Priznanje graditeljem
mostu na Muri
Izrekel ga je predsednik Socialistične federativne republike Jugoslavije
Dne 12. oktobra sta predsednik Jugoslavije Josip Broz Tito in predsednik Avstrije g. Franz Jonas slovesno odprla novi betonski most čez Muro. Most, ki bo povezoval dve sosedni državi, je gradila naša poslovna enota iz Maribora skupno z avstrijskim podjetjem »Mayreder«. Predsednik Tito je v zdravici na svečanem kosilu izrekel graditeljem posebno zahvalo in priznanje. Ponosni črno na to visoko priznanje.
Prebivalci obmejnih krajev in številni gostje so predsedniku Titu v Gornji Radgoni priredili prisrčen sPrejem. Med gosti sta bila tudi naš glavni direktor ing. Hugo Keržan, sef PE Maribor ing. Borut Maister Id drugi predstavniki podjetja.
Po uvodnih pozdravnih govorih predsednika občinske skupščine Cor-nja Radgona Branka Zadravca in predsednika Tita, je odšel Tito s svojim spremstvom do sredine mosta, kjer sta se srečala in prisrčno pozdravila oba predsednika. Na mostu
»Gradis« bo spoštoval samoupravne dogovore
Sindikalni odbor podjetja je na Zadnji seji dne 23. X. 1969 ponovno obravnaval predloge samoupravnih dogovorov. Iz obširne razprave, v kateri so sodelovale vse sindikalne in osnovne organizacije Zveze' komunistov in delavskih svetov je razvidno, da vsi pozdravljajo in podpirajo zamisel o samoupravnih dogovorih vseh gradbenih podjetij Slovenije. Povsod pa se kot rdeča nit vleče želja, da bi se vsa gradbena Podjetja tega dogovora dosledno držala. Sankcije za podjetja, ki dogovorov ne bi spoštovala, naj bi bile zelo ostre.
Čeprav so v razpravi sodelovali ysi navzoči, navajamo le nekatere Predloge posameznikov.
Pernat, gradbeno vodstvo Maribor: !— Mislim, da mora biti glavna naloga sindikalnega odbora podjetja, da ob pomoči sindikalnih podružnic Poslovnih enot skrbi za spoštovanje samoupravnih dogovorov, predvsem Pa da sodeluje pri izdelavi kalkulacij, na podlagi katerih bo določen življenjski minimum gradbenih delavcev, in pri dogovarjanju o osebjih dohodkih. Hkrati pa mora skrbeti, Za življenjski standard in življe-Djske razmere na naših gradbiščih.
Naša podružnica se v celoti strinja s predlaganimi samo "ravnimi dogovori.
Vlado Sanca, gradbeno vodstvo Jesenice: — Tudi mi smo za samoupravne dogovore, toda spoštovati jih morajo vsi. Ne smemo pa prehitevati, saj se je že dostikrat zgodilo, da smo se mi držali dogovorov, druga podjetja so jih pa kršila'. Leta 1970 bo prav gotovo težko, ker smo večina del prevzeli pod starimi pogoji. Osnova vseh dogovorov pa sta doslednost in sankcije za tiste, ki se dogovorov ne bi držali.
Martin Zajšek, gradbeno vodstvo Maribor: — Z dogovor; se v celoti strinjam, poudarjam pa, da moramo biti pri terenskih dodatkih zelo previdni. Gotovo pa je pravilno, da se . osnove plač korigrajo v skladu z vsakoletnim naraščanjem cen.
V nadaljevanju razprave so še sodelovali ing. Lapajne, Slane Uhan, Rajko Zupančič in drugi.
Ob zaključku razprave je sindikalni odbor sklenil, da se samoupravni dogovori skupno s predlogi sindikalnih podružnic in sindikalnega odbora podjetja predlagajo centralnemu delavskemu svetu v potrditev.
sta o pomenu skupnega. jugoslovan-sko-avstrijskega objekta govorila avstrijski zunanji minister za gradnjo dr. Vinzenz Kotzina in član ZIS Marko Orlandič.
Po svečani otvoritvi mostu sta predsednika Tito in Jonas odšla na avstrijsko stran.
Ob obmejnem bloku je godba zaigrala jugoslovansko in avstrijsko himno, zatem pa sta obšla častni bataljon avstrijske vojske. Nato so vsi odšli v Bad Gleichenberg, kjer je predsednik Jonas priredil svečano kosilo. Isto slovesnost so okrog 17. ure ponovili v Radencih, le da je bil tokrat gostitelj predsednik Tito.
Na svečanem kosilu sta govorila oba predsednika. Predsednik Franz Jonas je v svojem govoru med drugim dejal, da pomeni novi most novo zvezo čez mejo naših prijateljskih držav ter je jasen dokaz, da imamo kljub različnim sistemom veliko skupno potrebo — ohranitev miru.
Predsednik Tito pa je omenil, da je ta most simbol prijateljstva in skupnih teženj naših narodov za krepitev drugih odnosov med Jugoslavijo in Avstrijo. V svojem govoru je izrekel tudi posebno zahvalo in priznanje graditeljem mostu.
In kako smo gradili most prijateljstva?
Prve lopate pri gradnji mejnega mostu čez Muro smo zasadili 6. novembra 1967. Dela pri gradnji sta z naše strani vodila Robert Kanzijan, višji gradbeni tehnik, in Ivan Ferlinc, gradbeni delovodja, z avstrijske strani pa dipl. ing. Erich Wutte.
Po ureditvi gradbišča in čiščenju celotnega gradbenega zemljišča smo na naši strani pričeli z zabijanjem pilotov po sistemu benoto. O tem smo že pisali v lanski številki »Gradisovega vestnika«. Piloti so zabiti v tla do 8 metrov globoko. Vsi piloti stojijo v trdem sloju.
Že januarja smo pričeli z izkopom za izdelovanje pilotnih blazin ter temeljev za pokončno zidovje za oba gradbena elementa na naši strani. Pilotne blazine smo napravili s pomočjo zagatnic, ki smo jih po vgraditvi betona spet izvlekli.
Mostna nosilna konstrukcija je grajena kot prosta konzolna gradnja po sistemu Dyckerhoff-Widmann.
Delo na termoelektrarni v Šoštanju izredno hitro napreduje. Pogled ua sodobno urejeno gradbišče
Najprej so se lotili 9 metrov dolgega mostnega dela nad glavo stebra. Na tem prvem mostnem odseku so montirali prve vozičke za prosto konzolno gradnjo, na rečni in obrežni strani pa za konzolno gradnjo v 3 metre dolgih odsekih. Tako je bila obtežba vedno v dopustnih mejah. Vsa dela pri prosti konzolni gradnji so bila končana do 22. avgusta 1968.
Sodobna železobetonska konstrukcija mostu je dolga 111 metrov in široka 13 metrov. Od avstrijskega do jugoslovanskega carinskega bloka je cestišče dolgo 200 metrov. V most je bilo vgrajenih okoli 3500 m:t betona, prek 150 ton armaturnega jekla. Za betonske mešanice pa so uporabili 4200 m3 materiala, kot pripomoček za plastificiranje so dodajali beton-
ski mešanici plastifikator woerman ws.
Pri gradnji mostu čez Muro je bilo porabljenih okrog 62.500 delovnih ur. Denar za gradnjo mostu, okrog 5 milijonov novih dinarjev, sta prispevali Avstrija in Jugoslavija, vsaka polovico.
Gradnja mostu je v splošno zadovoljstvo investitorja in vseh članov ponudbene skupnosti potekala brezhibno. Dokazali smo visoko tehnično znanje in izkušenost pri gradnji tovrstnih objektov. Dokazali smo tudi, da je možno sodelovanje med avstrijskimi in jugoslovanskimi gradbenimi podjetji.
Vodstvu in vsem delavcem, ki so sodelovali pri gradnji mostu v Gornji Radgoni, naše iskrene čestitke.
L. C.
Po osmi seji CK ZKS
Osma seja centralnega komiteja ZK Slovenije je trajala v presledkih. Najprej se je centralni komite sestal v četrtek 9. X., nadaljeval sejo v ponedeljek 13. oktobra, sklepe pa je sprejel naslednji ponedeljek 20. oktobra. Pred tem pa je bila po znani cestni aferi dvodnevna razširjena seja sekretariata CK in prav glede tega je padla na seji CK marsikatera pripomba, zakaj namreč niso takoj sklicali centralnega komiteja, saj je to forum, ki bi bil pravzaprav edini pristojen za razpravo o tako pomembnih zadevah, kakršne so bile na dnevnem redu razširjene seje sekretariata.
Po svoje pa je časovni razmak tudi prispeval k temu, da so se nekatera stališča razbristrila in da je o vseh odprtih problemih lahko razpravljal tudi širši partijski aktiv ter je tako imel večji del članstva možnost vsaj posredno vplivati tudi na potek seje centralnega komiteja. Sekretarji medobčinskih svetov ZKS so namreč lahko na seji poročali o razpoloženju članstva in o tem, kaj članstvo misli o odprtih problemih ter o idejnopolitičnem položaju v Sloveniji. Po sklepih centralnega komiteja pa bodo po tej seji sestanki vseh organizacij, na katerih bodo podrobno obravnavali vso to problematiko, ki jo je bila odprla cesta, kar bo v bistvu priprava na sejo prve
konference zveze komunistov Slovenije, sklicane za december.
Kateri pa so tisti problemi, ki jih je bila odprla tako imenovana cestna akcija? Za tistega, ki ni podrobneje spremljal dogodkov letošnjega slovenskega «vročega poletja«, naj zapišemo, da se je stvar začela s sklepom zveznega izvršnega sveta, po katerem gradnja slovenske hitre ceste ne bi prišla v to tranšo posojila mednarodne banke, ampak šele v naslednjo. Eno posojilo — za gradnjo ceste od Vrhnike do Postojne — je bilo s strani mednarodne banke že odobreno in za ta odsek ceste ni bilo nobenega vprašanja. Slo je za podaljšek od Postojne do Razdrtega in za štajerski krak od Hoč do Levca.
Po tem sklepu ZIS so se sestale vse skupščine občin, ki jih gradnja te hitre ceste prizadeva, ter zahtevale, naj ZIS svojo odločitev znova preuči. Takšno stališče je zavzel tudi republiški izvršni svet, ki ga je bil podprl sekretariat centralnega komiteja in tudi predsedstvo republiške konference SZDL Slovenije. Izvršni biro CK ZKJ je to »slovensko akcijo« ocenil kot nedopusten pritisk, ki ni v skladu z našim samoupravnim sistemom, potem je bila dvodnevna seja sekretariata CK ZKS, ponovna seja izvršnega biroja, na kateri je Nadaljevanje na 7. strani
Pomoč za Banjaluko
Delavski svet podjetja je za pomoč ponesrečenim v Banjaluki odobril 10 milijonov starih dinarjev ter do 4000 m'2 zasilnih stanovanjskih prostorov sestavljenih iz lesonitnih elementov našega obrata v Škofji Loki.
cdktuaino
Delež našega podjetja v slovenskem gradbeništvu se dviguje
Ali bomo priltodnje let prešli na 42-urni delovni teden
Ce se ozremo naokrog, vidimo, da ima že precej podjetij uveden 42-urni delovni teden. Omejen delovni čas na dvainštirideset ur tedensko je ustavno določilo in ga predpisuje tudi temeljni za*kon o delovnih razmerjih, ki je izšel aprila 1965. leta.
Da prehod na krajši delovni teden ne bi povzročil gospodarske škode, so s posebnim temeljnim zakonom, ki je izšel prav tako aprila 1965. leta, predpisali postopen prehod za tiste delovne organizacije, ki zaradi ekonomskih razlogov ne bi mogle skrajšati delovnega časa naenkrat. Postavili so rok petih let, ko morajo vse delovne organizacije vpeljati 42-urni delovni teden. Ta rok poteče aprila 1970. leta. Omenjeni zakon brezpogojno zahteva, da sme določena organizacija skrajšati delovni teden le, če tudi v krajšem delovnem času zagotovi enake realne osebne dohodke, enak obseg proizvodnje oziroma storitev in najmanj enak neto produkt. To je možno doseči s povečanjem produktivnosti, z ustreznim povečanjem osebnih dohodkov in z nezmanjšano rentabilnostjo poslovanja. Dalje je v omenjenem zakonu zapisano, da lahko občinska skupščina uvede v podjetju prisilno upravo, če bi le-to ne moglo v predpisanem roku in ob predpisanih pogojih uvesti 42-urni delovni teden.
Pri nas smo že 1965. leta izdelali program postopnega skrajševanja delovnega tedna in predvideli tudi ukrepe ter zadostili pogojem za skrajševanje delovnega časa. Marca 1966. leta smo prešli v prvi etapi na 45-urni delovni teden, nato pa smo skrajšali v začetku 1968. leta delovni teden še za pol ure. Končna etapa, ki je bila predvidena tudi v programu, je prehod na 42-urni delovni teden, in to najkasneje v začetku 1970. leta.
Analize prehodnega obdobja so pokazale, da so se napovedi programa uresničile in da so se člani kolektiva v glavnem tudi držali obljub, da bodo obdržali vsaj enake poslovne rezultate kot prej.
Iz primerjalnih analiz za tričetrtletno obdobje lani z letošnjim enakim obdobjem lahko razberemo, da je narasla produktivnost za 16 o/o, če jo merimo z vrednostjo čiste proizvodnje na eno opravljeno delovno uro. Če pa upoštevamo stalne cene, je produktivnost narasla za 4 %>. Realni osebni dohodki na uro opravljenega dela so za 7 % večji, ker so upoštevani tudi indeksi rasti življenjskih stroškov. Tudi čisti dohodek, preračunan na eno uro dela, se je povečal za 6 %>.
Vse to kaže, da je preizkušnja uspela in so bili doseženi boljši rezultati ter so s tem izpolnjeni pogoji za prehod na končno skrajšanje delovnega časa — na 42 ur na teden. To pomeni le majhen korak, ki predstavlja vsega približno 6 % manj delovnih ur obveznega dela in mora biti prav toliko opravljene proizvodnje oziroma storitev, kot pri 44 in pol urah na teden.
Težijo nas še vedno izostanki z dela, ki se prepočasi zmanjšujejo. Gre za bolezenske izostanke, neplačane izredne dopuste, zlasti pa za neupravičene izostanke, čeprav so se ti v primerjavi z lanskim letom zmanjšali za 11%, kar pomeni približno 14 tisoč delovnih ur več v proizvodnji. Tudi brezplačne dopuste moramo zmanjšati oziroma, z drugimi besedami, najti zaposlitev za vse delavce tudi pozimi.
Sedaj bi bilo nujno in tudi najbolj pravilno razporediti delovni čas v tednu in v enem letu. Analitska služba je pripravila predlog, kakšna naj bi bila ta razporeditev. Omejila se je le na dve varianti, čeprav je možnosti razporeditve veliko.
Po prvi varianti se predvideva enakomerna razporeditev skozi vse leto tako, da bi bile vse sobote proste, v petih dnevih pa bi delali dva dni po 9 ur. druge pa po 8 ur na dan.
Po drugi varianti, ki pa ne bi mogla veljati za obrate, projektivni biro in za centralo, temveč le za gradbene enote, pa bi po predlogu analitske službe delovni čas različno tedensko razporedili glede na sezonsko gibanje proizvodnje. Obvezni delovni čas bi bil po tej varianti npr. v avgustu, septembru in oktobru po 54 ur tedensko, v decembru, januarju in februarju pa po 35 ur tedensko. V drugih mesecih leta se predvideva pa po 40 do 45 ur za polno delovno obveznost.
Utemeljitev taksne razporeditve je, da se zmanjšajo t. im. nadure v letnih mesecih in bi bilo tako najmanj 60.000 nadur manj. povečal pa bi se čisti dohodek za blizu milijon (novih) dinarjev, skladi pa skoraj za desetino.
