KRANJ, petek, 11. 3. 1983
CENA 11 din
Jože Košnjek
LETO XXXVI
GLASILO
SOCIALISTIČNE
ZVEZE
•DELOVNEGA LJUDSTVA ZA GORENJSKO
V Kranju so se zbrale slovenske prvoborke
Ženski ni bilo nič podarjen
to
Kranj - V- ponedeljek, 7. marca, ^ose v Kranju na tradicionalnem Snidenju ob Dnevu žena zbrale slo-venske prvoborke ter kulturne in ^družbenopolitične delavke. V polastitev letošnjega 8. marca so v prostorih stalne muzejske zbirke Slovenka v revoluciji odprli 12. *"azstavo iz serije retrospektiv ^ovenskih likovnih umetnic. Tokrat je s svojimi lutkami in portreti
f predstavila slovenska slikarka Mara ^raljeva iz Ljubljane. V Prešerno-gledališču pa je bila ta dan t £*oslava, na kateri sta v kulturnem ■ f ^i-ogramu sodelovala mešani pevski V; %	IsVu-a iz Kranja in poznana
feoren^a gledališka igralka in reži-serka Alenka Bole-Vrabec. Slavnostni govornik je bil predsednik re-g-ubliške konference SZDL Franc Šetinc.
Franc Šetinc je v govoru poudaril, Jaje šopek rož, ki ga ob dnevu žena p^anjamo ženam, lepa pozornost, ta rdeči cvet, simbol pri ue ne more izraziti tistega, za kar J* stoletje in več bojuje delavski
w---
i^zred -
rav ta
tJC lil *	" '
- za enakopravnost žensK.
Osvobodit Pa
merilo za stopnjo _..ve človeštva sploh. »Letos se še prav posebej spominjamo 40-letnice 1. kongresa Slomške protifašistične zveze Žensk v Mobrniču,« je dejal. »01 > tem pa tudi črednega deleža žensk v narodno-
osvobodilnem boju in revoluciji naših narodov in narodnosti. To je bil dokaz, da ženski ni bilo nič podarjeno, kajti položaj, kakršnega vsaj načelno in v marsičem tudi v praksi že ima, si je izbojevala s puško v roki, s trpljenjem v taboriščih in po zaporih, z žrtvami 620.000 Jugoslovank. Ženska je predobro vedela, da gre pri tej veliki stvari tudi za novo ureditev družbe, s tem pa tudi za možnost, da odvrže spone podložnosti in sužnosti, ki so žensko dvakrat huje prizadele kot moškega.«
Brez žena si danes ne moremo zamišljali tudi našega samoupravljanja, je nadaljeval tov. Šetinc. Nepogrešljive soustvarjalka narodnega dohodka je. In zdaj, ko srno v težavah, se ženska ne sme umikati zgolj V gospodinjstvo in materinstvo. Kdor vidi v tem rezerve, je presneto kratkoviden. Storiti moramo vse, da bo dobila izobrazbo, kakršno hoče,želi.Kajti še vedno so oko-lia, kjer ženska začne delati in se upokoji kot nekvalificirana delavka, ker ni bih) možnosti zanjo. Še veliko bomo morah storiti, da bo dejanski položaj ženske blizu ti-
deklariran bodo
v ustavi, za to pre-
^ASEGLI TIHOTAPSKO KAVO
Tudi dinarski polog ne ustavi tihotapcev, ki bi radi zasluzili z Nedovoljeno trgovino. V enem sa-Niem dnevu so cariniki naleteli Na 77 kršiteljev carinskih predpisov, zasegli pa so tudi 5 tisoč kilogramov tihotapljene kave brez t-ustnika. Dogodi se fitdi, da kakega ptička, ki se je izognil bud-\emu carinikovemu očesu, pri hednem nadzoru prometa prestrežejo prometni miličniki. Enega tekih, ki je prevažal poln prtlja: Nik kave, so na poti domov zalotili in mu dišeče blago zaplenili. Primer je ujelo tudi oko fotoapa-*uta. (dž) — Foto: F. Perdan
stemu, ki je Samo osmi marci
malo! ...	.
Tovariš Šetinc je spregovoril o krizah v svetu, o nebrzdanem oboroževanju supersil in o neuvrščenih, ki si prav te dni prizadevajo, da bi svet rešili najhujšega. Pa o discipliniranem, produktivnem in moderniziranem delu, o kmetovanju, da bo obdelana vsaka krpa zemlje, o povečani proizvodnji, o dobri organizaciji dela, o drznih inovacijah, kjer so naše največje rezerve, o pametnih investicijah, o večjem izvozu, o novem delovnem času, ki naj bo tak, da bo ženska razvila svoje ustvarjalne možnosti za višjo produktivnost dela in bogatejši prosti čas<»	D. Dolenc
Novosti zakona
Od začetka meseca je v javni razpravi osnutek zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju. Ta teden so se v vseh slovenskih občinah odvijale razprave o novih določilih tega več let spornega zakona.
Razprave, ki jih v občinah vodita socialistična zveza in sindikat, so mimo tudi v vseh petih gorenjskih občinah. V torek, 8. marca, so o zakonu spregovorili na Jesenicah in v Radovljici, v sredo so se z novostmi seznanili Tržičani, včeraj dopoldne so o njih razpravljali v Kranju, popoldne pa v Skofji Loki. Osnutek novega republiškega zakona je že v prvi fazi razprave naletel na vsestranski odmev in razprava se lahko primerja le s tisto pred sprejemom zadnje ustave in zakona o združenem delu. Izčrpneje •bomo o rezultatih razprav poročali prihodnjič.
D. Z.
Pripravljajo nov vozni red
Na železnici že pripravljajo nov vozni red. V oddelku voznih redov Železniškega gospodarstva Ljubljana bodo izdelali vozne rede čez nekaj dni. Medtem ko so vozni redi za potnike že v tisku, zdaj oblikujejo čase za službene vozne rede.
Zaradi pristopa Jugoslavije k evropskemu poletnemu času od letos dalje ne bo več dvojnih voznih redov. Tako bo vozni red, ki velja od 26. septembra lani do 26. marca letos, veljal nepretrgoma do 29. maja letos, ko bo začel veljati nov vozni red.
In kako je z voznim redom lokalnih delavskih vlakov? Tistim, ki so Železniško gospodarstvo pravočasno obvestili, da bodo začeli poleti delati ob petih, so vozni red prilagodili. To so storili za mariborsko, celjsko in novogoriško regijo, drugod pa o tem šele razpravljajo. Vendar vozni redi ne bodo čakali na njihove odločitve, saj so vse spremembe lahko upoštevali le do konca minulega leta. a. Ž.
Vse prek krajevne organizacije
Škofja Loka — Na zadnji seji občinskega odbora ZZB NOV Skofja Loka februarja letos je bil sprejet sklep, da bo za vse stalne ali občasne priznavalnine oziroma denarne pomoči posameznim borcem ali aktivistom na terenu morala dati soglasje tudi krajevna organizacija zveze borcev. Dosedaj se je namreč dogajalo, da so včasih dobivali priznavalnine tudi, taki, za katere krajevna organizacija ZZB NOV dvorni, da jih zaslužijo, kajti priznavalnine so na občini odobravali, ne da bi se o dejanskih potrebah posameznika informirali tudi pri krajevnem odboru zveze borcev. Prav tako bo krajevna organizacija ZZB NOV razpravljala o vsakem posamezniku, ki naj bi šel brezplačno na topliško zdravljenje.
(dd)
Razgrnimo končno prehrambene programe
Pomanjkanje mesa v mesnicah kljub zadnji podražitvi postaja na Gorenjskem nevzdržno
Radovljica — Vič kolikokrat poudarjena in potrjena ugotovitev, da zgolj podražitve ne morejo razrešili slabega stanja, se je izkazala za pravilno tudi ob zadnji podražitvi mesa. Mesnice na Gorenjskem namreč niso nič bolje založene z mesom koi pred podražitvijo. Nasprotno, pomanjkanje mesa v mesnicah na Gorenjskem postaju že nevzdržno, čeprav je menda v Ljubljani še za spoznanje slabše. Zato je skrajni čas, da v gorenjskih občinah razgrnejo prehrambene programe in bilance in se lotijo problema v bkviru medobčinske gospodarske zbornice za Gorenjsko. Takšno stališče je sprejelo predsedstvo skupščine gorenjskih občin na zadnji seji, ki bo temu vprašanju v prihodnje posvetilo posebno obravnavo.
V kmetijskem kombinatu Gorenjska, ki oskrbuje z mesom večji del Gorenjske, so januarja dobili iz domačih hlevov za 35 odstot-/kov manj govedi, kot enak mesec lani, februarja pa kljub višjim odkupnim cenam za 30 odstotkov manj. Ob tem pa velja poudariti, cla je bila že lanska preskrba z mesom za 22 odstotkov slabša kot leta 1981. Sedanje stanje tako kaže na dvoje: da kmetje nočejo dati živine iz hlevov ali dajo dajejo drugam. Resnica je najbrž nekje v sredini.
Nezadovoljstvo seveda narašča, pri čemer pa ga stopnjujejo še nepravilnosti mesarjev. Inšpektorji so namreč pri nedavnih pregledih ugotovili, da mesarji kaj radi prodajajo slabše meso za boljše. Podrobnejši pregledi so pokazali, da temu niso bili toliko sami krivi, saj so pogosto iz klavnice dobili meso, ki so ga morali dražje plačati, kot je bilo vredno. Dogajalo se je tudi, da bistvenih sestavnih kosov mesa v poslovalnice sploh niso dobili, čeprav so bili zanje obremenjeni. Za nepravilnosti so zato inšpektorji na Gorenjskem izrekli mesarjem v poslovalnicah za 2,5 milijona dinarjev mandatnih kazni. Kasnejši pregledi so potem pokazali, da so kazni glede reda sicer dosegle svoj namen, vendar pa se je preskrba z mesom od takrat naprej še poslabšala. Ob vsem tem pa je pomembno, da niso inšpektorji krivi za to, da ni mesa, ali da je slabše, marveč so vzroki drugje.
Najbrž je dobršen del problema v tem, da danes kmetje in kmetijske zadruge le prevečkrat pogodbeno ali s sporazumom niso zavezani, za katerega (znanega) kupca naj proizvajajo živino oziroma meso. Osnova za to pa je prav gotovo tudi prehrambena bilanca, ki naj bi pokazala, koliko mesa na Gorenjskem potrebujemo. Razjasnitev tega vprašanja bi najbrž bila tudi osnova za združevanje denarja za intervencije v kmetijstvu in porabi hrane. Tako pa smo danes priča, da se vsak obnaša po svoje in živimo ter delamo iz rok v usta. Ob tem je na primer prava ironija, da imajo v Temeljni banki Gorenjske na voljo denarja za posojila za vlaganje v kmetijstvo, vendar pa v kmetijskih organizacijah (najbrž zaradi neusklajenosti) nimajo ustreznih programov. To pa je razlog več, da se programi in možnosti čimprej razgrnejo, sicer bo odpeljal, kot praznimo, tudi zadnji vlak za tovrstne kredite.
Na seji so opozorili še na eno vprašanje, ki bi ga bilo treba razrešiti. Gre za to, da preskrba z živino ni in tudi ne more biti skozi vse leto enakomerna. Vedno in pdvsod smo priča tako imenovanim slabšim in boljšim mesecem. Ob takšnih boljših mesecih pa bi morali poskrbeti, da bi viške mesa zamrznili. Ker pa na Gorenjskem ni ustrezne hladilnice za te namene, vse druge hladilnice v Sloveniji pa so prepolne, so zato izgube in težave še večje. Zato bi bil čas, da se na bližnji razpravi Gorenjci tudi odločijo, kje in kakšno hladilnico naj bi sploh zgradili.
A. Žalar
Sistem nagrajevanja še ni popoln
Predsednik republiškega sveta Zveze sindikatov Slovenije Marjan Orožen je v Radovljici slovenskim novinarjem spregovoril o dograditvi sistema delitve po delu — Razlogi, zaradi katerih sistem nagrajevanja še ni našel poti v prakso
Radovljica — Čeprav časi niso posebno naklonjeni porabi, sta delitev in razporejanje dohodka za delavca vendarle neprecenljivega pomena. Tudi gospodarstveniki so si edini, da utegne gospodarstvo rešiti le dobro delo, to pa mora biti tudi ustrezno nagrajeno. Zato ni čudno, če so si sindikati zadali za nalogo do kraja izpeljati sistem nagrajevanja po delu in rezultatih dela. Na srečo tu ne začenjamo popolnoma iz ničv saj so naloge .sindikata glede nagrajevanja
Vendarle dve plošči
Škofja Loka - Lansko jesen srno zapisali, da plošča, ki obeležuje ustanovitev Prešernove brigade, ostane na Marenkovčevi hiši. Člani odbora Prešernove brigade so namreč tedaj dali vprašanje občinskemu odboru v dokončno odločitev. Vendar se duhovi tudi potem niso pomirili. Odbor Prešernove brigade je zdaj predlagal, naj bi plošča na Marenkovi hiši dobila nov napis, na vrtu pri Spehu v Davči pa bi na posebnem podstavku postavili novo ploščo.
Plošča pri Marenkovcu naj bi nosila napis, da je štab 2. operativne cone v tej hiši dne 5. julija 1943 sklenil iz Gorenjskega odreda ustanoviti Gorenjsko (Prešernovo brigado, da je bil tu reorganiziran Gorenjski odred in ustanovljen samostojni Koroški bataljon.
Na plošči pri Spehu pa naj hi pisalo, da je bila na tem mestu 12. julija 1943 ustanovljena VII. udarna brigada Franceta Prešerna kot prva gorenjska brigada.
0 novem predlogu je razpravljal medobčinski svet. ZZB NOV Gorenjske in pred kratkim tudi občinski odbor ZZB NOV Skofja Loka. Na obeh sejah je bil sprejet najnovejši predlog odbora Prešernove brigade. Obeležji bosta verjetno urejeni že do konca junija letos, stroške pa bo nosil odbor Prešernove brigade, (dd)
jasne že od prej, zlasti od druge konference in zadnjega kongresa. Toda sistem nagrajevanja, kakršnega si predstavljamo, še ni našel poti v tovarne in tudi teoretično mu še precej manjka do popolnosti.
O važni nalogi, ki so jo slovenski sindikati uvrstili v sam vrh najaktualnejših in prvenstvenih nalog v tem letu, je slovenske novinarje.v sredo seznanil predsednik republiškega sveta ZSS na konferenci v sindikalnem izobraževalnem centru v Radovljici. Dejal je, da so v sistemu nagrajevanja še vrzeli, saj v gospodarskih težavah včasih prevladajo urav-nilovske težnje, v nepopoln sistem neredko posežejo administrativni ukrepi, v mnogih primerih pa je dohodek tudi odraz tržnih razmer in ne dobrega dela. Problem delitve, je dejal, ni zgolj stvar sindikata, temveč vse družbe, kajti od delitve po delu je odvisna delavčeva motivacija za večjo gospodarsko aktivnost in s tem za uspeh.
Sistem nagrajevanja poraja vrsto vprašanj: koliko združeno delo uveljavlja ekonomsko funkcijo delitve, koliko socialno, koliko dohodek delavca odraža rezultate njegovega živega in tudi minulega dela, koliko je v njegovem dohodku upoštevan njegov pr ispevek k tehničnim izboljšavam in inovacijam... Da ujamemo korak s svetovno produktivnostjo in kvaliteto fizičnega ter umskega dela, je treba bolj ceniti in materialno bolje vrednotiti proizvodno in ustvarjalno delo. To načelo je postalo že geslo delitve po delu in ga je praksa najlaže sprejela. Teže se uveljavlja načelo »za približno enak prispevek približno enako plačilo« in sicer ne glede na panogo, tovarno, občino, republiko. Pri nagrajevanju je namreč treba izhajati iz enakih osnov, šele na njih naj potem nastajajo prvine merjenja kakovosti, količine, varčnosti, gospodarnosti in podobnega. Tudi minulo delo še ni dovolj vgrajeno v delitev po delu, vendar tu ne mislimo število na delu prebitih "let, temveč družbeni kapital, ustvarjen z
minulim delom. Delavcev, ki k boljšim rezultatom pripomorejo z raznimi inovacijami in tehničnirrfi izboljšavami, še vedno ne nagrajujejo primerno njihovemu prispevku. V ta namen še vedno niso osnovani namenski skladi, ki ne bi krnili dohodka drugim delavcem.
Novi sistem delitve, je dejal Marjan Orožen, je drugačen od nekdaj administrativno določenega, ki je slonel na osnovi tarifnih razredov. Danes smo teoretično že neprimerno dlje, vendar v praksi še vladajo stari modeli. Le-ti pa ne spodbujajo k boljšemu delu, od tod tolika skrb sindikata, da vendarle premakne deklarirani sistem delitve po delu z mrtve točke. Za to bo letos potrebnih še nekaj panožnih sporazumov, ki bodo konkretizirali določila družbenega dogovora o dohodku.
D. Z. Žlebir
Kranjske igre na Zelenici
Kranj — Organizacijski odbor 16. zimskošportnih iger kranjskega občinskega sindikalnega sveta obvešča udeležence iger, da bo tekmovnje v veleslalomu v nedeljo, 13. marca. Začetek tekmovanja bo ob devetih dopoldne. Posebni avtobus bo tekmovalce odpeljal iz Kranja ob sedmih zjutraj izpred hotela Creina.
DANES V
GLASU
6. STRAN:
GLA82. STRAN
PO JUGOSLAVIJI
NOTRANJA POLITIKA. SAMOUPRAVLJANJE
PETEK, 11. MARCA 1!
^ -
KOLIKO BODO LETOS DRAŽJE POČITNICE
Če bi sodili po pripravah na letošnjo turistično sezono, bi bilo pričakovati letos izreden turistični promet, vendar do sedaj še ni kakega večjega zanimanja za počitnice pri nas. To še posebej velja za Zvezno republiko Nemčiji, ocl koder je lam prispelo več kot 15 odstotkov manj gostov kot leta 19X1. Za letos pa so napovedi enake. To je posledica čudnega obnašanja našega turističnega gospodarstva. Cene za tuje goste namreč objavlja v markah in dolarjih, za vsako leto pa prištejejo še predvideno inflacijo v deželah evropske gospodarske skupnosti.
Kakšne pa bodo cene za domače goste, ki v hrvaškem turizmu že prispevajo 46-odstotni delež? Prvi, ki jih objavljajo, so gostmsko turistični delavci iz Kvarnerja in severne Dalmacije. Po dosedanjih napovedih te cene niso pretirane: celodnevna oskrba pri zasebnikih stane 600 do 850 dinarjev, v hotelih različnih kategorij pa od 650 do 850 dinarjev za maj in oktober, od 980 do 1000 dinarjev za junij in september in od 1300 do 1600 dinarjev za julij in avgust.
KRATKOROČNO POSOJILO ZA SFRJ
V Baslu so sporočili, da je banka za mednarodno poravnavo načelno sklenila odobriti Jugoslaviji 500 milijonov dolarjev kratkoročnega posojila, ob tem da za 300 milijonov dolarjev že izpolnjujemo pogoje. Ta banka daje posojila nacionalnim bankam za reševanje plačilno-bi-lančnih težav.
DRAŽJE PTT STORITV E
Že od petka, 4. marca dalje, veljajo na jugoslovanskih poštah nove cene poštnih, telegrafskih in telefonskih storitev v mednarodnem prometu. Javnost o tem ni bila seznanjena. Cenik je razobešen le po vseh poštah. V povprečju so se cene dvignile za 2,5 krat.
VLAK BRATSTVA 3. JUNIJA
Letošnji vlak bratstva in enotnosti bo prispel v Slovenijo 3. junija, gostje pa bodo tu ostali več dni. Več kot prejšnja leta bodo gostitelji in gostje preživeli skupaj, v družinskem krogu. Na množičnem srečanju se bodo sešli 5. junija na zaključnem nastopu mladinskih pevskih zborov v Celju.

Posojila so samo pomoč za izhod iz težav
Na torkovi seji predsedstva zvezne konference SZDL so obravnavali gospodarska gibanja v prvih letošnjih dveh mesecih in pri tem poudarili, da so se neugodni tokovi iz lanskih zadnjih mesecev nadaljevali tudi letos. Skoraj 10 odstotkov gospodarskih zmogljivosti občasno ali stalno ne dela zaradi pomanjkanja materialov za proizvodnjo. Zato se je proizvodnja v Jugoslaviji januarja in februarja povečala komaj za odstotek, inflacije pa je že presegla 20 odstotkov. Tržišče je še vedno neurejeno. Namesto, da bi pomanjkanje določenih proizvodov opravljali z večjo proizvodnjo, čedalje veČ občin uvaja bone in razne kartice, kar lahko resno ogrozi letošnji turistični promet.
Ob tem povzročajo informacije o novih posojilih, ki naj bi jih dobili iz tujine in o katerih se predstavniki naše države še dogovarjajo, nekakšno lagodnost in zmotno prepričanje. da je naših težav konec, da lahko delamo po starem, ker bo denarja dovolj za pokrivanje obveznosti in nakup surovin za proizvodnjo. V resnici pa je tako, da so posojila strogo vezana na uresničevanje programa stabilizacije, ki smo si ga sami zastavili in jih bomo dobiii le, če
bomo zastavljene cilje uresničevali. Z njimi se torej samo odpirajo možnosti za večji izvoz in s tem za boljše gospodarjenje. Del proizvodnje bo tudi treba prestruktuirati, če hočemo povečati prodajo izdelkov na tujih trgih.
Hkrati z uresničevanjem dolgoročne naloge, to je izvoza, ne gre pozabiti na povsem življenjske zadeve, ki še kako zanimajo najširše množice. Tako je velika draginja, do katere je prišlo v prvih mesecih, že resno ogrozila cilje letošnje resolucije. Ce hočemo izpolniti setveni plan, je nujno poskrbeti za potrebne surovine in rezervne dele, hkrati pa se zamisliti nad tem, da vsako leto ostane neobdelane več kot 600.000 ha obdelovalne zemlje. Poskrbeti je treba za uvoz surovin za izdelke, ki so življenjsko nujno potrebni in je zanje treba združiti le malo deviz.
Socialistična zveza kot široka fronta organiziranih socialističnih sil ima pri preseganju teh težav in doseganju stabilizacijskih ciljev veliko vlogo, toda, če jo bo hotela uresničevati, bo morala opustiti jalovo sprejemanje sklepov in posplošeno kritiziranje, so poudarili člani predsedstva zvezne konference SZDL.
Pred osmo zjutraj ne bodo točili
Razen redkih izjem smejo gostinci z novim letom točiti alkoholne pijače šele po osmi uri — Dogovorjeni letni dopusti — Nove cene gostinskih storitev šele sredi marca
Kranj - Obrtno združenje Kr§nj je povabilo na sejo sekcije gostincev vse kranjske zasebne gostince, da so se pogovorili o vseh novostih.
Največja novost je, da morajo gostinci odpreti svoje lokale najkasneje do 9. ure pred 8. uro zjutraj pa ne smejo točiti alkoholnih pijač. Izjeme so le hoteli in njihovi obrati. Aerodrom Brnik in vsa gostišča, ki imajo goste tudi na prenočišču. Po 22. uri pa bodo smeli točiti alkohol le še zaključenim družbam. No, tudi tu so izjeme: s točenjem alkohola •bodo lahko potegnili tudi ob republiških in državnih praznikih, pa ob pustu in podobnih »veselih« dneh. Odlok je bil objavljen v Uradnem vestniku Gorenjske 30. decembra 1982 in od takrat tudi velja. Odlok so na Komiteju za gospodarstvo v Kranju pripravili na osnovi ankete, ki so jo naredili med gostinci.
Svoje poletne dopuste bodo morali gostinci uskladiti tako, da v istem kraju ne bodo vsi gostinski lokali zaprti hkrati, kot se je to že dogajalo pretekla leta. Do 30. maja bodo gostinci sporočili svoje želje glede dopusta Obrtnemu združenju Kranj, to pa bo potem posredovalo vlogo Komiteju za gospodarstvo občine Kranj.
Z novimi podražitvami so z novimi ceniki seveda pohiteli tudi gostinci. Predlagajo, naj bi se njihove cene v poprečju dvignile za okrog 20 odstotkov. Za koliko pa se bodo v resnici bo znano sredi marca. Do takrat veljajo stare cene. D. D.
Svet v tem tednu
Uspeh neuvrščenega vrha
Ko to pišemo, sedma vrhunska konferenca neuvrščenega sveta • indijskem glavnem mestu New Delhiju še traja, vendar ji je že mogečt dati predznak — uspešno. Nikdar na dosedanjih konferencah enake ravni niso bila tolikokrat poudarjena izvirna načela gibanja — samostojnost, neblokovska naravnanost, borba za mir in vsestransko enakopravnost v svetu ter demokratičnost odnosov; nikdar na dosedanjih konferencah niso tolikokrat spoštljivo omenjali ustanoviteljev giban i in le redko doslej je svet tako pozorno spremljal shod neuvrščeni Ameriški predsednik Reagan je na primer indijski predsednici Ghan-dijevi poslal posebno poslanico in posebej izpostavil neodvisnost gibi nja, s čimer je hotel posebej poudariti, da neuvrščeni niso zaveznik: vzhodnega bloka, kar so v ZDA tudi med samo konferenco posebe poudarjali. V Delhiju je govoril generalni sekretar Organizacije združenih narodov, kar ni nič čudnega, saj so neuvrščeni dve tretjini članic OZN Tudi Moskva ni mogla molčati, čeprav je posebej hvalila delovanje gibanja v zadnjih štirih letih, ko mu je predsedovala Kuba, sieei tesno povezana z Moskvo, pa tudi predsedstvo v indijskih rokah — it naslednja štiri leta je bilo zaradi prijateljstva med Moskvo in DeLhi-jem dobro ocenjeno.
