Uredništvo in upravništuo: Maribor, Koroške ulice 5. „STRAŽA“ izhaja v pondeljek, sredo in petek popoldne. Rokopisi se ne vračajo. Z uredništvom se more govoriti ▼sah dan od 11.—12. ure dopold. Telefon st. 113. Naročnina listu: Celo leto...........12 K Pol leta ..... 6 ! Četrt leta.......... 3 K Mesečno............. 1 k Posamezne številke 10 v. Zunaj Avstrije celo leto 17 K. Inserati ali oznanila se računijo s 15 vin. od 6 redne petitvrste; pri večkratnih oznanilih velik popust Neodvisen političen list za slovensko ljudstvo. Št. 37. Maribor, dne 26 mavca 19OVK Letnik I Tak kompromis - nemogoč ! Slovenska kmečka zveza je na zaupnem shoda dne 24. marca v Mariboru sklenila: ,,Slov. kmečka zveza je na zaupnem shodu dne 24. marca 1909 v Mariboru vzela poročilo svoji-, poverjenikov za kompromisne pogovore z Narodno stranko in s stranko Zjedinjenih Slovencev z zahvalo na znanje. Ker pa niti Narodna stranka niti stranka Zjedinjenih Slovencev nista ponudili nobenih pogojev za stvarno podlago trajne sloge med spodnještajerskimi Slovenci, ampak zahtevali za prihodnje deželnozborske voiitve samo razdelitev mandatov, in sicer Narodna stranka za se 4, stranka Zjedinjenih Slovencev za se 3, tako da bi S. K. Z. bila v deželnem zboru s svojimi poslanci v manjšini in popolnoma vezana na obe nasprotni slovenski stranki, sklenila je S. K. Z., da ,za deželnozborske voli!ve postavi v vseh slov. volilnih okrajih lastne kandidate." * « I>IJSTEK. v Slovenska modema. J. Šil.-. Najprej je treba razločiti, kaj pomeni beseda moderen, predno govorimo o „moderni.“ Vsakemu je gotovo znana beseda moda. To je sedaj v modi, pravijo ljudje; povedati hočejo, da je to nekaj' novega, kar ljudje prej niso poznali. Na primer: ženska moda, ki se skoro vsako leto menja. V modi je pri nas, da mladi ljudje radi kade cigarete, mejtem ko so poprej kadili samo izkušeni ljudje. Včasih je moda boljša kot staro, včasih pa slabša. Toda eno lastnost ima moda, da vleče, da hoče zlasti mladi svet živeti po modi. Tako bomo lažje razumeli, kaj pomeni beseda moderna, namreč moderna literatura. To je literatura nove dobe, v kateri se zrcali življenje in -mišljen jo ljudi, M žive po novi modi. Saj vemo, da so ljudje vedno nezadovoljni s starini, vedno hočejo nekaj boljšega kakor je bilo poprej. Tudi naši pisatelji in pesniki nove dobe so bili nezadovoljni s. svojimi predniki, češ, da ti premalo globoko obdelujejo človeško življenje, da se preslabo izražajo,, da obdelujejo samo one strani našega življenja, ki so postale že dolgočasne. Mladi so hoteli to vse boljše narediti, nastala je slovenska moderna. Prej je vladal v naši literaturi Stritarjev vpliv. Vsi so se ozirali z zaupanjem do njega kot do svojega voditelja. Vsi so mu neomejeno zaupali. Toda naš Stritar se je postaral, njegovi učenci so.se postarali, njihovo delovanje je ponehalo. Najboljši učenec Stritarjev, Gregorčič, je utih- vanje vseh spodnještajerskih Slovencev. Toda ona si predstavlja slogo v tem, da se določi skupen politični, narodni, gospodarski in prosvetni program, v vsa kok ral nem razdeljevanju mandatov ob času volitev pa no vidi nobene sloge. prave, odkritosrčne in trajne sloge, njima je skrb za prave, odkrttorčne in trajne sloge, njima je skrb za miren vsestranski razvoj našega ljudstva le prazna fraza, gre se jima le za strankarske koristi, za nasičenje osebnih želj nekaterih častihlepnežev, skratka za mandate. 2. Nečasten bi bil tak kompromis, s katerim bi »tali nasprotnima strankama 7 mandatov, za kmečko stranko tudi radi tega, ker bi ne odgovarjal razmerju politične moči, ki jo imajo slovenske stranke na Spodnjem Štajerskem. S takim kompromisom bi so naša stranka, ki je najmočnejša, odrekla svojemu na-daljnemu obstoju ter sama ponižno uklonila svoj tilnik pod komando staro in ndmb-liberalne stranke. Nočemo tajiti, da so bili tudi v naši stranki po edini glasovi, ki so se oglašali za kompromis. A ravno tako nočemo tajiti, da za kompromis v taki nečastni obliki med nami ni bil nihče. Nenasitljive zahteve Narodne in Plojeve stranke so krive, da se je razbil vsak kompromis. To je dejstvo. katerega je treba javnosti glasno povedati. * « * Kmečka stranka stoji pred velikim volilnim bojem. Toda z zaupanjem gleda na njegov izid. Manj mandatov, kakor sta ji milostivo ponujali obe liberalni stranki, tudi v najbolj neugodnem slučaju ne more dobiti. Pač pa ohranimo disciplino in navdušenje v svoji stranki, in to je nam. ki smo prepričani o dobrih ciljih kmečke stranke, več vredno, kakor pa, če hi eventuelno še tudi manjše število mandatov dobili nego je število 6. Proti štirim nasprotnikom se ho nam boriti, proti Narodni. Piojevi, socialdemokraški In štajerči-janski stranki. Zbirajmo svoje vrste, zanesimo v nje novega navdušenja, za stranko,-da pri volitvah meseca, maja častno zmagamo. Nepričakovan preobrat. Princ Jurij se je odpovedal prestolonasledstvu. Bell g rad, 25. marca. Prestolonaslednik Jurij je poslal ministrskemu predsedniku Novakoviču pismo, v katerem» mu je naznanil,' da se odpove pravici do prestola na korist svojega mlajšega i brata Aleksandra. nil s svojimi pesnimi še pred L 1890. Zvestega naslednika je dobil v pesniku Fantku, ki pa ni imel zadosti pesniške moči, da bi mogel vplivati na naš razvoj. Krepkeje sta se oglašala Levstikova in Cimper-manova učenca Medved in Opeka, ki sta zlasti pesni-kovala okoli leta 1890. Opeka je kmalu utihnil, Medved je pa razvil svoje moči zlasti potem, ko je naša moderna začela svojo zmagonosno pot. Medved se ji sicer ni pridružil, toda privzel je od nje jako mnogo, zlasti kar je imela, dobrega. Tavčar je baš okoli leta 1890 popustil pisateljevanje ter se udal politiki. Kersnik je bil tudi že spisal svoje najboljše romane. Po naši literaturi je vladal vpliv