S takšno razporeditvijo delovnega časa bodo seveda tudi prejemki v posameznih mesecih zelo različni, saj bo npr. v septembru za polni delovni čas potrebno opraviti 235 ur. v oktobru 225 ur, v januarju pa bo za polno delovno obveznost dovolj le 154 ur (v februarju celo samo 140 ur). Če bo sleherni, ki bo tako delal, prihranil denar iz mesecev, ko bo imel več ur, za zimske mesece, bo j vsekakor »vzdržal«, ko bo dobil npr. v februarju zaslužek samo za 140 ur. Gotovo je potrebno premisliti in ukreniti kaj, da bo to tudi uresničeno, ker stroški za življenje skoraj niso različni iz meseca v mesec. Delavec, ki bo zaslužil npr. v poletnih mesecih 800 din, bo pri 140 urah zaslužil le nekaj več kot 400 din.
V predlogu to vprašanje ni razčiščeno kljub temu, da je ekonomski učinek pri takšni razporeditvi sorazmerno velik.
Z. R.
čisti dohodek raste precej počasneje kot pa vrednost proizvodnje
Septembra smo v celotni zgodovini našega podjetja dosegli več rekordov: najvišjo mesečno vrednost čiste proizvodnje — 27,86. mio din, ter najvišji čisti dohodek na uro — 8,75 din. Kljub temu pa so naši rezultati boljši pri večanju obsega del kot pri večanju uspeha — zakaj?
dek in ostanek sta nadpoprečna, žal pa je osebni dohodek pod poprečjem. Obrati so obdržali dinamik® počasne vendar vztrajne rasti vrednosti proizvodnje in poslovanj® uspeha razen SPO Ljubljana, kjer bo brez dvoma treba s 1. 1. 1970 prilagoditi najemnine novim pogojeni'
Za poslovne rezultate ob tričetrt-letju je značilna ugotovitev, da so naši rezultati boljši pri večanju obsega del, kot pri večanju uspeha. Tako je vrednost proizvodnje v primerjavi z lanskim tričetrtletjem narasla za 19,3%, vrednost čiste proizvodnje za 22,6%, pa je čisti dohodek narasel le za 12,1 % in izplačani osebni dohodek za 15,4 %. S povečanjem obsega poslovanja se je sicer izboljšala akumulativnost poslovanja, vendar čisti dohodek le ni rasel tako hitro kot vrednost čiste proizvodnje.
Čisti dohodek na uro je v septembru narasel manj kot običajno, ker je bil med obveznosti vnesen tudi prispevek za kadre, ki znaša ob tri-četrtletju 1,07 mio din. Z 8,75 din,h je čisti dohodek na uro za 6,7 % višji kot lani.
V podjetju se je povečalo število zaposlenih. Dne 15. 9. 1969 smo imeli v podjetju skupaj s tujino ter vajenci in štipendisti 4856 delavcev (lani 4165), to je 691 ali 16,6% delavcev več. Kljub občutnemu povečanju števila zaposlenih še vedno primanjkuje kvalificiranih tesarjev, zidarjev in železokrivcev. Potrebovali bi tudi več inženirjev in tehnikov.
Pomanjkanje kvalificiranih kadrov je verjetno zahtevalo, da nadure v zadnjih mesecih močno naraščajo. Samo v septembru je bilo 15,1 % nadur. Največ nadur so imeli v centralni železokrivnici, Celju in GV Ljubljana. Vseh opravljenih nadur je bilo letos že 665.113.
Razveseljivo pa je, da je delež našega podjetja v primerjavi s sloven-
skim gradbeništvom začel spet rasti. Tako smo v avgustu 1969 povečali vrednost proizvodnje v primerjavi z lanskim avgustom z indeksom 151 (SRS 123). V primerjavi s poprečnim mesecem iz leta 1968 pa z indeksom 144 (SRS — 140).
Tudi poslovne enote so svoje poslovanje ob tričetrtletju z izjemo Celja, dokaj ugodno zaključile. Kljub najmočnejši rasti obsega in hitrem tempu gradnje ima celjska enota najslabše kazalce uspešnosti poslovanja. Ostanek osebnega dohodka se vidno zmanjšuje. Znižali so se tudi skladi na uro od 0,49 din na 0,21 din na uro.
V septembru je enota dosegla 4,78 ČD/h, izplačala pa 5,79 OD na uro, v avgustu pa 5,55 proti 7,37 din'h. To pomeni, da zaslužek PE ni zadostoval niti za osebne dohodke.
Pri tem pa moramo poudariti, da Celjani hitro in kvalitetno gradijo na vseh objektih.
Enota Jesenice je septembra presegla lansko vrednost proizvodnje. Analize kažejo, da je ta enota prevzela največ del po nizkih cenah.
Glede uspeha prednjači Koper.
Maribor je v mesecu septembru dosegel rekordno vrednost čiste proizvodnje — 4,05 mio din, to je milijon več kot avgusta. Po obsegu je enota še vedno skromna tako glede na porast v primerjavi z lanskim letom kot v primerjavi z letošnjim porastom drugih gradbišč.
Ravne so v primerjavi z lanskim enakim obdobjem precej nadpopreč-ne tako glede obsega del in poslovnega uspeha. Tudi Ljubljana-okoli-ca je dobro gospodarila. Čisti doho-
»Že oče me je navadil reda«
V OGP imajo vzorno vezane vse letnike »Gradisovega vestnika« od prve številke do danes
lovarišico Bernardo Smrjačevo av gotovo poznajo v našem kolek-u vsi športniki, saj je bila dolga a nepogrešljiva v Gradisovi keg-LŠki ženski reprezentanci. Seveda dobro poznajo tudi vsi tisti, ki se varjajo s komercialnimi zadevami tovarišica Bernarda je namreč v >ratu gradbenih polizdelkov desna ka šefa inž. Branka Vasleta za mercialne posle. Manj pa je tistih, vedo, da imajo v OGP—Ljublja-vzorno vezane vse »Gradisove stnike« — od prvih letnikov do iškega letnika. Seveda im® za
Smrjačeva.
»Kako ste sploh prišli na misel, da ste dali vse časopise vezat?«, sem prišel na dan s prvim vprašanjem
»Že od mladih let sem vzgojena v redu. Lahko bi rekla, da imam zdaj red v krvi. Moj oče me je vzgajal dokaj strogo, vsaj za današnja merila Pri njem je moralo biti vse zrihtano in pošlihtano, kot temu pravimo. In tako sem prišla na misel, da bi bilo dobro imeti vse »Gradisove vestnike« zvezane v naši enoti.«
»je bil to edini razlog, namreč to, kar pravile, da ste od malega vzgojeni v redu?«
»Seveda so bili še drugi nagibi Na primer — časopis o našem podjetju mi je osebno pri srcu. Zlasti fotografije. Potem tudi mislim, da če nekdo nekaj dobi podarjeno, zastonj, mora prav tako ceniti in spoštovati, kot če bi tisto reč kupil. No, in potem so še praktične zadeve. V našem časopisu imamo v zadnjem času objavljene vse pomembnejše sklepe samoupravnih organov in druge važnejše stvari.-
»No, če sva že prj redu — prenašate svojo redoljubnost tudi na svojo c.kolico?«
»Žal, v tem pa ne uspevam popolnoma«
»Kje — doma ali na svojem de-lvonem mestu v podjetju?«
»Niti popolnoma doma in tudi ne v podjetju. Veste, mladina danes, tako se mi vsaj zdi, sploh nima dosti smisla za red. Čeprav to ni nič težkega. Seveda, nekoliko se je le treba potruditi, vendar ne dosti. Z malo truda imaš lahko povsod red, doma in v poklicu. Moraš pa imeti sistem. Broz sistema seveda nj reda. In za red je treba skrbeti sproti. Kdor ne skrbi za red sproti, ne bo mogel potem vsega urediti, kar se mu je nabralo v nekaj tednih ali celo v nekaj mesecih — nereda’«
Potem je tovarišica Bernarda v pogovoru omenila, da je v »Gradisovih vestnikih« opazila nekatere nedoslednosti, med drugim tudi to, da zaporedje tekočih številk, s katerimi so označene v vseh letih posamezne številke vsak mesec, niso popolnoma točne. Povedala je tudi, da ji je nekaj številk, preden so jih dali v knjigoveznico, manjkalo, vendar jih je pozneje dobila, tako da je lahko dala vezal popolne letnike.
»No, če smo že toliko rekli o Gradisovem časopisu, kaj pa mislite k vsebini,«, me je zanimalo.
»Osebno mi je Gradisov vestnik všeč«, je odvrnila tovarišica Bernarda brez pomišljanja.« Seveda ne trdim tega kar tja v en dan ali da bj hvalila časopis zato, ker je naš. Prva leta so bile nekatere pomanj-klivosti, zdaj jih je pa že precej manj.«
»Kakšne pomanjkljivosti pa imate v mislih?«
»Predvsem je bilo včasih preveč pisanja o gradbiščih, zelo malo pa o obratih. Zdaj je to bolje. Zelo osebno cenim tudi slike, reportaže, potopise, manj pa strokovne prispevke, ki so le za ožji krog bralcev. Mislim, da je dobro, da pišemo o čim več enotah. Ljudje so pač vsak po svoje nekoliko občutljivi, zelo hitro se čutijo zapostavljene. Ih vsakemu je seveda všeč. če ga nekoliko pohvališ, seveda za uspešno in dobro opravljeno delo.«
Ne bi bil rad poleg, ko bo nas Lojze Cepuš odprl tole stran in zagledal sebe v časopisu. Ker je odgovorni urednik Gradisovega vestnika, ne sme v njem iziti nič brez njegovega dovoljenja in ne da bi o® pregledal. Naj se jezi, kolikor hoče. tole smo mu podtaknili in prevzemamo seveda polno odgovornost za ta prispevek, s tem pa seveda njega odvezujemo od nje. Priznajmo, zaslužil si je, saj sodeluje pri Gradisovem vestniku od vsega začetka, skraja kot član uredniškega odbora, kmalu pa je prevzel uredniške dolžnosti, ki jih še zdaj v naše veliko veselje in zadovoljstvo opravlja.
Lojze seveda ni nič kriv, če čas teče in če mu leta lezejo v kriz. Življenje je pač tako urejeno, da pride trenutek, ko se nenadejano srečaš z očakom Abrahamom, ga prijazno pozdraviš in mu praviš »Dober dan«. Takrat se zaveš, da si pravzaprav star že petdeset let in sam sebi ne moreš verjeti. Lojzetu se bo to zgodilo natanko 7. novembra. Dopolnil bo petdeset pomladi, ki jih, med brati povedano, še zdaleč ne kaže Včasih sicer zastoka, ker ga v križu kolje in putika tare, sicer pa je fant od fare, ki mu ga daleč ni para. Toda o tem raje ne bi govoril.
Nemara pa je malo Gradisovcev, ki bi bili tako znani in priljubljeni, kakor je Lojze. Skoraj ga ni starejšega G radi sovca, ki ga ne bi poznal. Tolikšno popularnost pa si je zaslužil predvsem s svojo neposrednostjo in s svojim izrednim čutom za tisto, kar tare delavca, saj savn izhaja iz delavskih vrst in je pr j Gradisu pred dvaindvajsetimi letl tudi začel kot delavec. Njegov značaj se je kalil posebej v sindikalnem delu, saj je vseskozi sindikalni funkcionar v najboljšem pomenu besede, od takrat, ko je začel v ŠoštanjUi pa vse do zdaj, ko je že dolgoletni neumorni sodelavec republiškega odbora sindikata gradbincev Slovenije-Od tod je poznan tudi med gradbenimi delavci Slovenije in tudi Ju' goslavije
Aktiven v raznih družbenopohtiC' nih organizacijah, neumoren organizator v kadrovski službi podjetja m v centru za izobraževanje, kjer g® skoraj ni tečaja, seminarja, pred®' vanja in izpita, da sam ne bi sodeloval in še posebej kot urednik Gradisovega vestnika, v katerem je zrasel kot novinar širokih pogledov, se je Lojze izoblikoval v komunista dejanj, ki je nedvomno zelo velik® prispeval prav prek sodelovanja _ Vestniku k oblikovanju- socialisti®' nih odnosov v Gradisu. Vedno se J zavzemal za vse tisto, kar pelje ^ napredku Gradisa, pa naj bo za najbolj sodobno organizacijo dela njem. za razvoj samoupravljanja, za take odnose, v katerih postaja^ dela vec sam svoj gospodar. Takšen 1 naš Lojze, ki je že naravno bistros in hotenje po znanju še poglobil višji šoli za socialne delavce, na ka teri ie diplomiral ne prav v rosn mladosti.	.	,
Ob njegovem življenjskem j ubil ju mu vsi prav iz srca čestitamo te mu kličemo: Na mnoga leta!


krepko čez plan
Naša centralna železokrivnica v Ljubljani ima kalkulirano zmogljivost 2.200 ton. Do oktobra pa so v tem obratu obdelali že 2.800 ton armature, že zdaj kliče ta objekt po nadaljnji izpopolnitvi — Mesečni rekord: 610 ton
Sredi razvojnih težav
Pogovor z inženirjem Janezom Kohnctom, šefom centralne železokrivnice v Ljubljani.
Inženirja Janeza Kohneta, šefa osrednje železokrivnice v Ljubljani ob Šmartinski cesti, smo presenetili v majhni pisarni ob novem objektu centralne železokrivnice. Kar naprej so peli telefon:, tako da si je inženir s težavo utrgal nekaj minut časa za pogovor
»Precej dela imate, tako se mi zdi?<-, sem začel pogovor.
"Res je. Naš novi obrat se je hitro razvil. Lahko bi rekel, da zdaj že obratujemo s polno paro. Enote in gradbišča so nas kar zasuli z delom in naročili.«
"Itako pa so se obnesli novi stroji, ki jih ima,'e v železo-krivnici?«
»Sprva smo imeli nekoliko ležav. Novi stroj italijanske firme REMA, s katerim ravnamo in režemo betonsko železo raznih profilov, se nam je sprva večkrat pokvaril. Isto velja tudi za stroj znamke OMES, ki ga imamo za pripravljanje stremen. Toda zdaj je vse v redu in oba nova stroja delata brezhibno. Obiskali so nas namreč strokovnjaki iz tujine, ki so stroja temeljito pregledali. Zdaj, ko je servisni pregled za nami, smo kar zadovoljni.«
"Imajo novi stroji res tako velike zmogljivosti, kot je bilo predvideno?«
»Za OMES lahko povem, da ima res velike kapacitete. Težava pa je v tem, da dela naprava na zračni pogon. Cim bolj stroj .hiti', bolj je kompresor ,v zamudi’ in ne more dovolj hitro zagotavljati potrebnega pritiska, ki znaša 12 atmosfer. Morali bi dobiti ustrezno močnejši kompresor. Sicer pa sta stroja povsem v redu.«
"In težave? Problemi? Jih imate?«
»Seveda jih imamo. Dovolj. Veste, smo sredi razvojnih težav in to je najtežje. Po eni strani na nas pritiska proizvodnja in nimamo časa počivati ter razmišljati. Pc drugi strani pa se moramo ukvarjati z razmišljanjem ali bolje rečeno — z razvojem. Moramo vedeti, kaj sploh hočemo, kako in koliko se moramo razvili. Razmišljamo o novi tehnologiji, o novejših, še bolj izpopolnjenih strojih, o boljši organizaciji dela. Tako že imamo med jrugim naročene nove mize z valjčki. Stare železokrivske mize so brez valjčkov in tam je res težaško delo, vlačiti železo, težko tudi do sto kilogramov. Valjčki, ki imajo kroglične ležaje, bodo bistveno olajšali delo. Potem je še dograditev hale. Sedanji objekt je prekratek. Stalno imamo odprta vrata, včasih na obeh straneh, Nič čudnega, da v hali skoraj neprestano vleče. Prepih je menda vse prej kot prijetna stvar. Vsekakor bo treba že prihodnje leto nekaj ukreniti, tako da bo proizvodnja od začetka do konca lahko stekla poleti in pozimi v ponolnoma zaprtem objektu «
-No, vidim, da težav res ni malo,« sem pritrdil.