Nad 100 članov ima od Delhija dalje neuvrščeno gibanje. Storjen je bil nov korak k demokratizaciji gibanja in dosežena popolna enotnost glede nujnosti zmanjševanja prepada med razvitimi in manj ra: vitimi, glede nujnosti nehanja iransko-iraškega spopada, glede pomoč osvobodilnim gibanjem, glede obsodbe izraelske politike, umika vseh tujih sil iz Libanona in prizadevanj za mir. Ni bilo govornika, ki neb: pozval Irance in Iračane k miru, čeprav voditeljev obeh držav ni bi;: v Delhiju. Del h i je prav tako korak zbližanja Egipta z drugimi arabsK: mi državami, ki so na primer še v Havani terjale izključitev Egipta > neuvrščenega gibanja. Prodira spoznanje, da arabske enotnosti :n uspešnosti brez Egipta ne more biti. Drugačnega mišljenja sta bila v Delhiju le še Libija in Iran. Razhajanja so se pokazala tudi pri Kar pučiji in deloma Afganistanu.
Visoko ocenjena je bila naša ustvarjalnost v New Delhiju. Številne pobude in predloge k dokumentom konference, ki jih je Indija to" gostiteljica dobro zasnovala, je dala jugoslovanska delegacija s pred sednikom predsedstva Petrom Stamboličem na čelu. Vodja naše delegacije se je sešel z nad 20 voditelji držav in vlad, sodelovali pa smo ni številnih srečanjih na ravni zunanjih ministrov in veleposlanikov.
Velja torej ugotovitev, da bo tudi po Delhiju neuvrščeno gibanj«
dostojno svojega imena in njegovih ustanovnih tvorcev!
J- Košnjek
Pozornost izobraževanju
Komisija za ideološko delo, vzgojo in izobraževanje si bo prizadevala, da osnovne organizacije ZK namenijo vso potrebno pozornost samoizobraževanju in usposabljanju članstva
JESENICE — Ena izmed najpomembnejših nalog komisije za ideološko delo, vzgojo in izobraževanje pri občinskem komiteju ZKS na Jesenicah bo v prihodnje spremljanje idejnopoliti-čnega izobraževanja in usposabljanja komunistov v jeseniški občini po sprejetem programu. Pri tem bodo posvetili posebno pozornost uresničevanju temeljnega programa in samoizobraževa-nja v osnovnih organizacijah Zveze komunistov, kajti ocenjujejo, da je samoizobraževanje in individualno usposabljanje na področju idejnopolitičnega usposabljanja kot oblika uresničevanja programa v osnovnih organizacijah Zveze komunistov slaba. V jeseniški občini so, kot ocenjujejo, izbirne teme, ki jih je komisija predlagala osnovnim organizacijam, z izjemo osnovnih šol predelale le redke osnovne organizacije Zveze komunistov.
Usposabljanje komunistov mora biti boljše, zato bo komisija za ideološko delo, vzgojo in izobraževanje po sklepu ene* izmed zadnjih sej dosledno zahtevala, da vsaka osnovna organizacija Zveze komunistov izdela svoj program usposabljanja. O datumu obravnave mora osnovna organizacija ZK obvestiti komisijo, tako da se bodo posamezni člani lahko udeležili sej, saj naj bi člani komisije aktivno sodelovali v procesu usposabljanja ne le administrativno in formalno kot doslej, temveč s prisotnostjo svojih članov v osnovnih organizacijah ZK. tako bodo lahko dobili jasno sliko o uresničevanju temeljnega programa in samoizo-braževanja v osnovnih organizacijah Zveze komunistov. Zaostriti bo treba tudi vprašanje odgovornosti prijavljenih kandidatov v posamezne organizirane in pedagoško vodene oblike usposabljanja, ki pa se jih nekateri člani ne udeležujejo. To zahtevo so postavili tisti slušatelji, ki se sami disciplinirano udeležujejo usposabljanja.
Komisija namerava tudi pregledati, za kakšne oblike usposabljanja so se odločili v posameznih osnovnih organizacijah ZK. Opravili bodo tudi analizo poročil iz osnovnih organizacij Zveze komunistov ter organizirali seminarje za člane sekretariatov. Poleg rednega usposabljanja za vodje idejnopolitičnega izobraževanja oziroma za organizatorje in usmerjevalce idejnopolitičnega usposabljanja v osnovnih organizacijah ZK bodo usposabljali tudi predavateljski aktiv. Za to usposabljanje načrtujejo enodneven seminar.	^ g
NAŠ SOGOVORNIK
Meta Benčič
Se premalo prostora v vrtcih
Kranj — Kaže sicer, da so mimo časi, ko so komisije za sprejem otrok v predšolsko varstvo obupavale pod težo 300 ali 400 prošenj za sprejem v jasli in vrtce v kranjski občini. Zaostrene gospodarske razmere so že lani omejile zaposlovanje pa tudi doseljevanje v občino iz drugih regij in republik. Vendar so kranjski vrtci kljub temu še vedno prenapolnjeni, na sprejem še vedno čaka okoli sto otrok. O tem smo se pogovarjali z Meto Benčič, direktorico Vzgojnovarstvenga zavoda Kranj.
Zadnje čase je občutno padel tudi družinski standard; ali se je morda to kaj pokazalo tudi pri predšolskem varstvu otrok?
»Menim, da ne. Morda so nekateri starši res razmislili, ali zmorejo imeti otroka v vrtcu ali je cenejše domače varstvo, vendar je bilo primerov, ko bi zaradi nezmožnosti plačevanja oskrbnine vzeli otroka iz vrtca, izredno malo. Take primere preprečuje že sam sistem subvencioniranja oskrbnin, ki se začenja pri brezplačnem varstvu za prejemnike otroških doklad. Skupščina otroškega varstva je pred kratkim sprejela tudi novo lestvico oskrbnin, po kateri ena tretjina staršev letos plačuje celo nižjo oskrbnino kot lani, /.a ostale pa se je povečala za 20 do 29 odstotkov. Le v jaslih je po novem oskrbnina dosti višja kot lani, saj skupnost otroškega varstva zdaj prispeva k oskrbnini le 35 odstotkov, prejšnja leta pa je prispevalu polovico.«
V jeseni vrtci sprejmejo okoli 500 novih otrok v varstvo, za več trenutno ni prostora. Kako omiliti težave, ki so še vedno /uradi večjega številu prošenj, kot pa je prostoru v vrtcih?
»V kranjski občini je v predšolskem varstvu zajetih okoli 42 odstotkov predšolskih otrok, kar je še vedno pod republiškim normativom. Prostora je v vrtcih za 3200 otrok, vendar pu ne kaže, da bi /e v kratkem dobili kakšen nov vrtec. V tem srednjeročnem obdobju je sicer v planu gradnja novega vrtca na Planini. Nova mesta za varstvo otrok zato skušamo pridobivati z vurstvenimi družinami. V nekaj letih smo pr išli do desete varstvene družine, zadnjo smo dobili prav pred kratkim. Varstvene družine so najprimernejše za varstvo dojenčkov oziroma za otroke do 2 let starosti.«
Ce že ni mogoče več otrok vključiti v vrtce, pa je verjetno treba za ostale najti nučin in tudi denur za orgunizirunje oblik družbene vzgoje, mar ne?
»Tako je; letos bodo zajeti v 80 urne in 120 urne programe vzgoje prav vsi otroci od 5. do 7. letu v kranjski občini. To pomeni, da sedanjo pripravo na malo šolo, to je 120-urni progrum, že širimo na mlajše, to je na petletnike. Prvič pa bomo letos uvedli 40 urne programe tudi za štiriletne otroke. Krajevnim skupnostim smo ponudili te programe in ponekod so že stekli. Ob sedanjem kadru, tudi ob pomoči učiteljev na osnovnih šolah, pa tolikšne širitve programov ne bi zmogli, zato bomo letos zaposlil' pet novih vzgojiteljic.«
L. M.
Oživili športno dejavnost borcev
Škofja Loka — Že dalj fasa
v Škofji Loki čutijo pravo m., na področju športnih dejavnose, so bile svoj čas med njimi žive. Da bi oživili športno dejaV borcev, bodo pri Občinskem odfco zveze borcev v Skofji Loki ustanoJ ^ poseben iniciativni odbor, k: organiziral posamezne deja kot so kegljanje, balinanje 1 janje z zračno puško, plani" šah in podobno. Z organi najdlje kegljaška ekipa, ki napovedala prvo tekmo. Ob niku krajevne skupnopsti V ni stolp v Kranju se bo tamkajšnjo ekipo, (dd)
Izlet invalidov
Kranj - Kranjski in val«, bodo aprila znova odpravili dvodnevni izlet v Moravske plice, kamor jih vsako leto ^ vleče. Letošnji izlet bo 16. * 17. aprila. Podrobnejše obve^ bodo vsi, ki se žele izleta ude< žiti, dobili v pisarni DruStva * validov Kranj od 15. marca dal.*

Maraton jih je združb
DUPLJE - Marsikdo nI verjd » bodo v Dupljah ob tako pičli odeji in odjugi, zoper katero praktično nemočni, v nedeljo lahko izpeljali maraton Po Kokrškega odreda. Pa so uspeĆ lo več. Prireditev je tako po ■ čnosti kot kvaliteti izstopala, bilo tekmovalca, ki ne bi dobro pripravljenih prog.
Korenine uspeha tičijo v cih, ki se ob maratonu strnejo malokdaj, v pridnih rokah, ki pred nedeljskim tekmovanjem pr* tično celo noč nosili sneg na pre** jih utrjevali in postorili vse. da * množična smučarska tekaška pri* ditev uspela. Brez posebnih proM
organizatorjev so ljudje prihajali mi od sebe in pomagali.
Pu ne samo Dupljanci. Marator1 združil krajane Nakla, Podferr? Kokrice, Strahinja in sosednjih Samorastniško je vzniklo sodek** rtie pravi solidarnosti podobna f kateri se kaže zgledovati.
Uspela prireditev je za vsake** * „jih najlepša nagrada, vendar v* eno ni odveč javno priznanje ..
-i*
OLA8
> r _ Izdala Časopisno podfatj* Gin Kranj
Ustanovitelji Glasa občinska konferenc* SZDL Jesenice. Kr«n|, Radovljice, Škol|a Loka In 1 rzic	0p|wMJ Duian Homer, Hale««
— Glavni urednik Igor Slavec — Odgovorni urednik Jože Kotnjek — Novinarji: Leopoldlna Bogataj,	^ __ fotoreporter Franc Ptrcten
Jelovčan, Lee Mencinger. Stojan Saje. Darinka Sedej. Marija Vol«jak. Cveto Zaplotnlk, Andrej Zalar In iwww>	,947 kot tednik, od januarja 1968
- Tehnični urednik Marjan Ajdovec - Oblikovalci Lojte Erjavec. Slavko Haln In Igor Kokalj — Llat Izhaja oo o*	ob kortc|h m petkih. - Ste««« T*
kot poltednlk, od januarja 1960 trikrat tedenako. od januarje 1964 kot pottednlk ob sredah In aobotah. od )uh|b >	k^ ra£un pri SDK v Kranju *te>*fca
Gorenjski tisk, tlak ZP Ljudska pravica Ljubljana Naslov urednlitva In uprave lista Kran|, Mole Pljade|a 1	urednlk 21-63«, komerciala, puj©*
51500-603-31999 - Telefoni direktor In glavni urednik 28 463, redakcija 21-860. odgovorni urednik 21 -83»,, «•" ^	,u 421-i/72 - Poltotna nan ganda, računovodstvo 28-463, mali oglaal. naročnina 27-960 — Oproščeno prometnega davka po pristope 350,- din
PETEK. 11. MARCA 1983
KOMENTARJI
3. STRAN O Lr A S
Potrditev Murkine odločitve o novi trgovini
Republiška komisija za presojo naložb potrdila Murkino odločitev o novem gospodarsko turističnem središču in skladiscu — Pričakujejo predvsem večji turistični iztržek, posebej devizni — V Murkini prodajalni v kampu Šobec so za poletno sezono dobro pripravljeni
Lesce — Položaj trgovine je nasploh vse slabši in tudi v leški trgovski organizaciji Murka se morajo spopadati z vse večjimi problemi. Vse težje je nabavljati blago, saj pri tem prihaja do vse večjih vnaprejšnjih plačil, celo izsiljevanj pri blagu, ki ga na jugoslovanskem trgu primanjkuje. Trgovci imajo vse manj obratnih sredstev, zato težko pripomorejo k umiritvi tržišča ob potrošniških mrzlicah. Trgovske mreže so namreč vse od leta 1965 z občasnimi Prekinitvami zamrznjene, stroški t>oslovanja rastejo, trgovci imajo vse manj denarja za sovlaganja v proizvodnjo, zadolževanje s kratkoročnimi krediti je vse dražje. Zaloge v trgovskih skladiščih so zato vse manjše in trgovci ne morejo hitro ukrepali, ko potrošnike zajame nakupovalna mrzlica. V leški Murki pravijo, da *nanjše zaloge v trgovskih skladiščih niso rešitev, da boni niso rešitev, temveč je rešitev v večji proizvodnji večji ponudbi. Menijo, da bi mora-U tudi trgovcem priznati ugodnejše Kreditne obresti, posebej, če prodajajo tudi tujim turistom.
Vse bolj zavoljo pomanjkanja denarja za sovlaganja zastaja dohodkovno povezovanje trgovine in proizvodnje, ki so ga v leški Murki dokaj •Ciobro razvili. Obojestransko dohodkovno povezovanje, bi lahko rekli, ^•a osnovi skupnega prihodka in dohodka imajo sklenjene samoupravne sporazume o trajnem poslovnem Sodelovanju s 85 proizvajalci iz vse Jugoslavije. Širok spekter poslovnih tHnezovanj so stkali, vse od izdelovalcev živil do bele tehnike, tekstila, Avtomobilov. Na dohodkovno povezovanje so navezali tudi skupni raz-voj in sovlaganja, tudi v trgovske ^ogljivosti. Leska Murka se je namreč pred časom smelo odločila za Vgradnjo novega turistično nakupovalnega središča v Lescah. Interes Proizvodnih organizacij za sovlaga-v večje in boljše trgovske zrno-je velik. Izmed 150 proizva-\a\cev iWje sodelovanje odklonilo le pet. z dvajsetimi pa so se podrobno dogovorili o višini in dinamiki sovlaganja.
Zeleno luč za izgradnjo Murkine-gospodarsko turističnega centra skladišča je januarja letos prižgala tudi republiška komisija za preso-fo naložb. Izdala je mnenje, da je na-
Eožba družbenoekonomsko upravičena, da je v skladu z določili tekočega Srednjeročnega načrta Slovenije in Usklajena z merili za spreminjanje Gospodarstva, saj dolgoročno zagotavlja boljšo ponudbo, izboljšala bo turistično porabo, predvsem večji devici iztržek.
, Murkina naložba v novo nakupo-' a'no središče ima vsekakor gorenj-
ski pomen. V radiju dvajsetih kilometrov zajema velika gorenjska naselja: Jesenice, Bled, Lesce, Begunje, Radovljica, Tržič, Kropa, do Kranja pu je dobrih dvajset kilometrov. Pomembno bo Seveda predvsem zaradi bližine gorenjskih turističnih krajev, posebej Bleda, ter seveda zaradi lege ob gorenjski avtocesti. Danes je trgovska ponudba razdrobljena, slabo organizirana, v neprimernih prostorih, neprivlačna za tujega turista. Razdrobljeno trgovino je seveda tudi težje oskrbovati z blagom.
Ena družbenih usmeritev za večji turistični iztržek, posebej devizni, je tudi boljša trgovska ponudba. Prav slaba izvenpenzionska potrošnja je velika slabost našega turizma. Medtem ko v sosednjih turističnih deželah gost dve tretjini denarja potroši izven hotela, pri nas odpade na iz-venpenzionsko ponudbo le 30 odstotkov potrošnje, od tega pa kar 80 odstotkov predstavlja bencin Turistom torej ne znamo prav nič prodati. Po-
leti na gorenjskih mejnih prehodih naštejejo 4 milijone prehodov, Bled ima poleti okoli 200 tisoč stacionarnih gostov ter okoli 108 tisoč izletnikov. Številke torej, ki krepko govore v prid Murkine odločitve o večji in boljši trgovski ponudbi.
Leška Murka ima svojo prodajalno tudi v kampu Šobec, s katerim upravlja leško turistično društvo. Vrsto pohvalnih pisem so dobili lani, gostje so pohvalili prijaznost prodajalk in dobro založenost trgovine, ter seveda tudi nakupovalcem prilagojen delovni čas prodajalne. Tudi letos so se temeljito pripravili, da bo prodajalna v Šobcu dobro oskrbljena. V spomladanskem in jesenskem času, ko se kamp izprazni, prodajalne pa še ni treba ogrevati, pa bodo pripravili več prodajnih akcij, ki imajo dvojni namen. Na eni strani se kupci lahko podrobno seznanijo z . vso pisanostjo izdelkov, prodajalke pa se dodatno usposobijo. Tako so lani zelo uspešno že izvedli prodajno akcijo sira, ki je predstavila vse mlečne izdelke naših izdelovalcev. V Murki pa pripravljajo tudi nove oblike sodelovanja s potrošniki, ki so zdaj še na papirju, obetajo pa boljše in tesnejše sodelovanje trgovca in
kuPca- *	M. Volčjak
Vedno več domačinov
«
na gostinski šoli
Srednja šola za gostinstvo in turizem Bled je imela zelo uspešen informativni dan — Na šolo se vpisuje vse več gorenjskih šolarjev, kar je razveseljivo, saj jih je bilo pred leti slaba tretjina — Na novo bodo uvedli devetmesečni program — Usmerjeno izobraževanje odprlo možnost nadaljnjega šolanja tudi za gostince
Bled — Tako kot druge srednje šole v Sloveniji je pretekli teden tudi Srednja šola za gostinstvo in turizem na Bledu povabila v svojo sredo osmošolce. Ocenjujejo, da je informativni dan zelo dobro u.spel. Blejsko šolo, ki učence usposablja za poklic kuharja in natakarja, je obiskalo 64 osmošolcev. Mnoge so spremljali starši, kar se je izakazalo kot dobra zamisel, saj se tako otroci laže odločajo za poklic.
Hotelirji so osmošolcem s slikami in filmi predstavili izdelke in delo, ki ga bodo opravljali po uspešno končani gostinski šoli. Mnogi so si prvič lahko podrobneje ogledali hotel in spoznali, kakšno je delo v njem. Mnogi so si natakarski poklic doslej
predstavljali le kot delo gostilničarja uli krčmarja, ki toči pijačo za točilno mizo. Vse drugačna — tudi. v pogledu organizacije — je seveda strežba v hotelu, prav tako seveda tudi delo
Preučiti upravičenost cestninske postaje
predsedstvo skupščine gorenjskih
^v odseka Črnivec—Naklo v cestninski sistem Gorenjske
!
Radovljica — V ponedeljek se je Ostalo predsedstvo skupščine go-Nnjskih občin in med drugim razpravljalo o informaciji glede usklajevanja problematike pri vključitvi očitka Črnivec—Naklo v cestninski sistem Gorenjske. Ugotovili so, da je gradnja avtoceste nedvomno pro-Mt, katerega izgradnjo bo treba tekoče spremljati in sproti reševati Morebitne probleme. Strinjali pa so tudi z ugotovitvami, ki so jih na ^osvetu sprejeli predstavniki komi-^jev za urbanizem jeseniške in radovljiške občine, predstavniki republiške skupnosti za ceste in občinskih samoupravnih skupnosti za ce-^te jeseniške in radovljiške občine. * Menili so, da je treba pred dokorv odločitvijo temeljito preučiti Opravičenost izgradnje cestninske f^staje na Črnivcu. Gre za to, da bi £ila lokacija na Črnivcu po izgradnji karavanškega predora najbrž preblizu ljubljanski cestninski postaji. C^a odseku, ki bi bil vključen v cestnino, pa hkrati poteka tudi ves lokal Vi promet. Razen tega trasa bodoče Jvtoceste od Potokov do Črnivca se dokončno določena in je prav na Območju Podvina za zdaj še več vari Izgradnja cestninske postaje na Jrnivcu pa bi najbrž pomenila tudi ^ dokončno določitev trase na tem
^bmočju. • •
To je le nekaj razlogov, ki za zdaj ne govorijo v prid izgradnji cestninske postaje na Črnivcu. Ob tem velja omeniti tudi ugotovitev, da bi izgradnja postaje veljala okrog 50 milijonov novih dinarjev in je zato upraš-ljiva tudi ekonomska upravičenost takšne investicije; posebno še, ker so predstavniki republiške skupnosti za ceste predlagali, da bi za tako imenovani lokalni promet na tem odseku lahko uvedli tako imenovane abonmajske karte.
Sicer pa so se tako na posvetu kot na seji predsedstva strinjali, da ob morebitni izgradnji takšne postaje na Črnivcu dnevna migracija na Gorenjskem ne bi smela biti vključena v cestninski sistem. Tako prebivalci radovljiške občine ne bi plačevali
cestnine za pot v Kranj, prebivalci kranjske in škofjeloške občine pa naj bi bili oproščeni plačila za pot v Ljubljano. Razen tega bi bilo treba staro cesto čez Posavec temeljito
prenoviti in jo usposobiti za večje hitrosti oziroma vsekakor bolj, kot je predvideno v sedanjem programu. Sicer pa so se vsi strinjali, da se v prihodnje pri gradnji avtocest pri nas izvaja tako imenovani odprti cestninski sistem.
A. Žalar
kuharja v veliki hotelski kuhinji. Osmošolci so si natančno ogledali tudi šolo. V šolski učni kuhinji so jim učenci pokazali nekaj vaj in jim ponudili nekaj jedi za pokušino. V učilnici za strežbo so pokazali, kako poteka pouk strežbe, učenci barman-skega krožka pa so zmešali nekaj pijač. Ravnateljica Marija Komanova je natančno predstavila potek šolanja. Po treh letih se učenci usposobijo za poklic natakarja oziroma kuharja, nato pa lahko nadaljujejo šolanje in se izobrazijo za poklic tehnika strežbe oziroma kuharstva. Usmerjeno izobraževanje je odprlo tudi možnost šolanja na visokih šolah. Tako se tehniki kuharstva lahko vpišejo na pedagoško akademijo in se usposobijo za učitelja gospodinjstva ali na biotehniško fakulteto in postanejo živilski tehnologi. Tehniki strežbe pa lahko nadaljujejo šolanje na ekonomski fakulteti.
Jeseni bodo na novo uvedli devetmesečni program strežbe in kuharstva, za katerega se bodo lahko odločili učenci, ki se teže učijo. Polovico programa bo obsegata praktično delo, učenci pa se bodo usposobili za pomožne gostinske delavce. Program bodo financirale organizacije združenega dela, učenci sami ali skupnosti za zaposlovanje.
Na blejski gostinski šoli bodo jeseni lahko vpisali 120 učencev z vse Gorenjske, saj ima šola gorenjski značaj. Razveseljivo je, da se zanjo odloča vse več domačinov, saj je bila v preteklih letih le slaba tretjina učencev z Gorenjske, ostali pa so prišli predvsem iz drugih republik. Mnogi so se po uspešno končani šoli vrnili domov, zato je gostinskih poklicev na Gorenjskem še bolj primanjkovalo. kot bi jih sicer. Vse bolj se domači šolarji odločajo za gostinsko šolo brez dvoma tudi zato, ker je usmerjeno izobraževanje odprlo možnost nadaljnjega šolanja, brez opravljanja posebnih izpitov.
Z vpisom blejske srednje šole za gostinstvo in turizem verjetno ne bodo povsem napolnili, računajo, da bodo dobili več učencev, ko se bodo preusmerjali.
Ker kuharjev in natakarjev na Gorenjskem primanjkuje, je razpisanih dokajšnje število štipendij: 43 za kuharje in prav toliko za natakarje ter 4 za gostinsko-turističnega tehnika. Tudi štipendije so malce višje, znašale bodo 3.200 dinarjev, učenci z boljšim uspehom pa bodo prejemali 4.000 dinarjev. Seveda pa se jim tudi ni treba bati, da bi po končani šoli ne našli zaposlitve. Tako le v radovljiški občini potrebujejo 15 kuharjev, 18 natakarjev in 5 gostincev za opravljanje turističnih del.
M. Volčjak
Osmomareevske
misli
Pa smo ga preživeli, ta neizogibni osmomarčevski karneval, ki je z izjemo pogostitve in .pogovora najstarejših krajank —• to še dopuščam — ena sama burka in bi mirne duše in bolje živeli, če bi osmi marec v sedanji podobi kar izpustili.
V delovnih organizacijah so šli na darilne bone in z njimi kupovali seri^ise, pa prte, pa čajnike, pa kristalne kozarčke in vazice in skratka vso tisto navlako, ki jo trgovina tako zelo dobro prodaja prav ob osmem marcu. Ženam se je »gepiral« en prav lep nagovor predsednika sindikata, tisti nagovor, ki ga prenašajo predsedniki sindikata iz roda v rod in ki še kako koristno leži v predalu, nespremenjen od besedice do besedice, od pike do vejice že desetletja. No ja, malo manj aktivističen, pa zato vsebinsko nič manj čuteč, toplo božajoč a la »naše ljube delavke, mamice in žene... in vaše velike delovne žrtve iz dneva v dan«. Nekatere so ponosno dvignile glavice, druge so trpele to osmomarčevsko nagovorno kramo s stisnjenimi usti, moški del občinstva pa se je v glavnem prihuljeno muzal. Ko je bila obvezna formalnost mimo, so šle naše ljube mamice in delavke in požrtvovalne žene in vse skupaj, kar k temu zraven paše, družno v gostilne in hotele ter si naročile zrezek z rdečo peso in pomfrijem ter liter vina, da zalijejo osmi marec. Oštarije so bile tako kot vedno torej v znamenju žensk, ponekod bolj ali manj \-eselega razpoloženja in moški so se vsaj tega dne čutili v svojih gostilnah kar nekam odveč.