pisateljice Pavline Pajkove, v poeziji pa Fantek, Hribar in Medved s svojimi mladostnimi pro izvodi. Vsem pa je še vedno svetila luč Stritarjeva. Hodili so po starih, izvoženih potih, mejtem ko se je pri drugih narodih že davno prerodilo in prenovilo njih slovstveno gibanje. Mladi, ki so vedno iskali nekaj novega, so se kmalu polastili tujega slovstva ter ga hoteli presaditi na domača tla. Pri Francozih, Nemcih in Rusih se je v tistih časih, fiojavil naturalizem in kmalu za njim romantika. Zopet se je treba- pomuditi, da razložimo obe besedi. Naturalizem je natančno opisovanje narave (natura). Oni niso samo videli dobre strani narave, ampak tildi slabe ter jih hoteli-opisovati v slovstvu. Življenje je treba opisovati tako,- kakor je — opisovati je treba samo, kar vidimo, torej samo zunanje strani življenja, za notranje življenje, za dušo, se niso brigali. Opisovali so na primer, kako se bolnik zvija v B e 1 g r a d, 25. marca. Kakor se govori, je prestolonaslednik Jurij v svojem pismu na ministrskega predsednika izjavil, da se radi razširjenih vesti, ki trdijo, da je on moril svojejga slujgo Kolako viča. odpove vsem pravicam do prestola, ker ne more prenašati sumničenja, da je on morilec. Ta vest je povzročila po mestu velikansko razburjenje. Po ustavi sme tako odpoved vsprejeti le velika skupština. Uradno potrdilo. Belgrad, 25 marca. Vest, da se je princ Jurij odpovedal prestolonadeostva -e nradno potrjuje Danes popoldne se bo ministrski svet o tem koraku prestoi a.slednika posvetoval. Prestolonaslednik pobegnil. Belgrad, 25. marca. Vsled naznanita Rusije, da bo Srbija v slučaju vojske osamljena, je sklenil "ministrski svet, da se bo konečno uprl hujskarijam prestolonaslednika. Ministri so se takoj podali h kraijn. Kralj Peter je poklical k sebi prestolona lodn ka Jurija, še-le po dolgem upiranju se je princ Jur j odpovedal pravici do prestola. Še isto noč je pobegnil iz Belgrada. Malo predzgodovine. Belgrad, 25. marca. Včeraj zvečer se je vršilo dolgo ministrsko posvetovanje Zunanji min ster Milovanovič je naznanil vladi, da je Rusija priznala aneksijo Bosne in Hercegovine. Milovanovič je napadel prestolonaslednika, ki da je s svojim hujskanjem k vojski pripeljal Srbijo na rob propada. Ministrski s*tt je sklenil prositi kralja Petra, da ostro nastopi prod prestolonasledniku radi pogubonosnega delovanja kakor tudi radi umora Koiakoviča. Kralj Peter je takoj v to privolil. Poklicil je k sed prestolonaslednika in mu očital, da je trdil, da je pri obisku v Peterourgu prejel zag. tovila, katerih v resnici ni dobii. Nadalje je izjavil kralj prestolonasledniku, da o radi umora sluge K bikovi* a sramotno spodt-n iz armade, ako se že preje ne odpove vsem pravicam do prestola. Na to izjavo se je prestolonaslednik takoj odpovedal. Odstop kabineta. Belgrad, 25. marca. V današnjem ministrskem svetu se je baje sklenilo, da odstop: celo ministrstvo. Vendar pa sodijo, da kralj Peter ood nobenim pogojem ne bo sprejel demisije, ker je v sedanjem kritičnem stanju gospodar situacije lahko edino-le kabinet, ki je sa stavljen iz vseh, strank. Notranji položaj je zelo nevaren. Revolucija ? Belgrad. 2d. marca. Celo mesto stoji pod vtiskom odpovedi pres'o’onasleđuika. Prebivalstva se je polastila svoji bolesti, videli so vsako potezo na njegovem obrazu, a njegove duševne boli niso videli. Zlasti pa so opisovali slabe, zoperne strani človeške narave, ki jili prej nikdo ni maral in so bile takorekoč neznane. Zato se je zdelo to kot nekaj novega, zanimivega. Življenje tatov, grešnikov je postalo zanimivo, ker je imelo na sebi žar nečesa, do sedaj neznanega. Zdaj so se začeli zanimati tudi za življenje onih pozabljenih ljudi, ki se ni đosed a j nihče zmenil za nje. Delavski stan je našel svoje glasnike. Prej so naši pisatelji opisovali, življenje našega kmeta (Jurčič, PodgoriČan), ali življenje malomestne inteligence (Kersnik, Tavčar, Pavlina Pajkova), zdaj pa so jeli razlagati revo delavskega stanu. Kakor se je delavstvo pojavilo kot politična moč, tako je tudi prodrla delavska misel v literaturi. Pri nas še nimamo mnogo razvitega delavskega stanu, zato so naši pisatelji v tem oziru odvisni od tujih, zlasti ,qd nemških in ruskih. Za naturalizmom pa je takoj nastopila popolnoma nova smer v literatur i: nova romantika. Naturalizem je povdarjal zlasti odurno stran človeškega življenja. Ljudje so se tega kmalu naveličali in so hoteli nekaj lepega slišati, kar so tudi sami občutili v življenju. Zavedali so se. da je poleg one odurne strani, one zunanjosti, še mnogo lepih trenotkov, ki jih ne vidijo oči. pač pa jih čuti naša duša. Ona struja, ki ni opisovala samo zunanje strani življenja, ampak pripovedovala zlasti, kak vpliv imajo zunanji vtiski na dušo, kako se zrcali vpliv zunanjega sveta v notranjem življenju, se imenuje nova romantika. (Konec prihodnjič.) velikanska razburjenost. Vest, da bo prestolonaslednik sramotno spoden iz armade, je zelo vplivala. Veliko število vojaštva komaj vzdržuje mir. Samo s silo se je dosedaj zabranil izbruh vstaje v notranjosti dežele. Povsodi se ču-jejo psovke na prestolonaslednika. Situacija je Strajno resna. Nihče ne upa, da bi se mogel zabraniti izbruh revolucije. Za jutri že pričakujejo odločitve. Kralj se odpove prestola. Belgrad, 25. marca. Z vso gotovostjo se trdi, da je kralj Peter naznanil ministrskemu svetu, da je konflikt z Avstrijo poravnal mirnim potom in kakor hitro bo to doseženo, se bo odpovedal prestolu. To je minister Pašič naznanil radikalnemu klub in zdi se, da se ta sedaj ne bo več upiral odredbam vlade. Belgrad, 25. marca. Vesti o nameravanem odstopu kralja Petra je razlagati iz tega, ker je protidinastično gibanje včeraj stopilo v novo krizo. Glavno ulogo igrajo bratje Marinkoviči, ki že mesece hujskajo proti kralju. Tem se pridružujejo ožji pristaši obeh nmoijenih Novakovičev. Vsi M se zanašajo na protizarotnike v armadi, od katerih pričakujejo, da bodo pregnali dinastijo. Že meieca oktobra je bila razširjena vest, da se je kralj Peter odpovedal prestolu. Rod Karagjorgjevičev. Ustanovitelj rodbine Karagjorgjevičev je bil črni 'Jurij, „osvoboditelj Srbije“;, ki je vladal od 1808 — 1813 kot dedni knez v Srbiji. jKo je bila srbska vojska pod vodsflvom črnega Jurija premagana od Turkov, je pobegnil Jurij na Avstrijsko. Nato so za,-vladali Obrenoviči. Leta 1842. so zopet nastopili Ka-ragjorgjeviči in sicer Aleksander, ki je vladal do 1. 