»Ampak to še ni vse. Močno nas žuli tudi pomanjkanje kadrov, Februarja smo začeli z 20 ljudmi, zdaj jih imamo sto. Ljudi je resda dovolj, ampak ni dovcl.i res dobrih, usposobljenih železokriv-cev, ki jih lahko pošlješ na vsako delo, na vsako gradbišče.«
"Vendar pa kaže. tla so enote zadovoljne s centralno železc-| ltrivnico? Sicer ne bi imeli toliko dela?«
»Mislim, da je la objekt že prvo leto dokazal svo.o upravičenost. Pomislite samo, koliko ur prihranimo pri nakladanju in razkladanju. Včasih so železo vozili v osrednje skladišče, od tu v lokalna skladišča, potem v ma.ihne železokrivnice, od lam pa na gradbišča. Zdaj gre železo iz osrednjega skladišča, ki ,ie blizu našega objekta, v osrednjo železokrivnico in potem takoj na objekt, na gradbišče. Prav gotovo bomo že pri nepotrebnem nakladanju in prekladanju vsako leto prihranili krepke milijone starih dinarjev.«
V trieetrtletju je bilo zaradi bolezni izgubljenih 34400 delovnih dni
Točno 1. februarja letos je ob ind. tiru nedaleč od obrata gradbenih polizdelkov v Ljubljani ob Šmartinski cesti stekla proizvodnja v centralni železokrivnici. Zdaj, ko ima najmlajši »Gradisov« obrat za seboj več kot pol leta življenja, je prav, da nekoliko pogledamo, kako in kaj živi novi kolektiv, v katerem je zaposlenih približno sto ljudi.
Ze takoj uvodoma lahko poudarimo, da je prvi korak nove železokrivnice zares uspešen. Osrednja železokrivnica, ki se je »v mislih in razpravah« porajala precej dolgo, se je že v prvem letu svojega obstoja krepko postavila na noge in popolnoma dokazala svojo upravičenost. Lahko bi celo rekli, da so rezultati, doseženi od L februarja do konca septembra 1969, presegli vsa pričakovanja, tudi tista, ki so jih gojili največji optimisti.
Proizvodnja v prvem mesecu, torej februarja, sicer res ni bila kaj Izrednega: 61 ton — to je nekako tisto, kar so vsi pričakovali. Toda že v marcu beležimo precej velik skok: 210 ton. April je še povečal številko, in sicer na 278 ton. In potem se proizvodnja dviga od meseca v mesec, tako da v avgustu doseže 290,5 tone, septembra pa kar 495 ton. Še več Pa pomeni v proizvodnji oktober. V tem mesecu — v železokrivnici so izdelali za nič manj kot 610 ton armature. Skratka, rekord, kakršnega ni nihče pričakoval.
Zakaj tako strm vzpon proizvodnje? Po eni strani je seveda razumljivo, da februarja ni bilo kakšnih posebnih naročil. Prvič zato, ker gradbišča v februarju še večji del počivajo. Drugič pa tudi zato, ker posamezne enote v februarju še niso imele toliko dela, da bi lahko »zasule« z delom centralno železokrivnico. V marcu in aprilu pa so tudi enote prevzele nadaljnja nova dela in dobile nove investitorje, vrh tega Pa so tudi zaživela skoraj vsa gradbišča To pa je seveda vplivalo tudi na centralno železokrivnico, ki je pravzaprav servis posameznih enot.
Tako se je osrednja železokrivnica, ki naj bi bila po prvotnih zamislih le centralna železokrivska enota za potrebe Ljubljane (namreč za grad-
beno vodstvo Ljubljana) in je pozneje postala osrednja železokrivnica za širši ljubljanski bazen, že v prvem letu obstoja znašla v razmeroma hudi zagati. Zakaj? Že prvo leto se je namreč pokazalo, da so zmogljivosti železokrivnice, ki ima svoje prostore v 32 m dolgi in 22 m široki hali s površino okrog 700 kvadratnih metrov, skoraj že ob rojstvu postale premajhne. Kalkulirana kapaciteta 2200 ton namreč ne bo samo dosežena, ampak res izdatno presežena, saj so v novem obratu do 20, oktobra obdelali že več kot 2600 ton armature. Lahko bi rekli, da je servis presegel svoj letni plan bolj kot katera koli enota v sklopu podjetja »Gradis«.
Kje so vzroki, da so enote in grr.d-bišča tako »navalili« na novo železokrivnico? Povedati je treba še to, da v servisu, ki dela v dveh izmenah (druga izmena sicer ni popolna, vendar dela redno vse dni), krivijo železo ne samo za potrebe gradbenega vodstva Ljubljana in za enoto Ljubljana-okolica, marveč tudi za več objektov, ki jih gradijo enote Celje, Jesenice in Koper, tako med drugim za peti navez v koprski luki, za novo termoelektrarno v Šoštanju, za nekatere objekte na Jesenicah, za nove hotele v Portorožu in tako naprej. Bržkone ni dvoma, da je že nekajmesečna praksa pokazala upravičenost — ekonomsko in tehnološko — novega obrata.
Osrednja železokrivnica namreč posluje kot servis enot, torej ' ko, da ni njen namen ustvarjanje akumulacije, marveč je sprejeto načelo, naj se akumulacija ustvarja na objektu, z-i katerega se armatura dela. Potem je prednost osrednje železokrivnice tudi v tem, da zagotovi polaganje armature. To z drugimi besedami pomeni, da enotam oziroma
gradbiščem ni treba skrbeti, kdo in kako bo polagal armaturo. Odpade torej skrb za ljudi, za določeno delo in tako dalje. In slednjič tudi ni dvoma, da so očitne prednosti sodobnih strojev, ki jih že ima osrednja železokrivnica. Prav ti stroji so izkoriščeni skoraj noč in dan, zagotavljajo pa tudi sodobnejšo proizvodnjo v velikih količinah. Vsekakor je sodobnejša tehnologija na modernih strojih in napravah korak naprej v pocenitvi in racionalizaciji te vrste proizvodnje, zlasti če jo primerjamo z razdrobljenimi in primitivnimi železokrivskimi obrati, ki so jih imeli prej skoraj na vsakem gradbišču. Vrh tega ne gre pozabiti, da je bila delovna vnema v starih in majhnih železokrivnicah precej dvomljiva, precejšen vprašaj pa bi na organizacijo dela, produktivnost in podobne stvari lahko postavili tudi ob zastarele naprave in stroje, ki so jih imeli nekoč v majhnih, razdrobljenih železokrivnicah.
Zaključek je lahko pravzaprav samo eden: slej ko prej bo treba železokrivski obrat tako izpopolniti, da bo res povsem ustrezal svojemu namenu. Ne gre samo za nove, še sodobnejše stroje, ki bi še izboljšali in racionalizirali proizvodnjo, gre predvsem in v prvi vrsti za dograditev objekta. Nova hala, dolga 32 metrov, je že premajhna, tako da je v njej smotrna in sodobna proizvodnja močno otežkočena, če že ne uporabljamo besede onemogočena. Izkušnje v letošnji zimi — od februarja do aprila — so pokazale, da mora biti hala precej časa odprta Zato pa nastaja večkrat močan prepih, kar pa je še huje, kot če bi delavci delali kar na prostem, na odprtih gradbiščih. Kljub termoge-nom, s katerimi so pozimi ogrevali nove prostore, je bilo v najhujšem mrazu v hali celo — 11 stopinj temperature. In če še dodamo prepih, so to torej res slabi delovni pogoji, ki jih lahko odpravi le dograditev objekta.
Po ugotovitvah varnostne in analitske službe v podjetju izostanki zaradi nesreč pri delu upadajo, zaradi bolezni pa naraščajo.
Tako je bilo ob tričetrtlelju 1969 zaradi bolezni, ki so trajale do 30 dni, izgubljenih 21.400 delovnih dni, zaradi laolezni nad 30 dni pa 13.300, ali skupaj 34.700 delovnih dni.
Po vrednosti čiste proizvodnje to pomeni, da smo opravili za približno deset milijonov novih dinarjev manj del, oz. da smo imeli manj dohodka za okrog 25 milijonov dinarjev.
Ta znesek sicer predstavlja samo izpadli dohodek.
Dejansko zmanjšanje dohodka pa je večje, saj gredo vsa izplačila na
račun bolezniških izostankov do 30 dni, v skupnem znesku 605.522 din iz zasluženega dohodka drugih (zdravih delavcev).
Kot poseben problem naj omenimo še nesorazmerno visoko število vajencev, k; so v letošnjem letu iskali zdravniško pomoč. Predvsem pa velja tu za vajence v Ljubljani in Mariboru. V poslovni enoti Ljubljana-okolica se je dvignilo število nekvalificiranih delavcev, ki so iskali zdravniško pomoč. V Mariboru je bil vsak četrti vajenec pri zdravniku, medtem ko je v letu že skoraj vsak vajenec iskal zdravniško pomoč. Visok odstotek bolniških izostankov je tudi v Škofji Loki.	V malo več kot pol leta smo v centralni železokrivnici skrivili že 2800 ton armature
Kaj pravi pomočnik tehničnega direktorja za operativo tovariš Jože Lipovec
Ko sem pred nedavnim na simpoziju v tujini slišal izjavo predavatelja, da se je njihova tovarna razvijala 20 let od staleža osmih entuziastov do današnjih 1600 delavcev, me to niti ni presenetilo, saj je bilo takih »čudežev« tudi pri nas. Onemel pa sem ob izjavi, da je v istem času tovarna prijavila patentnemu uradu nad 2000 patentov in še več kot toliko racionalizacij in izboljšav. Ob tej izjavi mi je postalo jasno, zakaj je tovarna dosegla tako visok tehnični nivo. To tovarno vodi k napredku um.
Take in podobne misli se mi prepletajo po glavi, ko razmišljam o razvojni poti mnogih naših »iniciativ«, ki pa nimajo pravice do napak. Logično je zato, da so pri nas patenti izostali, enako pa tudi racionalizacije in izboljšave. Izostalo je torej to, kar lahko premore le um.
Porajanju železokrivskega servisa je botrovalo nezaupanje v tolikšni meri, da je to težko opisati, Leto dni so si sledila dokazovanja in proti dokazovanja in vendar kljub temu mnogim ni bilo dokazano, da je 2 X 2 = 4. Dne 1. februarja smo bili že kar izčrpani, ko se je le začelo. Do
današnjega dne je 100 °/o ostvarjeno le to, da bo še mnogo, mnogo težav, tudi takih, ki so v nasprotju z geslom, da ima iniciativa pravico do napak. Cim iniciativa zastane, je to začetek konca.
Železokrivski servis je klji>b vsem obstoj opravičil, svoj renome pa bo utrdil kmalu, v to nisem nikoli dvomil. Že dosedanji rezultati dela to dokazujejo Kljub temu da je bil servis dimenzioniran na poprečno 2200—2590 ton armature letno, kar je ca. 200 ton mesečno, je do sedaj ostvarjena produkcija dosegla 310 ton mesečno, kar je več kot 50 °/o nad planirano kapaciteto, Uspeh bi bil celo še nekoliko večji, če v Lem
obdobju ne bi primanjkovalo betonskega železa.
Kaj bo potrebno še storiti, da bo servis svoj renome še utrdil?
L Šolati in uriti kadre. Danes ima servis komaj 10 °/o izurjenih kadrov, torej dela na tem področju več kot dovolj. Da pa to ne bo rešeno jutri, je tudi razumljivo. Železokrivcem bo potrebno urediti tudi status. Sposoben železokrivec ima vso pravico, da je enakovreden zidarju in tesarju. Mora torej vedeti veliko pa tudi znati urno delo opraviti, ker se prav pri njegovem delu skuša nadomestiti to, kar je drugje zamujeno.
2.	Fiksirati tehnologijo izdelave armature na sistem strojev, ki so realno dosegljivi, če tudi niso najboljši. Tudi na tem področju smo v
minulih 25 letih storili malo in v glavnem polnili muzej,
3.	Modernizirati polaganje in vezavo in tako skrajšati čas dela. Tudi ta dela opravljamo tako kot pred 20 leti.
4,	Šele uspeh in napredek po problemih 1—3 bo prispeval k pocenitvi dela in pocenitev dela ostaja glavni cilj servisa,
Če so formiranje servisa nakazovali »ekonomski faktorji« in boj za napredek, potem so s tem vsi napori bili upravičeni. Upali smo, da bomo s tem razbremenili poslovne enote. Danes tudi že vemo, da je taka razbremenitev' stvarno bila. Pustite nam torej tudi pravico, da delamo napake, kadar ne moremo storiti več, kot zmoremo!
Anica Gjergjek
Maks Padovnik
Jože Hari
Anton Ramovž
Anton Zadravec Ivanka Trobec
Peter Kolarič
Nadan Sevnik	Karel Marinčič	Ivan Remškar	Ignac Obid	Marica Iršič	Franc Mekiš
Janez Ferlinc
Jelka Vajegič
Tone Lesjak
Franc Jerak
Stane Simeonov
Pavel Krasna
Janko Ceh
Bela Takač Jože Hriberšek	Ida Božič
Jože Vajngerl	Anton Peternelj	Kazimir Kcsi	Adolf Rupnik
.
Jožefa Brglez	Franc Škrbec	Viljem Zrim
Bragovah ing. Sever Josip Kaparič
Polona Senčar	Ivan Gajšt

GRADBENO VODSTVO CELJE
Franc Arnuš Ignac Bestjanič Ivan Kosec
GRADBENO VODSTVO JESENICE
Jože Bokan Franc Hočevar Anton Mekiš Obid Ignac Jože Pogačnik Franc Skrlec Stane Simeonov Viljem Zrim
GRADBENO VODSTVO LJUBLJANA
Angela Duhovnik Franc Jerak Josip Kaparič Maks Padovnik Stefan Pozman Aleksander Santovec Branko Vinkovič
GRADBENO VODSTVO MARIBOR
Ida Božič Stefan Buček Janko Čeh Janez Ferlinc Ivan Gajšt Jože Hari Jože Hriberšek Kazimir Kosi Franc Mekiš Stanko Mendaš Anton Štuhec Amalija Vrečič Martin Vučko Lovrenc Zajšek
GRADBIŠČE KOPER Jože Bagari
GRADBIŠČE ZALOG
Geza Cipot Jože Horvat Evgen Krivec Andrej Židan Pavel Krasna
GRADBENO VODSTVO RAVNE
Viktor Gaber Anica Gjergjek Marica Iršič Peter Kolarič Bela Takač Mirko Perjet Jože Vajngerl
KO LJUBLJANA
Ivan Keršmanc Janez Kregar Ivan Kuštrle Julij Martinic Franc Novinc Lado Povž
KO MARIBOR
Ivan Sever Anton Zadravec
Škofja loka
Karel Frelih Leopold Ilovar Anton Peternelj
STROJNO PROMETNI OBRAT
Rudi Farič Anton Lesjak Karel Marinič Viktor Mihelič Pavla Petelin Anton Ramovž Ivan Remškar Adolf Rupnik Jože Trček
Stefan Buček	Aleksander Santovec Leopold Ilc.var
»GRADISOV VESTNIK« * Stran 4
Angela Duhovnik Jožef Bagari
Franc Štuhec
Jože Horvat
OBRAT GRADBENIH POLIZDELKOV
Franc Pirih Jelka Vajegič
UPRAVA DELAVSKIH DOMOV
Polona Senčar Ivanka Trobec
CENTRALA
Jožefa Brglez Nadan Sevnik Dragovan ing. Sever

Dvajset let dela pri podjetju je dolga doba, pa čeprav nam čas teče tako hitro, da ga ne moremo ujeti. Ko pregledujem sezname delavcev, ki so zaposleni že vrsto let pri podjetju, vidim, da je kar lepo število ljudi, ki so zvesti našemu podjetju. Od celotnega števila zaposlenih je 140 desetletnikov, 104 petnajstletnikov in kar 73 dvajsetletnikov, ki so si zaslužili zlato plaketo. Na nekatera vprašanja jubilantom
sem dobila prav zanimive odgovore.