Potem so naše ljube žewe in delavke in mamice' doma prebrale šolske spise o »moji ljubi mamici«, kako je pridna, kako pomiva in vedno bedi ob postelji, kadar sem bolan; možje so sitno kolovratih okoli mrzlega štedilnika ah pa jih po stari navadi sploh ni bilo doma, ker so se odločili, da proslavijo dan žena s sodelavkami, ker so se tako pač v podjetju obvezno odločili in zatorej ni da bi izostal. Pri priči bi bil deležen sumljivo posiv "hljivih pogledov, češ da ga »baba« itak nikamor ne pusti, zato je bilo vredno tvegati in vzdržati ter kasneje preživeti eno obilno porcijo očitkov in jeze izza domačega ognjišča.
Bilo je skratka tako kot vedno in danes so v vazah še nageljni in tulipani, ki so jih cvetličarne vrgle na požrešno lačni osmomarčevski trg, ki ta dan pokupi pač vse, kar je za naše ljube mamice in delavke ter ljubeče žene iiajbolj prazniku primerno. Ni kaj. kljub vsem priporočilom, da praznujmo pač po bistri glavi in pameti in nehajmo zganjati osmomarčevsko burko — navada je železna srajca. Osmi marec po naše je trdno zakoreninjen in ni sile, ki bi mu prišla do živega — čeprav se iz samih ženskih ust že oglašajo prve zahteve, da za osmi marec nočejo nikakršnih lepih daril in dobrih želja in da je lahko osmi marec spominsko zgodovinski dan, nikakor pa ne tako poceni manifestacija sedanje forme.
Veliko Save bo najbrž Še preteklo, preden se bomo nehali tako očitno norčevati iz osmega marca v deželi, kjer o ženski enakopravnosti ne morejjiti ničesar več spornega. Pa saj nimam nič proti temu, da se izprazni sindikalna blagajna na račun tistih nekaj »kumrnih« gostilniških zrezkov in nekaj litrov zalitega črnega vina, le cla je zgolj takšiio ohranjanje osmomareevske tradicije silno borna zadeva in da je res že skrajni čas, da si omislimo osmi marec za ščepec drugače, če ga že res moramo nujno obeležiti in praznovati...	jj Skdej
Prispevne stopnje bodo znižali
Strokovne službe samoupravnih interesnih skupnosti so pripravile predlog za skupščine, da naj bi prispevne stopnje od prvega aprila dalje znižali za 1,89 odstotka, vendar je odbor za družbeno dogovarjanje o skupni porabi menil, da je treba še enkrat pretresti programe, ker so marsikje še rezerve
Škofja Loka - Škofjeloška občina ima družbene dejavnosti med najslabše razvitimi v Sloveniji, prav gotovo pa na Gorenjskem, prispevne stopnje pa so najvišje. Zato naj se upošteva stališče predsedstva občinske konference SZDL, da skupna poraba v škofjeloški občini ne sme porasti bolj kot v drugih gorenjskih občinah oziroma enak program ne sme biti dražji kot drugod. Interesne skupnosti naj še enkrat temeljito preverijo vse postavke letošnjega programa. Zaradi zaostrenih pogojev gospodarjenja, ko se obremenitve gospodarstva in osebnih dohodkov ne smejo povečevati, naj ne uvajajo novih dejavnosti, ker ni zagotovila, da bi jih lahko finančno izpeljale. Skupščine interesnih skupnosti morajo -redno spremljati uresničevanje programov na vseh postavkah in ne smejo dovoliti, da bi se denar iz enega namena prelival v drugega.
Predvsem pa je pomembno, da se v občini dogovorijo, kaj hočejo imeti in koliko so pripravljeni prispevati za šolstvo, otroško varstvo, kulturo, telesno kulturo, zdravstvo, zaposlovanje in da se na podlagi teh zahtev pripravijo kvalitetni programi, ki jih je potrebno tudi kvalitetno uresničevati.
Tako so menili na 1. seji odbora za družbeno dogovarjanje o skupni porabi, ki jo je vodil predsednik izvršnega sveta občinske skupščine Miro Pinterič. V škofjeloški občini so namreč z resolucijo predvideli, da bodo za skupno porabo letos zbrali 944 milijonov dinarjev in na podlagi teh programov so bile izračunane prispevne stopnje, ki so najvišje v Sloveniji in so januarja za 7,5 odstotka znižale neto osebne prejemke delavcev iz škofjeloške občine. Ker je tako visoka stopnja povzročila zastoj pri sprejemanju aneksov k programom in veliko hude krvi, je nujno, da se prispevne stopnje znižajo. Znižajo pa se seveda le, če bodo zmanjšali oziroma skrčili programa posameznih interesnih skupnosti. Skupna strokovna služba družbenih dejavnosti je na podlagi upoštevanja te zahteve in nekaterih novih kazalcev že pripravila nov
predlog ovrednotenja programov samoupravnih interesnih skupnosti in nov predlog prispevnih stopenj.
Če bodo skupščine samoupravnih interesnih skupnosti tako ovrednotene programe potrdile, bodo letos v Škofji Loki skupno z investicijami v šolstvo, ki v skupni porabi predstavljajo približno 10 odstotkov, porabili 914 milijonov dinarjey ali 30 milijonov manj, kot je bilo prvotno predvideno. S tem bo skupna poraba letos večja za 17,5 odstotka, če pa bi hoteli zagotoviti še sredstva, ki jih je lani zmanjkalo nekaterim skupnostim, bi bila večja za 18,7 odstotka.
Iz bruto osebnega dohodka bi bilo treba združiti 544 milijonov din, iz dohodka po merilu bruto osebnega dohodka 365 milijonov din in iz dohodka po merilu dohodka 4,3 milijona dinarjev, Po sedaj veljavnih stopnjah bi v prvih treh mesecih zbrali 224 milijonov dinarjev. Razliko pa bodo po 1. aprilu zbrali z zmanjšanimi prispevnimi stopnjami, ki naj bi bile iz bruto osebnega dohodka nižje za 1,46 odstotka in iz dohodka po merilu bruto osebnega dohodka za 0,46. Skupno bi bile po predlogu strokovne službe občinskih samoupravnih interesnih skupnosti prispevne stopnje nižje za 1,89 odstotka, ker se bo hkrati povečala prispevna stopnja skupnosti za zaposlovanje od 0,19 na 0,28 odstotka.
S tem znižanjem bodo prispevne stopnje še vedno med najvišjimi in bodo še vedno nad 30 odstotki bruto osebnih dohodkov. Zato bo, kot je priporočil odbor za družbeno dogovarjanje, treba v vseh programih še enkrat pretresti vse namene porabe in se dogovarjati, kako denar kar najbolj racionalno izkoristiti, hkrati pa zahtevati, da se programi tudi kvalitetno izvajajo. Mogoče bi kak-"šen dinar lahko prihranili tudi z racionalnejšim delom. Najbrž bi bil vreden premisleka podatek, da papirji za skupščine stanejo več, kot skupnost socialnega skrbstva izplača letno družbenih pomoči socialno ogroženim občanom.
L. Bogataj
G LAS 4. STRAN
GOSPODARSTVO
PETEK. 11. MARCA 19«
Dolgoročni programi za živinorejo
V kranjski občini bo letos govedine in mleka dovolj iz domače prireje, ostalo bo treba zagotoviti s sovlaganji — Dolgoročni program razvoja živinoreje zahteva precej sredstev, denarja pa ni dovolj
Kranj — Kmetijstvo je bilo predolgo časa v drugem planu, da bi lahko zdaj v razmeroma kratkem času nadomestili zamujeno. Tudi v kranjski občini, kjer so sicer že pred tremi leti spoznali, da brez družbene pomoči kmetijstvo ne more hitreje napredovati in zato tudi ustanovili sklad za intervencije v kmetijstvu, kljub tej prednosti pred ostalimi občinami, ne bo mogoče napredovati z večjimi koraki — še posebno pa v živinoreji — zdaj najvažnejši panogi v kmetijstvu.
V kranjski občini, ki ima poleg škofjeloške tudi edina na Gorenjskem izdelano bilanco prehrane, sicer v tem letu z govejim mesom ne bo ravno velikih problemov. Iz proizvodnih programov kmetijskih organizacij je namreč mogoče ugotoviti, da bo prireja 1300 ton sveže govedine dovolj za potrebe prebivalstva. Enako velja tudi za mleko, ki ga v občini potrebujejo 4,2 milijona litrov, presežek mleka — gre za okoli 15 milijonov litrov — pa je namenjen za predelavo v mlečne izdelke. Za takšne količine so se organizacije združenega dela v kmetijstvu tudi obvezale s podpisom samoupravnega sporazuma o medsebojnih pravicah, obveznostih in odgovornostih v tržni proizvodnji mleka in mesa v gorenjski regiji v tem letu; v kranjski občini je bil ta sporazum podpisan sredi prejšnjega meseca. Velik manj ko pa se tako kot že vsa leta doslej obeta glede svinjskega mesa, ki ga v občini pridelajo le 33 ton, medtem ko je poraba kar 30-krat večja.
Ko je o programu živinoreje v tem letu razpravljalo na zadnji seji kranjski izvršni svet, je med drugim sprejel tudi sklep o dolgoročnejših ukrepih za oskrbo z mesom in mlekom. Te naloge se morajo lotiti delovne organizacije s področja agroži-vilstva in sklad za intervencije v kmetijstvu. Na naslednji seji bo
NA DELOVNEM MESTU
Strokoven nasvet
Tržič - Dušan Jerman, prej vodja temeljne organizacije Zaga, je prišel za poslovodjo v Zlitov, salon pohištva na Deteljici pred tremi leti. Po stroki ni trgovec, vendar to sploh ni ovira za uspešno delo. Prej prednost. Kot dooer poznavalec lesa in lesnih izdelkov zna bolj izbirati prodajno blago in kupcem strokovno svetovati, kar je poleg običajne trgovske vljudnosti prav gotovo najpomembnejše.
»Salon je bil sprva zamišljen kot tovarniška prodajalna,« je povedal Dušan Jerman. »Ker pa Zlit sam predvsem zaradi močne usmerjenosti v izvoz ne more ponuditi toliko izdelkov, kot bi jih lahko prodali, smo se obrnili tudi na druge proizvajalce. Tesno sodelujemo z Al plesom iz Železnikov, z Lipom, zunaj nafte-ga gozda pa Se s Slovenijale-som Radomlje, z ljubljansko Lesnino in nekaterimi drugimi. Tako lahko kupcem pred-stavin o popolno opremo določenega prostora; spalnice, dnevne sobe, predsobe ali kuhinje. Izbiramo predvsem proizvajalce, ki imajo dobavni rok krajši od dveh mesecev in ki naročila tudi lahko izpolnijo. Preskrba s pohištvom je zaradi izvoza namreč vedno šibkejša, morebitne kritike kupcev pa letijo v prvi vrsti na nas. Zato se ogibamo prodaje v naprej. Ponujamo le izdelke, ki jih lahko dobimo.«
Zlitov salon pohištva, ki je odprt od 8.30 do 19. ure, je imel sprva nekaj težav. Trgovina ni bila poznana. S popolnejšo ponudbo in s pokrivanjem popoldanskih ur, ko je največ kupcev, pa si je kmalu pridobila sloves. Ljudje, ki prihajajo na Deteljico od blizu in daleč, cenijo prijazno in strokovno postrežbo.
»Kupcu pokažemo vse izdelke, ki jih imamo v zalogi. Skušamo zvedeti, kakšen pro-
skupščina občine sprejemala odlok o posebnem občinskem davku za intervencije v proizvodnji hrane. Po programu za to leto, naj bi iz tako zbranih sredstev letos namenili 14 milijonov novih din za pospeševanje živinoreje. To pa so v primerjavi s programi, ki jih nekatere kmetijske delovne organizacije za prihodnja leta že imajo, še zelo skromni denarji. Znašli smo se pred dejstvom, da programe niti ni težko izdelati, kako pa zbrati denar za udeležbo v teh programih, pa je seveda drugo vprašanje. Ob tem velja pomisliti tudi na zasebno kmetijstvo in na njegove možnosti sovlaganja v živinorejsko proizvodnjo. Vsekakor pa je treba o tem, koliko denarja je za investicije v živinorejo namenjenega letos, zbrati podatke kar najhitreje. Ob tem pa so v izvršnem svetu menili, da za celovitejšo sliko, koliko se v občini vlaga v kmetijstvo in živinorejo, manjkajo tudi podatki o denarju za melioracije in druga sovlaganja, ki se prav tako odražajo v pospeševanju kmetijstva v občini.
Presegli plan proizvodnje
Jesenice — Februarja so — tako piše jeseniški Železar — žele-zarji delali dokaj dobro in izpolnili proizvodni načrt. Predvsem je bila zadovoljiva proizvodnja surovega jekla in skupna proizvodnja, nekoliko pod planom so bili le delavci v temeljni organizaciji združenega dela plavž. Na plavžu so izdelali 12.700 ton grodlja, kar je 92 odstotkov mesečnega družbenega plana.
V temeljni organizaciji jeklar-na so delavci izdelali skupaj 40.000 ton surovega jekla, s čimer so za 2,8 odstotkov presegli mesečni družbeni načrt, ki je bil enak operativnemu planu. Od tega so v SM jeklarni izdelali 25.600 ton suJ rovega jekla in plan presegli za 4 odstotke, v elektrojeklarni pa so kljub večji okvari, ki so jo elek-trovzdrževalci popravili v rekordnem času, izdelali 14.400 ton surovega jekla in le za 0,3 odstotke zaostali za mesečnim družbenim planom.
Proizvodne temeljne organizacije so dosegle 125 tisoč 533 ton skupne proizvodnje in za 2,7 odstotka presegle mesečni družbeni načrt, ki je bil enak operativnemu programu. Za prodajo so jeseniški železarji izdelali 31.000 ton izdelkov, s čemer so za dobrih pet odstotkov zaostali za družbenim načrtom.
Še več bi lahko izvozili
V tržiškem Zlitu so lani presegli proizvodne načrte kar za sedem odstotkov — Izvoz količinsko uspešen, vrednostno manj — Vodilni med slovenskimi proizvajalci embalaže — Še naprej največ pozornosti izdelavi masivnega pohištva, ki je skoraj v celoti namenjeno zahodnim trgom
Tržič — Če primerjajo povprečne rezultate slovenske lesne industrije, so delavci tržiškega Zlita z dosežki v minulem letu lahko zadovoljni. Proizvodne načrte so presegli kar za sedem odstotkov, tudi v temeljni organizaciji Zaga, kjer je stroj za razrez hlortnvine zaradi popolne dotrajano-
Dušan Jerman
stor, koliko velik namerava opremiti in mu svetujemo. Seveda moramo spoštovati njegove telje, četudi se kdaj razhajamo z-našimi izkušnjami.«
»Zvišanje pologu na 60 odstotkov,« je dejal Dušan Jerman, »prodaje ni bistveno okrnilo. Januarja letos smo prodali izredno veliko pohištva. Precej tudi na račun govoric, češ da bodo krediti poskočili. Tako smo februarja obračali zlasti gotovino, marca pa spet pričakujemo večjo prodajo na posojila. Kupci se najbolj zanimajo za Zlitove sedežne garniture, za katere lahko izbirajo tapetniško blago, in za Alplesovo pohištvo za vse prostore, medtem ko zdai nameravamo ponuditi tudi bogatejšo izbiro kuhinj. Razen pohištva prodajamo še opaže in lestence, izbira med talnimi oblogami pa je, žal, zaradi pomanjkanja postalu zelo okrnjena.«
Zlitov salon pohištva se ponaša tudi z nekaterimi drobnimi ugodnostmi; ob že omenjeni možnosti izbire blaga za sedežne garniture se včasih dobijo tudi tovarniško znižani izdelki i/, domače tovarne. Poskrbljeno pa je seveda tudi za dostavo in montažo pohištva na domu.
H, Jelovčan
Sestavljena organizacija Iskra letos planira za tretjino vecjijzvoz na vertibilno področje. — Foto: F. Perdan
Sestavljena organizacija Iskra
Višja produktivnost in kvaliteta za večji izvoz
V sestavljeni organizaciji Iskra za letos načrtujejo skoraj tretji* večjo proizvodnjo in enako naj bi se povečal tudi izvoz — slili naj bi 3,4 odstotka novih delavcev, produktivnost povečali 0 16 odstotkov in zagotovili večjo kvaliteto izdelkov
sti morala kar tri mesece nadomeščati tračna žaga.
V Zlitu so presegli tudi vse finančne kazalce poslovanja, razen izvoznega, kjer so bili za sedem odstotkov — slovenska panoga za okrog dvajset — pod načrtom. Gre za nedoha-janje vrednostnega plana, ne količinskega, saj so cene na zahodnih trgih, kamor izvažajo masivno pohištvo, v drugem polletju zdrsnile kar za petnajst do petindvajset odstotkov. Tako so v Zlitu z izvozom zaslužili okrog 1,1 milijona dolarjev.
Celotni prihodek, ki je znašal 520 milijonov dinarjev, je bil večji za šestnajst odstotkov, dohodek pu v primerjavi z letom 1981 za 28 odstotkov. Dohodek na zaposlenega je bil v Zlitu 696.950 dinarjev, kar je za 22 odstotkov več kot leto prej in pri vrhu v slovenski lesni panogi. Zal je zaradi izredno povečanih družbenih dajatev akumulacija Zlita padla. Pomagali niso niti za štiri odstotke nižji materialni stroški, ki so jih uspeli omejiti z varčevanjem zlasti pri energiji in prevozih.
Že najmanj štiri leta delavce Zlita skrbi padec proizvodnje masivnega pohištva, ker so stroji stari in dotrajani, prostori neprimerni. Zato tudi težko dohajajo vedno večje obveznosti. Bolj razveseljivi so rezultati iz zabojarne. Kot embalažerji so se Tr žičani pririnili v sam slovenski vrh,
Ugodni finančni kazalci lanskega poslovanja niso odraz višjih cen, ampak predvsem višje produktivnosti. Ta je narasla za štiri do osem odstotkov, različno po posameznih temeljnih organizacijah.
Zaradi omejenega prirastku oziroma poseka lesa v Zlitu letos ni' morejo računati na povečanje razreza hlodovine Zato so se odločili, da ob sodobnejših strojih nekaj delavcev preusmerijo od razre/.a k lesni pre delavi, kjer povečujejo proizvodni plan za 2,5 odstotka. Vodilni izdelek je transportna paleta, seveda pu hkrati ne bodo zanemarili tudi drugih vrst embuluže.
Dragoceno surovino, za katero so dolga leta uporubljali predvsem smreko, vse bolj zamenjujejo s hitreje rustočim in cenejšim topolom. Smreko bodo predelali v masivno pohištvo. Letos ;>a bodo, računano po lanski vrednosti dolarju, izvozili za štirinajst odstotkov več. Z zahodnimi kupci imajo vse pogodbe že sklenjene, zanimivo pa je, da bi luh ko prodali še za polovico več pohištvu, če bi imeli dovolj proizvodnih zmogljivosti To potrjuje, da so se odločili za modele pohištva, ki so v svetu iskani, da s kvaliteto izpolnjujejo evropska merila in du so cenovno zanimivi
H, Jelovčan
Kranj — Čeprav gospodarska gibanja niti doma niti v svetu niso posebno ugodna, v sestavljeni organizaciji Iskra predvidevajo, da bodo dosedanjo dinamiko razvoja ohranili tudi letos. Iz\(pz bo še vedno ključna naloga razvoja, zato se bo letos potrebno še posebno potruditi za dobro preskrbljenost z materiali za proizvodnjo.
Celoten izvoz bo predvidoma znašal 249 milijonov dolarjev. Posebna pozornost bo veljala konvertibilnemu izvozu, ki naj bi znašal 155 milijonov dolarjev ali za tretjino več kot lani. Seveda bo zastavljeni plan izvoza zahteval velike napore vseh, ki so vključeni v zunanjetrgovinsko menjavo, predvsem pa od predstavništev in Iskra Commerca. Prodaja na domačem trgu naj bi bila večja za 31 odstotkov kot lani in s prodajo na domačem trgu naj bi zaslužili 30,6 milijarde dinarjev.
Uvoz bo letos še vedno odvisen od konvertibilnega izvoza, zato ne pričakujejo, da bi bili vedno na voljo vsi materiali, ki jih potrebujejo za redno proizvodnjo. Tudi pri oskrbi z domačim materialom pričakujejo še nadalje težave in trganje reprodukcijskih verig. Uvoz materiala bo letos predvidoma znašal 130 milijonov
dolarjev ali 34 odstotkov več kot ni. S konvertibilnega področja naj-uvozili za 117 milijonov dolarjev t* teriala za proizvodnjo.
Če bosta proizvodnja in izvoz pc-kala po programih, bo letos vredni proizvodnje znašala 31,5 milijard narjev, kar je skoraj za tretjino* kot lani. Tako visok porast gre na-čun velikega porasta računalni proizvodnje. Brez nje bi dosegli le odstotkov večjo proizvodnjo
Letos je v gospodarskem pla* Iskre še posebej poudarjena poW-o prestrukturiranju proizvodnje to bodo vlaganja v raziskovalno f javnost skladno s predvideva srednjeročnega plana, vendar p^ do poskušali uvajanje novih proir.-dov v redno proizvodnjo pospe-Sprejeli bodo tudi vrsto ukrepov: izboljšanje kvalitete proizvodnje
Visoko planirana rast proizvidr, zahteva tudi večje število zaposie nih. V letu 1983 bo povprečno števil' zaposlenih v sestavljeni organkacr Iskra doseglo dobrih 32.000. S teit > bo število zaposlenih povečalo za odstotka. S tako rastjo števila del' • cev in povečanja proizvodnje na-:*; jejo 16-odstotno rast produktivni* kar je celo več, kot je znašal por5i preteklih dveh letih. L
Plan dosežen le pri krompirju
Visoki stroški prireje, pomanjkanje krmil in mineralnih do# tkov, neizvajanje pospeševalnih ukrepov, preslabe dohodke^ povezave ter večja poraba na kmetijah so zmanjšali odkup norejskih pridelkov v škofjeloški občini
predvidenih pospeševalnih ukrt^ ter slabe dohodkovne povezave proizvodnjo in predelavo. Večina
Skofja Ix)ha - Leto 1982 bo v zgodovini jugoslovanskega kmetijstva zapisano kot uspešno. Kmetijska
proizvodn j a se 7v pnmenivi zTe- ^ publiških akcij je bila usm^ P— za^slabih 7
tkov. Nadpovprečni rezultati so bili .potrošnje Zaradi doseženi v poljedelstvu, sadjarstvu * porabijo-Več mleka na kn*tuak*| in v vinogradništvu, živinoreja pa se je povečala za 2,6 odstotka. Izredno
ugodni dosežki v rastlinski proizvodnji so pokrili manjše povečanje v živinorejski in tako je bil plan celokupne kmetijske pridelave dOsežen.
Razmere v živinoreji, ki že nekaj let ovirajo hitrejše naraščanje proizvodnje. *5o se luni še poslabšale, kar je povzročilo, da je bil odkup mleku in mesu manjši, Velike razlike med dogovorjenimi cenami kmetijskih pridelkov in stroški reprodukcijskega materiala ne pokrivajo niti stroškov enostavne reprodukcije. Dogovorjena odkupna cena žive teže goveda skupaj s premijo je znašala v Sloveniji luni 84, kupci iz Hrvatske pa so plačevuli živino po 110 do 130 dinarjev /.a kilogrum; odkupni* cene za mleko so bile v Sloveniji za 2,5 odstotka nižje kot v drugih republikah. Dogovorjena cena prašičev je bila 66, tržna 90 dinurjev.
Takšne razmere so vzrok za zmanjšanje odkupu oziroma za upadanje živinoreje tudi v škofjeloški občini, kjer so pogoji reje z»v«ut> Oddaje mleka veliko težji kot to velja za celotno republiko. Tako je bil odkup klavnegu goveda za 13,5 od stotku munjši kot leta 1981 in za 7 odstotkov manjši, kot je bil povprečen odkup v obdobju 1976- 1980. Plun odkupa je bil uresničen le 88 odstotno. Odkup mleka upad i že od leta 1978. Lani je bilo odkupljeriegu za 7 odstotkov manj mleka kot v predhodnem letu Vzrok /a manjši odkup so preveliki stroški prireje, razen tega pu se pomanjkanje krmil in mineralnih dodatkov, neizvajanje
j^ui auiju •	--------------•
rejo telet in prašičev, več je ne? i srednega odkupa mleka na kffl^l j ah. odkup je manjši zaradi vse dr* jih prevozov mleka iz oddal]*" krajev. Veča se število črnih lov.
Lani so tako v škofjeloški obč^ odkupili 1.635 ton govedi, 45 ton F-menskih telet, 4,9 milijonov litn* mleka in 3.912 ton krompirja. F* je bil dosežen le pri krompirju.
L. Bogata;
KMETIJSKA ZADRUGA ŠKOFJA LOKA
objavlja prosta dela in naloge
1.	AVTOMEHANIKA
—	za mehanično delavnico v škofji Loki
2.	PRODAJALCA
-	v reprodukcijski trgovini Trata
Pogoji: pod točko 1.
_ poklicna šola hanske stroke,
avtome
pod točko 2.
- šola za prodajalce v trgovini s tehničnim blagom.