1858. Tega leta je zopet moral zapustiti Srbijo in zopet so prišli na vrsto Obrenoviči. Aleksander je imel dva sina: Petra, sedanjega kralja, ki je bil rojen L 1844, in Arzena. Sinova kralja Petra sta. Jurij, rojen 1887 in Aleksander, rojen 1888. Arzen ima sina Pavla, ki je bil rojen 1802. Prerokovanje Belgra d, 25. marca... Danes dopoldne storjen sklep princa Jurija, da se odpove prestolonasledstvu, je med narodom vzbudil spomine. Ko je dne 27. junija 1003 kralj Peter imel slovesen vbod v Belgrad, je v belgrajskih krogih dobro poznana ciganka Kalina prerokovala, da bo dinastija, Karagjorgjevičev v šestem letu izginila iz političnega pozorišča. Takrat je bila ciganka aretovana in izgnana iz Srbije. Rusija priznala aneksijo. Pariz, 25. marca. Ruski minister Izvolski je .sklenil aneksijo Bosne in 'Hercegovine brezpogojno priznati v nadi, da bo baron Aehrenthal vsprejel načrt velevlasti za srbsko noto. Y©1 ©izdaj niški pro©@s. Po tridnevnem presledku se zopet nadaljujejo obravnave proti obtoženim Srbom. Na vrsto so prišli obtoženci Malobabič, Jovanovič in Srnic. Malobabič se je jako slabo zagovarjal. Predsednik pravi, da ima veliko prič na razpolago, da je obtoženec agitiral za kralja Petra, označil Hrvaško za srbsko zemljo, ki mora pripadati kraljevini itd. Predsednik še posebno povdarja besede obtoženca v obtožnici: Bojim se vse izdati, ker bi me potem razglasili za izdajalca, ker je narod silno nahujskan. — Obtoženeo pravi, da. je to izjavil pod pritiskom preiskovalnega sodnika in državnega pravnika. Državni pravnik ugovarja temu in izjavi, da 'Malobabič nesramno laže. Senat obsodi obtoženca zaradi njegovega obnašanja na 48urni zapor s trdim ležiščem in dvakratnim postom. Obtožena Jovanovič in Srnič vse tajita, zlasti to, da bi čula na shodu v Topuskem, kako je poslanec Pribičevič izjavil, da se morajo Srbom priznati vsa prava, ako ne, si jih bodo pa sami s silo izvojevali. Ko je predsednik očital Jovanoviču, da se preveč zanima za politiko, mu je priprosti kmetič odgovoril: „Jaz sem državljan in imam pravico, se zanimati za to, kako se država upravlja.* Raznoterosti. Našim pristašem. Kompromisna pogajanja so zaradi nenasitljivosti obeh liberalnih strank padla v vodo. Stem j e otvorjen hud volilni boj. Glede nastavljanja kandidatov naj blagovolijo naši pristaši javiti svoje želje Slov. kmečki zvezi v Mariboru. Prosimo jih tudi, da že sedaj mislijo na to, da se bodo v vsaki občini dobro pregledali volilni imeniki. Naših pristašev ne sme nihče biti izpuščen. Kdor od nasprotnikov ne spada vanj, ven žnjim! Koalicija liberalcev. Kakor slišimo, se bosta Plojeva in Narodna stranka pri deželnozborskih volitvah podpirali. Kjer postavi ena stranka svoje kandidate, jih druga ne bo. To našim pristašem v vedenje! Občni zbor telovadnega odseka S. K. S. Z. v Mariboru se je vršil včeraj, dne 25. sušca. Odbor se je sestavil sledeče: Leskovar, predsednik; Rakovič, podpredsedniki Šut, blagajnik, Jerič, tajnik in načelnik; Jamnik, odbornik. Ob enem se je vršila tudi revizija odseka po načelniku zveze telovadnih odsekov, bratu Jeločniku iz Ljubljane. „Svoji k SVOjim.“ „Marburger Zeitung“ nam očita to geslo, češ da ni krščansko. Mar li je to krščansko, če Marburgerca par vrstic prej našteva slovenske obrtnike in trgovce, ki inserirajo v „Straži“, ter namigava, naj jih Nemci bojkotirajo? In menda hoče Marburgerea vendar Se veljati za krščanski list, saj je celo klerikalna — kaj- pada protestantsko-klerikalna. Kar se pa tiče gesla kot takega, je povse upravičeno: saj so nam bratje po krvi in veri bližji nego tisti, s katerimi nas ne druži niti vez isto rodnosti niti vez iste vere. Tako je v družabnem in tudi v gospodarskem življenju Zato pa ne zahteva samo naša narodna dolžnost, temveč je tudi popolnoma naravno, da kupujemo pri narodnih trgovcih in naročujemo pri narodnih obrtnikih Take nespameti vendar ne more nam prisojati, da bi gospodarsko ojačevali tiste, ki imajo sicer za slovenski denar — odprt žep, toda za slovenske pravice zaprto uho in zaprto srce, in ne samo to, temveč še celo posmeh in preziranje in besno odklonitev. Ogromne odpovedi hranilnicam. Po nekaterih krajih avstrijsko-ogrske monarhije so jeli ljudje brez vsakega vzroka v ogromnem šterilu odpovedovati hranilne vloge hranilnicam. Temu vzrok je bojazen vlagateljev, da bi v slučaju pričetka vojnih dogodkov njih hranilne vloge ne bile varne v hranilnicah, da bi celo država v slučaju vojske v svrho nabave denarja segla po hranilnih vlogah. To gibanje so večinoma provzročili in pospeševali sleparji, da bi hranilne knjižnice nakupovali pod vložno vrednostjo ali sploh ribarili v kalnem. Da se zoperstavi temu, je gospod finančni minister dne 19. marca t. 1. v državnem zboru podal jasno in določno izjavo, da ni nikakega vzroka, da bi se vznemirjali vlagatelji in da so hranilne vloge tudi za slučaj vojske popolnoma varne. Vlagatelji denarja v hranilnicah se živo opomnijo, naj bodo mirni ia premišljeni, naj si ne dajo po- raztrošenih nesmiselnih vesteh omajati svojega zaupanja glede polne in brezpogojno trajne varnosti svojih hranilnih vlog in