Nadan Sevnik, vodja laboratorijev v podjetju je prišel k »Gradisu« leta 1948. Njegovo prvo delovno mesto je bilo gradbišče »Litostroj«. Ko se spominja na ta prva leta službovanja, prizna, da so bila to najlepša leta. Takrat je kolektiv delal »z roko v roki«, pomagali smo drug drugemu, nikjer ni bilo razprtij in nesoglasja. Iz »Litostroja« je bil premeščen na gradbišče Ljubljano, kmalu zatem pa na obrat gradbenih polizdelkov, kjer je prevzel mesto šefa proizvodnje. Ko pa smo spoznali potrebo po znanstvenem spremljanju kvalitete ter imeli tudi gmotne možnosti, smo organizirali centralni laboratorij, njegov vodja je postal tov. Nadan, kar ie še danes.
V svoji dejavnosti se zelo dobro počuti, vendar ima občutek, da delo v laboratoriju ni dovolj upoštevano in bi ga naša gradbišča lahko z večjim pridom izkoriščala. Dostikrat pa se to delo smatra za »nujno zlo«, kot pač nekaj, »kar brez potrebe mora biti«. Sicer pa pri svojem delu občuti razumevanje, pa tudi odnosi do sovrstnikov in nadrejenih so zadovoljivi. Zeli si, da bi se ta dejavnost še razširila, čeprav opravlja v zadnjem času laboratorij povsem nove preiskave. Tov. Sevnik spremlja vsako novo preiskavo materiala od takorekoč »njegovega rojstva« pa do zaključne faze.
Podjetje mu je dodelilo stanovanje, katerega je po enajstletnem čakanju tudi zasl"žil.
Glede na svoje delovne zmožnosti in dolgotrajno prakso želi v svoji dejavnosti čhrtbolj napredovati in s tem dvigniti tudi svoj standard. ki je odraz zadovoljstva članov v kolektivu.
Le zdravja si želim
Ko sem se pogovarjala z našo skromno Jožefo Brglezovo o njenih občutkih ob dvajsetletnici dela pri podjetju, mi ni imela kaj dosti povedati. K podjetju je prišla leta 1949 kot snažilka na centralo podjetja, kjer to delo opravlja še zdaj. Tiha in skromna se zaradi dela ne pritožuje, čeprav je dela dovolj in tudi ni lahko, poleg že opravljenega »turnusa« doma. Stanovanje, kjer domuje s svojo veččlansko družino, je pretesno ter si želi malo večje stanovanje. Pred leti je vložila prošnjo, katero pa so ji odbili, ker stanovanj ni bilo na razpolago. Ponovne prošnje pa ni vložila.
Med kolektivom centrale se dobro počuti in si tudi v bodoče želi prijateljskega sodelovanja. Posebnih želja nima, razen želje, da bi ostala zdrava in sposobna za delo, dokler ne bo odšla v zasluženi pokoj.
Sindikalni podružnici centrale se iskreno zahvaljuje, da ji je pomagala do lepih in nepozabnih dopustniških dni, ki jih je preživela v našem počitniškem domu v Poreču, saj si sama takega dopusta ne bi mogla privoščiti.
Vedno nasmejana Angela Duhovnik mi je pripovedovala, kako so jo izključili iz klasične gimnazije, kako ni mogla dobiti nobene službe zaradi posebne opazke, vpisane v spričevalo, takrat sem si sama pri sebi mislila — takih ljudi potrebujemo. Vedno nasmejane in živahne!
Ker je bila brez službe, je pomagala doma na mali kmetiji, dokler po vojni ni bila poklicana kot »odvisna deio.na sila« v delovno brigado, ki je takrai deiaia na izgradnji m-drocentrale Medvode. Dejaia je, da je zaradi tega prejokala nekaj dni in noči. Naposled jo je uprava gradbišča po desetdnevnem brigadirskem dem sprejela v mezdni oddeiek. Tako se je leta 1949 začelo njeno službovanje pri »Gradisu«.
Po nei.aj letih je bila prestavljena na mesto biagajnicarne, leta 1954 pa je bita premeščena na gradbišče v Grosuplje, nato pa leta 195ti na gradbeno vodstvo Ljuoljana, kjer je še zdaj m opravlja mesto blagajničarke in vodje obračunskega oddelka za osebne dohodke.
V dvajsetletnem službovanju ji je ostal v spominu doguueK, katerega ne more pozabiti. Ko je biia na delovnem mestu blagajničarke, je nekega dne prišel po plačo mož neke delavke. ivot vestna uslužbenka pa plače ni izročila možu, temveč mu je dejala, da naj po piaco pride njegova žena. Razumljivo, da se je moz zaradi tega zelo razburil, tekel domov in prinesel blagajničarki na »šalter« svojega dveletnega otroka, češ, pa ga redite sami. No, končno se je stvar le razjasnila in otroka so vrnili njegovi materi. Dogodek pa je ostal naši Angeli še vedno živo v spominu, češ, kaj bi bilo. če bi otrok za vedno ostal na njenem »šalterju«.
Na delovnem mestu je zelo zadovoljna. Zadovoljna je tudi z osebnimi dohodki, z nagrajevanjem in napredovanjem. Podjetje ji je nakazalo tudi lepo stanovanje in Angela se čuti do!žna, da podjetju to skrb povrne s pridnim in vestnim delom.
Zdravstveno se počuti najbolje ter se ji prav nič ne pozna, da je letos srečala Abrahama.
Njena želja je, da bi ostala zdrava in delovno sposobna, podjetju pa želi, da bi bilo založeno z deli ter se še vnaprej razvijalo tako, kot se spodobi tako velikemu podjetju, kot je naše.
Leta 1949 je prišlo v podjetje mlado dekle po imenu Trobec Ivanka, ki se je zaposlila v delavsko-usiuZbenski restavraciji na Smarlin-ski cesti. Ker je bila urna in ustrežljiva, jo je uprava premeščala po potrebi v razne menze po Ljubljani, Po ukinitvi restavracije v Malenškov! ulici je bila dodeljena v samski dom v Misiejevi ulici, kjer je še zdaj.
Dvajset let dela pri podjetju ji ni vtisnilo v spomin nit' slabih niti lepih dogodkov. Bila je navajena samo delati, 2e pted vojno je delala po kmetijah, kjer so jo izkoriščali bogati gospodarji. Sedaj je v glavnem zadovoljna, pri -Gradisu« je dobila svoj drugi dom in nima namena, da bi odšla od podjetja. Stanuje v samskem domu, enkrat je že vložila prošnjo za stanovanje pa ji je bila odbita. ker nima družine. Njena največja želja je. da bi dobila skromno enosobno stanovanje, kjer si bo lahko uredila svoje skromno življenje v prostem času. Upa, da ji bo podjetje po 20 letih le priskočilo na pomoč, saj je konec koncev prispevala podjetju svoja najlepša in zdrava leta za njegov mogočni razvoj.
N. P.
Kolektiv ie moj drogi dom
Ce pomislim enaindvajset let nazaj, v kakšnih razmerah smo takrat stanovali, se hranili in s kakšnimi sredstvi smo gradili, se mi zdi, da je to pravljica, kar smo si do danes ustvarili. Moram priznati, da večina delavcev zna to ceniti in čuvati. Redki so primeri, a vendar še se dogajajo, da komaj pride v podjetje, mu nobena stvar ni po volji, uničuje našo imovino čisto brez srca. To pa zato, ker ne ve in ne pomisli, s koliko truda so njegovi predhodniki do tega prišli, kar imamo.
Enaindvajset let ni kratka doba in če 21 let delaš, živiš in ustvarjaš v enem kolektivu, potem ga tudi vzljubiš kot sebe in svoj dom. Potem ti tudi ni vseeno, kako ljudje v njem delajo, živijo, ustvarjajo, pa tudi zaslužijo. Ker to, kar delaš z ljubeznijo in srcem do kolektiva, to ima čisto drugačen uspeh kot pa siljeno delo. Če pa hočemo to doseči, pa je zopet pogoj dober zaslužek. To je naloga nas vseh, da bodo ljudje dobro zaslužili, s tem bomo vso drugo nejevoljo odpravili.
Ne bi rad opisoval svojega dela in uspehov. Za dobro delo in uspehe se moram zahvaliti dobri volji in pomoči vsem stavbo-vodjem in delavcem, ki smo v tej dobi skupaj delali in ustvarjali. Vendar moram omeniti zelo važen dogodek, ki ima tudi datum 12. oktober, katerega se bom spominjal vse življenje.
12. oktobra 1948 leta sem se zaposlil v podjetju. Čez 21 let 12. oktobra je bil predan svojemu namenu objekt, ki sem ga jaz gradil. To je bil most prijateljstva čez Muro v Gornji Radgoni, katerega sta odprla najvišja dr-
žavna predstavnika Jugoslavije in Avstrije naš tov. Josip Broz Tito in gospod Franz Jonas,
Ivan Ferlinc
Gradis mi ie omogočil lepše življenje
Že kot otrok sem poskusil vse težave življenja. Kol pastir pri raznih kmetih sem si moral služiti vsakdanji kruh. Po končani drugi svetovni vojni in odslužitvi kadrovskega toka sem se zaposlil pri podjetju »Gradis« v Kidričevem. Takrat tudi pri podjetju ni bilo rožnato. Delati smo morali od jutra do večera, stanovali smo v barakah, po dvajset ljudi v eni sobi. Začel sem si ustvarjati svoj dom, pri katerem je imelo največ zaslug podjetje, ker mi je v težkih razmerah dodelilo stanovanje. Moja sreča ni trajala dolgo. Kmalu mi je umrla žena. nato pa še ena hčerka. Ves obupan nisem vedel, kaj naj počnem s tremi nepreskrbljenimi otroki. Takrat sem spoznal prijatelje in kolektiv, ki mi je nesebično pomagal. Dodelili so mi stanovanje v Mariboru, uredil sem si drugi dom za sebe in mojo družino. Zdaj sem že dalj časa zaposlen oziroma delam za PE Celje gramoznica Otiški vrh. Z delom kot s plačo sem zadovoljen.
Vem. da še dosti dolgujem našemu kolektivu. Ob 20-letnici moje zaposlitve obljubljam, da bom dal vse od sebe za procvit meni dragega kolektiva.
Karel Marinič
komisijam
—	Zakaj so ti tako razburjeni?
—	Veš, čakajo in čakajo predloge posameznih služb in poslovnih enot
—	Sicer je pa tudi komisija dolgoročna
S skupnimi močmi smo obnovili našo domovino
Pri podjetju »Gradis« sem zaposlen že od leta 1949.
Takrat je bilo gradbišče še na Teznu — gradnja tovarne avtomobilov Maribor. Jaz sem opravljal delo pomožnega skladiščnika. Skladišče smo imeli na Tržaški cesti in obenem tudi garažo za tovorne avtomobile.
Takrat je bilo potrebno večkrat opravljati, kot smo rekli: »UDARNIŠKO DELO«, da smo s skupnimi močmi obnovili našo porušeno domovino.
Lahko rečem, da smo bili zelo vztrajni pri udarniškem delu, saj je bilo potrebno mnogo napora in skupnega razumevanja, da se je kot podjetje Gradis lahko tako napredno razvijalo.
Pri kovinskih obratih Maribor sem kurir in kurjač centralne naprave za upravno poslopje. Delo opravljam z veseljem in bi želel ostati še v kolektivu, če bom zdrav, saj v kolektivu Gradis je res lepo.
Lep pozdrav vsem bralcem »Gradisovega vestnika«.
Anton Zadravec
Ob dvajsetletnici v pokoj
Hitro je minulo 20 let, ki sem jih preživel v podjetju »Gradis«. Bilo je hudo, težko, pa tudi lepo. Trdo smo morali po osvoboditvi prijeti za delo, ali splačalo se je. Zato s ponosom gledam na objekte, ki sem jih v dvajsetih letih pomagal graditi.
Moram oditi, za mano prihajajo mlajši. Ob odhodu želim »Gradisu« in vsem delavcem obilo uspeha pri nadaljnjem delu.
Štefan Buček
Kako povečati skrb za našega delavca v primeru, ko se znajde v težavah
Ni novo, dci so bili ljudje vedno pripravljeni drug drugemu pomagati v težavah. Veliko je primerov, ko se dajejo materialne podpore prizadetim članom delovne skupnosti.
Pri nas imamo ustanovljen skupni sklad za pomoč Ustim, katere doleti nesreča pri delu. Uporaba sklada je regulirana s posebnim pravilnikom. V njem je določeno, da dobi delavec, ki se je ponesrečil pri delu v našem podjetju. 10.01)1) zV din. in to v enkratnem polnem znesku če je postal trajno nezmožen. Delno izplačilo gre tistemu, ki je zaradi nesreče pri delu postal invalid določene stopnje. Višina enkratnega izplačila se ravna po odstotku invalidnosti. Tako dobi npr. .70"/» invalid enkratni znesek 3000 N din.
Pri smrtni nesreči pri delu se izplača iz omenjenega sklada svojcem umrlega delavca enkratni znesek 5000 novih dinarjev.
To je dejansko velika skrb za najhujše primere, ki lahko našega delavca zadenejo in je pomoč — čeprav samo enkratna — v takšnem trenutku še najbolj potrebna.
So še drugi primeri, ki terjajo da bi se naš sklad solidarnosti razširil. Pogoji dela v gradbeništvu vplivajo na hitrejše zmanjšanje delovnih sposobnosti delavca, kot je to v drugih dejavnostih, kjer se opravlja delo v bolj normalnih razmerah. Način proizvodnje je v glavnem urejen tako, da se delo opravlja na prostem, kar pomeni neugodne razmere, ki vplivajo na delovno sposobnost. Večkrat je delo v krajih, kjer ni mogoče preskrbeti kvalitetne prehrane in ustreznih bivalnih prostorov, kar prav tako vpliva na povečanje obolenj iti zmanjšanje delovne sposobnosti.
Vse te okoliščine in verjetno še druge terjajo, da bi bito potrebno naš sklad za pomoč razširiti tudi za primere, ko se delavec brez svoje krivde znajde v takšnem položaju, da ne more delati več na svojem delovnem mestu, ne izpolnjuje pa še pogojev za pokojnino. Znano je, da večkrat zdravniki od nas zahtevajo, naj razporedimo delavca z zmanjšanimi delovnimi sposobnostmi zaradi bolezni na lažje delo, katerega je prvič zelo težko najti glede na strokovne sposobnosti delavca, drugič pa je takšen delavec prikrajšan pri osebnih dohodkih.
Podobno je z delavci, ki niso še izpolnili pokojninske dobe, ne morejo pa dosegati ustreznega delovnega učinka, ker so stari ali pa že izčrpani.
Da bi lahko uspešno rešili navedena vprašanja in pomagali prizadetim delavcem, bi v našem sedanjem pravilniku o dajanju pomoči ob invalidnosti oz. smrti zaradi nesreče pri delu vnesli še druge kriterije, ko je pomoč nujna. Sredstva sklada bi služila poleg že omenjenih izplačil še za naslednje primere:
a)	delavec, ki je delal (npr. najmanj 10 let) pri podjetju in je bil zaradi bolezni razporejen na drugo delovno mesto z manjšimi dohodki od tistih na delovnem mestu, kjer je delal, ko je bil še zdrav, naj bi imel pravico do razlike. Ta razlika bi se izračunala na podlagi 12-mesečnega poprečja osebnega dohodka iz preteklega leta, ko je nastopila sprememba;
b)	delavec, ki je star 55 in več let in je prebil najmanj 10 let pri podjetju, bi lahko pridobil pravico do razlike v osebnem dohodku, če v enem letu za skupno opravljen čas dela ne bi dosegel poprečnega osebnega dohodka, katerega dosegajo drugi delavci istega poklica in stopnje strokovne sposobnosti;
c)	prav bi bilo tudi, da bi se predvidela pomoč iz tega sklada še za primere, ko bi bilo delavcu po priporočilu zdravnika potrebno klimatsko zdravljenje.