Prijave z dokazili o izohrui-bi in opisom dosedanjih delovnih izkušeni sprejema sekretariat KZ Ško!5a Loka doie.3.83.___

PETEK, 11. MARCA 1983
KULTURA
5. STRAN
Likovni amaterji v Škof j i Loki
Pod naslovom Pregledna razstava ljubiteljske likovne ustvarjalnosti v občini Škofja Loka je bila v galeriji loškega gradu v petek, 4. marca, odprta razstava, na kateri sodeluje triindvajset likovnikov iz občine Škofja Loka. Iz likovne skupine pri ZKO Skofja Loka se je razstave udeležilo enajst amaterjev, iz likovne skupine Iskra Železniki deset in iz Zirov dva.
Razstavo sta pripravila Loški muzej-galerija in Zveza kulturnih organizacij občine Škofja Loka. Namen pričujoče razstave je različen od razstav, ki jih je Zveza kulturnih organizacij Škofja Loka prirejala v letih 1980, 1981 in 1982. V teh vsakoletnih razstavah je bil zajet pregled ustvarjalnosti samo članov ljubiteljske likovne skupine pri ZKO Škofja Loka. Tako v vseh teh treh
»Ilegalci« v Kranju
Kranj — Zveza tabornikov v Kranju je začela s svojimi pomladnimi, aktivnostmi. Že več let zapored organizira akcijo »Ilegalec«, v kateri skupina tabornikov — ilegalcev piše po zidovih udarna, napredna gesla in dela podobne akcije, poznane iz časov sovražne okupacije. Jutri, v soboto, 12. marca, bodo ti mali »ilegalen od 9. do 11. ure delovali na. področju krajevnih skupnosti Kranj — Center, Huje in Planina. Odkrivale jih bodo skupine drugih tabornikov. Ce boste torej jutri slučajno videli mlade »ilegalce« piri delu, ko bodo obešali zastavo, vrgli bombo, napisali geslo, ne bodite preveč presenečeni in ne zadržujte jih, kajti to bo zanje prava akcija.
letih ni bilo na skupni razstavi prikazano ustvarjalno dogajanje v širšem prostoru — v občini Škofja Loka, kjer po oceni deluje več kot trideset likovnikov organizirano, neorganizirano jih je menda kar okoli 50. Prikazati dela vseh na tej razstavi, prvi te vrste v Škofji Loki, tudi tokrat še ni bilo mogoče. Kljub odsotnosti nekaterih likovnikov, nas razstava vseeno seznanja s pestrim izborom likovnih del tako na slikarskem, grafičnem kot deloma tudi na kiparskem področju.
Takšna razstava naj bi vsako leto pokazala dosežke amaterske likovne dejavnosti v občini Škofja Loka. Morda bo čas pokazal, da so vsakoletne- pregledne razstave prezahtevne za avtorje, ker nekateri med letom ne ustvarijo toliko novih in kvalitetnih del, ki bi bila primerna za razstavo. Na razstavi je zato tudi nekaj del, ki nosijo že kar častitljivo letnico nastanka. To pa se ne sklada z osnovnim namenom razstave. Zato Organizatorja razstave ponujata tudi možnost predstavitve posameznim likovnim skupinam ali izbirnim razstavam uglašenim na določeno tematsko zasnovo. Kljub vsem pomislekom in celo nasprotovanjem rednim preglednim razstavam ljubiteljske likovne ustvarjalnosti lahko trdimo, da so takšne razstave potrebne in da dosegajo svoj osnovni namen.	A.Pavlovec
r
Dom učencev IVO LOLA RIBAR Kranj, Kidričeva 53
Komisija za delovna razmerja objavlja prosta dela in naloge
1. DVEH KUHINJSKIH POMOČNIC (delo se združuje za nedoločen čas)
2 ENE KUHINJSKE POMOČNICE ^za določen čas — do konca leta 1983)
Pogoji pod točko 1. in 2.
-	lahko NK delavka,
-	poskusno delo 1 fnesec
Rok za prijavo je 8 dni po objavi razpisa.
Kandidati naj pismene prošnje naslove na Dom učencev Ivo Lola Ribar, Kranj. Podrobne informacije o delu dobe v domu.
0 sklepu komisije bodo kandidati obveščeni v 15 dneh po izbiri kandidata.
Koroška poje
Celovec — Ob 75-letnici ustanovitve Slovenske krščansko-so-cialne zveze za Koroško bo Krščanska kulturna zveza iz Celov-cžl priredila dva jubilejna koncerta »Koroška poje«. Prvi bo v nedeljo, 13. marca ob 14.30 v Domu glasbe v Celovcu. Nastopili bodo pevski zbori iz Podjune in »Šentanelski pavri« iz Slovenije. Drugi koncert pa bo v nedeljo, 20. marca ob 14,30 v Delavski zbornici v Beljaku. Nastopili bodo zbori iz Roža in mešani pevski zbor iz Doberdoba v Italiji.
Dela likovnih samorastnikov
Kamnik — V četrtek, 10. marca so v kamniškem razstavišču Veronika odprli drugo rastavo kamniških likovnih samorastnikov, ki jo prireja kamniški Kulturni center. S svojimi deli se predstavljajo: Franc Cerar, Darko Crnkovič, Franc ČuČko, Alojz Drolc, Janez Gjurin, Cene Grilje, Angela Jeratina, Jože Mihelič, Mirko Mrčela, Alenka Novak, Marjan Novak, Miroslav Novak, Stane Osenar st., Stane Osenar ml., Franc Rifl, Marjan Repič, Maja Sajovic-Vrbole, Dušan Strle, Drago Stojko-vič, Kati Turk in Slavko Smolnikar.
ir/,"y * ftfjcM fh	'
V/"'. It'	}'f	\ '
vsi"	. ■ '
ijit*	% M P** t*
rrbtf'fi & i'	-'1"'
mmuvo rosrrc f vo ,,/ftM twma sove ji (> os L t m
KRAJ	H i/VM^^^^m
tmm
Hitif ,'.; > ilfit
frmkuttsiU it. / }< yfipf <ml
<- ;' 'i' it iii trbtehlK
' ;? ? «.'!<>< s^-ti i <(4il
■■■^^HNG
PARTIZANSKI
Peta letošnja premiera Prešernovega gledališča bo izvedena na gostovanju — Prešernove gledališče iz Kranja bo jutn na gostovanju v Er-zeliu in Colu nad Ajdovščino uprizorilo svojo letošnjo peto premiera. Tokrat so kranjski gledališčniki pripravili na osnovi medvojnih mi-tinaov PARTIZANSKI MITING, predstavo, ki sojo namenili letošnjim najpomembnejšim jubilejem sodobne Jugoslavije. Upnznr,tei je pripravljena za vse možne gledališke prostore, od travnikov, kozolcev, Gledaliških dvoran, do učilnic, vojaških karavel . Predstava tako ne samo v vsebinskem pogledu, pač pa 'udi v tehnično izvedbenem s edi žlahtni improvizaciji partizanskih mitingov v NOB. Posebej za solsko mladino pa je pripravljena prava u< na ura, ki se posebej osvetli kulturniški in gledališki del naše osvobodilne borbi'. V predstavi pojejo, plešejo recitirajo in igrajo: Mirjana Erlah, Jelka S tu I ar. Iztok Alidic, Andrej Krajcer, Bojan Pretnar, Gorazd Vršič, Primož Ahačič in Andreja Gašperšič. Ob igralcih so kranjski »partizanski miting« pomagali oblikovati: lektor Ludvik Kaluža, likovna podoba celotnega projekta je delo*Jožeta Logarja, kostumografinja Nina Carnelutti, koreografi nja Jasna Knez, glasbenik Vinko Sorli in režiser Lojze Domanjko. M. L.
Življenje in delo Mire Kraljeve
V Gorenjskem muzeju v Kranju se prvič srečujemo na samostojni razstavi z likovno ustvarjalnostjo slikarke in kiparke Mare Kraljeve, ki aktivno deluje v slovenski kulturi že prek petdeset let. Da bi laže razumeli osebnost Mare Kraljeve, je treba poseči v njen rod, v okolje, v katerem je živela, in končno v njeno usodno povezanost s slikarjem in kiparjem Tonetom Kraljem.
Oče Karel Jeraj, doma iz Smlednika, je bil glasbenik, mati pa pesnica slovenske moderne Vida Je-rajeva, doma iz Vrbe in daljna Prešernova sorodnica. Naša slikarka se je rodila na Dunaju v družini umetnikov, ki so jo obiskovali vsi naši vidnejši kulturni ustvarjalci: Ivan Cankar, Oton Župančič, Fran-
lenta. Vendar se je Mara Kraljeva kot močna osebnost spopadla z umetnostnim ustvarjanjem in uspela s svojo prirojeno nadarjenostjo. Njeno prvo delo je portret moževega očeta, ki je nastal leta 1930 in visi tudi na naši razstavi. Slikarka je upodobila glavo starega moža, ni se spuščala v subjektivne interpretacije, pač pa je vztrajala na podobnosti z modelom.
V tem času, to je v začetku tridesetih let, se je odločila za zanimivo tehniko — začela je slikati na belo svilo z belgijskimi akvarelnimi barvami. Z novo tehniko je vzbudila veliko pozornost, tako med našimi kot tudi tujimi poznavalci umetnosti. Za eno izmed slik na svilo, ki
Vrsta slovenskih družbenopolitičnih delavcev se je v ponedeljek udeležila otvoritve razstave slovenske slikarke in lutkarice Mare Kraljeve v Gorenjskem muzeju, med drugimi tudi Lidija Šentjurc, Vida Tomšič, Marijan Brecelj, Franc Šetinc, Andrej Marine in drugi. — Foto: F. Perdan
ce Kidrič, Ivan Prijatelj in številni drugi. Kasneje se je družina preselila v Ljubljano, njihov dom je postal središče, kjer so se zbirali slovenski umetniki, med drugimi Škerjanc, Kogoj, Vidmar, Pod-bevšek in Župančič. Sama o tem času iz mladosti pripoveduje takole:
»Okolje, v katerem sem živela, me je nenehno umetniško in intelektualno oplajalo in mi je ostalo v spominu kot nepogrešljiv vodič do danes.« Tako duhovno razgibano in umetniško ustvarjalno okolje jo je pripeljalo na keramični oddelek Srednje tehniške šole v Ljubljani, kjer jo je poučeval France Kralj.
Pri študiju je bolj sledila pouku na slikarskem in kiparskem oddelku, kjer so se šolali njeni kolegi Smerdu, Putrih, Kalin in drugi. Ob prerisavanju Jakličeve Korinjske neveste za profesorja Franceta Kralja je prišel do izraza njen odlični in izredno občutljivi risarski talent.
Leta 1928 je mlada ustvarjalka dokončno stopila v umetnostni svet — poročila se je s slikarjem in kiparjem Tonetom Kraljem. Živela in delala je ob samoniklih umetniških osebnostih bratov Kraljev, kar vsekakor ni bilo lahko za rast mladega, še neizoblikovanega ta-
Prisrčne čestitke umetnici Mari Kraljevi — Foto: F. Perdan
jo je razstavljala na mednarodni razstavi leta 1936 v Firencah, je dobila prvo nagrado. Prav ta nagrada ji je omogočila študij na akademiji v Parizu. Tu, v novem okolja, ji je delno uspelo premagati možev vpliv na njeno ustvarjalnost. Na njenih platnih sta zaživela kolorit in melodioznost linije, vgendar je celoten pariški opus 20 manjših olj izginil ob zaplembi premoženja in aretaciji v januarju leta 1945.
Ob nastopu vojne se je Mara Kraljeva vključila v delo Osvobodilne fronte, razstavljala pa ni več zaradi kulturnega molka. Leta 1943 je ustanovila lutkovni oder zagradi lažjega ilegalnega dela za Osvobodilno fronto. Lutkovne predstave so se odvijale v domači hiši in sicer v moževem ateljeju. Slikarka je sama izdelala ročne lutke, napisala besedila in organizirala lutkovne predstave za otroke ilegalcev in bližnje okolice. Tako se je zapisala še lutkarstvu, ki mu je ostala zvesta vse do danes.
Aretacija januarja leta 1945 jo je pripeljala v ljubljanske zapore, kjer je njena ustvarjalnost živela dalje. Nastalo je 43 majhnih potre-tov s svinčnikom njenih sojetnic. Ti portreti, ki so nastali v sobah 15 A in B prisilne delavnice, so izjemni dokumenti težkega časa.
Po vojni se je posvetila dvema vejama likovne ustvarjalnosti: portretu in izdelovanju lutk, torej na videz dvema popolnoma različnima področjema. Toda povezanost je prišla najbolj, do izraza v lutkovni predstavi »Zvezdica zaspan-ka«, kjer so obrazi in izrazi lutk naključno podobni ljudem iz njene okolice. Pri oblikovanju lutk se je vžiyela v duševnost malih in zvestih obiskovalcev Mestnega lutkovnega gledališča. Prav zato so njene lutke (Obuti maček, Zvezdica za-spanka, Ostržek, Srečni princ) ostale v spominu celi generaciji otrok in tudi odraslim, saj so s temi lutkami doživljali in spremljali usodo junakov v celotni, pravljici. Pri ustvarjanju lutke, kjer je bil za osnovo dialog, je slikarka težila za prepričljivostjo izraza in oživitvijo izraza lutke v animaciji.
.KU.ub izredni zavzetosti za lutke je del časa posvetila-portretiranju in le majhen del le-teh vidim tudi na nocojšnji.razstavi. O svoji por-' tretni umetnosti pravi sama takole: »Mnogo sem portretirala, ljudje so spoznali, da prepričljivo, verno upodabljam sleherni obraz; nihče ni želel, da bi se podobnost podredila slikarski tehniki ali nekemu stilu.«
Slikarka je v re$;piči vztrajala pri .slikanju portretov na podobnosti s portreti rancem, vendar pa je vsakemu dala njegov osebni izraz, kar delno spreminja objektivno podobo naravne resničnosti.
Pri slikanju današnjih slik jo je vodila njena velika ljubezen do marionet in je te vodene lutke po-. istovetila s človekom in usodo človeštva.	*
Slikarka Mara Kraljeva je pred vojno razstavljala vr številnih mestih srednje Evrope v okviru razstav žensk umetnic držav Male An-tante. V Parizu in na Dunaju pa je razstavljala skupaj s Tonetom Kraljem.
Tokrat prvič predstavljamo na samostojni razstavi del ohranjenega opusa Mare Kraljeve, ki nam odkriva aktivno ustvarjalko na različnih področjih naše likovne umetnosti.
Pot njenega ustvarjanja kaže vseskozi realistično zasnovo, na katero se navezujejo ekspresioni-stični vplivi umetnosti bratov Kraljev, v izgubljenem pariškem ciklusu zaživi kolorit, v poznejših delih pa se kaže spojitev realističnih, ekspresionističnih in barvitih elementov.	Beba Jenčič
Kulturni koledar
KRANJ — V Prešernovem gledališču v Kranju bodo v petek, 11. marca, ob 16. uri uprizorili delo J. Vošnjaka Doktor Dragan. V soboto, 12. marca, ob 17. uri bodo uprizorili delo An-dersen-Rudolfa: Vžigalnik. V torek, 15. marca, ob 1'9. uri bo nastopila gledališka skupina Gimnazije Kranj za izven s Kabaretom. V sredo, 16. marca, ob 19.30 bo na sporedu Partizanski miting. V četrtek, 17. marca ob 13. in 16. uri bodo uprizorili delo J. Wilkovaskija Trdoglavček.
VRHNIKA - V četrtek, 17. marca, ob 17. uri, bo gostovalo na Vrhniki lutkovno gledališče iz Kranja z lutkovno igrico L. Feldke Fidl fadl.
LJUBLJANA - V galeriji Društva slovenskih likovnih umetnikov so v sredo, 9. marca, odprli retrospektivno razstavo Dušana Petriča.
POD NA RT - V soboto, 12. marca, ob 19. uri prireja DPD Svoboda iz Pod n avta v domu kulture v Podnartu koncert, ki bo namenjen praznovanju dneva žena. Nastopila bosta komorni moški pevski zbor Kulturno prosvetnega društva iz Zasipa pod vodstvom Janeza Roleta in moški komorni zbor
V.
DPD Svoboda Podnart, ki ga vodi Egi Gašperšič.
BLED - V soboto, 12. mftrca, ob 18. uri bo otvoritev razstave likovnih del Vita Pibra z Bleda v avli hotela Park na Bledu.
POLJANE — Na osnovni šoli Poljane nad Škofjo Loko bo v počastitev dneva žena razstava otroških portretov Iveta Šubica.
ŠKOFJA LOKA — V knjižnici Ivana Tavčarja v Škofji Loki bo v ponedeljek, 14. marca, ob 18. uri otvoritev knjižne razstave: Kari Marx in marksizem. Razstava je posvečena 100-letniei smrti K. Marxa. Obenem bo predaval prof, Rado Jan na temo Razvoj marksistične misli pri nas. V torek, 15. marca, ob 17. uri bo Ura pravljic. V sredo, 16. marca, ob 18. uri bo večer z diapozitivi Dolomitske vertikale — prof. Ciril Hubad.
KRANJ — V galeriji Prešernove hiše je na ogled izbor lanskoletnih novih pridobitev Kabineta slovenske fotografije pri Gorenjskem muzeju v Kranju — kolekcija, fotografij Stojana Kerblerja, Janeza Marenčiča in Toneta Stojka. V galeriji Mestne 'hiše v Kranju so na ogled risbe slušateljev Akademije za likovno umetnost v Ljubljani, v Mali galeriji pa si lahko ogledate likovne mape slikarjev Avgusta Cernigoja, Metke Krašovec,
Živka Marušiča, Janeza Mateli-ča in Miroslava Suteja, ki so jih izdale Obalne galerije Piran. V galerijskih prostorih v I. nadstropju si lahko ogledate razstavo del slikarke Mare Kraljeve.
RADOVLJICA - V torek, 8. marca, so odprli razstavo slik in grafik v Šivčevi hiši v Radovljici akademske slikarke Alenke Khain-Pičman.
ŠKOFJA LOKA - V loškem muzeju — galerija Škofja Loka je bila v petek, 4. marca, ob 18. uri otvoritev razstave »Ljubiteljska likovna ustvarjalnost v občini Škofja Loka.«
JESENICE - DPD Svoboda Toneta Čufarja Jesenice odsek za ročna dela — organizira v počastitev dneva žena razstavo Tkani izdelki za vsakdanjo rabo.
ADERGAS - Jutri, 12. marec ob 19. uri bodo člani KUD Vele-sovo v dvorani v Adergasu zaigrali mladinsko igro »Mali strah bav-bav«. katere avtorji .so Mac-, had. Simon in Belina. Igro je re-žiral domačin Silvo Sire. To je že šesta letošnja premiera KUD Velesovo. Igro bodo v nedeljo ob 16. uri ponovili, nato pa bodo gostovali po okoliških krajih. KUD praznuje 45. obletnico delovanja. V društvenih prostorih so uredili knjižnico, ki je odprta vsako nedeljo med 9. in 11. uro.
O LAS 6. STRAN
POGOVOR V UREDNIŠTVU — KAKŠEN KRUH PEČEMO IN JEMO
PETEK, 11. MARCA 19B3
let Da seveda niti ne govorimo o tem, koliko kruha se zaradi slabe kvalitete moke mora predelati v sami pekarni ali vrniti zaradi posredovanja inšpekcije <tn tako se spet znajdemo pri vprašanju kadrov: če ni kadra zadovoljivih kvalifikacij, se lahko zgodi marsikaj če moke in testa ne poznaš dobro, je tudi kvaliteta proizvodnje lahko dokaj varljiva.
Kupuiemo torej kruh, ki nima vedno enake kvalitete, ker tudi pšenica ter moka nista stalne kvalitete Vse je torej odvisno od dobre sorte pšenice, ki pa jo ponavadi mešajo — po dve vrsti skupaj in peki pač ne morejo drugače, kajti osnovna surovina je pač najvažnejša Če bi bila moka vedno dobra, problemov s kvaliteto kruha in njegovim izgledom, ki je tudi pomemben, sploh ne bi bilo, prav tako ne bi bilo težav z raznimi dodatki in tudi samo peko.
• KRUH PEČEJO 2 GGUBO
Zaradi izredno visokih stroškov energije ter vseh ostalih stroškov, ki naraščajo neodvisno od vpliva pekarn zaradi visokih cen moke in nizkih prodajnih cen kruha imajo peki prenizke osebne dohodke. Tehnologija je izredno draga in če vemo, da velja kilogram moke ' 25 dinarjev in da je kilogram polbelega domačega druha 27 dinarjev, si bomo lahko takoj predstavljali, v kako težavnem položaju so naše pekarne če računamo še razne dodatke in "stroške z njimi, si lahko takoj izračunamo, da drugače kot poslovati z izgubo ali na robu rentabilnosti sploh ni mogoče. Zdaj se je podražila še moka za 67 par pri kilogramu kar leški pekarni nalaga dodatno okoli 500 starih milijonov stroškov Da niti ne govorimo o domnevnih in sedanjih podražitvah energije in drugih podražitev
Peki, tako industrijski kot gorenjski zasebni peki, poudarjajo, da bi se morala cena kruha povišati vsaj za 23 odstotkov, če bi hoteli zadovoljivo gospodariti Menijo, da s kruhom pač ne moremo ohraniti standarda in da samo od kruha nihče ne more živeti. Peki morajo dobiti enakopravnejši ekonomski položaj in delati pod vsaj znosnimi ekonomskimi in drugimi pogoji. Sami niso pasivno ob strani, prizadevajo si, da bi bolje gospodarili, a njihova proizvodnja je pač zelo odvisna od drugih vplivov in brez širše in trdnejše družbene veljave in podpore ne bo kaj bistveno bolje. Treba bo vendarle priznati pravičnejšo razliko med ceno moke in kruha, tako tistega. ki prihaja iz industrijskih pekarn, kot tistega, ki prihaja bolje zapečen in po našem mnenju okusnejši iz zasebnih pekarn.
Tudi zasebniki, katerih kruh pač upravičeno hvalimo, niso brez težav, ki jih imajo tri gorenjske večje pekarne Težave imajp z delavci, kvalifikacijska struktura je nizka, kruti pa morajo oblikovati ročno in je zatorej veliko dela. Klasična peka je težavna in je zato treba vložiti veliko več dela. da ustre-
zno oblikuješ in spečeš po več sto kilogramov kruha na
dan
Naše pekarne, večje in zasebne, dobivajo moko od Žita ali Sente. sama Slovenija krije le tretjino lastnih potreb Slovenski mlini name-ijejo ,60 000 ton moke, ki je zdaj takšne zdaj drugačne kvalitete in iz katere naši peki ne pečejo le osnovnih vrst kruha, temveč tudi posebne kruhe, ki so na zalogi in za nujne potrebe ob konicah, ko je povpraševanje po kruhu največje Veliko ljudi pa se tudi že odlooa za trajnejše vrste specialnih kruhov, čeprav je osnovna tn največja — še vedno potrošnja osnovnih kruhov. Največ trgovine prodajo kruha ob sezoni v turističnih krajih, potrošnja pa hudo poraste predvsem ob plačilnih dnevih. Pomeni, da še vedno po*e-mo kar precej kruha in da se naše prehrambene v navade dokaj počasi, spreminjajo — še vedno imamo kruh za nenadomestljivo živilo ob domala slehernem obroku. Po svoje je prav zgovoren podatek, da pokupimo največ kruha tedaj, kadar dobimo plačo, ko imamo več denarja . .. Potrošnja je torej dokaj neenakomerna, mi pa negodujemo, da je kruha zmanjkalo. Peki in trgovine ne morejo vedno zanesljive vedeti, kdaj se nam bo zahotelo pokupiti znatno več kruha kot običajno. Drži pa. c$a so, denimo, v leški pekarn; lani napekli za okoli 4 odstotke več kruha kot !eto prej in ga pojemo več kot minula leta.
Če že govorimo o kruhu, je seveda treba tudi omeniti da ga okoli 2 odstotka proizvodnje namenjamo živinski krmi, ker je pač cenejši od krmil. Ne ravno zanemarljiv
odstcwk ga vržemo v pomije, puščamo v smetnjakih čeprav bo najbrž odvrženega kruha vedno manj, ker nam pada življenjski standard
Peki bodo najbrž s pobudo, da bo treba povišati ceno kruha do 28 odstotkov
če nočejo zaiti v še hujše te^ žave, le težko uspeli. A njihova zahteva je upravičena če pomislimo, da so se stroški energije povišali kar za 62 odstotkov in surovine za 33 odstotkov, cena kruha pa doživlja v primerjavi s tem stroški le malenkostne korekture. Zelo pomembni so tudi osebni dohodki pekov ki hudo zaostajajo in bi §e morali povišati do 30 odstotkov, če hočejo v pekarnah zadržati ali celo privabiti nen ve delavce. Razkorak meo stroški in cenami je vedno tako velik, da ga peki nikoli ne morejo kaj prida omiliti in tako ostajajo na repu, prepuščeni lastni iznajdljivosti
Takšna je torej zaenkrat podoba naše pekarske industrije, ki hočeš nočeš mora capljati za ostalimi industrijskimi vejami in ki ji ostaja bore malo denarja, kljub vloženemu trudu in delu Nikjer na svetu ni med ceno moke in kruha tako malo razlike in malo zaslužka, čeprav je peka kruha zelo draga. Zato bo veljalo v prihodnje naši pekarski industriji nameniti znatno več pozornosti, razumevanja m podpore ...
D Sedej
Pri pogovoru so sodelovali: Jože Vidic iz Lesc
Mftndica Balantič iz Peksa Skofja Loka^ Stane Umnik .z Šenčurja. Viktor Benčan .z Kran a^ Jo že Gašperšič iz Kranja in Franc Samt z Jezer
skega.