posebno, da pod nikakim pogojem ne prodajajo svojih vložnih knjižic zasebnikom in celo pod vrednostjo ne. Okrajnemu glavarstva je takoj ovaditi razširjalce šumnih vesti.; Zaupni shod posredovalne in starolibt ral n e stranke v Gornji Radgoni je izpadel precej klaverno. Udeležba js bila skrajno majhna. Dr. Jurtela se je hvalil s svojim tri-desetletnimjjdelovanjem in izjavil,'da z nekim strahom gleda v bodočnost, vendar pa da cn ne odstopi od svojega programa, dokler ga smrt ne spravi v grob. Ploj je poročal o vojski in o notranjem položaju. Izrazil je zopet željo, da bi se slovenske stranke zedinile, tega pa ni povedal, da on sam s svojo novo stranko dela razdor med štajerskimi Slovenci. Dr. Rosina je pa povedal skoro isto kot v Ptuju. Pri vseh točkah je bilo čuti mnogo medklicev. Posebno se je v tem odlikoval dr. Grossman iz Ljutomera. Vtisk tega zaupnega shoda je bil tak, da si gospodje takih shodov ne bodo več želeli. MarkM-popravkajc. Kalc jezik ta Markhl govori, se vidi iz zadnjega klob^sarjenja v državnem zboru. En stavek nima niS manj kO 20 vrst ali 125 besed! Štajersko. St. Ilj v Slov. gor. v nedelio dne 28. marca se vrši v čitalničnih prostorih podučen shod mladeniške zveze, h kateremu so tudi člani bralnega društva, mladeniči, možje in mladenke, prijazno vabljeni. Na dnevnem redu je predavanje o zgodovini Slovencev. Pridite! Kebalj na Pohorja. V nedeljo popoldne je, ljudje prihajajo k popoldanski službi božji; na prostora pred cerkvijo se začno zbirati nekateri fantje. Kar pridrvi na ta prostor tudi mlad mož in se vstopi oblastno kakor kak vsemogočen turški paša. Iz žepa izvleče neki papir in ga začne pregledovati. Že sem si mislil, ta je pa gotovo postavljen za občinskega biriča ter nam bo sedaj gotovo kaj novega povedal, mogoče novico, da že moramo na vojsko. Toda mot! sem se. Kdo ta papir malo površno pogleda, pokliče nekega fanta k sebi in mu začne nekaj na glas brati, pri čemur pa je vedno kihal vsled smeha in pov-darjal „to je prav“ in spet „to je žlahtno“. Sedaj sem še le spoznal, kaj da je imel v rokah. Gital je namreč vse kaj druzega nego resnični dopis iz našega kraja v listu „Sloga“, katerega je bil sam skrpucal in se tudi podpisal, češ naj spozna svet junaka, kateri se ničesar ne boji; to pa le samo takrat, kadar nikogar v bližini ni. Ker ga pa tukaj razven dveh mladeničev, eden komaj šole prost, drugi pa še šolar, nihče ni poslušal, domislil si je ta modrijan imenitno; šel je s svojim listom tje za cerkev, kjer je bilo več ljudi zbranih in tam čital ali dal čitati vsakemu ta dopis, češ naj izvejo ljudje mojo modrost iu učenost in ako enkrat to zvejo, potem me gotovo postavijo, če že ne za župana, pa vsaj za občinskega tajnika. Toda njegov up bo šel po vodi. Z listom, kateri nosi ime „Sloga“, bi moral tudi res delovati za složnost in mir med farani; s svojimi „resnicoljubnimi“ dopisi pa opravi ravno nasprotno, namreč da ruši slogo med ljudstvom ii bije resnici v obraz in tako kaže s tem svojo kulturo v pravi luči. Nesreča. Dne 23. t. m. je hotel 55 let stari St. Kerhlanko, posestnik v Pretreži št. 37, okoli svojega ogreda sohe postaviti, da bi napravil plot. Pri tem mu je eno deblo na desno nogo padlo in mu jo zlomilo. Ponesrečenega so hitro k zdravniku v Slovensko Bistrico odpeljali, a ta ga je vi mariborsko bob n išnico poslal. Dvoboj Celjanov. Župan dr. pl. Jabornegg in meščanski učitelj Aistrieh sta imela v torek ali sredo pred Jožefovim v Gradcu dvoboj. Za zdravnika sta si vzela seboj dr. Goliča in dr. Jesenka, ki sta nastavljena v celjski bolnišnici. Bolnike torej pustita brez zdravniške pomoči v Celju, da gresta v Gradec celit ran dveh pretepačev. Ali sta zato oid dežele plačana? Župan Jabornegg bo bojda radi tega pretepa zasledovan od državnega pravdništva, ker tudi on da zapreti v Celju fante, ki se pretepajo. Šolska oblast menda! učitelja Aistricha tudi ne bo pohvalila, da daje učencem tak vzgled pretepavanja. Kandidata Woschnagga prideta v Celje predstavljat Markhl in Einspinner dne 27. t. m. Ali si sam ne upa priti? Kandidati Aistrieh se je predstavil volilcem s sabljo v dvoboju proti Jaborneg/gu. Ce še bo imel z Ambrožičem dvoboj, pa bo menda resen kandidat. Dokler pa ta ne bo posekan, iz te moke ne bo kruha. Iz Luč. Nek liberalec v „Nar. Dnevniku“ maha po gospodu svetniku Grebencu, češ, *da predolgo ni odredil, dp bi se nek mrlič pokopal ali pa raztelesil. Ta dopis že zaradi poštnih razmer ni mogel biti pisan v Lučah, ker tako hitro ne pride od nas pismo v Celje, pa tudi nikdo ni imel povoda k temu. Saj vemo, kako dolgo se je čakalo na obdukcijo lansko leto v Solčavi, ko je bil Keppa pri komisiji, Ta dopis so poslali znani liberalni hujskači iz Gornjegagrada, pa so nevede po svojem lastnem pristašu mahnili, namreč po dr. Sernecu, ki je bil podpisan na uradnih listinah. Naj se dr. Sernec zahvali pri svojih prijateljčkih. Čudno pa je, da tisti „Nar. Dnevnik“, ki hoče vsekako predbacivati počasnost c. 