Pri izplačilih v primerih pod a), b) in c) bo vsekakor prav diferencirati višine nadomestila glede na število članov družine, katere vzdržuje.
Gornje naj služi za premislek, kako bi povečali skrb za našega delavca za primere, ko se znajde v težkih okoliščinah brez svoje krivde in je več let pred tem ustvarjal in doprinašal k skupnim rezultatom, pričakujoč, da bo imel tudi sam od tega določene koristi.
R. Z.
naši stroii dobro izkoriščeni?
Poleg ljudi — strokovnjakov in kvalificiranih delavcev — so tudi za naše podjetje stroji najpomembnejša dragocenost. Brez sodobnih strojev ne bi mogli graditi velikih objektov. kot so tovarne, stanovanjske stolpnice, mostovi, velika skladišča, hoteli in drugi objekti. Vemo tudi, da vsi naši stroji niso zelo moderni, čeprav smo letos porabili veliko denarja za nakup sodobne mehanizacije. Toda — ali je vsaj tisto, kar imamo — res dobro in smotrno izkoriščeno?; Ali razporejamo našo mehanizacijo tako, čim manj »počiva« in da je čim več strojev na
najbolj potrebnih mestih, kjer dajejo tudi največje uspehe?
V strojno-prometnem odseku pravijo, da tega problema ne kaže preveč dramatizirati, čeprav seveda tudi ni mogoče mimo dejstva, da bi s še bolj uskladenim delom lahko dosegli še boljše rezultate pri izkoriščanju mehanizacije. Vsak mesec pripravijo vse enote točen plan potreb — tako za stroje in tudi čas, kdaj bo stroj potreben na tem ali onem gradbišču. Potrebe prijavljajo enote po dekadah, le za nekatere stroje tudi točno po dnevih. Te skupne želje je seveda treba potem čim
bolje uskladiti in tako dobimo za vsak mesec »vozni red» celotne mehanizacije.
Seveda gre teoretično lahko vse idealno, v praksi pa se kaj lahko marsikaj zaplete. In ko pride do za-petljajev, ni vselej lahko odločiti, kdo ima prav ali kdo je kriv, kajti še danes je v gradbeni stroki nič koliko vplivov, ki lahko še tako lepe zamisli kar čez noč postavijo na glavo. Prvi vpliv je že vreme, ki lahko operativi prekriža vse načrte. Gradbišče je na primer za danes naročilo in tudi dobilo stroj, toda če gradbišču tri ali več dni vztrajno dežuje, je pač mehanizacija primorana »počivati«. In potem bj lahko našteli še dolgo serijo nepredvidenih ovir, ki lahko bistveno vplivajo na uspehe ali tudi neuspehe gradbišča: pomanjkanje tega ali onega gradbenega materiala, spremembe v načrtih med gradnjo, nepričakovane in nepredvidene ovire v geološki strukturi tal, pomanjkanje kadrov, razne muhavosti investitorjev, potem nepredvidene zapreke pravne ali finančne narave in še in še. In tako lahko naštejejo na gradbiščih ali v enotah nič koliko bolj ali manj opravičljivih vzrokov za zamude pri delu in s tem seveda za motnje pri razporejanju mehanizacije.
Seveda pa tudi mnenja in glasovi, ki prihajajo iz enote SPO, niso kar tako. Čeprav morajo v SPO predvsem upoštevati potrebe našega podjetja, torej »Gradisovih« gradbišč in enot, pa morajo hkrati kof ekonomska enota ukoštevatj tudi ekonomska merila. Z drugimi besedami pa to pomeni, da morajo stroje čim bolje zaposliti, tako da z njimi ustvarijo čim več dohodka. In če na primer »plan« pokaže, da »Gridiso-va« gradbišča te in te stroje v določenem času ne potrebujejo, potem jih morajo v SPO pač angažirati drugje, kajti ne bi bilo smotrno in ekonomsko, da bi stroji stali v skladiščih. In tako v SPO večkrat razporedijo in posodijo stroje, ki jih po »planu« Gradisove enote ne potrebujejo, drugim podjetjem
Toda že prej smo rekli, da je plan marsikdaj eno, življenje pa drugo. In tako se kdaj lahko zgodi, da se spričo nepredvidenih okoliščin kar nenadoma pojavijo nujne potrebe prav po tistem stroju, ki je bil prvotno »po planu« za Gradis nepo-
Kaj pa toliko razpravljajo?
Vsi poprck kritizirajo distribucijo in najemne pogodbe naše mehanizacije, Nihče pa ne pripravi predloga za izboljšavo
O <
o VJb v
— Kaj če bi s takim programom dirigirali Apollo na Luno?
treben. Kaj sedaj? SPO je na primer že posodil, »Gradisova« enota pa hoče po vsej sili mehanizacijo. Tako smo pri tisti točki, kjer se začno krhati načela m je pač v praksi treba razsoditi in določiti od primera do primera. Takšno reševanje nepričakovanih in nepredvidenih težav gre včasih še kar mirno in uspešno, seveda pa pride lahko t -di do bolj ali manj neprijetnih avic, ostrih besed in obtožb.
V SPO menijo, da včasih res ne vedo. kako bi ukrepali in da so kdaj v situaciji, ki ni ne krop ne voda. Kot samostojna ekonomska enota, ki ima skoraj 200 zaposlenih, mora.o predvsem poslovati po ekonomskih in rentabilnostinih meril h. V praksi pa to vedno ne gre lahko, kajti prednost je vsekakor treba dati »Gradisovim« enotam in gradbiščem, čeprav ni nikakršna skrivnost, da druga podjetja plačajo za izposojeno mehanizacijo do sto odstot-
kov več kot pa »Gradisove« edinice. Zalo v SPO menijo, da bi bila ustrezna rešitev v tem, da bi enota SPC živela v povprečju dohodkov, kj s; ustvarjeni v okviru celotnega pod jetja. Takšna rešitev bi bila najbol pravična in poštena, odpadla t marsikatera sumničenja in obtoževanja. češ da SPO včasih bolje ra z ume potrebe konkurenčnih podje tij kol »Gradisa« Praksa je večkra pokazala, da takšne enote, kot j' SPO. ni mogoče postaviti na dosled ne ekonomske in rentabilnostne za konitosti. Zoper predloge, da bi eno ta SPO živela na povprečnem do hodku vsega podjetja, je sicer sliša ti mnenja, češ da bi to močno de mobiliziralo ljudi v SPO. V strojno prometnem odseku pa menijo, da s takšne trditve na majavih nogah saj lahko tudi enoti, ki živi na pov p reč ju podjetja, s posebnim pravilnikom zagotavljamo finančne sti mulanse za čim boljše delo.
Uspeh podjetja je v septembru tak, kakor je bilo pričakovati. Skupna proizvodnja je presegla planirano vrednost v obdobju od januarja do septembra za 17,3 °/o, kar je sicer malo manj, kot je bilo pretekli mesec (— 0,6 °/o). Teda že po samem planu je bila za september predvidena višja realizacija in zato je kljub nižjemu odstotnemu presežku rezultat boljši. Vse PE so po doseganju plana skupne proizvodnje pozitivne, lani v istem času pa ni bilo tako. Tudi medsebojne razlike niso
tako občutne, saj se odstotek presežka giblje od 6,3 "/o do 39,7 %>.
Do 15. septembra smo izpolnili 78,6 °/o letnega plana. Ce bi v preostalih 3 in pol mesecih delali z istim tempom bi letni plan presegli za 11 °/o. Verjetne, pa bo ta procent še nekoliko višji, če pomanjkanje gradbenega materiala in vremenske razmere ne bodo preveč negativno vplivale.
Tudi čista proizvodnja je presežena za 18,9 °/o, kar je še boljši rezultat
kot pri skupni proizvodnji, ker obrtniška dela ne presegajo v toliki meri (9,6 °/o). V istem obdobju lani je bila situacija obratna, toda za podjetje je važnejša čista proizvodnja, ker je to dejansko delo podjetaja, medtem ko so obrtniške storitve usluge drugih in na uspeh dosti ne vplivajo. Pri čisti proizvodnji je ena PE pod planom, pa tudi razpon doseganja je dosti večji kot pri skupni proizvodnji (od 12,0do 59,5 ”/«)• Več PE se že močno približuje doseganju letnega plana čiste proizvodnje
in lahko realno pričakujemo, da bo v naslednjem mesecu že dosežen letni plan pri treh PE ah' pa bo vsaj zelo blizu tenu:	• cžkti
Pri obrtniških uslugah so večje razlike, toda kakor je bilo omenjeno. na uspeh podjetja ne vplivajo toliko, čeprav so obrtniške usluge 7? poslovanje podjetja nujno potrebne.
Negativni pokazatelj je v večini primerov tako pri efektivnih kakor pri skupnih urah. Toda ob poveča-
nem obsegu del je nujna večja po raba ur, kar pomeni več zaposlenih Da je ta poraba efektivnih ur upra vičena, se odraža na pokazatelji produktivnosti, ki je v večini pri rnerov pozitiven (razen ene PE) Froduktivnos, ki jo računamo i razmerja čiste proizvodnje na efek livno uro, je v primerjavi s prejš njim mesecem narasla za 1,5 % ii je enaka lanskemu presežku produktivnost (+ 14,3 °/o).
%
KO-
PLANSKI BAROMETER ZA SEPIEMBER1969
OTTI ČISTA PROIZVODNJA H3 EFEKTIVNE URE
SB produktivnost
Jutro" v novi trgovski hiši celjskega Tehnomerkatorja
ur in več, če je potreba. Objekt mora biti gotov, ker moramo sicer plačati penale. Okrog deset milijonov starih dinarjev, če se ne motim. Toda te bojazni ni! Objekt bo zagotovo končan do postavljenega roka. Na objektu sem od začetka gradnje,« je nadaljeval tovariš Sinček. »Od kraja ni šlo iz zemlje. Sest tednov smo čakali zaradi arheoloških raziskovanj, nekaj časa pa zaradi cementa in železa. Lesa smo imeli pa dovolj. Vse bi še bilo, le premalo imamo dobrih, strokovno usposobljenih tesarjev.«
:§|l
pgl!
.'	•.♦'•V'
Vodstvo na novi cesti Poljana—drž. meja in Stanko Kostanjevec
Feliks Kvar. Tone Zaletelj
^ objekt smo vgraditi že 350 ton betonskega železa, je dejal tovariš Žal
Dober dan in zbogom
Tudi kvalificirani železokrivec Za-lig je na objektu že od vsega začetka. Za trenutek sem ga prekinil in vprašal, koliko železa so položili v ta objekt.
»Preko 350 ton,« je hitro odgovoril tovariš Žalig. »Od tega 138 ton v temelje.«
»Ves čas, odkar sem na objektu, smo delali po hitrem tempu, končno pa rad delam in seveda tudi zaslužim.
Domov grem ob sobotah, včasih pa tudi v nedeljo zjutraj. Čas nas priganja in tako lahko rečem doma samo dober dan in zbogom.« Takšno je pač družinsko življenje gradbinca.
Še bi lahko razpravljali o graditeljih tega lepega objekta, toda prostor nam to ne dopušča. Želimo le, da bi bil objekt do roka kvalitetno dograjen. To bo največje priznanje graditeljem in investitorja, Celjani pa bodo dobili novo lepo veleblagovnico.	T _
L. Cepus
Milan Sinček, kvalificirani tesar: Pri nas ni časa za počitek ...
Detajl z nove ceste Poljana—državna meja
eiji, in dalje, da mora Slovenija s svojimi predlogi aktivno prispevati k oblikovanju take federacije. Torej ne samo kritizirati, kaj vse federacija počne, ampak ustvarjalno sodelovati pri njeni graditvi.
Plenarna seja centralnega komiteja ZKS pomeni tudi mejnik v njeni vsebinski preobrazbi, saj obrača pozornost komunistov k vsebinskim vprašanjem izgradnje samouprav-Ijavske družbe. Ob tem je treba odločno razmejiti z etatizmom, nacionalizmom, birokratizmom, tehnokra-tizmom in kar je še takih »izmov«. Plenum je to storil in tudi oblikoval stališča, ki so jih bili člani centralnega komiteja soglasno sprejeli kot idejnopolitično platformo za delo komunistov v naslednjem obdobju. To bi kazalo na to, da je enotnost glede bistvenih vprašanj dosežena tudi v slovenskem vodstvu, zlasti še, ker je bilo zadnje čase precej govora, da to vodstvo ni enotno, da so v njem pojavi leaderstva in podobnega. Zahteva vseh komunistov, ki so jo bili izrazili v dosedanjih razpravah, pa je, da je treba s tem odločno nehati, če so taki pojavi, da je treba prenehati z metanjem polen pod noge, kajti v takem ozračju sploh ni mogoče nikakršno delo. Sklepi osme seje zavezujejo enako vse komuniste, ne glede, na kakšnem položaju se nahajajo. Za tiste v vodstvu pa veljajo še toliko bolj. Zalo je treba tudi pozdraviti tisti sklep centralnega komiteja, ki govori o koordinaciji dela republiških vodstev, da se ne bi dogajalo, da dela vsak po svoje.
Nova veleblagovnica celjskega »Tehnomerkatorja«
Osma seja CK ZKS in seja predsedstva ZKJ skupaj kažeta torej, da se morajo komunisti usmeriti v resnici k najbistvenejšemu — k temu, da postane zveza motor družbene preobrazbe. To pa pomeni tudi, da postane v svojem delu tudi zares učinkovita in da vse seje ne bodo ostale le pri besedah. To pa natanko tako velja tudi za komuniste Gradisa, ki se moramo vendarle bolj odpreti in se uveljaviti v kolektivu Gradisa ter ne misliti, da smo svojo partijsko dolžnost opravili že s tem, če pridemo na sestanek osnovne organizacije. Pa še te so zelo poredke. Vsebinska preobrazba se namreč začenja pri nas samih!
Hitro in solidno
Po asfaltu nove ceste Poljana—državna meja
Nova cesta Poljana—državna meja je bila zgrajena v rekordnem času. Izjava predsednika občinske skupščine Ravne na Koroškem Ivana Strmčnika. Strojnikom in celotni organizaciji S PO vse priznanje. Naš predsednik sindikalnega odbora podjetja Tone Zaletelj in delovodja Feliks Kvar sta položila strokovni izpit pri gradnji cest.
Kdor je prvega julija letošnjega leta hodil po trasi bodoče ceste Poljana—državna meja, je močno dvomil v rok dograditve. Močvirnat teren, izvir vode na vsak korak, mastna glina, vse je spremljalo graditelje skozi ves čas gradnje. Toda Ravenčani ne bi bili to, kar so, če bi klonili pred blatom in vodo.
»Deseti julij imamo za dejanski začetek del,« je začel pripovedovati vodja gradnje Tone Zaletelj, ko sem ga zadnjič obiskal na severnem delu naše Koroške. Čakala nas 'je velika naloga. Izkopati in odpeljat; je bilo poneha cca 80.000 m-'1 materiala ter dovoziti in vgraditi 40.000 m’ tamponskega materiala. Poleg tega je bilo potreba napraviti 2500 m drenaž, 27 propustov od profila 50 do 100.«
Pri zemeljskih delih so poklicali na pomoč mehanizacijo SPO. »Moram priznati, mehanizacija in strojniki so svojo vlogo častno odigrali. Večkrat so stroji ostali v blatu. Večjih zastojev nj bilo.«
»Strojniki so svojo dolžnost izpolnili. Se posebno pa moram pohvaliti strojnika Franca Špeha ter Toneta Ruparja,« je dejal tovariš Zaletelj.
Da je bil teren res težak, nam potrjuje dejstvo, da je bil star; del ceste na nekaterih odsekih cestišča ležal na plavajočih brunih.
Cesto so si ogledali tudi predstavniki družbeno-političnih organizacij ter predsednik občinske skupščine Ravne na Koroškem tovariš Ivan Strmčnik, ki je med drugim dejal: »Gradis je zelo solidno podjetje. Cesta je bila res zgrajena zelo hitro in v skladu z vsemi dogovori.«
Več o gradnji ceste smo že pisali.