Gorenjska pekarska proizvodnja
Naj človek pol sveta obteče, najdražji kruh doma se peče
Gorenjsko pekarsko industrijo že leta in leta tarejo kadrovski problemi — Draga tehnologija — Prehud razkorak med ceno moke in kruha — Minimalni ostanki dohodka in slabi osebni dohodki — Od kvalitete moke je odvisna kvaliteta kruha — Kruh bi morali podražiti za okoli 23 odstotkov — Utrudljivo delo ponoči in ob vseh praznikih
Kruh naš vsakdanji...
Strašanski vik In krik bomo nagnali, če se nam bo podražil kruh, češ da se nam s podražitvijo hudo maje življenjski standard, kajti kruh je vendarle osnovno živilo vsak dan, ob slehernem obroku. Velikih kritik bodo deležni tisti, ki bodo podražitev kruha celo zagovarjali: češ, njemu je pač lahko, saj dobro zaslu-' ži In mu podražitev pač ne V bo bistveno osušila denarnice.
A žal je tako, da v resnici odštejemo za kilogram kruha premalo In da ima v primerjavi z drugimi življenjskimi nujnimi ali ne tako nujnimi živili smešno nizko ceno. Razliko pa seveda občutijo kar peki sami, tisti peki, ki so ob sleherni uri dneva in noči za svojimi stroji, ob stari in zastareli tehnologiji in tako v zares slabih delovnih razmerah zaslužijo svoj kos kruha. Ne nazadnje kaže na dokaj težak položaj pekarske industrije tudi izredno malo zanimanja med mladimi za pekarski poklic — kazalec, ki je dovolj zanesljiv in kaže, da vendarle pekom ne dajemo tistega mesta in veljave, ki bi jo vsekakor morali imeti.
Vse se vrti kot v začaranem krogu že leta in leta: kupci negodujemo nad cenami, nad slabo ali celo nehigiensko dostavo kruha, nad neredno dobavo ter seveda nad slabo kvaliteto, peki, ki se vseh težav prav dobro zavedajo, pa teh problemov nikakor ne morejo zadovoljivo rešiti Industrijska peka kruha naj bi bila vzrok tudi za slabo kvaliteto, si pravimo, in veliko ljubši nam je sosedov kruh kot naš domači, vsakdanji. Kupec iz Radovljice bo nenehno negodoval nad okusom leške-ga kruha, še posebej tedaj, ko se bo vrnil z dopusta, z morja, kjer naj bi pekli izjemno okusne štruce; kupec iz Tržiča se bo navduševal nad kranisko pekarijo in tako dalje in tako naprei Večinoma nam je kruh iz sosednje pekarne okusnejši, bolj zapečen, lepši, boljši, pa v bistvu ni prav nič drugačen ali pa je po kvalitetni sestavi celo boljši kar naš vsakdanji, iz domače trgovine in domače pekarne Tega prav gotovo ne bomo nikoli rešili, kajti kruh je prav gotovo samo stvar okusa in spremembe.
Recimo torej, skupaj z našimi sogovorniki, da povsod pečejo dober kruh, kar ne nazadnje redno ugotavljajo tudi inšpektorji, ki pregledujejo kakovost kruha Recimo
torej, da jemo na Gorenjskem kar dober kruh. tisti industrijski iz velikih pekarn kot tudi tisti, ki prihaja iz zasebnih peči Saj je bilo ne nazadnje vedno tako, da je doma mama spekla pet hlebov kruha, pa je bil prvi pa drugi hlebec odličen, zadnji pa vedno nekoliko slabši
• ZAČNE SE PRI PEKIH
V naših pekarnah — Žito Lesce, Pekarna Kranj in Peks škof|a Loka — imajo zadnjih nekaj let prav vsi izredne težave s kadri, saj so večinoma priučeni, novih pa kljub štipendiranju ne morejo dobiti, če dvajset ali več let nimaš prav nobenega vajenca, potem je izredno težko, še posebej, če je na razpolago dotrajana tehnologi-ja, kajti Zaključni ekonomski račun nikakor ne dopušča, da bi se lahko vložil dodatni dinar v razširjeno reprodukcijo Tisti peki, ki še vztrajajo. ki so predani poklicu že vrsto let in ki so zvesti delu in delovni organizaciji, delajo v izredno težkih razmerah, ne le podnevi, temveč tudi prenekatero noč A ne le to: številni delavci v naših gorenjskih pekarnah imajo iz-tedne težave s prevozom na nočne dnine, saj so doma tudi iz bolj oddaljenih krajev
in jim je za nočno delo težko organizirati ustrezne prevoze Prav zato, kot so nouda-ril sogovorniki, bi morali po posameznih občinskih skupščinah nameniti večjo pozornost tem problemom, ki niso tako majhni in ki povzročajo veliko nezadovoljstva med peki ter po svoje posredno vplivajo tudi na samo proizvodnjo.
Če izučenega kadra ni, če je po pekih veliko povpraševanje, če so ne nazadnje osebni dogodki izredno nizki — vsaj za 30 odstotkov bi jih morali povečati, a kaj, ko ni denarja — potem se vse skupaj hudo odraža v sami proizvodnji. Poklic je premalo cenjen, zato obračajo mladi pekarskim pečem hr bet in se usmerjajo v druge poklice. V pekarnah pa rešujejo kadrovske probleme kot vedo in znajo in so pravzaprav hvaležni tistim, ki vendarle ostajajo zvesti poklicu, za katerega so se v dolgoletni praksi usposobili ali priučili.
• MOKA RAZLIČNE KAKOVOSTI
A ne le s kadri, ki tako zelo pestijo pekarsko slovensko in tudi gorenjsko industrijo. velike težave imajo pekarne tudi s kvaliteto moko, kf.jti domala vsaka pošiljka |e drugačna Nujno so potem potrebni dodatki in prav zaradi ;ega, ker na jugoslovanskem tržišču kvaliteta moke tako zelo niha, so samo v leški pekarni morali enostavno več kot pet ton kvasa vreči stran. Zaradi neenakomerne kvalitete torej prihaja do nepredvidljivih težav, ki jih poznajo samo tisti, ki se s peko ukvarjajo vrsto
7. STRAN 6LA8
skupnosti Žirovnica Dobro zemljo je treba ohraniti
V krajevni skupnosti Žirovnica si prizadevajo, da za zidavo ne bi več namenjali dobre obdelovalne zemlje — Kje naj bo pokopališče - Završnica se počasi odpira — Po poteh kulturne dediščine
Žirovnica — Med največje krajevne skupnosti v jeseniški občini sodi Žirovnica, ki šteje z vsemi kraji in zaselki okoli 1500 krajanov V desetih vaseh, kolikor jih šteje krajevna skupnost, imajo kar veliko problemov, predvsem komunalnih, in številne težave so v minulem Obdobju s prostovoljnim delom in prispevki zadovoljivo rešili sami krajani.
Anton Koselj — predsednik gradbenega odbora za izgradnjo telefonskega omrežja
V Žirovnici si že nekaj časa prizadevajo, da bi uredili problem starega pokopališča, kajti ljudi je v,krajevni skupnosti vedno več, saj poteka intenzivna zasebna gradnja že nekaj
let.Vprašanje pokopališča ni tako nepomembno in ogrevajo se za več rešitev; med njimi bi bila morda še najustreznejša ta, da te težave uredijo skupaj z Begunjami in Lescami tako, da bi imeli skupno pokopališče pri Studenčicah. Tako bi problem najbolje rešile tri vasi, kajti za Zi-rovničane bi bilo nesprejemljivo, da bi morali pokopavati na oddaljeni Blejski Dobravi.
Veliko so že položili asfalta na vaške« ceste in poti, predvidevajo ga še za Selo in /a Žirovnico. Ljudje so vodno bili in so pripravljeni pomagati in vsaka hiša je namenila za asfalt po 6.000 dinarjev. Vendar se akcija ze kar predolgo vleče in bo morala intenzivneje priskočiti na pomoč jeseniška samoupravna komunalna skupnost.
Tudi av tobusno postajališče je že nekaj let hud problem in zdaj so za ureditev postajališča 4 namenili
Čopova domačija je naprodaj
V Žirovnici so izredno lepo uredili Pot kulturne dediščine in krajani jo vzorno vzdržujejo. Ideja ter uresničitev zaslužita vse priznanje in pohvalo.
Nobene pohvale pa ne zaslužijo problemi okoli Prešernove rojstne hiše v Vrbi. Morali bi odkupiti »šupo« pod cerkvijo svetega Marka ter urediti sanitarije. Izredno zanimiva pa je ideja, da bi okoli Prešernove rojstne hiše uredili Prešernov park, kar seveda terja denar, vendar bi se vloženi dinar bogato obrestoval. Vsi poznamo lego in romantično lepoto cerkvice svetega Marka in okoli nje bi bilo zares potrebno urediti park za obiskovalce.
Bogato kulturno dediščino ima|o v Žirovnici tudi domačija Matija Copa, ki mu naša literarna zgodovina daje častno mesto. Toda le malokdo obišče Čopovo domačijo, rojstno hišo v Žirovnici, ki je zdaj naprodaj! Nespre-jernfetvo bi bilo, ko bi bila Čopova domažija prodana in morali bi jo odkupiti, kulturno zavarovati in tako ohraniti morda s širšo akcijo šolskega dinarja.
D. Sedej
Nace Tomažič — predsednik sveta krajevne skupnosti Žirovnica
1H0.000 dinarjev. Turistično društvo Žirovnica pa bo zgradila brunarico. Prebivalci teh vasi si želijo, da bi v njihove vasi večkrat zapeljal avtobus in bi imeli več lokalnih zvez z Jesenicami. še posebej zaradi spremenjenega delovnega časa.
Za letos predvidevajo gradnjo vodovoda iz Završnice do Smokuča in tega si še posebej želijo tisti kmetje, ki hudo občutijo pomanjkanje vode v sušnih mesecih. Zgradili naj bi tudi dva požarna bazena, delne obnove pa je potrebna tudi kanalizacija.
Žirovnica je ena redkih krajevnih skupnosti, ki ima izredno malo telefonov. zato si v krajevni skupnosti že nekaj let prizadevajo, da bi zgra-
Problemi terjajo rešitev
v
Jesenice - Tudi na Jesenicah je vrata posebnih mladinskih pro-blemov, ki so spodbudili mlade, da se jih resno lotijo. Čeprav so •Jesenice industrijsko močno mesto, ki ima na voljo številna delovna mesta, ne bodo mogli zadostiti naravnemu prilivu mladih, ki bi radi delo v domačem kraju O tem nameravajo mladi Jeseničani skupaj s strokovnjaki in predstavniki združenega dela spregovoriti na problemski konferenci v tem mesecu. Govora bo tudi o štipendijah ter o planski kadrovski politiki, v katero mladi
nimajo posebnega zaupanja
Novi delovni in obratovalni čas je odmeval tudi med mladimi. Pravijo, da je mlada generacija do njega Še najbolj kritična. Kaj si o novem delovniku mislijo jeseniški mladinci, bo prav tako jasno še marca, ko bodo o njem odkrito spregovorili za okroglo
mizo.	, . , , .
Poseben problem, ki ga občuti veliko mladih Jeseničanov, so tudi samski domovi. Delavci iz drugih republik, vsaj tako trdi mladina, živijo v njih vse prej kot rožnato. Vprašljive so namreč družbena prehrana, prosti čas teh delavcev, strog režim, podoben dijaškemu, domu .. Tudi o tem bo beseda na eni od mladinskih problemskih konferenc, ki jo nameravajo pripraviti skupaj s sindikatom in Upravo za notranje zadeve.
Stoletnico Marxove smrti nameravajo Jeseničani obeležiti dostojno velikemu imenu. Zdaj še razmišljajo, ali bo okrogla miza, ki jo kanijo posvetiti velikemu
mislecu in začetniku sodobnega delavskega gibanja, nekakšno teoretično razglabljanje o marskiz-mu ali pa bi se spustili na konkretnejša tla. Ce se bo odločitev odtehtala v prid drugemu, bo beseda bržkone o marksističnem izobraževanju danes ter o šolski samoupravi. Jeseniška mladina se bo na tem področju povezala z radovljiško, ker ima nekaj pozitivnih primerov osnovnošolske samouprave, ki bi utegnila biti za zgled srednješolski.
Že dlje se mladi na Jesenicah borijo, da bi našli prostor, v katerem bi zaživela njihova popoldanska dejavnost. V Centru usmerjenega izobraževanja, ki bi mladim lahko nudil tovrstne prostore, bi lahko našel prostor klub brigadirjev, v njem bi imel sedež pravkar ustanovljeni Center za kulturo mladih, da o vrsti ostalih organiziranih oblik mladinskega dela niti ne govorimo. Ker so bila doslej prizadevanja za ta prostor več ali manj brezuspešna, bodo nk problem znova spomnili na konferenci socialistične zveze. Mladinsko problematiko. ki vključuje tudi prestopništvo, izgubljenost in vprašljive vrednote nekatere mladine, bodo povezali z vprašanjem organiziranega prostega časa in prostora zanj.
In še o nečem bodo kmalu spregovorili: o organiziranosti mladine, njeni dejavnosti v-drugih političnih organizacijah ter o nedelavnosti mladih komunistov. O tem bodo mladi govorili na skupni seji / občinskim komitejem ZK.
D. Z. Žlebi i
dili krajevno telefonsko omrežje. Pobuda krajevne skupnosti teče že od leta 1980, naročili so projekt in gradbeni odbor si prizadeva, da bi telefoni čimprej zazvonili. V Žirovnici so načrtovali, da bi tudi del občinskega samoprispevka namenili za izgradnjo omrežja, vendar so morali v novo akcijo. Zaradi številnih zapletov, gradbeni odbor je imel samo dozda.j kar 50 sej in sestankov ter pogovorov, so končno sklenili pogodbe z neposrednimi naročniki. Se pred nekaj časa je veljal telefonski priključek posameznega naročnika okoli
Vinko Toman — predsednik komisije za komunalna vprašanja
a?
/<•* Jii
j
Ludvik Avguštin — predsednik Turističnega društva Žirovnica
35.000 dinarjev, zdaj bo cena najbrž višja. Žirovničani želijo, da bi napeljali omrežje skupaj s Potočani, bilo naj bi 750 priključkov, naložba pa je zdaj vredna 20 milijonov 500.000 dinarjev. Radi bi nabavili telefonski
kabel in ga položili — samo da telefonski kabel velja 8 milijonov dinarjev! Telefonsko omrežje pa je nujno, saj nekoliko oddaljeni in precej na-
Dobro obveščanje krajanov
Podnart - V četrtek, 24. februarja se je sestala skupščina krajevne skupnosti Podnart, na kateri so delegati potrdili poročilo inven turne komisije, sprejeli zaključni račun in sprejeli finančni načrt in program dela za letošnje leto. Lani so imeli v krajevni skupnosti Podnart za nekaj več kot 5 milijonov dinarjev prometa, letos načrtujejo okoli 2,5 milijona dinarjev prihodkov oziroma izdatkov. Sprejeli so tudi načrt vzdrževanja pokopališča. Računajo, da bo od grobnin in izposojanja opreme 32,5 tisoč dinarjev prihodkov, prav toliko bo izdatkov, saj pokopališče denarno vzdržujejo sami. Pregledali so letošnje programe dela družbenopolitičnih organizacij in društev v krajevni skupnosti in sklenili, da bo tudi letos krajevna skupnost plačala račune za manjkajoča sredstva. Predsednik sveta krajevne skupnosti Mirko Faganel pa je delegate seznanil z delom sveta, ki je imel med drugo in tretjo sejo skupščine štiri seje. Delegati so aktivno delo sveta potrdili.
Delegati so na seji zadolžili posameznike, da za aprilsko številko krajevnega glasila napišejo članke, da bodo krajani vsestransko obveščeni.
Ugotovili so še, da je novi način posipanja poledenelih cest boljši. Dvajset kilometrov cest imajo, poprej so jih posipali s pomočjo traktorja, pri čemer so porabili veliko peska. Letos so namestili več hišic za pesek, vaščani pa so prostovoljno posipali poledenela cestišča. Tako so porabili znatno manj peska, delo je bilo brezplačno, ceste pa so bile takoj ob poledici posute. Res pa je, da ho se na Ovsišah in v Podnartu krajani večkrat zanašali drug na drugega, zato ceste niso bile vselej posute kot je bilo potrebno. V ostalih šestih vaseh je delo teklo brez problemov.	Oiril Rozman
seljeni Breg nima niti enega telefona.
Kmetje so vključeni v pašni skupnosti Ovčar Marko in delajo izredno dobro. Zbiralnice za mleko imajo v Smokuču, na Selu in v Vrbi. Ko bodo imeli hladilni bazen, za katerega se ogreva tudi skupščina občine .Jesenice, bosta zbiranje in oddaja mleka potekala še bolje. Ogrevajo so tudi za to, da bi na Selu zgradili .še eno zbiralnico mleka, prav tako v Smokuču.
Vasi in naselja v krajevni skupnosti Žirovnica imajo zanimivo, lepo in privlačno lego pod Stolom, zato je za zasebno gradnjo v teh vaseh veliko zanimanja. Žal tudi tamkaj ni šlo brez težav, ki jih krajani še danes občutijo. Gradilo se je na rodovitnih poljih in tudi zuaj se pojavljajo težnje za gradnjo na dobrih zemljiščih. Žirovničani pa pravijo, da bi se dalo poiskati tudi druga področja za zasebno gradnjo, kot so, denimo, Potoki ali območje proti Zaušnici. Nesprejemljivo je, da so se prodajala naj rodovitne j ša zemljišča in da imajo danes trije zasebniki nad vasmi ogromno prostora okoli svojih ime-
Odgovor na članek, objavljen v Glasu 4. februarja 1983 na deveti strani z naslovom Red prevoza mora biti ^
SE ENKRAT: RED PREVOZA MORA BITI
Odgovor na članek... (PODNASLOV)
»V Glasu številka 9 z dne 4. februarja letos je bil na 9. strani v rubriki Vaša pisma objavljen članek Alojzija Vovka z Bleda z naslovom Red prevoza mora biti, v katerem graja nadzor občinskih upravnih organov pri izvajanju lokalnih predpisov, češ da gostišče Pibernik na blejskem otoku uporablja za prevoz gostov neregistriran gliser, ki ga baje poganja bencinski motor in da ob gostinski dejavnosti s prevozom potnikov na otok opravlja dve različni obrti.
Nobena od trditev ni resnična razen te, da je 21. januarja letos Milan Pibernik prepeljal goste z Mlina na otok, torej izven uradno določenega pomola, ker so potniki z avtobusa tam izstopili zaradi ogleda okolice. To ni noben zasebni gliser, ki ga menda poganja bencinski motor, temveč hidro-bus na električni pogon, registriran pod številko 034, ki ga ima tovariš Pibernik najetega od Hotelsko turističnega podjetja Bled, TOZD Turizem in rekreaciju Bled, za prevoz-gostov v gostišče na blejskem otoku. Ta hidro bus je tako kot ostali čolni občasno nadziran. Ugotovljeno je bilo, cla je bil po uveljavitvi novega odloka o registraciji, uporabi plovnih objektov in varnostnih ukrepih na Blejskem in Bohinjskem jezeru bencinski motor TOMOS 18 s čolna odstranjen, nakar je najemnik zaradi možne okvare elektropogona montiral manjši motor TOMOS 4. Na zahtevo pristojnih organov je tudi tega odstranil.
Glede navedbe, da opravlja Pibernik dve različni obrti, pojasnjujemo: Na podlagi določb obrtnega zakona se v gostinskem obratu samostojnega gostinca lahko opravljajo razen z zakonom določene glaime dejavnosti (gostinstvo) brez ffosebnega dovoljenja tudi dopolnilne dejavnosti, ki so povezane z glavno dejavnostjo, če so izpolnjeni s posebnimi predpisi določeni pogoji Kot dopolnilno dejavnost v gostinstvu je možno opravljati tudi prevoz gostov s čolni, kar dejansko Pibernik opravlja skladno s predpisi.
Skupščina občine Radovljica, sekretariat za notranje zadeve, sekretar sekretariata Peter ŠLEGEL
OSTALI SMO BREZ VODE
Voda je najosnovnejši vir življenja. Njeno vrednost spoznamo šele, ko ostančmo bre? nje. j>a čeprav le nekaj časa. V soboto, j 26. februarje zvečer neka j po de veti uri srno tudi v Podbrezjah \ ostali brez vode. Do ponedeljku j opoldne je ni bilo. To je kar precej časa, saj je še posebej hudo, ker je vodnjakov vedno manj. Posebno težko je, kjer imajo kmetje več živine, ali kjer so majhni otroci ali bolni ljudje. V

nitnih zasebnih hii. Zemljišča so st prodajala, zamenjavala, v Doslovi čah se ljudje ne strinjajo s tem, la bo Reber kmalu popolnoma prodan za ustrezne dostope pa sploh niso poskrbeli
Žirovnica ima odlične možnosti :j razvoj turizma zaradi edinstvene do line Završnice. Turistično društvo ne spi m pripravili so že več zanimivih prireditev ter tako poživili tunsticn utrip kraja. V Žirovnici je 72 postelj namenjenih turizm^ bilo pa bi jih še več, ko bi nasploh dali našemu turizmu večjo podporo in veljavo. Turi stično društvo, ki skrbi za urejenost kraja, načrtuje za maja letos piknik v Završnici, septembra v Zavrsnic živinorejski bal, oktobra vinsko tr<J* "tev na Breznici, novembra martino vanje in decembra silvestrovanje. V Mostah nameravajo postaviti bruna rico ter odpreti dolino Završnice, tudi tako, da bi jo ustrezno uredili s prostovoljnim delom krajanov. Tnm steza je opuščena, prav pa bi bilo. ko bi dolina Završnice dobila večji po men v turističnem pianu razvoja turizma jeseniške občine n sploh.
D. Sede.]
Podbrezjah smo si morali pomagati s snežnico, kar pa ni najprimernejša rešitev. Vem, da je pozimi težko odpravljati na pake na vodovodih, vendar bi se morali potruditi, da bi bili brez vode čim manj časa.
Saša Pretnar,
Podbrezje 67
CENE NA PREPIHU
Očitno je sedaj pri nas napočil čas za naskok na cene: za RTVX časopise, komunalo, stanovanja itd. Pa tudi mnogi drugi že »čutijo potrebo« po povišanju cen, saj se vsak izgomrja na izgubo, le potrošnik je ne sme imeti. Njemu res kmalu ne bo ostalo niti za »potrebo« ...
Ko premišljujem te stvari, se mi pojavljajo različna vprašanja: kako je prav v Sloveniji RTV naročnina najvišja, pa imamo po oceni marsikoga najslabši program; ali mogoče zato, ker imamo pač to srečo, da lahko tudi ujamemo program iz uvoza ... V Srbiji so na primer šele sedaj povišali naročnino z 220 na 280 dinarjev, pa imajo boljši programi recimo filmski, pa za šolarje in otroke itd. Tudi tam kajšnji dnevniki in revije so cenejši. Ne le zaradi vsebine, tudi zaradi cene gredo dobro v pro dajo. Pri nas pa .se nam še zelo mudi, da bomo že pred 1. marcem vse obračunali po novih cenah Stanarine bi najraje kar naenkrat poskočile za 60 odstotkov. Pravimo, da nimamo denarja, po drugi strani pa se hvalimo, koliko je denarja v skladih za subvencije. Mar se je res dobro hvaliti s tem in poveličevati število takšnih »revežem. Tudi komunala želi cenovni skok zaradi izgub, tudi pri pogrebninah. Toda, zakaj ne odpeljejo smeti (iz mojega okoliša jih že niso tri tedne), čeprav imam storitve plačane do začetka marca ... Ali pa pogreb. Mar ne bi bil boljši sežig. Manj dela bi bilo in manj zemlje za pokopališča bi šlo.
Menim, da bi morali sindikati temeljito prepihati cene, preden jih sveti za cene sploh obravnavajo ...
Alojzij Vovk, Bled
PAZITE VENDARLE NA ČISTOČO!
Na Bledu se bo kmalu začela poletna turistična sezona. Dogaja se, da gostje pridejo in odidejo. Tako so storili naši sosedje, ki so lani prežive£ dopust na Bledu. Hudovali so se nad čistočo v sicer lepem Bledu. Med novoletnimi prazniki sem bila tudi sama na Bledu. Vse preveč je še vedno umazanije, pa naj bo i trgovinah ali gostilnah. U sedeš se k mizi v gostilni, pa te rmoti umazan prt, ki ga uslužbenec niti ne zamenja, ampak ga samo obrne... Stranišča so pogosto brez toaletnega papirja. Bila nem na novega leta dan okrog devetih dopoldne v lokalu nasproti »šlo-sarja«. Blagajničarka je bila na primer v umazani halji brez gumbov. Škoda. Tudi take, sicer navidezne malenkosti, odganjajo gosta.
Izvirnik tega pisma sem poslala Turističnemu društvu Bled, vam pa kopijo. Pozdravlja vas Slovenka
Darinka, Castrop-Rauxel,
ZRN
J
GLAS 8. STRAN
TRŽIČ
DOGOVORIMO SE
Vse več prekrškov in sporov
Poročila o delu sodišča združenega dela v Kranju, javnega pravobranilstva Gorenjske, družbenega pravobranilca samoupravljanja občine Tržič in postaje milice Tržič za preteklo leto kažejo, da število prekrškov in sporov narašča
DELEGATSKO ODLOČANJE — TRŽIČ
PETEK. 11. MARCA 1*
Interesne skupnosti poročajc
Sodišče združenega dela v Kranju
je lani dobilo 592 spornih zadev ali Sedemnajst manj kot leto prej, od tega kar 500 sporov iz delovnih razmerij. Iz tržiške občine jih je bilo 28, kar je 4,73 odstotka vseh.