'kr. okrajnega sodišča, ne najde besedice, da bi opozoril gotove može v lastnem taboru, da nikdor ne gre opuščati stanovskih dolžnosti in hoditi za drugimi rečmi. Naš okraj ima liberalnega poslanca Ježovnika, tržka občina je v rokaJi liberalnih kapacitet, a vsi skupaj so izposlovali za celo občino 60 kg otrobov podpore, dasi se je jih veliko oglasilo za nje. Dolgov ima občina toliko, da pobira letos 183% občinskih doklad. Pa o vsem tem se tem možakom ne zdi vredno posvetovati, kako bi zlajšali ta bremena, a če se pa kaplan smeji otročariji kakega, liberalnega stebra, pa kar sejo skličejo, češ, kaplan se je smejal naši modrosti, mi ne pustimo, da bi se kaplan smejal. Notabene je v odboru tudi jurist notar Drukar! Take duhovitosti ne spravi skupaj najbolj gorjanska občina! A naprednjaki smo pa vendar-le! Vsakemu, kdor je videl včeraj korakati številne čete naših vrlih štajerskih slovenskih mladeničev po Mariboru, je moralo poskakovati srce od veselja. Dokler bomo imeli tako izvrstno in krepko mladino, se ne ustrašimo nobenega boja. Se večje veselje je pa moralo obhajati tiste, ki so prisostvovali prvemu parlamentu štajerskih slovenskih mladeničev, kakor je ta shod nazval eden izmed govornikov. Udeležba je bila tolika, da je bila prostorna dvorana katoltške-ga delavskega društva natlačeno polna. Nad 200 mladeničev je prihitelo iz vseli krajev Spodnjega. Stajer-ja, rfa se navdušijo, pripravljajo in podučijo za na-daljne svoje 'delovanje. Shod je otvoj-il predsednik Zveze slovenskih mladeničev Franc Žebot. V krasnih besedah je pozdravil navzoče in se jim zahvalil za tako obilno vde-ležbo. Imenoma je pozdravil zastopnika Zveze telovadnih odsekov brata Jeločnika iz Ljubljane, državnega poslanca dr. Korošca, dva zastopnika akade-mičnega društva „Zarja“ iz Gradca itd. Oglasil se je k besedi državni poslanec dr. Korošec, ki je pozdravljal mladeniče v imenu S. K. Z. za Štajersko. Pred letom je bila ta organizacija še v rokah Slovenske krščansko-socialne zveze. Ko je pa bil ta otrok goden, je postal samostojen. Mi hočemo neodvisne, svobodo ljubeče in krepke ljudi. In take ljudi mora vzgojiti Z. S. M. Za tem je predsednik Žebot prečita! razne pozdrave in sicer so pismeno poslali pozdrave mladeniškemu sestanku: Bralno društvo v Brežicah, mladeniči iz Frankolovega, mladeniči iz S^. Duha na Ostrem vrhu, telovadni odsek v Trbovljah, mladeniči iz Sv. Eme, č. g. župnik Gomilšek, mladeniči iz Go-milskega ter mladeniči iz Mozirja. Nato da predsednik besedo .gospodu na.drevizor-Ju Pušenjaku, ki je izvajal sledeče misli: Naše vrste rastejo od dne do dne. Za dobo navduševanja mora priti doba resnega dela. Treba je tudi gospodarske organizacije. Pri nas je bilo žalibog razširjeno mnenje, da ni potreba gospodarskega, dela. Posebno potrebna je strokovna izobrazba. Mladeniška zveza ima v tem oziru 'dve nalogi. Obrne naj svojo pozornost, 'da bodo nje člani radi poslušali tudi gospodarske govore, brali gospodarske knjige in spise. Druga naloga je, da Mladeniška zveza deluje na to, da bo mladina posečala strokovna predavanja in podučne tečaje. Za strokovno izobrazbo skrbijo tudi kmetijske podružnice. Dolžnost mladeničev je, da ko postanejo samostojni gospodarji, pristopijo vsi, h kmetijskim podružnicam. Ne se bati, izdati kako kronico za lastno izobrazbo. Vsakdo mora. biti dober gospodar v tem smislu, da dobro in natanko gospodari z lastnim premoženjem. Pri tem je posebno priporočati varčnost. Važno je delo za utrditev kmečkega stanu. Se dandanes imamo veliko pijavk in oderuhov, Posebno ob hrvaški meji. Boj proti oderuštvu mora. mladina izvojevali, za to se je pa, treba preje podučiti, Huda rana, jo razkosevanje posestev. Tudi temu se je treba vpreti. Posebno pa se mora mladina zanimati za zadružništvo. Zadružništvo je ona moč,- ki' bo dala [vsem meč v roke, da se bodo uspešno branili proti kapitalistom. Zadružništvo ima v prvi vrsti namen, da se krepi samozavest. Zadružništvo doseže, da se zaupanje v medsebojno skupno delo pomnoži. Važno je delovanje zadružništva, da varuje kmeta pred Škodo, ko prodaja svoje pridelke ali nakupuje potrebščine. Potreben je posebno skupen nakup umetnih gnojil. Zadružništvo je važno tudi v tem oziru, da. postane kmečki stan neodvisen. Zadružništvo je velikega pomena, da nam preskrbi kapital, kadar rabimo. Važna panoga zadružništva so rajfajzjnovke. Rajfajznovke so podlaga vsemu zadružništvu. Rajfajznovke največ pripomorejo k varčnosti. Govornik je konečno še pozival mladeniče k varčevanju in povdarjal, da bodijo naši bodoči načrti v zadružništvu: pridobiti veliko zmožnih delavcev in za to organizacijo delovati. Za g. Pušenjakom je govoril g. načelnik „Zveze telovadnih odsekov“ g. Jeločnik iz Ljubljane, Rekel je: Ko je naša telovadna organizacija prvič javno nastopila, tedaj je rekel nekdo, da, si je ta dan postavila slovenska mladina mlaj, ki bo stal trdno in se videl po celi domovini,. Tudi vi si ustanovite tak mlaj. Nasprotniki delajo proti, iztrgati nam hočejo* mladino. Ne_ odlašajmo z ustanovitvijo telovadne organizacije, ki je najboljše sredstvo, 'da se zabrani sovražniku izvesti njegov načrt. Mlaj, katerega si ustanovite, pa naj bo postavljen na trden verski fundament, mora biti jasen in čist in nedostopen od strani nasprotnikov, Rekli so nekateri, ka.j ima vera opraviti s telovadba, ampak le sredstvo, da pridemo do svojih ciljev. Cist in jasen mora biti mlaj. Jasno in nevstrašeno mora nastopati vsakteri član naše organizacije. Čista mora biti naša organizacija in nedostopna našim nasprotnikom. Nasprotniki, ko so videli, da iz grda ničesar ne opravijo, so hinavsko sknšali odvrniti cele odseke od naših ciljev. Glav en naš namen je, da zbiramo mladine in vzgajamo naraščaj. Kjer je mladina, tam je bodočnost, kakoršna je mladina, taka je bodočnost. Kako si postavimo mlaj telovadne organizacije ? To je težko. Vendar šlo bo, ker mora iti. Zveza slovenskih mladeničev naj skrbi, da se še tekom tega leta skliče tehnični tečaj, ki bo podlaga telovadne organizacije. Tajnik Z. S. M. Jože Šut je izvajal sledeče: Ako Vas tukaj, dragi mladeniči, pogledam, res lahko rečem, da imamo danes prvi mladeniški parlament. Vse pokrajine so zastopane in ravno to dokazuje, da je vaše gibanje že našlo prostor tudi v zadnjem gorskem kotičku. Da se bo pa vaša organizacija še- bolje in vspešneje razvijala, treba ji je podrobnega dela Lanski veliki shodi so bili tako nekako priprava k velikemu delu, ki vas še čaka. Postavili smo lani našo stavbo mladeniške zveze pod streho, a letos jo bo treba dodelati. Ta naloga se naj naloži