Gradisov vestnik
»Gradisov vestnik« Izdaj t delavski svet podjetja Gradis. Ureja ga uredniški ‘Odbor Odgovorni urednik Lojze Cepuš Tiska tiskarna »Toneta Tomšiča« v Ljubljani — Izhaja mesečno
Na obmejnem bloku se izteče zadnji kilometer nove ceste
Tesarji
na vrhu objekta veleblagovnice v Celju
Nikoli nismo dvomili v celjski kolektiv — dilema: »Bo ali ne "0<< je že odpadla. Prva jugoslovanska razstava trgovinske opreme Si>!«tro« bo že v novih prostorih »Tehnomerkatorja« — Marjan Adamič, Stefan Petrovič: gotovi bomo še tri dni pred rokom — Čestitamo!
Le nekaj metrov od znane gostil-Pe »Koper« je v Gubčevi ulici zrasla lz tal nova velika zgradba celjskega “Tehnomerkatorja«. čeprav so Ce-'Jani dvomili v možnost dograditve objekta do postavljenega roka, stoji danes pred njimi zgradba v vsej ®v°ji veličini Danes ni nobenega dvoma več, da v njej od 8. do 15. n°vernbra ne bi mogla biti prva jugoslovanska razstava trgovske opre-me.
Seveda s tem zgradba še ne bo Popolnoma gotova, kajti rok za celotno notranjo ureditev je julij 1970, *° bo »Tehnomerkator« svečano od-f,rl svojo prvo veleblagovnico v Cehu.
Ker ni bilo nikogar v pisarni, sem Poklical delovodjo Štefana Petrovičih ki se je kmalu veselo prismejal ^«ozi vrata. »No, videti si dobre vo-he,« sem ga vprašal.
»Kako ne bi bil, ljudje so pridni, vreme nam služi, pa tudi z materia-:0rn ni problemov,« je odgovoril Petrovič.
Pridružil se nama je vodja objek-to Adamič, ki je med drugim povedal, da bo imela nova »Tehnomerka-■orjeva« veleblagovnica 6000 m2 bruto površine, od tega 3000 m2 prodaj-dfi površine, 1200 m2 skladišč, 1100 jd2 pomožnih prostorov, ostalo pa bodo komercialni prostori.
Celotna zgradba je razdeljena na pet etaž in tri mednadstropja. Stebri so iz vidnega armiranega betona, fasada pa iz montažnih plošč, ki jih izdeluje naš obrat gradbenih polizdelkov. »Plošče so zelo solidno izdelane,« je še pristavil tovariš Petrovič.
Statistični račun in opažne načrte pa je izdelal projektivni biro »Gradisa«. Tudi načrti so v redu in ni bilo večjih problemov.
Kot zanimivost gradnje navajajo, da so v Celju na tem objektu prvič uporabili žične mreže, ki jih izdeluje »Žična« Celje.
Veleblagovnica bo zelo moderna. V njej bo kupec dobil vse, kar si bo poželel. V 48 blagovnih in uslužnost-nih oddelkih bo na razpolago blago vseh vrst in tehnični pripomočki za domačo uporabo. Poleg tega bodo imeli tudi svojo informacijsko službo ter stalno spremljali želje kupcev.
Pri nas ni časa za počitek
Na vrhu objekta smo srečali kvalificiranega tesarja Milana Šinceka. Ni še dolgo tega, ko se mu je rodil sin (čestitamo!). Bil je prijetno razpoložen, ko sem ga vprašal, kako po njegovem poteka gradnja objekta.
»Pri nas ni časa za počitek,« je odgovoril. »Delamo tudi po dvanajst
Nadaljevanje s prve sttani * nadalje
Vredsednik ZKS Popit poročal o seji fekretariata, in nato seja centralnega komiteja ZKS.
Po vseh teh razpravah in tudi po tstih v centralnih komitejih drugih republik se je pokazalo, da je bila besta le povod, da pa so v ozadju ~.ru9a bistvenejša vprašanja našega aružbenega življenja. V prvi vrsti Pre za problematiko družbenoekonomskih odnosov v državi, v prvi rsti za zaostajanje v uresničevanju fornie, za še vedno prevelike prisojnosti federacije na področju go-Podarstva, čemur je bilo treba spod-Tezati korenine. Predsedstvo ZKJ je ? nedavni seji sprejelo daljnosežne Klepe, med katerimi so zlasti pomembni tisti o ukrepih za odpravo . ?likvidnosti ter o ukinitvi tako imenovanega državnega kapitala na 'seh ravneh — tako v federaciji kot j republikah in občinah. Nadvse od-ocno je postavljena zahteva, da je Sfoa likvidirati vsa žarišča nelikvid-«T	*° brez izjeme, da sme vsak
Porabiti le toliko, kolikor je ustva-ne pa graditi na sredstvih, ki jih
i,n ki se bodo natekla šele v daljni odoinosti. Vsak lahko naroči le to-lko, kolikor sredstev že ima in mora
blago tudi plačati. To je še posebej pomembno za gradbeništvo, saj so naročali gradnje, za kat dre ni bilo kritja. Gre torej za dosledno uresničevanje na vseh področjih, k čemur je prispevala tudi ta seja CK ZKS.
Druga stvar, ki jo kaže posebej omeniti, pa je mesto Slovenije v Jugoslaviji. Predvsem je treba poudariti, da v vsem slovenskem »vročem poletju« ni bil izražen nikakršen dvom o mestu Slovenije v Jugoslaviji, četudi je treba reči, da ob takih priložnostih pristavljajo svoj pi-skerček vse mogoče sile, ki bi zase rade iztržile kakšen dobiček — od premaganega belogardizma do sodobnega klerikalizma, ki brenkata na šovinistične strune. Plenum je opozoril na obstoj tudi takih sil v Sloveniji, vendar pa se je zadržal bolj na tistem, kar mora Slovenija sama prispevati kot sestavni del federacije k njenemu oblikovanju v enakopravno skupnost narodov in narodnosti Jugoslavije. Razpravljali so o tem, da moramo biti kadrovsko bolj prisotni v zveznih organih, da morajo komunisti, ki so sposobni za prevzem takih funkcij, to sprevideti in tudi prevzeti dolžnosti v federa-
WIR LERNEN DEUTSCH
LEHRSTtiCK (9) NEUN
Die Frage »vvo« (kje)
Wir vviederholen (ponavljamo):
Der dritte Fali (tretji sklon) von »der« ist »dem«:
XVas ist in dem Fotoapparat? Der Film ist ....................
VVas ist in dem Kaftee? Milch und Zucker sind .....................
Der dritte Fali von »das« ist auch »dem«:
Was ist in dem Glas? Das VVasser ist .....................
VVas ist in dem Zimmer? Die Mobel sind ....................
VVas ist in dem Haus? Die Zimmer sind .....................
Der dritte Fali von »die« (ženski spol ednina) ist aber nicht »dem«, sondern »der«:
Die Tasse: VVas ist in der Tasse? Der Kattee ist in der Tasse.
VVas ist in der Teekanne? Der Tee ist in der .................
VVas ist in der Zuckerdose? Der Zcker ist in der ............._.....
VVas ist in der Schachtel? Die Ziindholzer sind in ...._............
VVas ist in der Tischlade? Viele Sachen sind in .................
VVfas, ist in der Tasche? Das Taschentuch ist in ...............
Die Schule: In der Schule sind die Schiiler mit dem Lehrer. Der Lehrer lehrt sie (jih poučuje). Vor der Schule steht der Brief-trager mit dem Fahrrad aut der Strahe (s Fahrrad = kolo).
Die Strahe: Die Kinder spielen aut der Strahe. Recths von der Strahe stehen die Hauser, links neben der Strahe sind Felder und VViesen. Die Brucke: Unter der Brucke ist das VVasser. Aut der Brucke steht ein Auto. Eine Fabrik liegt hintev der Brucke (za mostom).
Also: der dritte Fali von »der« ist »dem« der dritte Fali von »die« ist »der« der dritte Fali von »das« ist »dem«.
Die Frage »Wo« und die Mehrzahl (množina):
Der dritte Fali in der Mehrzahl ist tur mannlich, vveiblich und sach-lich: »den«
(za vse tri spole je tretji sklon množine »den«)
Einzahl: Ein Bild hangt an der VVand,
Mehrzahl: Bildcr hangen an den VViinden. (die VVande)
Einzahl: Ein Vogel sitzt aut dem Baum.
Mehrzahl: Viele Vogel sitzen auf den Baumen,
Einzahl: Hinter dem Haus ist ein Garten,
Mehrzahl: Hinter den Hausern sind Garten. (die Hauser)
Einzahl: Ein Arbeiter steht neben dem Fenster,
Mehrzahl: Arbeiter stehen neben den Fenstern,
Einzahl: Die Lampe hangt iiber dem Tisch.
Mehrzahl: Die Lampen hangen iiber den Tischen.
Einzahl: Unter dem Schuh (r Schuh = čevelj) ist eine Sohle (e Sohle = podplat)
Mehrzahl: Unter den Schuhen sind die Sohlen.
Einzahl: Vor dem Garten spielen die Kinder.
Mehrzahl: Vor den Garten spielen die Kinder.
Einzahl: Die Lehrerin steht zvvischen einem Schiilen und einer Scbii-lerin.
Mehrzahl: Die Lehrerinnen stehen zvvischen den Schiilern und den Schulerinnen.
VVir bilden Satze mit dem 3. Fali:
mannlich: (dem) Aut dem Baum sitzt ein Vogel und unter
Baum steht der Vater. In	Garten ist die Mutter
und an	Zaun steht mein Freur.d. Neben
Hund sind Kinder und vor	Spiegel sitzt ein Herr.
Hinter	Ofen liegt die Kaize und iiber
Tisch hangt eine Lampe. Zvvischen	Schrank und
........ Stuhl steht ein Ofen und brennt (brennen = goreti).
vveiblich: der
Vor der Schule steht ............ mit .............
In der Schule ist ............ mit
Neben der Brucke spielt	mit
Auf der Stralle kommt ........... mit .............
Hinter der VViese ist ........... mit .............
An der VVand hangt ..............
Unter der Lampe steht	mit
tlber der Erde ist der Himmel mit den VVolken. (r Himmel = nebo e VVolke = oblak) slichlich: dem
Auf dem Feld arbeitet ........... mit .............
Hinter dem Feld ist ............. mit .............
Vor dem Fenster sitzt ........... mit .............
Uber dem Haus ist ............... mit .........
Neben dem Haus arbeitet ......... mit .................
In dem Zimmer ist ............... mit
An dem VVasser vviichst ein Baum (vvachsen = rasti)
Zvvischen dem Meer im Norden und	Gebirge im Siiden
liegt Beutschland. (das Meer = morje; die Nordsee und die Ostsee = severno in vzhodno morje).
Mehrzahl: den
Vor den Hausern spielen die Kinder.
Hinter ........... (Felder) sehen vvir
Enter ............. (Baumc)	ist es dunkel.
An ............. (VVande) ............ hangen ..............
In ............ (Zimmer) stehen
Uber ............ (Tische) hangen
Neben	(Kinder) belit der Hund (bellen = lajati)
Auf	(Bergc)	liegt der Schnee. (r Schnee = sneg)
Zvvischen	(Berge) befindet sich ein Tal. (das Tal =
dolina) sich befinden = nahajati se
Perfekt (Vergangenheit) = pretekli čas
I)cr Hund belit jetzt auf der Stralle = sedanji čas
Der Hund hat auch im Garten gebellt.
Grete fiittert jetzt die Hiihner, Sie hat den Hund gefiittert.
(fiittern = krmiti)
Das Miidchen kniet jetzt aut der VViese, Es hat auch in der Kirchc gekniet.
Die Hausgchilfin kocht jetzt das Essen.
Sie hat uns den Kattee gekocht.
Die Mutter arbeitet jetzt im Garten, Sie hat auch im Haus gearbeitet. Die Kinder tanzen jetzt im Zimmer. Sie haben auch auf der VViese getanzt.
Ich habe in Haus gespielt.
Du hast im Garten gespielt.
Er hat im Zimmer gespielt.
VVir haben auf der Stralle gespielt.
Ihr habt auf der VViese gespielt.
Sie haben auf der Brucke gespielt.
kaufen — kupiti; fragen — vprašati; gruden — pozdraviti; horen — slišati; danken — zahvaliti se.
Achtung! Pozor! sestavljeni glagoli:
aufmachen: ich habe aufgemacht anziinden: ich habe angeziindet;
kaufen: ich habe, du hast ..................... Brot gekauft
fragen: ich habe, du hast	den Vater gefragt
griiden: ich habe, du hast, er hat, vvir haben, ihr habt. sie haben die Dame gegriidt;
lioren: ich habe, du hast ..................... das Lied gehiirt;
danken: ich habe, du hast ........................ fiir den Brief gedankt;
aufmachen: ich habe ....................... die Tiir aufgemacht;
anziinden: ich habe ....................... das Holz angeziindet.
arbeiten = delati
die Butter = surovo maslo
das Brot = kruh
tanzen = plesati
das Volk = ljudstvo
der Tanz = ples
die Sache = stvar
die Tasche = žep
das Taschentuch — robec
lernen = učiti se
lehren = poučevati
das Fahrrad = kolo
der Schuh = čevelj
die Sohle = podplat
brennen = goreti
der Himmel = nebo
die VVolke = oblak
vvachsen = rasti
das Tal = dolina
die Kiiche = kuhinja
das Motorrad = motorno kolo
dauern = trajati
das Flugzeug = letalo
der Flugplatz = letališče
der Mittag = opoldan
das Gras = trava
die Klasse = razred
das K^ssenzimmer = šolska soba
das Biiro = pisarna
Strokovni izpiti
Ko je bilo polaganje strokovnih izpitov za gradbene inženirje in gradbene tehnike pri sekretariatu za gospodarstvo ob koncu leta 19&6 ukinjeno, je izšel leta. 1967 temeljni zakon o graditvi investicijskih objektov, ki dopušča, da delovne organizacije same v svojih aktih določijo pogoje za izobrazbo in prakso oseb, ki vodijo, projektirajo ali nadzirajo investicijsko graditev. Naše podjetje je takoj formiralo izpitno komisijo, ki je izdelala izpitni program in v letu 1937 smo imeli dva redna in eden izredni termin, kjer je 19 naših gradbenih inženirjev in tehnikov položilo strokovni izpit. Seveda je veljal ta izpit samo za naše podjetje — torej za interno uporabo.
Manjša podjetja niso mogla formirati komisij, ker niso imela dovolj lastnega kadra, komisije z zunanjimi sodelavci pa bi bile predrage.
Na svetu za gradbeništvo pri gospodarski zbornici SR Slovenije so obravnavali ta problem in vsa gradbena operativa je bila mnenja, da zaradi enotnosti in kvalitete izpiti morajo biti.
Imenovan je bil izpitni odbor, ki je pripravil pravilnik in izpitni program. Vse skupaj je svet za gradbeništvo potrdil in v letu 1968 je začela pri gospodarski zbornici poslovati izpitna komisija za gradbene strokovnjake.
Seveda je tudi »Gradis« razformirai svojo interno komisijo in se priključil zbornici. Izpitni program na zbornici je identičen tistemu, ki ga je imel »Gradis-, dodatno je pa še predmet »poznavanje gradbenih strojev ih orodja«.
Pogoj za pripustitev k izpitu je 2-leina operativna praksa.
Nekateri elani našega kolektiva, ki so polagali interni izpit, so izrazili željo, da bi se jim ta izpit priznal na zbornici.