Dvajset odstotkov sporov je lani odpadlo na disciplinski izrek ukrepov prenehanja delovnega razmerja. Podatki iz preteklih let kažejo, da število teh sporov stalno narašča. Sodišče opaža, da je delo disciplinskih komisij dokaj pomanjkljivo in da ne ugotavljajo dejanskega stanja. Meni, da zlasti trenuten težaven družbenoekonomski položaj ne sme dovoljevati neupravičenih izrekov ukrepov disciplinskega prenehanja delovnega razmerja.
Praksa, ki postaja vse bolj pravilo, tudi kaže, da mora o sporih odločati sodišče prve stopnje. S tem sodišče prevzema vlogo samoupravnih organov temeljne organizacije, čemur pa bi se morali z boljšim delom disciplinskih komisij čim bolj ogibati.
Javno pravobranilstvo Gorenjske je lani sprejelo 1448 zadev, od tega 59 iz tržiške občine. Vrednost sporov je znašala nekaj več kot 1,4 milijona dinarjev. Javno pravobranilstvo si je predvsem prizadevalo, da bi se spori rešili na miren način, brez pravda-
r
9. seja
DRUŽBENOPOLITIČNEGA ZBORA
skupščine občine Tržič bo v ponedeljek, 14. marca, ob 17. uri v mali sejni sobi
9. seja ZBORA ZDRUŽENEGA DELA skupščine občine Tržič bo v torek, 15. marca, ob 17. uri v veliki sejni sobi
8. seja ZBORA KRAJEVNIH SKUPNOSTI skupščine občine Tržič bo v torek, 15. marca, ob 17. uri v mali sejni sobi
Dnevni red
Delegati vseh treh zborov bodo na ločenih sejah obravnavali:
—	zapisnike zadnjih sej
—	poročilo o delu sodišča združenega dela v Kranju za leto 1982
—	poročilo o delu družbenega pravobranilca samoupravljanja za leto 1982
—	poročilo o delu javnega pravobranilstva Gorenjske v letu 1982
—	poročilo organa za postopek o prekrških občine Tržič
—	poročilo o delu postaje milice Tržič za leto 1982
—	obravnava in sprejem poročil o izvajanju programov interesnih skupnosti družbenih in gospodarskih dejavnosti občine Tržič
—	predlog odloka o proračunu občine Tržič za leto 19H3
—	predlog dogovora o usklajevanju davčne politike v letu 1983
—	odlok o davkih občanov v občim Tr žič, predlog
—	predlog odloka o davku na promet nepremičnin v občini Tržič
—	predlog odloku o posebnem občinskem davku od prometa proizvodov in od plačil za^itontve
—	odlok o spremembi odloka o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča
—	predlog odloka o povprečni gradbeni ceni in povprečnih stroških komu nalnega urejanja zemljišč na območju občine Tržič
poročilo o uresničevanju obrambno-varnostnih nalog v letu 1982 v občini Tiiič
—	učena vsebine dosedanjega mednarodnega in medobčinskega sodelovanja skupščine občine Tržič
—	soglasje k aktom
—	volitve in imenovanja
—	predlogi in vprašan ja delegatov Družbenopolitični zbor in zbor združe nega dela bosta razen tega obravnavala še:
—	osnutek družbenega dogovora o ure janju delovnega in obratovalnega ča
sa
Zbor združenega dela in zbor krajevnih skupnosti pa:
—	novelacijo odloka o prostorskih posegih, za katere je potrebno lokacijsko dovoljenje ter o pomožnih objektih in delih, kjer je obvezna priglasitev
—	osnutek odloka o gospodarjenju z uli uni, trgi, cestami in javnimi potmi v ičini Tržič	^
Kako so lani uresničevale svoje programe občinske skupnosti družbenih in gospodarskih dejavnosti
ktivnih težav SGP Tržič ni bila končana do konca leta. Na prednostni li-
nja. Zlasti predstavniki krajevnih skupnosti se o problemih pogosto posvetujejo na javnem pravobranilstvu, tako da do spora sploh ne pride. Najpogostejši spori, ki so nastali med občino in občani, so zaradi odškodnin, ki jih občani zahtevajo zaradi zgraditve ali obnove javne ceste, stanovanjski spori, spori zaradi predkupn% pravice občine za stavbna zemljišča in spori zaradi obsega funkcionalnega zemljišča.
Družbeni pravobranilec samoupravljanja tržiške občine je v preteklem letu prejel 226 zadev, šest več kot leto prej. Število pobudnikov se je povečalo za dvanajst, struktura pa je ostala skoraj nespremenjena. Se vedno med pobudniki ni organov samoupravne delavske kontrole in drugih samoupravnih organov, družbenopolitičnih organizacij, predvsem sindikalnih, samoupravnih interesnih skupnosti in krajevnih skupnosti.
Delitev sredstev aa osebne dohodke je bila spet med tistimi področji, kjer je kršitev veliko (32). Kršitve tnastajajo največ zaradi nepopolnih samoupravnih aktov. Lani je precej poraslo tudi število zadev iz stanovanjskih razmerij (23). Spori nastajajo zlasti pri določanju vrstnega reda prosilcev. Pri pregledu zadev pa družbeni pravobranilec samoupravljanja ugotavlja, da ne prihaja do večjih nepravilnosti, le stanovanjska stiska posamezne delavce pripelje tudi k družbenemu pravobranilcu samoupravlj anj a.
Med kršitvami samoupravnih pravic, ki so bile pogojene predvsem z nepravilnimi postopki in z neustreznimi določbami samoupravnih splošnih aktov, so bile v preteklem letu še vedno na prvem mestu kršitve iz delovnih razmerij. Te so predstavljale dobrih 53 odstotkov vseh obravava-nih zadev. Prav tu iščejo varstvo svojih pravic delavci posamezniki.
Največ spornih zadev (62) s tega področja je pri razporejanju delavcev na druga dela oziroma naloge. Spori nastajajo največkrat zato, ker o razporeditvi ne odloča pristojni organ, ampak vodstveni delavci, in zato, ker v pravilnikih o delovnih razmerjih niso dovolj natančno opredeljeni postopki začasnega ali trajnega premeščanja delavcev.
Poročilo o delu postaje milice Tržič kaže porast negativnih dejanj na vseh področjih, in sicer na področjih kriminalitete, kršitev javnega reda in miru, cestnoprometnih kršitev, prometnih nezgod, požarov, in podobno. Hkrati ugotavlja, da se družbeno samozaščitna zavest občanov ni bistveno dvignila, saj beleži pri mere, ko so občani zalotili storilce pri kaznivih dejanjih, vendar niso ukrepali in zato še /daj ta dejanja niso raziskana.
Lani so delavci postaje milice Tržič skupaj s kriminalistično službo UNZ Kranj predali temeljnemu javnemu tožilstvu kazenske ovadbe za 207 kaznivih dejanj s področja splošne in gospodarske kriminalitete. V primerjavi z letom 1981 je število večje za 86 ali 71 odstotkov. Raziskanih je bilo blizu 65 odstotkov kaznivih dejanj. Od skupnega števila kaznivih dejanj so obravnavali 21 mla doletntkov, ki so zagrešili 39 dejanj. Vzroki, ki vplivajo na tako povečanje, so predvsem slabo čuvanje družbenega in zasebnega premoženja, pomanjkanje določenih izdelkov na tržišču in prešibka aktivnost strokovnih služb pri preprečevanju mladoletniškega prestopništva.
S področja javnega reda in miru je postaja milice obravnavala 278 kršitev, 71) več kot leto prej Kršitve niso bile hujše, največkrat so jih povzročili vinjeni občani.
Prometnih nezgod je bilo lani 115, leta 1981 pa 28. Štiri so se končale s smrtjo, štirinajst je bilo hudih teles nih poškodb in 28 lažjih Vzroki prometnih nezgod so bili najpogosteje neprimerna hitrost glede na stanje ceste, izsiljevanje prednosti, vinjenost, vožnja brez vozniškega izpita.
Zaradi kršitev cestno prometnih predpisov je tr/iška postaja milice lani pndalu 246 predlogov za uvedbo postopka o prekršku, leta 1981 pa 209. Kaznovanih je bilo 74!) oseb v skupnem znesku 179.600 dinarjev.
Za poslovanje samoupravnih interesnih skupnosti družbenih dejavnosti v minulem letu je značilno predvsem to, da niti ena ni leta sklenila z izgubo. Ob pregledu poročil bo najbrž marsikateri delegat vprašal, zakaj se določeni, zlasti varčevalni ukrepi ne odražajo v zmanjšanju programov interesnih skupnosti. Odgovor je preprost: skupnosti že v preteklosti niso zviševale svojih programov prek realnih potreb, ki so naraščale skladno z rastjo družbenega proizvoda. Ta jim vseskozi zagotavlja dokaj normalen razvoj, razen tega pa so v tržiški občini programe že pred leti očistili raznega balasta. Tako se sredstva za naložbe, družbeno izobraževanje in podobno zbirajo po posebnih sporazumih. Ob pregledu uresničenih nalog pa se da tudi ugotoviti, da so tržiški delavci že nekaj let najmanj obremenjeni s prispevki za skupno porabo iz osebnih dohodkov v Sloveniji in da se taka pot nadaljuje tudi letos.
Izobraževalna skupnost je lani zbrala prek 70,4 milijona dinarjev, od tega za občinski program dobrih 68,1 milijona in 1,3 milijona za program vzajemnosti, solidarnosti in skupnih nalog v republiki. Dotok denarja je bil za 960.000 dinarjev večji od načrtovanega. Če bo ostalo v veljavi določilo zakona o usmerjanju presežkov za izvozne stimulacije, se sredstva ne bodo vrnila združenemu delu.
Skupnost otroškega varstva je za
občinski program namenila 19,7 milijona dinarjev, za zagotovljeni program minimalnih denarnih pomoči skoraj 18 milijonov ter za porodniški dopust in opremo novorojenca 16,1 milijona dinarjev. V organizirano varstvo je bilo lani vključenih 540 otrok ali 33,3 odstotka vseh, starih od osem mesecev do sedem let. Največji problem je varstvo dojenčkov, zato bo ob bodočem vrtcu nujno potrebno zgraditi tudi jasli.
Skupnost socialnega skrbstva je za družbeno denarne pomoči kot edini vir sredstev za preživljanje lani namenjala 4400 dinarjev, upravičencev pa je bilo povprečno 50. Upravičencev, ki jim skupnost doplačuje oskrbnino v zavodu, je od 45 do 48. Zavodsko varstvo postaja tudi v finančnem obsegu vedno bolj zahtevna dejavnost, saj v programu skupnosti zajema kar 40 odstotkov vseh sredstev. Ustanovitev centra za socialno delo so ovirali predvsem prostorski problemi, zato bo treba \ naslednjih letih dati prednost temu področju socialnega skrbstva.
Telesnokulturna skupnost je zbrala za celotno dejavnost v občini 6,7 milijona dinarjev. 4,6 milijona je namenila za uresničitev občinskega programa, 1,1 milijona za obnovo planinskih domov, 700.000 dinarjev pa za pospeševanje vrhunskega športa. Sredstva za dejavnost društev in klubov je delila enakovredno za množičnost in za vrhunski šport.
Kulturna skupnost je iz prispevne stopnje zbrala in porabila 8 rpilijo-nov dinarjev. Za dejavnost društev, ki jih je v občini sedemnajst, je namenila 1,8 milijona dinarjev, za dejavnost kulturnih organizacij pa 60 odstotkov vsega denarja. Preteklo leto je bila dokaj živahna tudi naložbena dejavnost.
Raziskovalna skupnost je luni financirala tri raziskovalne naloge, in sicer pilotno raziskavo Analiza strukture proizvodnih procesov v OZD občine Tržič, Razvoj rudnih na hajališč v Karavankah na območju občine Tržič in sofinancirala nalogo Regionalni problemi Gorenjske. Za to je porabila 990.000 dinarjev. Uspešno je izvedla tudi akcijo Inovator le ta.
Zdravstvena skupnost je s stopnjo 10,05 odstotka, kar je pod sloveti skim povprečjem, in s sredstvi združenega dela zbrala 127,4 milijona di narjev. Pri uresničevanju programa ni mogoče mimo dveh dejstev, ki sta negativno vplivali na financiranje: osnovno zdravstvo prepočasi prevzema osrednji položaj v izvajanju zdravstvenegu varstva; vloga bolnišnic v izvajanju programov se prepočasi zmanjšuje. Napovedi za letos so še bistveno slabše, saj bodo sredstva porasla le za 11,5 odstotka. To pomeni, da bo za program zdravstvenega varstva na ravni leta 1982 zmanjkalo tri do pet odstotkov denarja. 1/pad bo mogoče nadomestiti samo /. izred no ostrimi varčevalnimi ukrepi znotraj zdravstva pa tudi z omejitvami oziroma /manjšanjem nekaterih pravic uporabnikov.
Stanovanjska skupnost je planske obveznosti pri gradnji in obnovi sta novanj delno uresničila. Na Ravnah je pridobila oziroma obnovila skupaj 23 stanovanj, medtem ko revituliza ci ja na Trgu svobode 25 /uradi obie
sti prosilcev stanovanj je bilo rešenih 20 prosilcev, ostalo jih je še 159. Odbor za solidarnost je dodelil pet stanovanj, subvencija stanarin je bila odobrena 28 prosilcem, iz sredstev vzajemnosti pa je dobilo posojila za individualno gradnjo v skupnem znesku 12,7 milijona dinarjev 93 upravičencev.
Tudi komunalna skupnost je svoj program le delno uresničila. Vzroki so predvsem v zamrznitvi cen, zaradi česar so izpadla predvidena sredstva za razširjeno reprodukcijo ob vodarini in kanalščini, velik pa je bil tudi izpad kreditov. Pri sredstvih za komunalno ureditev stavbnih zemljišč za družbeno usmerjeno gradnjo ie leto dni zaostanka, ker se ta sred-
stva lahko izdvajajo iz čistega - $ hodka šele ob zaključnih račtmin
Prihodek požarne skupnosti je
lani 5,1 milijona dinarjev, je v znesku 4,7 milijona fina redno vzdrževanje gasilskih občinsko gasilsko zvezo, skupnost za varstvo pred ter občinski program požarnega* stva.
Kmetijska zemljiška skupnost
ugotovila, da so v občini -slabo obr lana predvsem zemljišča na višje sš žečih terenih. Neobdelanih povisi je malo, približno en hektar, sete m ko je na vseh njivskih pcv* nah, ki jih je samo enajst odstoss-N od vseh kmetijskih, stopnja ine zivnosti obdelovanja izredno visob* Skupnost je lani uspešno izpelji nekatere agromelioracije, posek skrb pa je posvetila izboljšanju rs nikov in opredelitvi vrtičkarskifeV vršin.
—»
Davčne novosti
Republiška uprava za družbene prihodke je tudi za letos posredovala osnutek dogovora o usklajevanju davčne politike v letu 1983. Zbe- i
ri skupščine občine Tržič so ga obravnavali decembra in podali neka I tere pripombe, ki jih predlog dogovora - ta zdaj prihaja na dnevni reo I
— večinoma zajema.
Slovenska skupščina je decembra sprejela nov zakon o davkih cb* I čanov ki prinaša vrsto novosti pri obdavčevanju dohodkov in preme I žen i a občanov Nove rešitve v zakonu in spremembe v davčni politik, f ki iih vsebuje dogovor o usklajevanju davčne politike v letu 1983, je t treba vgraditi v občinski odlok o davkih občanov. Pri davku od dohot 1 ka od kmetijske dejavnosti ostaja sedanja ureditev, nova merila in os-1 nove pa so pri davku od dohodka iz gospodarskih dejavnosti, pn dav 1 ku od dohodka iz avtorskih pravic, davku od dohodkov od premožen I in premoženjskih pravic, davku od premoženja in davku na dobitke^ | iger na srečo kot tudi pri davčnih oprostitvah in olajšavah. Usklajevt I nje odlokov je potekalo tudi na medobčinski ravni, tako da v gorea skih občinah ne bo bistvenih razlik v obdavčevanju.
Sedanji občinski odlok o davku na promet nepremičnin je v veijs vi že od leta 1976. Cene zemljišč so v tem času močno porasle, tako da stopnje davka po sedanjih lestvicah ne ustrezajo več. Dogovor ti usklajevanju davčne politike je že lani zavezal podpisnice, da določi* * in uskladijo v regionalnih okvirih nove osnove in stopnje davka m 1 promet nepremičnin v primeru, ko osnove in stopnje tega davka nisej bile spremenjene v zadnjih dveh letih. Izvrsni svet zato predlaga spref membe osnov in stopenj davka za kmetijska in stavbna zemljišča t« I gradbene objekte. Pri tem upošteva porast cen in načelo, da se obverf nosti občanov ne povečujejo. Na novo predlaga oprostitev davka v pn 1 meru ko občan kupi kmetijo, da bi se ukvarjal s kmetijstvom in ko t za prvo prodajo poslovnih prostorov, ki so bili zgrajeni s sredstvi uporabnikov družbenih sredstev, če se bo v njih opravljala obrtna dejav nost, katere spodbujanje je v skladu z načrtovanim razvojem drobae-ga gospodarstva v občini. Nove določbe predloga odloka so usklajene v okviru gorenjskih občin.	.... . ,
Spremembe odloka o posebnem občinskem davku od promet* proizvodov in od plačil za storitve so potrebne zaradi dogovora o klujevanju davčne politike v letu 1983. Občine so se namreč dogovcc le da bodo letos odpravile posebni občinski davek od prometa proizv* dov po splošni 3-odstotni stopnji. V predlog odloka je izvršni svet* zen že veljavnih oprostitev vnesel oprostitve tudi za tiste storitv?" dejavnosti. ki jih v občini najbolj primanjkuje: popravljanje gospod:' skih strojev, televizijskih in radijskih sprejemnikov, polaganje t črtnih izolacij, ročno pletilstvo.
Višje nadomestilo
Sprememba odloka o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča govori o višini nadomestila, ki naj bi se letos povečalo za 30 odstotkov. S tem bi v tržiški občini dosegli usklajenost z rastjo cen in zagotovili uresničitev letošnjega programa stavbno zemljiške enote. Ker se /a razliko od lanskega leta nadomestilo pojmuje kot povračilo, ne pa kot cena, njegovo povišanje ni omejeno z dogovorom o izvajanju politike cen.
Višina z nadomestilom zbranih sredstev bo skupaj z deležem, namenjenim industrijski coni. letos znašala 8,5 milijona dinarjev. Denar bo stavbno zemljiška enota namenila za gradnjo kanalizacijskega kolektor ja S od Preske do Loke. za projektno dokumentacijo za industrijsko cono Loka, študijo kanalizacije Križe—fciganja vas in projektno dokumentacijo križišča pri paviljonu NOB ter za anuitete zu ceste.
Konec minulega leta sta zbor združenega dela in zbor krajevnih skupnosti posredovala osnutek odloka o prostorskih posegih, za katere je potrebno lokacijsko dovoljenje, ter o pomožnih objektih m delih, kjer je obvezna priglasitev v javno razpravo do 31. januarja. Pripomb in predlogov v tem času ni bilo.
Bistveni razlog za sprejem odloka o gospodarjenju z ulicami, trgi, cestami in javnimi potmi v občini lr-žič je ta, da se z ureditvijo vprašanj glede gospodarjenja s cestami ni/.j<>-ga ranga od lokalnih doseže tako stanje, ki bo skupaj /. novo samou pravno organiziranostjo na področju cestnega gospodarstvu omogočilo boljše gospodarjenje s temi cestami oziroma da gospodarjenji vsaj na dosedanjem nivoju.
Po zakonu o cestah gospodari ganizacija /a vzdrževanje cest z gistralnimi, regionalnimi tn kikaini mi cestami. V primeru, da ne bi sprejeli predlaganega odloka, s katerim se določa gospodarjenje z ulicami, trg. in cestam, v mestu in naseljih mestnega značaja /a kontunalno m-
javnost in s tem tudi predali uLs* ge in ceste v gospodarjenje k nalni organizaciji, bi napravili k na dosedanjo ureditev korak r->" V tem primeru bi tudi mestrte J trgi in ceste prešle v gospodaril krajevnih skupnosti, kar pa "I sprejemljivo. Gre namreč za prc^l ne površine, ki jih uporabljaj: i občani in so pomembne za vso ob I no.
ostane
or-ma-
Tesne vezi navzvefl
■
Mednarodno sodelovanje, ki« * razvija skupščina občine /trs* f vodi komisija za medobčinsko 5 delovanje.- V njej delajo trije oc- f bori, in sicer odbor za sodek'»^l nje z občino Zaječar, odbor za s-"" delovanje z občino Ludbreg inoo bor za sodelovanje z občino S-Marie aux Mineš v Franciji.
Sodelovanje skupščine ober-Tržič traja najdlje s francosko^ čino, s katero so podpisali listi* o pobratenju že 1966. leta. V čo: movini pa so sklenili pobratenj občinama Zaječar v Srbiji in Luč ? breg v Hrvatski. Dolgoletno socš~ lovanje, ki pa ni obrodilo poseb^ vidnih rezultatov, poteka tud1 občino Borovlje na Koroškem Avstriji in v zadnjih nekaj teše z občino Repentabor v Italy; ; Do občasnih stikov Tržičanov pr i haj a še s predstavniki nekateri' ' občin, kot Holice na Ceškosto • ? škem, Gaildorf v Zvezni repub:;> ( Nemčiji in Bistrica v Rožni dot-v Avstriji. Gre predvsem za silovanje tržiških društev in klub- jk na športnem področju
Delegati skupščinskih /bero- I bodo v ponedeljek in torek obra-navali oceno vsebine dosedar^
cu mednarodnega in medobč- I skega sodelovanja kot tudi izbe j
dišča za naprej, ki jih je priprav
la komisija za medobčinsko lovanje pri skupim QbcJOe It
žič. M_9
PETEK, 11. MARCA 1983
ta mesec na vrtu
je z
«rni koren, če hočemo doseči kar največ pridelka. Seveda je mnogo več vredno, če posejemo že zadnje dni februarja, a letos je bil ta čas na vrtovih še sneg. Podolgovato in iztegnjeno seme čmega korena je krhko in lomljivo, zato sejemo praviloma samo* ročno in zelo plitko. Seme je lahko pokrito kvečjemu z 1 cm debelo'' plastjo zemlje; nazadnje setev potlačimo, da ne ostanejo okrog prazni zračni prostorčki
Tudi ipinačo moramo sejati najpozneje do srede marca, če želimo za tem pridelkom sejati še kakšno drugo zelenjavo. Mnoge sorte špinače namreč hitro poženejo v cvet, ko se v drugi polovici maja otopll Od setve do spravila pridelka preteče približno 60 dni. Za špinačo lahko sejemo še kumare, fižol, papriko in bučke.
Med korenastim in listnatim peter-tiljem je velika razlika, zato moramo paziti že pri nakupu semena. Močnejši vonj imajo korenaste sorte peteršilja, ko-drolistne pa uporabljamo predvsem za garniranje.
Peteršilj kali precej hitreje in zanesljiveje, če ga sejemo v že nekoliko ogreto zemljo. Nekateri priporočajo, naj bi ne sejali peteršilja pred 15. marcem. Navadno pretečejo trije tedni, preden seme vzkali.
Blitvo marca lahko sejemo kar na stalno. To je najbolj preprosto. Presajanje iz tople grede ni samo zamudnejše, temveč tudi bolj tvegano kot setev na stalno mesto. Ze tedaj, ko kupujemo seme blitve, se moramo odločiti, kako bomo uporabljali pridelek. Listi blitve lahko pripravljamo kot špinačo, peclje pa Uživamo podobno kot šparglje; zato tudi poznamo več sort za različne namene. Listno rebro je pri blitvah rebračah zelo debelo in več kot 5 cm široko. Taki sorti sta »Srebrna gladka« in »Srebrna ko-drava«. Blitve rezivke pa imajo tanka rebra, zato pa zelo dolge in velike liste; te smemo večkrat rezati, ker se ponovno obrastejo. Znani sorti sta »Zelena rezivka« in »Trajna rezivka«. Sestavljena sorta, ki je hkrati rebrača in rezivka, je »LukuU.	,
Kot vse druge korenovke, tudi korenček ne mara sveže, s hlevskim gnojem pognojene zemlje. Zato korenčka nikoli tie sejmo na prvo poljino v kolobarju. Jteztn tega naj ne bodo tla kisla Tla izboljšamo z apnenjem in tudi z umetnimi gnojili, ki vsebujejo mnogo apna. Najvažnejše pri pridelovanju koraka pa je, da so tla rahla m globoka, sicer pridelamo skrivenčene, pohabljene in razcepljene korene.
Marec je najprimernejši čas, da sejemo podnje in srednje pozne sorte korenčka Cka setve je seveda odvisen od lege m Vremenskih razmer. V višjih legah je t«ba pogosto počakati s setvijo celo do Vonca aprila.
ZA DOM !N DRUŽINO, IZ ŠOLSKIH KLOPI
9, STRAN
I" biskvitne omlete
Biskvitne omlete so zelo rahla sladica, ki je sicer hitro pripravljena, zahteva pa nekaj vaje, da se dobro posreči. Ponudimo jo takoj, ko je pečena, ker hitro upade, če stoji. Jajcem dodajamo malo sladkorja in moke. Del moke ali tudi v celoti moremo zamenjati s škrobno moko (gu-stinom). Testo je po njej še bolj fino in drobno luknjičavo ter nekoliko bolj stabilno, to se pravi, da pečena omleta dalj časa obdrži svojo obliko in ne upade. Vse biskvitne omlete ponudimo kot na hitro pripravljeno sladico ali z njo postrežemo po kosilu. Z nadevom spreminjamo njen okus in videz.