shodom, ki se bodo letos vršili po posamnih dekanijah in župnijah. Nato se je sklenilo, da se bode letos vršilo 13 večjih mladeniških shodov, katerih število pa se lahko še po potrebi zviša. Shodi se bodo vršili tam, kjer lani ni bilo v bližini takega shoda. Ze zdaj pa naj mladeniči pripravljajo tla za te shode. Predsednik je nato otvoril debato o govorih. K besedi se oglasi gospod dr. Korošec, ki priporoča, da naj se povsodi v društvih ustanove obrambni odseki. Treba je študirati naše obupno stanje ob meji, po mestih in trgih. Obrambni odseki naj bodo šola za narodnostni boj na Spodnjem Štajerskem, naj zanesejo zanimanje za ta boj med ljudstvo. To bomo dosegli s primernimi predavanji za širje ljudstvo. Treba je velikih prireditev. Tam naj učijo ljudstvo o namenu obrambnih odsekov in da dobijo podlago za izvršitev, naj se takrat nabirajo sredstva. Nadalje je gospod dr. Korošec zagotovil, da bo S. K. S. Z. Šla v vsakem, tudi gmotnem oziru, na roko, da se uresniči tehnični tečaj. Konečno je še mladeniče opozarjal na Zadružno šolo v Ljubljani in priporočal, da jo obiskujejo. Gospod Jeric je pozdravil navzoče v imenu mariborskega telovadnega odseka in podal načrte, kako izvesti telovadno organizacijo. Govoril je Še akademik Krambergar, 'ki je razpravljal slovensko vseučiliško vprašanje. K besedi so se nadalje oglašali še mladeniči iz raznih krajev, prinašaje pozdrave svojih tovarišev, in sicer: Krambergar—Sv. Lenart v Slov. goricah, Cvahte—Slov. Bistrica, Brglez—Makole, Ver—Krčevina, Jurečko—Laporje, Timer—Selnica, |tožmaqi— Videm, Skoliber—Sv. Urban, Novak—Ljutomer. Predsednik se je nato še enkrat zahvalil za velikansko udeležbo in za pozornost, s katero so mlađe-niči. sledili raznim podučnim govorom kljub temu, da je trajal shod skoro tri ure. S pozivom na mladeniče, naj si globoko v srce zapišejo nauke, katere so slišali in se vedno po njih ravnajo, je zaključil ta prelepi shod. ' Eden govornikov je izrekel lepe besede: Kjer je mladina, tam je bodočnost, kakršna je mladina, taka bo bodočnost. Impozantni včerajšnji shod nam je dokazal, da je mladina naša, in da je ta mladina dobra,- krepka,’ poštena in polna najbolj vzvišenih ciljev; Prepričani smemo tedaj biti, da je bodočnost naša in da bo ta bodočnost lepa. Koroško* Polovica, zmage. 5099 glasov je dobil Grafenauer, iMetnic samo 4919, torej skoraj ga 300 manj. ’Zmaga ni naša, ker je bilo skupno oddanih 12685 glasov in je od teh dobil soc. demokrat državni poslanec Lukas 2570 glasov; 91 jih je bilo razcepljenih. Grafenauer pride tedaj v ožjo volitvo z Metnicem, Zmagali torej resnično sicer nismo, zmagali smo pa moralično; Slovenec, toliko zaničevan Slovenec, je vzdignil svoj glas nasproti vsenemcem, naš kandidat Grafenauer, ta zaničevani „Orgelbauer“, kakor so ga konsekventno pred volitvami, vsi vsenemijki in vladni listi imenovali i— po volitvi ga že imenujejo milostljivo tudi 'državnega poslanca — je dobil 300 glasov v e č nego Milijonar Metnic. Mi ne damo več nemškim’ mogotcem, da bi plesa!) nam po nosovih in kockali za naše glave.: *r~ Kako bo z ožjimi volitvami, je še težko reči. Upamo, da polit, društvo v Celovcu ne bo izdalo parole, da se vzdržujemo volitev. Do sedaj, ko to pišemo, o tem; vsaj nismo še nič čuli. Pač pa so vrgli nemški kršč.-socialci v špitalskem okraju^sploŠne skupine, kjer je njih kandidat Hofer prišel s 4533 glasovi z Steinwenderjem v ožjo volitev, puško v koruzo. Vzdržijo se volitve, ker nočejo,, da bi se Steinwender moral zahvaljevati socijem za zmago, V padridskem okraju je tudi ožja volitev, do-bd je kršč. socialec TaČl '4546 glasov, nemško-nacio-nalec Großbauer 4768, sdc.-demokrat Riese 2956 glasov. Tu se krŠČ.-socialci' nočejo vzdrževati volitev, narobe tu v svojem starem domovju v labodski dolini hočejo koncentrirati jutri vse svoje delovanje, da. bodo zmagali tudi proti združenim nacionalcem in soc.-demokratom. Pač se vzdržujejo volitev v beljaškem okraju, kjer je njih kandidat Kaufmanu dobil 787, naš (Turk pa 1.238 glasov; v ožjo volitev prideta vsenemec Brug-ger katerega kršč.-socialci ne morejo in nočejo podpirati — in socialni demokrat Eich, s 3261, oziroma 3102 glasovi. Zmagal bi lahko ta socialdemokrat Eich z našimi glasovi, kakor se vidi, če bi se dal z socialde-mokra.tično stranko skleniti kompromis, da bi dobili mi njih glasove za Grafenauerja: v celovškem okraju, ali pa, da bi se vsaj vzdrževali volitve; kaj boš, ko je nam težko, sklepati s to stranko kompromis, ko jih nočejo in ne morejo sklepati, ali se pa sklenjenih ne drže, ker je njih glavno načelo, ne morda bojevati se za nižje stanove, ampak bojevati se proti klerikalizmu. Torej jim je liberalni milijonar (Metnic gotovo ljubši, nego krščansko-socialni kmet in obrtnik Grafenauer. Sicer so pa socialdemokrati v trbižkem okraju kmečke skupine postavili v prilog nemškim nacionalcem svojega lastnega kandidata; to pač kaže, da obstoji že morda kaka tajna zveza med terna strankama. Torej smo mi Slovenci s kompromisom nasproti socialistom že prepozni. Pričakovati je potemtakem, U.a bode Brugger prepustil beljaški mandat brez boja socialdemokratom, kakor svoje dni Kiršner državnozborski mandat, za to pa bodo v celovškem okraju socialisti r volili Metnica. Pa tudi v tem najslabšem slučaju ne bodimo še brez upa. V sredo so za Metnica, in Lukasa spravili vsak glas na. volišče, ki so ga imeli, mi Slovenci smo pa pil slabemu vremenu spravili komaj polovico svojih volilcev glasovat. Do sobote se pa, kakor upamo, vreme na Koroškem zboljša in prišli bodejo tudi naši ljudje iz goratih krajev lažje volit. Ce agitiramo z najhujšim naporom, spravimo pač lahko Še par tisoč glasov na volišče, kakor se nam zdi, lin zmaga mora biti naša. Na vsak način mora jutri vse, kar ima pravico voliti