PRIMER 1954. LETA 250 MILIJONOV DI­ NARJEV — LETOS PA ŽE 2 MILIJARDI 800 MILIJONOV DINARJEV. FINANČNI POLO­ ŽAJ PODJETJA JE UGODEN, SAJ JE DE­ LITEV SREDSTEV ZA OSEBNE DOHODKE, KI SE GIBLJEJO V POVPREČJU 48.000 DI­ NARJEV IN SKLADI V RAZMERJU 75:25! V ZADNJIH LETIH SE JE VREDNOST OPREME PODVOJILA, ZGRADILI SO MED DRUGIM TUDI NOVO PROIZVODNO HALO, KI OBSEGA OKROG 4000 KVADRATNIH METROV POVRŠINE. PODJETJE ZAPOSLU­ JE 552 LJUDI OD TEGA KOMAJ 43 ŽENSK. V ZADNJIH LETIH SO POSVETILI VELI­ KO POZORNOST LASTNEMU KONSTRUK­ CIJSKEMU IN PRIPRAVLJALNEMU OD­ DELKU TER KADReM, SAJ PODJETJE žE ZAPOSLUJE PET INŽENIRJEV IN OKROG TRIDESET TEHNIKOV. V KRŠKEM ŽELIJO CENTER ZA ^OCIAllVO DELO V Krškem so pred dnevi razpravljali o socialnem varstvu. Ker je v Krškem veliko socialnih problemov, pa jim doslej niso po­ svečali kdo ve kako velike pozornosti, je bil tak posvet resnično nujen. Najbolj zaskrb­ ljujoči so problemi kroničnih alkoholikov in njihovih družin, ostarelih ljudi, mladin­ skega prestopništva in duševno prizadetih otrok. Za slednje so sicer prvega novembra v krški osnovni šoli odprli poseben oddelek. vendar ga lahko obiskuje samo deset otrok. Toda na območju občine živi osemdeset du­ ševno prizadetih otrok, bi jim morali za­ gotoviti primerno šolanje. V erškem menijo, da ii številne socialno varstvene probleme mnogo laže reševali v okviru centra za socialno varstvo. Zato bi bilo prav, da ga čimprej ustanovijo in zago­ tovijo tudi potrebna sredstva. V letošnjem letu je bilo v ta namen že dodeljenih 42 in pol niilijona dinarjev. REPUBLIŠKI POSLANEC BRANKO GOMBAC med občani v Vitanju v nedeljo se je konference krajev­ nega odbora SZDL v Vitanju udele­ žil tudi poslanec republiškega kul- turno-prosvetnega zbora Branko Gombač. Po konferenci si je ogledal tudi šolo na Rakovcu vrh Pohorja, predvsem pa razmere, v katerih živi­ jo in delajo tamkajšnji učitelji. Vtis ni bil ugoden. Na sliki vidimo po­ slanca v razgovoru z vitanjskimi po­ litičnimi delavci in predsednikom občinskega odbora SZDL za konjiško občino Frančkom Marovškom. OBČINSKA SKUPŠČINA CEUE OBČINSKI ODBOR SZDL CELJE OBČINSKI KOMITE ZKS CEUE OBČINSKO ZDRUŽENJE BORCEV NOV CELJE OBČINSKI KOMITE ZMS CELJE PRIDRUŽUJEMO SE SVEČANEMU RAZPOLOŽENJU OB DNEVU REPUBLIKE 29. NOVEMBRU Laško ob praznovanju Dneva republike V Laškem so te dni že začeli s pro­ slavami ob Dnevu republike. Tako je predsednik laške občinske skupščine tovariš Ljubo Zelič priredil slovesen sprejem, ki se ga je udeležilo več de­ setin nekdanjih predsednikov na­ rodnoosvobodilnih odborov in občin­ skih ljudskih odborov. Dan republi­ ke so počastili tudi strelci, ki so pri­ pravili živahno strelsko tekmovanje. S 555 točkami je prvo mesto zanes­ ljivo osvojila ekipa sindikalne po­ družnice Papirnice Radeče, ki ji je občinski odbor Socialistične zveze v ta namen dodelil lep pokal. Letošnje prireditve ob Dnevu re­ publike se bodo nekoliko razlikovale od prejšnjih. Pripravili jih bodo nam­ reč tudi v posameznih krajih in va­ seh tako, da bodo praznovali prav­ zaprav vsi občani. Osnovne organi­ zacije Socialistične zveze pa bodo ob prazniku sprejele v organizacijo več sto mladincev in mladink. T. K. ALI ŠE IMATE? Zgodovinski arhiv v Skopju zbira in ure­ juje gradivo o katastrofi 26. julija 1963. V tej zvezi pripravlja tudi razstavo »Odmevi skopske katastrofe v domačem in tujem tisku«. V uredništvu »Celjskega tednika« ne razpolagamo z odvisnimi izvodi, zato prosi­ mo cenjene naroénik», če morda še kdo hra­ ni izvode, v katerih smo objavljali vsebino o skopski' tragediji, da nam te odstopi. Radi bi jih poslali v Skopje in tako prispevali k izpopolnitvi skopskega arhiva.