♦ i
J
. M/mmm^ n
mmmJmmii <■>- v

Januarski sejem mode v Ljubljani je pokazal veliko lepega tudi med trikotažerji. Ljubljanska Angora je predstavila izredno lepo pleteno obleko, ki jo je kombinirala s čipko. Obleka sama je odprta, z naramnicami, na prsih pa jo krasi čipka v isti barvi, kot je pletenina. Krilo ima modni plise, za hladnejše večere pa je tu tudi jopica, v enaki barvi in enakem pletenju, seveda. Barve bodo surovo bele, sicer pa pastelne modre, roza itd. Upajmo le, da jih bomo v trgovinah tudi zares dobile. — Foto: F. Perdan
Biskvitna omleta z marmeladami
Testo za eno omleto: 3 jajca, 5 dkg sladkorja, 1 vanilin, malo sesekljane ali naribane limonove lupinice, 2 — 3 dkg moke; maslo za peko, moka za pomakanje ponve.
10 dkg marelićne ali druge marmelade, sladkor za potresanje,
Beljake stepemo v trd sneg in mu počasi vtepemo še sladkorno moko. Primešamo rumenjake, vanilin, li-monovo lupinico in presejano moko. Previdno zmešamo. Ponev pomasti-mo, po vrhu pomokamo, napolnimo s testom, ki ga razravnamo v obliki omlete (v krog). Ponev (brez roča) postavimo v vročo pečico in omleto spečemo. Ko je lepo zarumenela, jo namažemo z nekoliko temperirano marmelado, prepognemo in denemo na krožnik. Po vrhu jo potresemo s sladko moko.
Pohorska omleta
Testo: 3 jajca, 6 dkg sladkorja, 5 dkg moke, 1/4 limone, 1 zavitek va-nilina, 2 dkg surovega masla za pekač.
Nadev: 10 dkg marelic, 10 dkg breskev, 5 dkg ananasa — vse iz konzerv, 1/2 dl maraskina, 15 dkg sladke smetane: sladkor za potresanje.
Rumenjakom dodamo polovico sladkorja in dobro umešamo. Iz beljakov naredimo sneg in vtepemo vanj drugo polovico sladkorja. Urae-šanim rumenjakom dodamo sneg, moko, sesekljano limonino lupinico in vanilin. Rahlo premešamo. Namažemo ponev in jo potresemo z moko. Po njej enakomero namažemo testo in ga v srednje vroči pečici hitro spečemo.
Sadje zrežemo na rezine in mu primešamo maraskino. S tem nadenemo omleto. Prepognemo jo čez pol in zvrnemo na krožnik. Potresemo jo s sladkorjem. Smetano stepemo in jo nabrizgamo ob robu omlete. Takoj ponudimo.
Nadev z ananasom in breskvami ali marelicami ni vedno dosegljiv. Zato vzamemo sadje, kakršno nam je pač pri roki. Lahko so tudi grozdne jagode, rdeče vrtne jagode, borovnice, hruške in podobno. Najbolje pa je seveda, da je sadje mešano in malce uleženo, prepojeno s sladkorjem, limono ali maraskinom.
M. Messegue: Narava ima vselej prav
Vegetarijanci so se poskušali z neštetimi teorijami v vseh g^deželah sveta upreti velikanski porabi mesa. Najprej so vihteli moralna načela: Pošastno je ubijati živali, zato da bi jih jedli. Potem so poskušali z medicinskimi dokazi: Meso je težko prebavljivo, stvarja žlindre in povzroča procese vrenja, ki zastrupljajo organizem. Svoje dokaze so poiskali celo v antropologiji: Človekovi meljači so drugačni kakor pri mesojedih živalih, človek nima podočnikov zato, da bi trgal meso, temveč da bi tri orehe!
Ves ta napor je bil zaman! Poraba mesa narašča, kakor se veča blaginja v kaki deželi in kaže, da hkrati narašča tudi število zdravih ljudi. Ni mogoče zanikati, da je meso skladišče proteinov, ki dajejo moč.
Priporočam rdeče meso, ne samo zato, ker vsebuje več redilnih snovi, temveč predvsem zato, ker je to meso bolj odporno proti okužbam. Voli in ovce se pasejo po travnikih, v glavnem se hranijo s travo, njihova hrana ne vsebuje umetnih primesi, kakor jo vsebuje hrana, ki je dobivajo naši prašiči in teleta. Danes vzrejajo teleta, ki niso vselej hranjena z materinim mlekom; pogosto jim dajejo samo nekakšno moknato kašo, kiji primešajo antibiotike, da bi jih zavarovali pred okužbami. Njihovo me'so je sicer belo, toda mehko, gobasto in celo nevarno, ker s hrano použiti antibiotiki nevtralizirajo učinek tega zdravila, ki je potrebno v nujnih primerih.
To velja tudi za prašiče. Goveje in ovčje meso izberite po njegovem videzu, teletino in svinino pa jejte samo, če poznate mesarja, ki vam lahko zagotovi, da je žival kakovostna in da je zrasla na kmečkem posestvu.
Zelo pomembno je, kako meso kuhamo in pečemo. Ne maram kaj prida tatarskega bifteka in samo malo opečenega mesa. Meso mora biti dobro prepečeno, oa se v njem uničijo vsi mikrobi. Zlasti velja to za svinino; trih-nine, ki jih utegne vsebovati, uničimo samo, če meso dobro prepečemo.
Zelo priljubljeno je spet postalo na ražnju pečeno meso, ki je v resnici bolj zdravo, kot pečeno v ponvi. Toda pazite, da ni meso, ki ga pečete na ražnju, tako mastno, da z rešetke kar kaplja zažgana mast. Tako meso krepko veča holesterin. Zato je bolje, da mesu pred pečenjem na ražnju odstranimo maščobo, prav tako tudi mesu, ki ga damo v enolončnico ali pa dušimo. Žlica olivnega olja na dnu posode vsebuje manj st-rupnin kot kos kuhane maščobe. Rastlinske maščobe so manj škodljive kot kuhane živalske maščobe, zato je vedno bolje, da pustim jedem po kuhanju dodamo košček masla ali svežega olivnega olja in jim tako izboljšamo okus.
Klobase imajo poleg težko prebavljivih kuhanih maščob pogosto še druge pomanjkljivosti. Pripravljene so z ne posebno priporočljivimi kemičnimi razsoli in barvili. Na žalost pogosto barvajo tudi slanino, ki jo dajejo v klobase, da so videti, kakor da bi bile v glavnem polnjene z mesom. Te lepo rožnato pobarvane in težko prebavljive klobase, ki ste jih pravkar zaupljivo kupili, se pri kuhanju skrčijo za polovico, ker v resnici vsebujejo le malo mesa.
Zato bodite previdni in kupujte — predvsem klobase — pri kmetu, če poznate katerega. Na kmetih so koline že od nekdaj pravi praznik. Prašiča že od rojstva dalje krmijo z žitom, zelenjavo, pripravljeno z mlekom ali sirotko, saj stoji poleg svinjaka ponavadi tudi kravji hlev. Včasih je dajal en sam prašič vsej kmečki družini meso za vse leto, ker šo predelali vsak košček prašiča. »Od prašiča predelamo vse, samo kruljenja ne,« pravi kmečki pregovor. Krvavice, pečenice, klobase, šunke, mrežna pečenka, paštete, slanina, parklji, drobovina, mast so zelo dragocena živila, če jih jemo v majhnih količinah. Varčni '-.met si pripravi za malico kos kruha in kos pre-kajene slanine, kar je zelo zdrava jed, če sta kruh in slanina naravna proizvoda.
Divjačino in perutnino jejte le, če ste prepričani, da je meso res dobre kakovosti. Domači in divji zajec imata pusto meso, zato sta primerna za tiste, ki se nagibajo k debelosti, protinu in kopičenju holesterina.
Mnogi ljudje pri nas ne jedo perutnine, ko so izbruhnili škandali zaradi »hormonov«. Toda zato se še ni treba odreči perutnini! Biti morate samo zahtevnejši in paziti na kakovost! Američani, ki ljubijo predvsem puranje meso in ga tudi veliko pojedo, so z novejšimi raziskavami Ugotovili, da je ta veliki ptič z belim in zelo pustim mesom zelo primerna hrana za ljudi, ki trpe za artritisom in luskavico. Potemtakem bi lahko puranjo pečenko prišteli k zdravilom!
PONUJAMO TEMO
fi	~ vadnii nagradni razpis prejeli nekaj ze-
Čeprav smo na z^nji nagi<* J' d njimi smo v
lo uspelih del in je bilo_ težko zbirati me Jrazreda uredništvu	Jp^ddvoru- Običajen večerni
Radovi j i-
ce, Teo Jamnik in
še Majdo ^„^^SoStoikTz Škofje Loke ter Ve
sno Žagar in Mojco Povšnar iz Preddvora.
Nova tema, ki vam jo ponujamo za pisanj*w spet aou
ka šolskega	učitelji z redi ocenju-
vanje. Pisite kaj dož^vljate, ko ™	m več kot trojko,
je,o znanje. Morda memte da D	kontro,no nalogo
netmr^vičen "doletela enkaln je potem doma pela šiba, da
SSS5-S naloga ne bo pretežka in
nam boste odgovorili s številnimi spisi.
»Mrađsr^^«......
nagradili s knjigo.
Delovni naslov je preprost: Ocen j f
NAGRAJENI SPIS
Večerni sprehod
Tisti večer me je kar nekaj in pritisnila na zvonec, dušiio v grlu in ko je mami nekaj trenutkov so se omenila, da bi bilo dobro malo vrata, vročega mleka, sem se takoj ponudila. Vzela sem kanglico in
pohitela na svež zrak.
Ko sem stopila pred hišni prag, me je noč^obsula s snegom, Id se je v luči svetil kot srebro. Nisem vzela dežnika.	.
Zagazila sem v naletavajoC
Ze čez odprla
Kmalu sem se poslovila in spet stopila v zasnežno gaz. V slovo mi je za vrat priletela še sestričina kepa. Nato me je zopet oblila tema. S polno kanglico mleka sem lovila ravnotežje in vas je kmalu ostala _	za mano. Nenadoma je moje
čneg^PrihoiTšem sneg le čutila sopihanje prekinil nočni lajež. na obrazu, a spet sem ga videla, Za trenutek sem obstala, nato ko sem stopala mimo svetilk. pa spet odhitela naprej Ko sem Kmalu tudi teh ni bilo več. stopala mimo visokih zdaj belih Videla sem le pot tik pred seboj smrek, sem se v mislih zagledala in slišala škripanje sneženih kot snežna kraljica z belo, toplo kristalov pod nogami ter ena- tančico. Iz sanjarjenja me je komerno zvončkljanje kanglice predramil šele sneg, ju se ie s v svojih rokah. Čim strmejša je prešibke veje usul tik predme, postajala pot, tem počasneje Hotela sem zakričali, pa sem »em šla Kmalu so se v sneženo takoj zaprla usta. Pot pa sem meglo zavitem siju luči pokazali nadaljevala malce hitreje
obrisi prvih kmetij. Pot se je *..... —- —'
enakomerno vila med njimi v
hlevih je živina prežvekovala svoj zadnji obrok in tu in tam je kaka zgrbljena postava izginila skozi duri. Komaj sem se zavedala, mi je nasproti pretekel babičin muc in pred menoj je zrasla v belo obleko odeta domačija. Otresla sem se snega
Sneg je padal z malo manjšo ihto in začela sem z jezikom loviti ledene kristale. Zatopljena v nočni sneg sem stopila na domače dvorišče. Obstala sem, še enkrat zajela sapo in odšla v hišo.
Tanja Ažman, 8. b r. osn. šole Matija Valjavec Preddvor
List iz
počitniškega dnevnika
Upala sem, da bo padlo med počitnicami kaj snega. Toda moje razočaranje je bilo veliko. Snega ni hotelo biti niti za vzorec. Zato sva se s prijateljico Zvonko zmenili, da se bova drsali po ledu.
V polivinilasto vrečo sva nabasali suho slamo, obuli tople nogavice in škornje ter se toplo zavili. Pohiteli sva na led. Imeli sva se res lepo. Šlo je imenitno. Večkrat sva se sicer zvalili z vreče in se podričali po zadnji plati, a nič za to. Da so le hlače ostale cele.
Ko sva se naveličali, sva se odpravili k Zvonki domov. Njena stara mama je ravno kuhala štruklje. Pošteno sva se jih najedli. Zelo so bili slastni.
Po kosilu sva vezli prtičke. Vmes sva lizali bonbone in jedli politanke, Zvonkin stari a ta pa nama je pripovedoval pravljice. Zavzeto sva ga poslušali.
Neopazno se je približal večer.' Morala sem domov. Tako sem tudi brez snega preživela lep in zanimiv dan.
Mirjana bogataj, 4. a r.
osn. šole Ivan Tavčar
Gorenja vas
Mama naj bo takšna kot je
Tovarišica nam je pri krožku rekla, naj napišemo, kakšno mamo si želimo. Povedala nam je, da bo zbrala naše odgovore in jih bomo poslali Glasu.
Dobili smo liste in začeli premišljevati, kakšne mame v resnici Želimo. Vsak je napisal odgovor in ga oddal. Tovarišica je začela brati odgovore in se nasmihati. Radovedni smo bili, kaj je prebrala, da se smeji. Ko je pregledala vse odgovore, je rekla: »Čeprav vaših odgovorov ne morem poslati, sem jih vseeno resnično vesela.« Razočarani smo jo vprašali, zakaj ne.
Odgovorila nam je, da smo z različnimi besedami povedali vsi eno, in sicer to, da smo zadovoljni s takimi mamami kot jih imamo.
Člani dopis, krožka osn. ftole Peter Kavčič Škofja Loka
Moda mladih
Tako kot veliko mladih fantov in deklet, najstnic in najstnikov, se tudi sama zanimam za modo. Vseskozi prebiram in ogledujem razne Burde, Belle in druge Časopise, kjer je kaj napisano o modi.
Moda, kot vemo, nastaja v glavnem v Franciji in Italiji. V teh dveh deležah imajo smisel za oblikovanje.
Pred nekaj meseci sem bila v Gorici. Ko sem si ogledala izložbe, se nisem mogla načuditi. Oh, ko bi lahko vse kupila, pa imam preplitke žepe! Gledam in opazujem. Letos so moderne prekratke hlače, zavezane s trakom v pasu. Zanimive so. Ko pa začnem premišljevati, kakšne hlače dobim pri nas, me kar mine. Kar se tiče Čevljev, smo že zlezli proti vrhu piramide čevljarske mode.
Po cesti srečujemo lepo oblečeno mladino, ki skrbi za svoj videz, po drugi strani pa najdemo tudi take, ki imajo za-maščene lase, zguljene kavbojke in prevelike srajce.
Tudi to je moderno za nekatere. In tako prideš do razpotja, kaj pravzaprav želiš postati: šminker ali hipi. Ce si šminker, si lepo oblečen, skrbiš za svojo zunanjost, kar se da slediš modnim novostim. Ce pa si hipi, potem je najbolj po zadnji modi to, da imaš dolge, zmazane lase, zguljene kavbojke, prevelike srajce ...
Raje sem pri šminkerjih. Ne le zaradi modnih muh, predvsem zato, da sem čista, oprana. Tudi starejši ljudje te imajo rajši, če si pri »normalnih« in ne pri »trapastih«.
Res pa je tudi, da mnogi mladi ljudje nimajo možnosti, da bi sledili modnim muham.
Jugoslovanska moda je zelo zadaj za evropsko. Če si hotel biti čimbolj moderen, potem je bil pogoj Trst, Gorica in Trbiž. Zdaj, ko so novi ukrepi, pa še tega ne bo mogoče. Zato bo edma možnost revija a'i pa poleti na morju opazovati, kaj je drugod po svetu najbolj moderno.
UrSa Rajgelj, 8. a r.
osn. šole Stane Žagar
Lipnica
Zakaj imam rad mamo
. . . ker je skrbna, zlata, najlepša na svetu, ker me ima rada in ker mi pomaga pri učenju, da v šoli dobim boljše ocene. — Tanja Frank
.. . ker je skrbna, pomaga mi pri učenju, kadar sem bolan, mi daje zdravila, kuha čaj. — Primož Smolkovič
ker je skrbna, zame najlepša, ker me ima rada, ker mi pomaga pri učenju in ker je dobra. — Vita Melinec
ker mi kupi vse, kar potrebujem. Če sem bolan, pokliče zdravnika. — Janez Gregorčič
ker mi kuha. pere, kupuje mi obleko in obutev, mi pomaga pri učenju, ker me ima rada —• Jelka Jamnik .. . ker mi pomaga pri učenju. — Maja Dacar
ker je prijazna, mi kupi vse, kar rabim. Pregleduje mi zvezke, se z menoj igra in se tudi jezi. — Zoran Srdič .. . ker je dobra, lepa in pridna. — Jože Pišek
ker mi kupuje, kar rabim, ker me ima rada. — Miran Kristan
... ker je skrbna. — Dino Lalič
ker mi kuha, pere, kupuje, me uči in neguje. Ko bo ena bolna, ji bom veliko pomagal. Dal ji bom, kar bo hotela. — Anže Jereb
ker vse naredi za nas, ker služi kruh, ker pere, kuha, ker je ljubezniva. — Tadej Sukič
Učenci 2. b r. osn. šole Simon Jenko Kranj
MOJA MAMA JE USLUŽBENKA r. osn. šole Simon Jenko Krt.nj
Narisala Vita Melinec, 2. b
Toplotna črpalka v stanovanjskem bloku
Zaradi vse večjih težav pri nabavi kurilnega olja so se stanovalci bloka v Cankarjevi 31 v Radovljici odločili, da s sodelovanjem škofjeloškega Zavoda LTH namestijo toplotno črpalko, ki naj bi imela vlogo poskusne naprave za vso Slovenijo — Zamisel je podprla radovljiška raziskovalna skupnost, ki zdaj išče sodelovanje drugih raziskovalnih skupnosti v Sloveniji
Radovljica - Energetska kriza vse bolj s prstom kaže na pretekle gradbene napake, ki jim je botrovala poceni nafta in zgledovanje po arhitekturo toplih dežel. Gorenjska ima dolgo, mrzlo zimo, zato je ogrevanje in izolacija poslopij še kako pomembna stvar.
V zdajšnjih zadregah z energijo imajo največ težav stanovalci v hišah, ki nimajo dimnikov, ki nimajo skladišča za premog in so torej odvisni le od kurilnega olja. Naftnih goriv pa primanjkuje in nenehno visi nad njimi grožnja, da bodo pozimi stanovanja mrzla, da bodo radiatorji hladni in bodo morali prižgati električne pečice. Elektrika pa je seveda vse dražja, in električne pečice kar žro kilovatne ure.
Stanovalci vila bloka — kakor mu pravijo — v Radovljici, na Cankarjevi 31 so začeli iskati izhod iz vse večjih težav pri nabavi kurilnega olja. Poslopje ni izolirano, nima dimnika, nima skladišča za premog. Grejejo se torej lahko le s kurilnim oljem, saj centralne kurjave ne morejo preusmeriti na premog. Začeli so razmišljati o najsodobnejših načinih ogrevanja, o toplotni črpalki, o sončnih kolektorjih. Ustavili so se ob toplotni črpalki in na hišnem svetu sprejeli odločitev, da se povežejo z Zavodom LTH v Škofji Loki, ki razvija tovrstne naprave.
Toplotna črpalka je v bistvu obrnjeni hladilnik. Deluje tako, da izkorišča
toplo tO zraka, vode, vetra ali sončne energije in ogreva prostore. Poganja jo kompresor, ki potrebuje električno energijo. Toplotna črpalka tako z vloženo energijo enega kilovata daje 2,8 do 3,8 kilovatov grelne moči. Poraba električne energije je torej zelo smotrna, toplotna črpalka ne onesnažuje okolja, zagotavlja čistočo in udobnost ter seveda zniža stroške ogrevanja.
Za ogrevanje bloka v Radovljici bi potrebovali v jesenskem in spomladanskem času grelno moč od 40 do 65 kilovatov, pozimi pa 80 kilovatov. Toplotna črpalka bo lahko izkoriščala toploto zraka in skupaj z energijskim blokom jo nameravajo namestiti na ravni strehi stavbe. Ne bo motila življenja v strnjenem naselju, saj ne povzroča šuma.
Delovanje toplotne črpalke je omejeno na temperaturo zunanjega zraka do minus 5 stopinj Celzija. Ko bo pritisnil mraz, bodo torej morali zakuriti kotel centralnega ogrevanja. Ocenjujejo, da bodo morali kuriti v kotlu od 15 do 20 dni v eni sezoni gretja. Računajo, da bo tako poraba kurilnega olja padla kar za 80 odstotkov, kar pa bo seveda najbolj odvisno od zunanjih temperatur zraka.
Toplotna črpalka, ki jo bodo namestili na radovljiškem stanovanjskem bloku bo poskusna, saj podobne v Zavodu LTH doslej še niso izdelali. Računajo, da bo skupaj z montažo, projektom in z vsemi potrebnimi me-
ritvami veljala 3,2 milijona dinarjev Naložba vanjo se bo vrnila v petih do šestih letih. Življenjska doba tovrstnih naprav pa je 12 do 15 let.
Naprava naj bi imela poskusni značaj za vso Slovenijo. Hišni svet Cankarjeve 31 je namreč vlogo za sofinanciranje naslovil na radovljiško raziskovalno skupnost, ki je raziskovalno nalogo vključila v svoj letošnji program. Obrnila pa se je na vse občinske raziskovalne skupnosti v Sloveniji, posebej na gorenjske, da sodelujejo pri tej pilotski raziskavi. Prav zdaj zbira odgovore, vendar prav velikega interesa ni, otipljivejši odgovor so dobili le iz Kranja. Kaže, da pravega navdušenja za sodelovanje ni, kar daje slutiti, da občinske raziskovalne skupnosti še niso dodobra zaživele, da imajo v svojih programih bolj splošne kot konkretne naloge. Prav za radovljiško raziskovalno skupnost pa je značilno, da je začela dobro delati, saj so si v program zapisali povsem konkretne naloge kot so poleg toplotne črpalke še naprava za dosuševanje sena s pomočjo sončnega ogrevanja, modelna kmetija za vzrejo ovac, izdelava študije o najbolj smotrnih lokacijah malih vodnih elektrarn v radovljiški občini, raziskava zalog jezerske krede v Radovni, sofinancirajo pa uvedbo mokrega postopka izdelave laminatov v tovarni Elan in uvedbo čiščenja voda v Verigini galvaniki s postopkom jonske izmenjave.	M. Volčjak
Ze v enem prvih pogovorov, ki sem jih kot novinarka imela z našimi borci, sem izvedela za Andrejč-kovo mamo iz Loma nad Volčo pri Poljanah. Znani žirovski borec in revolucionar Peter Naglič-Pero mi je pripovedoval o njej, o njeni hrabrosti o njenem žrtvovanju vsega, kar je imela in zmogla. Zal mi je, da je nisem kdaj obiskala. Danes mi o njej pripovedujejo borci.
Nič lepega ni imela nikoli v ži vljenju. Iz revščine doma v Pod-klancu pri Žare h se je poročila na Andrejčkovo bajto v Lomu. Mož je delal na žagi, sama je obdelovala tistih nekaj njiv. Drug za drugim so se rojevali otroci: Stanka, Rozin ka Janez, Julka, Cilka in Francka. Pet hčera in sin. Skromno so živeli.
a prebijalo se je.
Mo/ Jane/, je bil med tistimi I o-lianci ki so se dvignili zoper oku patorja. Sodeloval je v PO»J"wk. vstaji, se bil v Dražgošah bitki. Hudo je tiste dni ozebel v noge, zato Pa je partizansko poveljstvo s pomočjo aktivistov s terena poslalo na zdravljenje k nekemu kmetu na
Jamo pri Mavčičah. Ta mu je pripravil skrivališče ob koritu Save. A bil je izdan. Oba, Janeza Ržena in kmeta, ki je skrbel zanj, so Nemci ustrelili kot talca 4. aprila 1942.
Andrejčkova mama je ostala sama s šestimi majhnimi otroki. Najstarejša Stanka je tedaj imela komaj 15 let. Izguba moža je ni zlomila Nadaljevala je njegovo pot. Na stežaj je odprla vrata svoje domačije partizanom, aktivistom. Vedno so bili borci tu toplo sprejeti, dobili hrano in toplo zavetje. Bila je ena najzanesljivejših obveščevalk.
V začetku maja 1943 je bil v gozdu v neposredni bližini njene hiše zgrajen bunker — zemljanka, v katerem je bila čevljarska delavnica. Okrog deset mesecev so se žirovski partizanski Čevljarji zadrževali tu. Nekaj časa so se hranili pri An-drejčkovih, nekaj časa pri Petrovih v Zakobiljku.
Januarja 1944 je nekega večera Andrejčkova mama prigazila skozi visok sneg do bunkerja in povedala. da so vse okrog Nemci. Prišla je še pravi čas in uspelo jim je uiti. Na prazen bunker so se spravili Nemci in ga uničili z bombami.
Februarja 1944 so partizanski čevljarji dobili prostor in zavetišče v kleti Andrejčkove domačije. Celih pet mesecev so ostali tu. Druži na Andrejčkove mame se je tako povečala. Delili so isto usodo.
Nemška policija in žandarmerija nista bili nikoli daleč. Le streljaj je po hribu navzdol do Poljan Slutili so, da morajo biti partizani tu ne kje blizu in niso jim dali miru. Nekoga dne so se pojavili pred hišnimi vrati povsem i/nerada. Kje je tedaj tu mati, se danes sprašujejo borci, dobila toliko moči, da |e ko raj ž no stopila prednje na dvorišče, jih zadržala, da so borci lahko skočili na varno.