za. Grafenauerja, na volišče, in štajerskih za-vednejših Slovencev ob meji častna, naloga je, da gre-rfo v bližnje koroške kraje jutri (v soboto dne 27. t. m.) agitirat v plibrškem sodnijskem okraju za Grafenauerja, v Šentpavelskem pa za Tat seti in a. Pa bodi izid jutri kakoršen hoče, moralno zmagali smo vendar že, in nemško-nacionalei so doživeli na Spodnjem slovenskem Koroškem drugi poraz, ki ga no bodo tako lahko preboleli. Hujši poraz pa jim na vsak način obeta v pondeljek dne 29. t. m. volitev v kmečki skupini. Na Koroškem sploh, na. Slovenskem pa posebej jim je že odzvonilo. St. ¥id v Podjunski dolini. Pri Piroveu na Lancovi se je vršilo dne 14. sušca vkljub slabemu vremenu in potu dobro obiskovano politično zborovanje. V jasnih besedah je gosp. poslanec Grafenauer poročal o deželnem in državnem zboru. Spoznali smo, da j8 g. Grafenauer stori! zmiraj svojo dolžnost, vestno in natančno, kot malokateri, in da je bil zmiraj na mestu, kadar se je šlo za korbti in pravice kmeta in dalavca. Zato ga bodemo tudi volili. Ravno tako se nam je prikupil kandidat za kmečko skupino, grebinjski župan Ellersdorfer, ki se nam je predstavil. Marsikateri je tega velenmnega moža videl še le prvokrat, a že se mu je prikupil s svojim govorom in nastopom. Gotovo se bo Ellersdorfer kot kmet, ki dobro pozna naše rane in potrebe iz lastnega življenja, potegoval za pravice slovenskega kmeta v deželnem zboru. Mož ima pa veliko izkušnje in razumnosti ter vroče srce in blago voljo pomagati kmetu. Volili ga bomo dne 29. marca. Navzoče volilce sta navduševala še šentvidski in škocijan'iki g. župnik. Za spodnji del škoeijanske občine se je že prej vršil volilni shod. Tadi tam bodo, upajmo, z veliko večino volili Grafenauerja in Ellersdorferja, četudi liberalci in socialisti na vse moči ruj^jo zoper nju. K sklepu je kvintet škoeijanskega moškega zbora res lepo prepeval mile slovenske pesmi. Lepo ubfäno petje blaži srce starim in mladim. Kotlje. Gg govornika urednik Smodej in deželni odbornik kranjski, g. prof. Evgen Jarc, Sta na3 prepričala na voblnem shodu pri gosp. Lužniku v Kotljah, da je sveta dolžnost vsakega slovenskega in krščanskega volilca, da se udeleži 24. in 29. marca volitev in odda glas za slovenske kandidate. S posebnim zanimanjem smo sledili izvajanjem g dež. odbornika prof. Jarca, ki nam je dal pogum, kažoč, da si je kmetska stranka na Kranjskem tudi le po težkem in dolgem boju priborila večino v deželnem zboru, in da je le po hudih bojih pometla z nem-škutarijo in nemškim gospodstvom v deželi. G. Smodej je dodobra osvetlil politiko nemškonacionalne gospode za kmeta in delavca. Nekega nemškega gospoda, kije med govoroma vedno zmajeval z glavo, sta dodobra ugnala v kozji rog, tako da se, pozvan od g. Smodeja, da naj pove, kaj ni prav, sploh ni upal ničesar ziniti in se je izjavil, da nima prav ničesar povedati, nakar se mu je reklo, da bi ostal mireu. To je napravilo volilcem prav imenitno zabavo. samihel pri Pliberku. Na dobro obiskanem shodu pri Šercarju smo se soglasno in z navdušenjem izrekli vsi volilci za našega kandidata G r a(f e n a u e r j a. Ponosni smo, da moremo oddati glasovnico za moža, o katerem se je deželni predsednik izjavil, da ima, čeravno je bil edini slovenski deželni poslanec, v deželnem zboru vodilno ulogo. Izvrstno je govoril g. deželni odbornik iz Ljubljane, dež. prof. Evgen Jaro in nas izpodbudil h krepkemu delu, ki nas naj vodi do zmag, kakor na Kranjskem. Urednik Smodej je razkrinkal nemške nacionaice in pokazal v pravi luči »kmečkega in delavskega“ poslanca Metnica. Čebelarski shod se je vršil 25. t. m. v Št. Janžu v Rožu pri Tišlarju. Predaval je zastopnik osrednjega čebelarskega društva g. Likozar iz Ljubljane. Libeliče. Dva dobro obiskana volilna shoda sta priredila 19. t. m. v Libeličah in Podklancem g. dr. Brejo in g. Podgorc. Soglasno in z navdušenjem so se izrekli volilci za kandidaturo g. Grafenauerja. Volilcem je treba le pouka; kdor je poučen, ne bo dal Metnicu svojega glasu. Kranjsko. Shod S. L. S. v Ribnici. V nedeljo popoldne je imela S. L. S. shod v Ribnici, na katerem je deželni poslanec in odbornik dr. Pegan poročal o delovanja deželnega zbora. Velika dvorana hranilnice in posojilnice je bilo natlačeno polna. Ljudstvo je navdušeno pozdravljalo govornika. Občinske volitve v Spodnji Šiški. Pri volitvah v občinski odbor so zmagali v tretjem razredu socialni demo-kratje. Liberalna stranka je propadla v vseh razredih. V prvem in drugem razredu so zmagali opozicionalci. Podporo je dovolilo c. kr. poljedelsko ministrstvo „Mlekarski zvezi“ v znesku 8000 kron, da uredi vzorno sirarno v Stari Fužini v Bohinju. Za pletarstvo je dal deželni odbor županstvu v Šmartnem pod Šmarno goro 200 kron podpore za ponk v vzornem pletarstvu. Izvoz prašiče? iz krškega okraja na Hrvaško je zopet dovoljen, ker so kužne bolezni prenehale. Plaz zasul delavca. Na Dovjem so odkidavali delavci sneg, kar se nad njimi utrga plaz, ki je pokopal pod seboj drvarja Martina. Drugi so hitro pritekli na pomoč, toda izkopali so ga že mrtvega. Primorsko. Morilec Födran pl. Födransperg pride SO. t. mes. pred tržaške porotnike. Predsedoval bo deželnosodni svetnik Clarici, obtožbo bo zastopal državni pravdnik dr. pl. Zen-covih, brambo pa je prevzel znameniti kriminalist odvetnik Petronio. Födran ostaja pri svoji trditvi, da je dotično pevko umoril nekdo tretji. Sprevodnik ponesrečil 34-Ietni sprevodnik državne železnice Josip Kokalj j8 sinoči ria vlaka Pulj-Trst, padel s stopnice vagona, ko je preščipaval vozne listke. Kokalj je padel z voza, na srečo se je pa le poškodoval na rokah in na obrazu. Prvo pomoč so mu nudili na zdravniški postaji. Grad Miramar pri Trstu bo odprt za obiskovalce od 1. malega travna pa do 1. listopada in sicer