Izpitni odbor pri zbornici je na vlogo »Gradisa« pregledal izpitno dokumentacijo in odločil, da se vsem tistim članom »Gradisa«, ki so polagali pri našem podjetju interni izpit, prizna izpit na zbornici pod pogojem, da predložijo izpitno dokumentacijo ter dodatno opravijo izpit iz predmeta »poznavanja orodja in strojev«. Interesenti za ta izpit se morajo prijaviti pri tajniku izpitnega odbora dr. Orožnu na zbornici, kjer oddajo prošnjo za pripustitev k izpila, ali to prošnjo oddajo v kadrovskem oddelka centrale
Izpitni odbor je nadalje sklenil, da je treba i .koristiti to ugodnost do konca 30. junija 1970. Pozivam vse tiste, ki so polagali interni izpit pri »Gradisu« in želijo dobiti spričevalo zbornice, da to uredijo do prej navedenega roka, ker po tem datumu bodo morali polagati celotni izpit še enkrat.
»Gradis« smatra naš interni izpit za enakovreden, velja pa seveda samo v našem podjetju. Kdor pa želi izpitno spričevalo, veljavno za celotno SR Slovenijo, mora opraviti dodatni izpit in dobiti spričevalo zbornice.
Ker je izpitno gradivo precej obsežno, se je komisija dogovorila z DIT, da organizira za vsak izpitni termin seminarje, kjer predavajo izpraševalci posameznih
predmetov in tako nakažejo kandidatom približni ob' seg in vsebino znanja, ki se zahteva na ustnem izpitu-
Želel bi omeniti, da naj se vsi tisti kandidati, bi želijo polagati izpit, resno pripravijo.
obstaja izpitni program, ki se dobi pri tajniku komisije dr. Orožnu na Biroju gradbeništva in po tern se je treba ravnati.
Svet za gradbeništvo je z delom komisije zadovo' ljen in želi, da ostanejo izpiti na primernem kvalitetnem nivoju.
Podjetja lahko na osnovi položenega izpita izdaj0 pooblastila in s tem omogočijo kandidatom samostojn0 delo na področju graditve in izdelave tehnične dokumentacije. Izpitna snov je prirejena bolj za operativce, ker ti potrebujejo pooblastila, zato iahko naredi izpit samo tisti, ki vsaj poprečno obvlada materijo^ k* je podana v izpitnem programu. Izpitni odbor ne želi. da bi kandidati zamenjali strokovni izpit z loterijo. Za izpit se odločite šele takrat, ko smatrate, da ste vs° snov predelali. Posebej bi omenil znanje o strojih. M* prehajamo vedno bolj v mehanizirano delo in zato moramo stroje poznati, predvsem glavne karakteristike in kaj s posameznimi stroji iahko delamo. Znanje na izp1' tih iz tega predmeta je zelo skromno.
Posebno poglavje je izpit iz »varstva pri delu*; Verjetno večina kandidatov predmeta ne vzame dov°'i resno, čeprav je po zakonu obvezno enkrat na le*0 preverjanje znanja iz varstva pri delu. Kljub strogih1 predpisom je nesreč pri delu vedno več in zato bo komisija vztrajala, da kandidati poznajo ustrezne varnostne predpise.	..
Ponovno poudarjam, naj se ne prijavljajo na izpit tisti, ki izpitne snovi niso predelali, izpita ne potrebujejo ali delajo na področju, ko iz objektivnih razlogom ne morejo položiti izpita (npr. tehnik, ki je samo risa armaturne načrte)
Dogovor med člani komisije tudi je, da se obravnava izpitna snov pri inženirjih malo bolj podrobno kakor pri tehnikih, v celoti pa mora kandidat zapustili vtis poprečno razgledanega in samostojnega gradbenika- .
Pripravljalni seminar v organizaciji DIT bo od »• do 7. 11. 1969
Zadnji izpitni termin v letošnjem letu:
24 11. 1P63 zadnji rok prijave;
b 1859 pismena naloga;
16, i7, 18., 12 ustni izpit.	, i
V spomladanskem roku bosta dva izpitna termin« verjetno april in junij, točnejši datum pa še ni doloce in ga bomo sporočili v decembrski številki našeg časopisa.
Izpitno takso 5U0 N din poravna podjetje, če kandidat polaga prvič. Vsi nadaljnji stroški gredo v brern kandidata.	.
Za izpit se odobrava 6 dni plačanega dopusta in en dan za pismeno nalogo in pet dni za pripravo n ustni izpit
Direktor KSS in predsednik izpitnega odbora:
Dragovan Sever, dipl ing-
Kdaj je mogoče uvesti delo v podaljšanem delovnem čase
Temeljni zakon o delovnih razmerjih, kot je znano, določa 42-urni delovni teden za poln delovni čas in omejuje delo prek tega časa le za najnujnejše primere.
V	44. členu TZDR so navedene splošne okoliščine in primeri, ko je delavec dolžan delati dalj kot poln delovni čas. To so najprej primeri naravne nesreče, ki je zadela podjetje ali se takšna nesreča neposredno pričakuje. V takem primeru morajo vsi delavci delati tudi v podaljšanem delovnem času, da se obvarujejo človeška življenja in rešijo materialna sredstva
V	drugem delu tega člena zakon navaja primere, ko se prav tako sme uvesti delo prek polnega delovnega časa, in sicer:
1,	kadar je nujno, da se začeto delo nadaljuje, da bi se dokončal delovni proces, katerega ustavitev ali prekinitev bi povzročila precejšnjo materialno škodo ali spravila v nevarnost življenje in zdravje občanov;
2.	da se z delom prepreči kvarjenje surovin in materiala, ali pa odvrne okvara na delovnih sredstvih. V teh primerih sme trajati delo nad poln delovni čas samo toliko, kolikor je nujno potrebno, da se odvrnejo ali preprečijo škodljive posledice.
V	istem členu TZDR je dalje predpisano, da sme delovna skupnost vpeljati delo v podaljšanem delovnem času v skladu s statutom, ki se pa mora ujemati z republiškim predpisom, ki natančneje določa primere, v katerih je mogoče vpeljati ali odrediti delo v podaljšanem delovnem času in pogoje, pod katerimi je mogoče to storiti.
Sele potem, ko bodo izšli repubiisl- predpisi, bo mogoče vnesti v naš statut primere in pogoje, pod katerimi bo mogoče uvajati delo prek polnega delovnega časa. Naši republiški organi, kot je znano, že pripravljajo predpis.
V	našem statutu so podrobno določeni primeri, ko je možno uvesti nadurno delo. Ta določila veljajo do sprejetja republiških predpisov, ker je to v skladu z 39. členom spremembe TZDR, objavljene v Ur. listu SFRJ, št. 20'69. Poleg naravne nesreče so predvideni v statutu še naslednji primeri:
— kadar se začeto delo nadaljuje, da bi se dokončal delovni proces, katerega ustavitev ali prekinitev bi povzročila precejšnjo materialno škodo, ali to zahteva tehnološki postopek, pri montaži, demontaži in prevozu strojev, če bi se zaradi nedokončanega dela ogrožala varnost ljudi ali nastala materialna škoda; če se nadaljuje delo, da se odvrne okvara na delovnih sredstvih ali prepreči kvarjenje materiala oziroma surovin; če gre za dela, katerih nepravočasna izvršitev bi povzročila zastoj pri izvrševanju drugih del (predpriprava, izdelava polizdelkov za gradnje, izvršitev popravil strojev ipd.).
V	navedenih primerih delavec ne more odklonit^ da bi delal dalj kot polni delovni čas. Osebni dohodek
v času, daljšem od polnega za te primere, gre v osnovo , za socialno zavarovanje in ima delavec iz tega naslov« j tudi vse pravice.
V	praksi se uvaja nadurno delo tudi v drugih primerih, kot so tisti, ki so v skladu z določili 44. člena TZDR
Mišljenje je, da je možno uvesti takšno' delo, če , delavec na to pristane Takšna trditev nima zakonske ; osnove, ker imajo določila o delovnem času zaščitni značaj. To potrjuje tudi dejstvo, da se podaljšano delo smatra kot dopolnilno oziroma honorarno delo, o tern je bilo zadnje čase veliko razprav in se je našla končna rešitev tega vprašanja v novem 43 a členu TZDR; Drugi odstavek tega člena glasi, da je treba odpreti nova delovna mesta za opravljanje del, ki jih sedal j opravlja delavec v podaljšanem delovnem času in niso predvidena po 44. členu, takšna delovna mesta zasesti z nezaposlenimi ali delno zaposlenimi delavci. Le v primeru, če se na objavo ali razpis ne zglasijo kandidati, ki niso zaposleni ali delno zaposleni, se sme sprejeti na takšno delovno mesto tudi delavca, ki je že v delovnem razmerju s polnim delovnim časom. Delovne organizacija mora najmanj vsakih 6 mesecev znova objaviti delovno mesto kot prosto ali ga razpisati vse do zasedbe.
Novela zakona zastopa interes, da se za presežk® pri delu najamejo nezaposleni delavci, kar naj bi delno pripomoglo k reševanju problemov zaposlenosti. Med kazenskimi določbami so predpisane visoke kazni za delovno organizacijo in odgovorno osebo, če se uvaja delo prek polnega delovnega časa v nasprotju z omenjenim 44. členom TZDR. V zvezi s tem ima po zakonu tudi republika pooblastilo, da lahko s svojimi predpis* drugače uredi vprašanja, ki jih obravnava omenjeni 43 a člen. Teh predpisov do sedaj še ni bilo in velja)0 torej določila temeljnega zakona,
Kako uvajati tako imenovano nadurno delo izven primerov, ki jih našteva 44. člen zakona in v skladu s tem našteti primeri v našem statutu, bo terjalo še veliko obravnav. Kljub temu pa se je nujno izogiba11 delu v podaljšanem delovnem času in ga odrejati sanio za primere, ki so določeni v našem statutu (glej 33-člen statuta po črtanju točk d, f in g). Lahko trdimo, da je veliko nadurnega dela uvedenega za v statutu naštete primere, vendar dokumentacija o opravljenih urah in potem tudi pravilni obračun osebnih dohodkov niso povsem v skladu s temi določbami. Če je bilo odrejeno t. im. nadurno delo v naštetih primerih, potem s® mora všteti osebni dohodek v osnovo za socialno zavarovanje in na tej podlagi izhajajo tudi vse pravice, n® pa da se obračunava kot dopolnilno delo, iz katerega ne izhajajo pravice iz socialnega zavarovanja
•	R Z.

križanka
PREDSED. CK Zli SLOVENIJE
VELETOK
GOMAZEČ
MRČES
ŽUŽELKA
SIBIRIJI
NizOŽEM.
IffMSKA
B. PAKLŠT. PREDSED.
DRUŽBA
SIN
KRALJA
AGAME-
MNONA
KRATICA
NEMŠKE
VALUTE
LETOVIŠČE PRI OPATIJI
TEHNIŠKI
POKLIC
OBLIKA
BUDIZMA
ALUMINIJ
IGRALNE FIGURE GOSPE
TELESNE VAJE, ZABAVA
ANTON
SLODNJAK
ZNAN UAL SKLADAT.
GOL!A PAVEL
VEČDELNA
ORKESTRALNA
SKLADBA
ORGAN
VIDA
MESTO V MAKEDONIJI
BIVŠI
AMER.
ZUNANJI
MINISTER
nimfa
tantal
OSEBNI
zaimek
umetniš.
SLOG
PlOŠČA IZ LESA
pREBIVAlK
NOVE
ANGLIJE
DIJAKINJA PRED ZAKIJ
KONEC
MOLITVE
SOLMIZAC.
ZLOG
PRED-
PLAČILO
KAtALN/ ZAIMEK
NARODNA
BANKA
SUKANEC
TEMA,
SNOV
/ANGL./
PL. MERA
I MOČNO' ŽGANA GUNA
IGRALNA
KARTA
ANA
JELOVŠEK
	
	
PREMER	
HRVAŠKI SLIKAR /VLEKO SL./	
ČEŠKI SKLADAT. /KAREL B.J
AMPER
DEL VOJVODINE
ZAČRTANA
SMER
CESTE
GLIGOROV
BITOLA
IVva nagrada 50 dinarjev	Tretja nagrada 20 dinarjev
*Ji'uga nagrada 30 dinarjev	Rok dostave rešitve je 15. november 1969
en
Vse kaže, da bo velika italijanska tovarna kmalu začela resno ogrožati ameriške, nemške in druge proizvajalce težkih gradbenih strojev
Od 25. septembra do 6. oktobra je bil letos v Torinu 19. medna-*odni salon tehnike, združen s 6. mednarodnim salonom gora. Na Sejmu, ki ima približno 100.000 kvadr. metrov pokritih razstavnih Površin (polovica zagrebškega sejma), je letos razstavljalo več sto Podjetij iz 19 držav, zlasti iz Evrope in tudi iz ZDA, Kanade in še Bekaterih dežel. Salon si je na povabilo italijanskih organizacij ogle-dala od 3. do 6. oktobra tudi skupina Jugoslovanov, med katerimi so kili predstavniki gradbenih in cestnih podjetij, letališč, zbornic in drugih organizacij iz vseh republik.
Za nas Jugoslovane so bile zanimive ne samo tiste stvari v obeh salonih, ki prikazujejo sodobni turi-sem v gorah, marveč tudi nekateri stroji s področja gradbeništva. O salonu gora bi lahko pisal na dolgo in široko, vendar naj se tu omejim le ha eno izmed zanimivih ugotovitev. v mednarodnem salonu gora so na Primer tujci (Italijani, Švicarji, Zahodni Nemci itd.), razstavili tudi ve-hke in sodobne stroje za pluženje Zasneženih cest. Pri tem je zanimivo, da so veliki proizvajalci že razvili posebne dodatne dele (zlasti pluge), hi jih lahko pritrdiš na že znane Sradbene stroje. Vsekakor je pobuda Proizvajalcev v ZR Nemčiji, Italiji m drugih državah zanimiva tudi za nas. Vemo, da kompletni veliki stroji 'mljajo precej denarja, vemo pa tudi, ua težka mehanizacija za zimsko postno službo (na primer plugi) ni izkoriščena več kot dva, največ tri mesece, v drugih mesecih pa počiva.
drugi strani pa imajo mnoga gradbena podjetja precej velikih strojev, ki od decembra do marca ali aPrila marsikje ležijo v skladiščih. Vsekakor bi bilo smotrno, da bi se Vec.ja gradbena in cestna podj 'ja Pogosteje pogovorila in vsaj delno našla rešitve s skupnim imenoval-Fem, tako da bi nekateri veliki stroji ahko obratovali i poleti (za potrebe gradbenih podjetij) in tudi pozimi 'za pluženje cest) Ni dvoma, da bi 11 m tam lahko našli skupen j -zik. Koristi pa bi imeli oboji, saj bi do-
bili večje kapacitete za zimsko službo, hkrati pa bi bila tudi gradbena mehanizacija pozirhi bolje izkoriščena, da sploh ne govorimo o prihrankih pri uvozu kompletnih in dragih strojev.
Med zanimivostmi, ki jih velja omeniti zlasti za gradbince, je tudi dejstvo, da se je začel pri naših sosedih pojavljati nov in nevaren konkurent, ki jo utegne zelo zagosti znanim proizvajalcem velikih gradbenih strojev iz ŽDA, ZRN, Japonske in drugih dežel. Italijanski FIAT je namreč pokazal program gradbene mehanizacije, ki kaže, da v tej veliki tovarni ne mislijo konkurirati razvitim podjetjem Evrope, Azije in Amerike samo z osebnimi in drugimi avtomobili, traktorji, letalskimi in ladijskimi motorji ter še nekaterimi izdelki, marveč tudi z velikimi gradbenimi stroji. Že buldožer FIAT AD-18 s težo 18 ton in motorjem, ki razvije 180 konjskih moči, zbuja občutek, da se Italijani ne šalijo, marveč da mislijo resno. Italija je pred leti dobila v Tarantu veliko jeklarno, ki dela po ameriških »receptih« najkvalitetnejša jekla. Bržkone se ne motijo dosti tisti, ki zatrjujejo, da ima zdaj FIAT vse pogoje, da dobi i zte jeklarne vso potrebno osnovo za proizvodnjo najtežjih gradbenih strojev, ki so jih doslej izdelovali in skoraj monopolno prodajali Cater-pilar, Allis-Chalmers, Michigan in druge tovarne. Vsekakor je na salonu FIAT presenetil s tipi nekaterih
velikih gradbenih strojev, slišali pa smo govorice, da bodo v tej italijanski tovarni šli do pravih gigantov. In če se bodo približali še ameriški kvaliteti (jeklo iz Taranta!), pa obdržali italijanske cene, potem bodo slej ko prej marsikje konkurenčni in bodo marsikomu povzročali hude glavobole.