od 10. do 12. predpoldne in od 3. do 5. ure popoldne. Društvo za varstvo zanemarjenih otrok za sodni okraj Tolmin bo imel občni zbor dne 28. sušea na sodniji v Tolminu. Naj novejše vesti Yojna nevarnost se ni zmanjšala. Dunaj, 2G. marca (Telefonično poročilo.) Uradno se potrjuje, da se je princ Jurij resnično o-povMal vsem pravicam do srbskega prestola. Vesti, da je kralj Peter odstopil niso resnične, ampak dan.s popoldne še-lese snide ministrski svet, da se posvetuje o koraku princa Jurija in stavi kralju primerne predloge. Iz druge strani smatrajo celo afero Jurijevo kot nekak manever, da se preslepi Avstrijo. Nevarnost, da izbruhne vojska, se ni za pičico zmanjšala. Gotovo je, da izbruhne ali vojska med Avstrijo in Srbijo; ali pa nastane revolucija v Srbiji. Prestolonaslednik ni pobegnil. B e 1 Jg r a d, 26. marca. V inozemstvu razširjene vesti, da je prestolonaslednik pobegnil, niso resnične. Odpoved Jurija se ne sprejme. Dunaj, 26. marca. (Telefonično poročilo.) Iz Belgrada je došla sledeča brzojavka: V mestu je mir. Splošno vlada prepričanje, da kralj ne bo sprejel odpovedi princa 'Jurija, ker bi v nasprotnem slučaju izbruhnil vojaški punt. Smrt Kolakoviča. Belgrad, 26. marca. Danes bo objavljena pismena izjava ranjkega Kolakoviča kakor tudi izjava, zdravnikov, ki so iz obdukcije dognali, da prestolonaslednik Jurij nikakor ni kriv smrti Kolakoviča. Vplačani deleži zadružnikov: 18530 K Dosedajni promet čez 4 milijone reg istro v a na zadruga z neomejeno zavezo. v lastni hiši (Hotel pri belen volu) v CELJU, S ,iški cesti Poštno hranilnični račun št. 92.465. — Telefon št 8. Hranilna vloge se obrestujejo pi 47,% brez odbitka rentnega davka. Domači hranilniki se dajejo na dom brezplačno. Hranilne knjižice drugih zavodov se sprejemajo kot vloge, ne da bi se obrestovanje prekinilo. = Oskriinje svojim članom laterI Brezplačno reše-anje Posojila na semijiać * p - ? „ do 57,% brez in z amortizacijo. Posoli'a na sastav» vrsti stidi listin. Osebni k e lit na m • in v trkačem računu pod najugodnejšimi pot« v. Koavertacija vkajižiaih d» go v i. najmanjšimi stroški Spodnještajerska ljedska posejilnic rft«* I *f CAgf.fi. i fš P-a-|f - O /£¥!-I\\ Grajski frg šf. 3 v hiši gostilne pri črnem ©? U. Denarni promet tokom or»<‘inmei*edii6gö postliM buJo <'<** .» tiiliij Hranilne vtoje se sprejemajo od vsakega ?n se obrestujejo: navadne* po 4%, proti 3 mesečni odpovedi po 41/,-Obresti se pripisujejo h kapitalu 1. januarja in !. jabja vsakega teta. Hranilne knjižice se sprejemajo kot gotov denar, ne da bi se njih obrestovanje kaj prekinilo. Za nalaganje po pošti so poštno hranilne položnice na razpolago (šek konto 97.078). Rentni davek plača posojilnica sam» P O & Ö11' i 0 ■ • * * 4 te i <*• J«; ie čl ati on, D Sicer: 11;, SfM-Sfi pjlrt- popi! id varnosti pt » 4-7,se »k njiv*« : po 5° tis vknjižb« n poroštvo , > , m n» o»< ihm kredi? po 6».c 'Nadah» zastavo VT<- dn*.strdi i apirtev D< r« > - j - 4>>,jr4 denarnih Z» vodih p» e v n-me pesos j n < »<• • h prot? pOr vrnitvi >;r? t V'h Strošk • * ‘ ;• r '? 'Ir: |,s r,rt Sf* S ji, 7 k i- ? Prošnt*. .'«s ii?,- si < it?» r a- »j Očrt »Sr,'ik,- - S'. , MKilf U t« w ti k j e s so vsak« u eoTf« j 1,0 - ■< J in vsako -tobba': o.t » 4» ;» j t. ,<, -.praznike v ,• {. p**n juj* »»'• m *•? in prošno1 sprejemajo »-at .?»■.**.•>., » v dopoldne in ori » ■ i < - n®. P«* ejtlstos im« Ondi m« d«*»»»#« .»niralntli 91. a@L II, Slovenci! Vaš ; narodna dolžnost je ds kuj, nji te vse manufakturno blag i v trgovini, kjer je dobro in najceneje in taks j s trgovska hua na drobno in debel- R. Stermecki, Celje 3C“ Vzorci proti vrnitvi zastonj, blago proti povzetju in čez K 20-— franko po avstro-ogrskih deželah. i X X X X X % X % X % x % x % X & x % X % H 3 E 'JMF X® nakup pripprudainci tvrdka ÜI. E. Sepee, Maribor .Cvrnjsiii trg- štev. katera prodaja po naj nižji ceni vsakovrstno modno blago za zenske obleke, svilnate in druge robce, \se vrste najboljše perilno blago, vsakovrstno sukno (štofe) za moške obleke, površnike, fino sukno za talarje in salonske obleke, srajce, ovratnike, kravate, naramnice, nogavice, dežnike, obrisane, mizne prie, odeje, preproge, zastore, razni cvilili, perje za blazine itd. 7 XXXXXXXXXXXXXXXX od motorja oddaje 100 kg. po 25 K. Tiskarna sv. Cirila v Mariboru. MXKKXK Hotel MKMKM* belem volu v Celju sredi mesta, blizu vseh uradov; za tujce 30 sob z vso ugodnostjo prf nizkih cen-.h. tudi mesečna stanovanja s hrano za letovišč »rje; izborna k uh nja, v : dno -veže pivo različna vina; po letu s- nčnat vrt; vozovi v hiši vsak čas na razpolago : : : ! se priporoča za obilni obisk, t Brzojavi: „Kamnoseška industrijska zadruga Celje“. Prva južnoštajerska kamnoseška industrijska družba Brzojavi: „Kamnoseška industrijska zadruga Celje“. narodno kamno- seško podjetje v CELJU. Stavbena in umetna kamnoseška obrt s strojnim obratom. ::: Izvrševanje vseh stavbenih del: kakor stopnic, fasad, podbojev, pomolov, nastavkov itd. iz različ-:: : nib kamenov .n cementa. :: : Specialna delavnica in podobarski atelje za umetna cerkvena dela kakor: altarjev, obhajilnih miz. prižnic, krepilnih in krstnih ::: kamnov itd. ::: Brušenje, puliranje in struganje ::: kamena s st'Oji. ::: Mnogoštevilna zaloga nagrobnih Spomenikov iz različnih marmoraih vrsi granitov in sij eni to v po razno vrstnih narisih in nizk h cenah. Naprava Zidanih ali betoniranih :: rodbinskih grobišč (rakev).::: Tlakovanje cerkva, dvoran »n hodnikov s šamotnirn ali cementnim ::: tlakom ::: Izdelovanje pohštvenih plošč iz različnih najbolj idočih marmornih ::: vrst v vseh oblikah. ::: Popravljanje spoioeaikov, niela-::: vanje napisov v iste ::: Velikonočne razglednice dobijo 1 sv ovci in drugi po ugodnih cenah v Trgovini tiskarne sv. Cirila v Mariboru.