I. P.
Srečanje z Abrahamom
V koprski enoti bo dne 11. XI. 1969 praznoval 50-letnico rojstva tov. Karel Kocjančič, betoner, zaposlen pri podjetju že 15. leto.
Izredno skromnemu in pridnemu delivcu ob srečanju z Abrahamom iskreno čestitamo in mu želimo, da bi preživel še mnogo zdravih in zadovoljnih let med nami!
Njegovi sodelavci
Stanovanjska kultura... hm, hm?
Ko smo leta 1965 pri nas uvedli stanovanjsko reformo in z njq ustanovili stanovanjska podjetja oziroma stanovanjske enote, je tudi »Gradis« formiral svojo stanovanjsko enoto. Ta enota združuje že od prvih dni 470 stanovanj v Ljubljani, Mariboru, Celju, Kopru, Ravnah, Škofji Loki in Jesenicah, kjer ima pač »Gradis« svoje stanovanjske objekte.
»Ko smo leta 1965 prevzeli naš stanovanjski fond«, je pripovedoval šef_ Gradisove uprave stanovanjskih hiš in stanovanj, tovariš Rajko Šalehar, »smo prevzeli dokaj žalostno dediščino. Naš fond je bil — kar roko na srce — močno zanemarjen. Tako kot v večini stanovanjskih zgradb so tudi v številnih naših objektih hišni sveti pretežno skrbeli za stanovanja, precej manj pa za hišo. Znani so celo primeri, da so si hišni sveti pri bankah izposodili denar in ga pretežno porabili za izboljšanje stanovanj,' v manjši meri pa za razna popravila na hišah. Skratka, leta 1965 smo s prevzemom našega stanovanjskega fonda dobili samo veliko dela, odgovornosti in neprijetnih zadev, ki jih je bilo treba čim prej urediti.«
Seveda je danes, v letu 1969, precej laže govoriti o teh problemih' kot pa leta 1965, ko je bilo treba najprej vse popisati, urediti evidenco, pregledati vse hiše in stanovanja in podobno. No, dfines jž najtežje že za nami, večina zadev teče po ustaljenem tiru. Tako je med pogovorom tov. Helena Žigonova pokazala res vzorno urejeno kartoteko s točnimi evidenčnimi podatki. Tu je lepo zbrano vse, kdr mora uprava vedeti, da lahko uspešno vodi svoje delo — od načrtov zgradb, stanovanjskih pogodb in še vrste drugih podatkov.
Vrednost Gradisovega stanovanjskega fonda, v katerem je 470 stanovanj — od garsonjer do trisobnih stanovanj — je po revalorizaciji ocenjena na več kot 25 milijonov dinarjev. In čeprav je vrednost stanovanjskega fonda tolikšna, kot znaša na primer letna realizacija večje delovne enote, vodita vse operativno delo v upravi le dve osebi — šef tovariš Šalehar in njegova »desna roka«, tovarišica Helena.
Od leta 1965 do danes je uprava vložila v popravilo hiš in stanovanj več kot milijon dinarjev. Tako so danes urejeni oziroma popravljeni najpomembnejši deli hiš, zlasti strehe in odtočne cevi, pa tudi stopnišča, fasade, okna in vrata, naprave za centralno ogrevanje in podobno. Pri tem vodstvo uprave vedno išče čim cenejšo rešitev, tako da bi bila sredstva za popravilo kar najbolj smotrno izkoriščena. Večinoma se uprava poslužuje za razna popravila upokojenih »Gradisovih« delavcev, kar je seveda znatno ceneje, kot če oi iskali razne zasebne obrtnike ali podjetja.
Kljub velikim sredstvom, ki so bila od leta 1965 vložena v popravilo hiš, pa danes še vedno niso opravljene vse naloge. Le malo ljudi v našem podjetju ve, da »Gradisov« fond ni tako imeniten, čeprav po letih ni zelo star. Ena hiša je bila sezidana celo v prejšnjem stoletju (v Mariboru), pa tudi v Ljubljani imajo objekte, Ki kažejo, da so bili zgrajeni v obdobju »udarniških akcij«. Seveda pa tudi čas neizprosno gloda nekatere elemente hiš in stanovanj, zato jih bo treba slej ko prej zamenjati ali popraviti. Največ pomanjkljivosti kažejo električne napeljave, ki so večji del že prešibke za dodatne obremenitve. Tudi nekatere fasade je že močno načel zob časa, podobno velja tudi za radiatorje centralne kurjave, za hišno kanalizacijo, peči v kopalnicah in sobah na trdo kurivo, vodovodne naprave m druge. Mnogo strank želi dvotarifne električne števce, ki veljajo približno 400 dinarjev, seveda pa mora vsaka stranka tak števec plačati sama. Na Jesenicah bodo kmalu nujna večja popravila na oknih, ki so zaradi konstrukcijskih pomanjkljivosti že precej dotrajana.
Ob koncu je pogovor nanesel tudi na stanovanjsko kulturo, na skrb stanovalcev za hišo in skupne prostore, kakor tudi za stanovanje. Tu pa sta oba sogovornika — šef Šalehar in tovarišica Žigonova — začela zmajevati z glavo. Iz vrste konkretnih primerov, ki sta jih omenila, lahko res sklepamo, da pri nas stanovanjska kultura ni ravno na zavidljivi ravni. Seveda ta pojav ni omejen le na naše podjetje, marveč je močno splošen. Toda, kot pravimo, vsak mora pometati pred svojim pragom.
Lahko bi naštevali dolgo vrsto primerov, ki so prej žalostni kot veseli in ki kažejo, da je pri nas res malo stanovanjske kulture in je skrb za družbeno imovino — za hišo in skupne prostore — marsikje le prazna fraza. Slišali smo za primere otrok, ki v hišah počno praktično vse, kar se jim zljubi, za stanovalce, ki žive v družbenem stanovanju že leta in leta, pa niso še niti enkrat prebelili niti kuhinje. Nekateri so takšni, da ne puste v stanovanje uradne osebe, ki bi morala enkrat letno pregledati, kako je stanovanje vzdrževano. Ko pa pride v stanovanju do kakšne okvare, takrat pa vik in krik, češ, takoj mi to in to popravite. Mnogi ljudje se prav nič ne zmenijo za dopise, nasvete in opomine, znan je tudi primer iz Ljubljane, da so otroci dva skupna prostora v kleti »okupirali« za svoje potrebe, zaklenili vrata in si ključ enostavno prilastili. Vse intervencije so bile doslej kot — bob ob steno. Po mnenju tovariša Šaleharja bi vsaj v večjih stavbah morali imeti hišnika (lahko z manjšim honorarjem), ki bi nekoliko vzdrževal hišo, opozarjal na pomanjkljivosti in tudi preveč »svobodomiselni« mladini včasih povedal tisto, kar ji gre. Takšni hišniki ne bi bili veliko finančno breme za hišo, bili bi pa lahko zelo dragoceni, tako za upravo kot tudi v oporo hišnim svetom.
P-n
Nedavno je naše podjetje obiskala delegacija sindikata gradbenih delavcev ZSSR. Delegacijo je vodil sekretar Leonid Grunišev. V podjetju je delegacijo sprejel glavni direktor inž. Hugo Keržan skupaj z drugimi predstavniki podjetja. Člani delegacije so se predvsem zanimali za sistem izobraževanja ter so si med drugim ogledali tudi naš šolski center za tesarje v Škofji Loki. Na sliki Grunišev in predsednik našega sindikata gradbincev Lojze Capuder na obisku v Škofji Loki
začetku septembra smo zaključili naša dela v Franciji. Prav je, da se sedaj ozremo nazaj in kritično presodimo naše uspehe in neuspehe na tem novem področju.
Do posla v Franciji smo prišli po precej zamotani poti. Neko jugoslovansko izvozno podjetje iz Zagreba je namreč dalo francoskemu investitorju določene bančne garancije pod pogojem, da se francoski izvajalec gradbenih del veže z jugoslovanskim gradbenim podjetjem. Investitor je poveril delo malemu podjetju V. De Maddalena v Strasbourgu in nas povezal s tem podjetjem. Že aprila 1968 smo sestavili ponudbo za groba gradbena dela za 1,073.623 Fr. frankov = 2.718.274,94 N din. Zaradi nekih zapletov smo potem podpisali pogodbo šele avgusta meseca in pričeli z delom septembra 1968. Po pogodbi bi morali zgraditi štiri šest-nadstropne stanovanjske bloke s skupno 128 stanovanji v St. Louis — Bourgfelden, tik ob švicarsko—francoski meji pri Baselu. Delo je bilo predvideno kot subakordantsko delo s tem, da podjetje DeMaddalena dobavi ves material in stroje. Pri izvedbi je z nami sodelovalo gradbeno podjetje »Stavbenik« iz Kopra.
Objekti sami so imeli lepo tlorisno zasnovo, betonske zidove v kleti in betonske prečne nosilne zidove v ptažah. Fasadni zidovi so bili iz isho-fherme opeke. Stropov! so bili ravne železobetonske plošče. Opore opažev za stene so bile iz patentne železne konstrukcije, prevlečene s ploščami, ki ustrezajo našim »Foča« ploščam. Ti opaži so bili uporabljeni 112-krat brez menjave plošč. Opaži za stro-pove so bili uporabljeni 21-krat. Sele tik pred koncem gradnje pa je V>ila postavljena dodatna zahteva s strani investitorja, da morajo biti stropovi tako gladki, da zadošča kot finalna obdelava oplesk s sinkoli-tom, stene pa tako gladke, da se lahko nanje direktno lepijo tanke tapete, vse brez »špahtlanja«.
Z opažnim materialom, ki nam je bil dan na razpolago, se je to izkazalo — kljub skrbnemu delu — kot nemogoče. Tudi pri drugih grobih delih je investitor zahteval visoko kvaliteto, čeprav ta v Franciji ni vedno običajna. Po investitorjevem nalogu smo začeli z gradnjo samo enega objekta. Pri tem delu je bilo v začetku zaposlenih 20 ljudi pod vodstvom našega polirja Fr. Cvetka iz gradbenega vodstva Maribor.
. Ko smo pričeli (še v letu 1968) ur-girati, kaj je z gradnjo drugih treh objektov, smo zvedeli, da ma in ve-stitor težave s prodajo stanovanj v teh blokih. Tako so odlašali z naročilom drugih treh blokov do septembra 1969, ko smo prekinili delo. Zaradi zmanjšanega obsega del smo bdi ze v januarju 1969 primorani, da reduciramo število zaposlenih za
štiri. Seveda nam je zmanjšani obseg^ dela delal tudi drugje težave. Naše ponudbene cene so bile namreč kalkulivane s predpostavko, da bomo gradili štiri praktično enake objekte, da bomo našo organizacijo postopoma izpolnjevali, da se bo tempo dela pri ponavljajočih se delih znatno povečal in da se bo režija gradbišča porazdelila na večji obseg del. Vedeli smo na primer, da je nekaj načinov dela za naše delavce novost J jekleni opaži). Uvežbanost pri opaženju se je pokazala že pri prvem in edinem objektu: za tretjo in četrto etažo so delavci porabili že za ca. 20% manj časa kot pri spodnjih etažah.
Med delom so se pokazale še druge nevšečnosti gospodarske narave. Francoski frank se je pričel majati. To je v francoskem gospodarstvu povzročilo mnogo težav, ki so jih občutili zlasti manjši podjetniki. Tako je tudi podjetje DeMaddalena zašlo v finančne težave in ni moglo redno plačevati računov dobaviteljem materiala. To je šlo celo tako daleč, da so nekateri dobavitelji že dobavljeni material zopet odpeljali z gradbišča. Investitor je bil zato primoran, da je dobaviteljem material direktno plačeval, da je delo sploh lahko teklo.
Pri tem so sicer naši delavci red-n9 dobivali osebne dohodke, čeprav včasih s težavo. Vendar so razmere postale tako negotove, da smo sklenili čimprej sporazumno prekiniti delo, čeprav smo izvršili pravzaprav šele eno četrtino pogodbenega dela (le en objekt). To nam je uspelo in 4. septembra letos smo napravili obračun.
Skupna dotedanja realizacija je bila 332.510,34 francoskega franka = 841.873,29 novih din (po tečaju pred
11. 8. 1969). Neto plače delavcev so pri tem bile 181.404,23 francoskih frankov = 459.297,37 N din.
Ker smo porabili za vsa dela 32.407 ur, je bila realizacija na eno uro 10,26 francoskega franka = 25,97 novih dinarjev in neto delavčev zaslužek 5,60 francoskega franka = 14,18 novih dinarjev = 4,54 DM.
Dodatno so delavci seveda še dobili francoske otroške doklade (za enega otroka 40 fr. frankov = 101,27 novih dinarjev, za dva otroka 135 fr. frankov = 341,80 N din, za tri otroke 360 fr. frankov = 911,47 N din) in plačan dopust Seveda so delavci imeli brezplačno stanovanje na samem gradbišču. Prehrano so si pa uredili sami, in to po zelo ugodni ceni. Osebni dohodek delavcev je bil torej zadovoljiv. Lahko trdimo, da je bil celo boljši kot v Nemčiji, ker so življenjski stroški v Franciji nižji.
Po prej opisanih težavah smo malo s strahom pričakovali končno bilanco objekta. Čeprav rezultati še niso dokončno znani, že sedaj vidimo, da podjetje pri delu v Francij ne bo imelo izgube. Pokrili smo vse stroške v Franciji in Jugoslaviji in morda bo še nekaj malega preostalo. Ker je bilo to prvo delo na neznanem področju in ker so k temu prišle še težave, ki so nastale brez naše krivde, smatramo, da je končni rezultat dela zadovoljiv,
Pri delu v Franciji smo si pridobili mnogo izkušenj. Spoznali smo način dela in način obračunavanja gradbenih del. Glavno izkustvo, ki smo si ga pri tem pridobili pa je, da se v bodoče ne smemo vezati z malim podjetjem, ker je tako podjetje preveč izpostavljeno vsem ne-všečnim gibanjem v gospodarstvu.
Ing. Bleivveis
Detajl z Jesenic: aglomeracija. V ozadju stolpnice, ki jih je prav tako gradilo nase podjetje
Med vajo opernega zbora dan pred premiero je bilo na odru zelo živahno, ker so tudi dekoraterji urejali kulise in občasno povzročali ropot.
Dirigent, ki se je že močno namučil s pevci, se nervozno obrne k delavcem dekoracije. Ko je eden izmed delavcev videl njegov preplašen obraz, je mirno rekel: »Pustite jih peti naprej, nas nič ne motijo!«
Definicije:
inflacija — blagostanje z visokim krvnim pritiskom
znanec — človek, ki ga dovolj poznamo, da si pri njemu sposodimo denar, ampak ne dovolj, da bi mu ga posodili.
negotovost — če vidiš uro, ki drugače kaže kakor tvoja in potem svojo naravnaš.
Milil

Jr

!le,avcev BiH siavkombKaui!nomazan!malilMNeCparld7sem^'gIljl0da|i3k1oSprobl|ema(ikoVpo<Mer0tlalaVCi	Bakovičem in predsednikom republiškega od-
» Mariboru! fSfcTMLSm''JSSSiff £E SSS£ST Na	»"'a,n,	“Kika, SSK
rrva slika: Janez Škofič, Ljuba Tarman in Janez Dimnik na gradbišču »Save« v Krar gramoznice z delovodjem Avgustom Fekonjem
Druga m tretja slika: Sodobno urejena gramoznica v Mariboru in člani delovnega kolektiva