Koliko noči je bedela nad njimi. Kljub policijski uri je nič koliko krut /adegaia škaf na glavo in od šla k sosedu pO vodo, da bi ugotovi la, če so nemški policisti še v vasi.
Kdo ve, kateri dan je bil zanjo najhujši. Morda je bil to 10. september 1944, ko so Nemci, belogardisti in domači gestapovci nenadoma vdrli v hišo, jo porinili na klop pri peči, naperili vanjo pištolo in zahtevali, da pove, kje je partizanski bunker. Ničesar ni povedala. Molčala je ona, molčala cela njena družina. Tudi najmlajši otrok ni spregovoril. Taka je bilu Andrejčkova mama, taki so bili njeni otroci.
Borci so jo občudovali. Kako je to zmogla?! Kljub vsem tegobam je bila vselej vedra, nasmejana. Kak šno veselje je bilo v hiši, kadar je bila vas polnu partizanov, in so v hiši tudi zaplesali. Ko so peli partizanske pesmi iz vsega grla. To je bilo plačilo za njo, za vse njene žrtve, za ves prebit struh.
Frančiška Ržen, Andrejčkova mama je ves čas delala organizirano. Jeseni 1942 je bila vključena v tedaj ustanovljeni terenski odbor OF Lom — Zakobiljek. spomladi
1943	pa tudi v vaški odbor SPŽZ Lom — Zakobiljek. V teh odborih je zavzeto in po vseh svojih močeh delovala ves čas vojne. Spomladi
1944	je bila sprejeta v članstvo Komunistične partije.
13. decembra lani so se svojci in vsi njeni borci zadnjič poslovili od Andrejčkove mame. Veliko prezgodaj je odšla
»Želim, da bi vafie delo /.a našo borbo bolje spoznali naši mladi rodovi. Ob vašem delu in dejanjih naj bi se učili ljubiti svojo slovensko zemljo, besedo in domovino,« je v svojem govoru na njenem grobu med drugim dejal Peter Naglič Pero iz Zirov, eden od purti/.anov, ki je bil najdlje deležen mamine dobrote in varstva.
Andrejčkova mama i/. Lomu je za vedno odšla, a živela bo v srcih njenih fantov, njenih deklet in vseh, ki so kdaj v življenju poznali to plemenito ženo.
D Dolenc
KAJUHOV NAGRAJENEC TONE SVETIM
Kot ujeta ptica se stiska Svetinova hiša v gru-často blejsko vasico. Le nekaj korakov od obale blejskega jezera. Na sam prag so se nagnetle kovinske plastike, ki v večernem mraku mečejo dolge, krive sence. Grozeče zro v prišleka. V hiši so razpostavljene, če le najdejo prostor. S police nad kaminom prikuje pogled Stotnikova smrt.
Vojna. Tone Svetina v svojih knjigah popisuje vojno. Ostanke orožja, okruške granat, naboje zliva v umetniško govorico. Svetina vodi vojno proti vojn i. Uprite se zlu, govori njegovo sporočilo. Vojna je rak človeške zavesti. •
Vojna je zgoščeno življenje. Neizčrpen vir. Svetinove knjige nas vedno znova vračajo v vojni čas. Tone Svetina piše o vojni, toda njegovi romani nenehno kličejo mir. njegove zvarjene plastike stegujejo roke k miru.
Kadar ljubezen umira.
jo posebej občutimo. Danes ljubezen v svetu umira, kar posebej občuti generacija, ki je spoznala sovraštvo, predno se je naučila ljubiti, predno se je naučila z ljubeznijo premagati sovraštvo. Borci niso več celovita sila, nekateri so uspeli m pozabljajo na boj, drugi so potisnjeni ob stran, m od-pahnjeno molčijo. Svetina zato toliko bolj občuti svoje poslanstvo. Naučil se je pisati, prižgal je svoj dar, da lahko govori ljudem. posebej tistim, ki vojne niso doživeli, da poplača dolg padlim.
Moč mu daje narava. Ko razgreta glava ne more več loviti besed na pa pir, njegov čoln vreže pot r mirno gladino blejskega jezera. Narava človeka nikoli ne razočara. Gozd, reka, zvezdnato nebo dajejo naravi odprtemu človeku moč, notranjo trdnost. Misli spet iskrivo polete.
Prav . lovskimi :qodba-nii je :ačel preizkušati okretnost svojega peresa. Ko je dugama sproščeno steklo, se je lotil vojnega romana. Najprej je nastala črtica Ukana Časopisi so objavo zavrnili, češ da ni na ideološki ravni. Toda Svetina je svojo vojno proti vojni le koreniteje bojeval. Nastal je vojni roman Ukana, ki je med ljudmi doživel velik uspeh Le kdo je ne pozna. sedemdeset tisoč knjig je šlo med ljudi, otroci so brali slikanico. Tiskali so jo na Ueškcm. v Avstriji, Italiji, Ameriki
■ risanje na robu« je bilo kasneje nagrajeno, vrsto priznanj je prejel 'Ione Svetina, zdaj za celotni pisateljski opus Kuju-liovo nagrado. V ugrade grejejo pisatelja, toda največfa nagrada je, ce ljudje njegove knjige be rejo. Sretiliove ljudje berejo. /ato se ne meni do sti za književnike, ki :viška (iledujo na njegove
romane, za ljudi, ki mu ne znajo prisluhniti.
Svetina je dragocen sogovornik, dragocen zavoljo tega, ker zna pozorno poslušati do kraja, ker ne vsiljuje svojih širokih, trdih besed kot je široka in trda njegova dlan, ki vari železo. Pusti, da sogovornik v njegovih očeh sam nariše svoj lik, on v slehernem zapusti sled.
Svetinov dom je prijateljem in časnikarjem vedno odprt. O časnikarjih govori kot o delovnih tovariših. Vsi pišemo, pravi. Pisatelji in pesniki se lahko skrijejo za prispodobe, časnikarji morajo pisati določno, s podpisom jamčijo verodostojnost. Toda žal za najboljše članke dobijo najmanj. Zato so rahlo površni, vse hočejo hitro napisati.
Grki so pred vsako bitko molili, daje med njimi kdo, ki jo bo opisal. Najbolj tragična dejanja gredo sicer v pozabo. Tone Svetina zato piše o borbi, ki jo je tudi sam doživel, o boju za svobodo, ki je terjala reke krvi in gore kosti. Tudi v pogovoru se nenehno vrača k vojni. Tudi časnikarjem je vedno odprt, saj časopisov ne podcenjuje. Pri Dnevniku je takorekoč hišni pisatelj. Njegove romane objavljajo v nadaljevanjih. Tako so ljudem dostopnejši, saj so knjige danes drage. Njegova najnovejša stane 900 dinarjev, delavci si je ne morejo privoščiti. Oropali smo jih kulture, grenko pravi Tone Svetina, revolucija vendar ni le materialna osvoboditev!
Tone Svetina se vse bolj seli na jug, bi lahko rekli. Za Ukano je napisal
Tone Svetina je znano ime. Njegove knjige f rejo. Posebej z Ukano je zaslovel Tone Svetina ;' ime tudi zavoljo tega, ker ima rad sobesednih njegov dom časnikarjem vedno odprt.
Tone Svetina piše vojne romane. Oblikuje hI vino, ki je med vojno sejala smrt. Zakaj se nenet: v vojni čas? Zavoljo bolečine, zavoljo radosti na: njem.
»Moja generacija ni imela sreče,« pravi, »nai se ubijati predno smo znali ljubiti, predno smo z beznijo premagati sovraštvo.«
Ognjeni plaz no kroniko, n-o borbi or: Zdaj snuje B'-o šesti prošt'-diviziji, ki svobodo šic : slavij i, prehs. kilometrov. ' herojev.
Zadnja Siv" ga »Med nt'-klom« je izMa•• popisuje rac* morskem od* do konca dr. vojne. V esc*-da kmečke $ slovih al: domače U 0?'
da v Brkinom* morskega fašizmu. V? posega v da* vprašanjem otroci znali ■■ niti svoboda1 borili oče::
Osrednja ctf je mati z ene?
ki jih starih
uporne in ? vence. ZačrJ Ijen spopad. sJn Postane J-1 drug sn otroci v partc-čijo pozgo. za'
cne.kttlvami
ča, ko j0 ;i
nemškem taborišču Ženska.
d il nem bo j*
množijo, č'er:
ska stremite 0«. pravi 5-obrne vase. ^ žena umria ^ 9ovo življeg osulo. Vse ft*' je lahko pik-la, urejala. la je zaledje kot so bile 1 osvobodilnetf | M
lili! I hk
Poučen primer iz Železnikov	A
V Ž^lprnikih	se
grejejo najee	neje ✓
Alplesova toplarna, kjer Kurijo
Vtoizvaia poceni toplotno energijo - Zaračunavajo
poTorabljeni toploti, ki jo odčitavajo na števcih
-	Števec se izplača v dveh letih ah ze celo prej
-	Dva domača proizvajalca toplotnih števcev
i :	goče zaradi vertikalni
Jeseni je bilo na problemski kon ferenci o ogrevanju, ki jo je sklica a krajevna konferenca SZDL naselja Planina v Kranju, rečeno, da se Števci za merjenje toplotne eneigije v stanovanjskih hišah ali blokih, ki 60 priključeni na skupne toplarne, nikjer ne obnesejo. Da so jih baje namestili v Novi Gorici, vendar so jih že po nekaj letih izločili iz
UVrsfkaže, da pojasnilo odgovornih, za ogrevanje v Kranju le ni bi o točno V ljubljanski toplarni imajo vgrajenih 88 števcev, kar pomeni da večina porabnikov res plačuje toplotno energijo po pavšalu, v Mariboru je vgrajenih 45, v Ravnah 65, Velenju 45, v Novi Gorici 25 in v Železnikih 27 toplotnih števcev.
»Ogrevamo 12.520 kvadratnih metrov stanovanjskih površin in sicer 4 stolpnice, 4 stanovanjske bloke in z stolpiča, razen tega pa še 6 zasebnih stanovanjskih hiš in obrtno delavnico, samski dom, trgovino, banko, nošto, Šolo in vrtec, plavalni bazen, fgkro, Niko, Čevljarno Ratitovec in seveda Alples,« sta povedala direktor 'temeljne organizacije toplarna v Alplesu Janez Šolar m energetik Jakob Gartner. Kilovatna lira za ogrevanje stanovanj stane 1.058 dinarja in za industrijo ter poslovne prostore, skratka, za družbeni sektor pa 1.296 dinarjev.«
Vsi plačujejo energijo po porabljenih kalorijah oziroma po fttevcu?
»Vsi 2e pri enaki količini porabljene energije tisti, ki se mu noraba odčitava, plačuje približno tretjino manj kot tisti, ki bi plačeval DO pavšalu. Vendar so prihranki še večji ker vsi tisti, ki imajo števce, varčujejo in res racionalno ogrevajo prostore. Pri nas so najbolj zadovoljni zasebniki in Cevljarna Ratitovec, medtem ko v drugih delovnih organizacijah prej niso obračunavali ločeno od vzdrževanja in jim je cena ogrevanja nova postavka.«
Imate Števce v vsaki stanovanjski hiši - bloku ali stolp-
°*»Vsa stanovanja v družbenih hi-fch imajo skupni števec, zasebniki in delovne organizacije pa vsak svojega Lahko bi namestili. števce za vgako hišo posebej, toda o tem bi se morala odločiti ali stanovanjska skupnost ali stanovalci. Da bi ga libelo vsako stanovanje, je nemo-
goče zaradi vertikalnih napeljav centralnega ogrevanja. Če bi hoteli meriti porabo toplotne energije v vsakem stanovanju posebej, bi morali na to misliti že projektanti. Lahko pa bi se dogovorili, da bi v vseh hišah nekoliko preuredili vodovodno napeljavo in bi imeli tudi toplo vodo. V zasebnih hišah, ki so priključene na Alplesov toplovod, jo že imajo.«
Koliko stane Železnikarje ogrevanje?
»Mogoče manj kot mi plačujejo Velenjčani, na Gorenjskem pa smo najcenejši. Za kvadratni meter plačujejo stanovalci v družbenih hišah 20,25 dinarja za kvadratni meter, v zasebnih pa toliko, kot pokaže števec. Za primerjavo naj povem, da Kranjčani odštejejo za ogrevanje 26,50 din na kvadratni meter mesečno, Jeseničani 27,35, Celjani 33,71 in v Novi Gorici 21,47, vendar je pri slednjih podnebje milejše. Tak račun se plačuje 12 mesecev letno.«
Slišati je bilo, da je nastal problem, ker ni moč dobiti števcev toplotne energije.
»Do sedaj so števce res uvažali in pojavljal problem rezervnih aeiov. Števci so se pri nas kvarili zaradi previsoke temperature vode. Sedaj bomo prešli na domače in sicer imamo kar dva domača proizvajalca: AMT Zagreb in Energoinvest Sarajevo. Števec za zasebno hišo velja približno 20.000 dinarjev in se lastniku izplača najkasneje v dveh letih. Ce pa računa, da bi plačeval zaradi pavšala energijo dražje, pa že v dobrem letu. Števec za stanovanjski blok ali skupino stanovanj pa 55.000 dinarjev. Števcev imajo dovolj na zalogi in jih takoj dobavijo.«
Vendar je v Železnikih kurjava najbrž cenejša tudi zaradi ogrevanja z lesnimi odpadki?
»Tudi. Lani smo za ogrevanje porabili 70 odstotkov lesnih odpadkov in 30 odstotkov mazuta. Stroški za obe gorivi so bili približno enaki.« Ob tem naj povemo, da smo tudi gospodarili zelo dobro in smo med 120 temeljnimi organizacijami, ki se ukvarjajo z ogrevanjem, po dohodku med prvimi desetimi, glede na instalirano moč pa imamo najmanj zaposlenih.«
L. Bogataj
Marsikdo ob vsakoletni objavi davčnih napovedi — tistih, ki izhajajo iz osebnih dohodkov zaposlenih delavcev — zavije z očmi, ko zasliši ali prebere, da je posameznik v tem in tem poklicu zaslužil v minulem letu 40 pa 50 ali še več starih milijonov dinarjev. Prav gotovo ni treba desetkrat ugibati, kdo naj bi bili ti »zaslužkarji« v posameznem kraju ali občini, saj smo si ljudje kaj hitro na jasnem, kateri obraz se skriva za tem ali onim poklicem. Ljudski glas ima brezmejno domišljijo in hudo se pač vara tisti, ki misli, da se bo ob razmeroma visoki številki izognil vseljudskemu pretresu ali oceni, krepko zasoljeni z brezmejno zavistjo, ki je naša splošna lastnost.
Želeli smo se pogovarjati z enim od tistih, ki so prav na vrhu po prijavljenem osebnem dohodku minulega leta; želeli pač, da nam nekdo, ki je lani pošteno delal in garal, pove, kako je v svoji delovni organizaciji zaslužil petdeset starih milijonov.
Trudili smo se in trudili in končno našli delavca, ki se je bil pripravljen pogovarjati. Ne bomo povedali, kdo je, zamolčali bomo tudi, kje je zaposlen in le okvirno nakazali, s čim se ukvarja. Menimo, da smo naključno naleteli na prav zgovoren primer, ki odkrito razkriva vse sladkosti in še več tegob in razočaranj, ki se skrivajo v tistih petdesetih milijonih dinarjev dohodka.
»Star sem malo več kot trideset let, ločen, z otrokom, ki živi pri ženi,« pripoveduje postaven bradač nekam utrujenega videza, z zamolklim, ležernim glasom.
»Recimo, da rišem in da je moje delo v delovni organizaciji izključno individualno, nevezano na delovni čas in nagrajevano samo po opravljenem delu. Dobim toliko, kolikor napravim, s tem da je delo normirano in da se nadurno delo plačuje le 40-odstotno. Pomembna je kvaliteta in ne morem zanikati, da tudi kvantiteta, kajti risbe morajo biti vsakodnevno in brez izgovorov na šefovi mizi.
Poslal sem čisto navaden, dobro naoljen stroj, ki teče in teče brez remontov, brez zastojev, z manjšimi in nepomembnimi odmiki. Če risbe danes ni, mora biti zjutraj, nepreklicno brez izmikanja, tudi ob sobotah, tudi ob nedeljah. I)a to zmorem, se lahko zahvalim vzdržljivim in energijsko bogatim tridesetim letom. odpovedat? pa se moram zasebnemu življenju.
Ne vem, če cena za vas magičnih petdeset milijonov na račun polomije v zasebnem življenju ni previsoka; ne premišljujem o tem, razen v redkih trenutkih hude duševne depresije, ko bi se človek lahko tu-
di obesil. Res je, da mi je delo tudi hobi — drugače bi se za teh petdeset milijonov obrisal pod nosom — in da mi pomeni varno in toplo, sproščujoče zatočišče, a kaj, ko je na koncu vendarle samo delo. Ze že, d, je rešitev v delu, a hudo breme postane, če ne vidiš več prav nič drugega, če raje čepiš za delovno mizo namesto da bi si nataknil smuči ah si privoščil posten in zdrav vdih na dolgem sprehodu v naravi. Prav neo-madeževana, brezmejno tiha narava okoli in okoli mi je oni dan dala pošteno misliti: kaj sem, kje sem, zakaj sem to, kar sem, zakaj za vraga si uničujem živce in izgubljam pamet in zavestno zanikam vse tisto, kar je v ljudeh in v naravi še dobrega, lepega.
Imam hčerko, ki me sploh več ne pozna, in nekdanjo ženo, ki se je že zdavnaj naveličala mrke in tihe sence, ki se živčno utrujena in venomer vzkipljiva plazi po stanovanju, ki pride, kadar pač pride ali ki je sploh ni. Ne zamerim, niti malo ne, kajti tedaj, ko greš lahko v trgovino in kupiš tri pare kavbojk hčerki na mah in brez pridržkov, gre družinska sreča po gobe. Ni veselja, ni pričakovanj — vse skupaj sploh ni več normalno. Pa sploh nisem tiste vrste tip, da bi si grabil in grabil — nimam ne vikenda in ne atrijske hiše in mojo pisalno mizo smo predelali iz stare kuhinjske kredence. Več delam, več zaslužim, manj mi denar pomeni.
Tako trdno vpreženega konja je hudirjevo težko izpreči — od sebe in svojega dela pričakuješ vsaj toliko kot dozdaj ali še več, sodelavci tudi. Ne moreš in ne moreš odnehati, nekako čutiš, da bo konec tega garanja od jutra do večera brez predaha samo tedaj, ko te bo pošteno stisnilo in v posteljo položila bolezen ali morda ... morda pa me bo tudi, če ni že prepozno, povrnil v za silo normalno življenje prijeten deklič, ob katerem mi bo zadrhtelo srce. A se ne znam, ne morem ali nočem ozreti okoli sebe, kaj jaz vem! Neka čudna nezmožnost, melanholičnost, silna naveličanost, meni samemu popolnoma nerazumljiva vzkipljivost me držijo pokonci, kolikor me sploh še držijo.
Znabiti, da sem že krasen psihiatričen primer, le da se še vedno zavedam, katero zdravilo me lahko potegne iz tega vsakdanjika, ki je tako zelo mučno utrujajoč in ki me tako zelo pritiska k tlom. Karkoli si že mislite, ni mi mar, če mi verjamete ali ne; cena za teh petdeset milijonov je neznansko visoka, previsoka ...«
D. Sedej
Jakob Gartner
Kljub pomanjkanju tekočih goriv, se iz Alplesovega dimnika vedno kadi, saj kurijo z lesnimi odpadki. Foto: LB.
Janez Šolar
Germovko, tristo let staro kovačijo v mestnem jedru Tržiča, ki je ena zadnjih redkih ostalin obrtne preteklosti kraja in uvodnih momentov v bodoči turistični transverzali, naj bi do 1985. leta uredili tudi znotraj — Tržiški muzej kani v njej postaviti stalno fužinarsko in kovaško-kosarsko zbirko ter tako zaokrožiti obseg tehniških zbirk na skorajda popolno celoto
Tržič — Po pričevanjih tržiškega kronopisca Viktorja Kragla je ger-movka, tristo let stara kovačija »za črnjavo«, od vseh treh, kolikor jih je menda nekdaj bilo v Tržiču, edina preživela vse vihre. V njej so izdelovali težje orodje: motike, sekire in lopate. Zato ji je prizidana brusilnica, ki daje Janežičevi ulici enega najlepših pogledov na staro mestno jedro Tržiča.
Germovko je 1954. leta pridobilo v last takratno muzejsko društvo, ki pa je zaradi pomanjkanja denarja moralo za dolga leta stavbo prepustiti zobu časec. Tako je dobro ohranjena notranjščina postala skladišče rekvizitov za razne turistične prireditve, predvsem za šu-štarsko nedeljo. Šele v zadnjih dveh letih je uspelo lastniku, Trži-škemu muzeju, toliko izprazniti notranjost, da je lahko začel vsaj z zunanjimi vzdrževanji ali bolje rečeno ohranitvenimi posegi.
Obnovili so fasado germovke, stari dimnik, slikovito ostrešje, nujno pa kliče po popravilu notranjost in še posebej popolnoma zanemarjena in opuščena struga potoka Mošenika, ki teče ob njej.
Pred dobrim mesecem je vendarle kanila kapljica upanja tudi za to, eno zadnjih redkih ostalin obrtne preteklosti kraja. V svoj program so jo uvrstili študentje skupine Petra Fistra, ki vodi že vnaprej izdelan načrt revitalizacije mestnega jedra Tržiča. Germovka sodi med uvodne momente v bodoči turistični magistrali po Tržiču. Natančne meritve na sami stavbi in v njeni okolici so pokazale doslej neznane podrobnosti, ki bodo morda vpliva-
le na kasnejšo namembnost germovke.
Tržiški muzej kani v njej postaviti stalno fužinarsko in kovaško-kosarsko zbirko ter tako zaokrožiti obseg svojih tehniških zbirk na skorajda popolno celoto.
Veliko teh načrtov pa je odvisno tudi od posluha delovnih organizacij, ki vse do današnjih dni nadaljujejo tradicijo kovinskopredelo-vaine obrti: Tokos, Tiko, Rogova Cevarna, Metalkin Triglav. Od njih si Tržiški muzej obeta ne samo mo-
ralno, marveč tudi materialno pomoč.
Načrti so taki, da bi Tržiški muzej že v 1985. letu lahko stalnim obiskovalcem in priložnostnim popotnikom pokazal germovko kot tehniški spomeni^ in kot kosarsko zbirko.
Pred germovko namreč Čakajo na posege še nekatere druge tržiške ostaline. Tako naj bi letos okolica zgornje kajže, osrednje muzejske stavbe, dobila dokončno in estetsko dodelano obliko, ki bo lahko v ponos kraju. Začela naj bi se prva globalnejša dela pri Kurniko-vi hiši: odvodnjavanje, zaščita fasade in lesenih delov.
V Tržiškem muzeju zato upajo, da bo do 1985. leta kulturna skupnost Slovenije skupaj z občinsko kulturno skupnostjo našla toliko posluha za germovko, da v Janežičevi ulici ne bo stala samo lupina stavbe, temveč urejen in za številne obiskovalce poučen tehniški spomenik.	h. Jelovčan
GLAS 12. STRAN
ŠPORT IN REKREACIJA
PETEK. 11. MARCA 1983
Tekmi za evropski pokal na Zelenici
Naši ostali brez točk
Zelenica — Izmed devetnajsterice naših tekmovalcev na torkovem veleslalomu za evropski pokal na Zelenici se je uvrstil le eden — Jure Jakopin na 32. mesto s skoraj devetimi sekundami zaostanka za zmagovalcem, izrazitim slalomistom Frankom Worndlom iz Zahodne Nemčije. Drugi je bil letošnji svetovni študentski prvak Španec Car-los Salvadores in tretji Avstrijec Ernst Riedelspereger. Nastopilo je 108 tekmovalcev iz 17 držav, tekmovanje pa je uspešno končalo le 39 smučarjev.
V prvi vožnji so drug za drugim izpadli Heidegger, Andrejev, CerKOvnik, Podboj, Kreačič ... Na dobro 10. mesto se je uvrstil Ilok Petrovič, Tomaž Čiž-man je bil 21., Jakopin 48., Knific 49., LaVtižar 51. in Naglič 6t>. med 69 uvrščenimi. Na drugi progi osip ni bil nič manjši. VVorndl je zopet dosegel najboljši čas, medtem ko naš najhitrejši v prvi vožnji ni zmogel zadnje tretjine proge. Podobno se je zgodilo tudi ostalim našim, ki z izjemo Jakopina niso končali zeleniškega veleslaloma.
Tržičani so imeli pri pripravi veleslalom ske proge kar precej težav, saj je letos na zeleniškem plazu v primerjavi s prejšnjimi leti malo snega. Progi sta bili zato kratki, celo najkrajši v dosedanjih tekmovanjih za evropski pokal na Zelenici. Svoje sta k temu pripomogla tudi postavljača prog, saj sta že ta-
ko kratko progo na nekaterih mestih zakoličila kot »superveleslalom«.
V sredo se je tekmovanje na Zelenici nadaljevalo še s slalomsko tekmo za evropski pokal. Na štartu je bilo več kot deset tekmovalcev, ki so letos že osvojili točke za svetovni pokal — Frommelt, Fjallberg, Halvarsson, Heidegger, Skajem, Edalini, Beck, Bouvet. Popangelov, Cerkovnik, Fon-taine . . . Podobno kot torkova tekma se tudi slulomska preskušnja za naše ni končala ugodno. Še najbolje se je uvrstil 16-letni Jeseničan Matej Oblak — na 19. mesto, Igor Podboj je bil 21., Luka Knific 23. in Gaber Štraus 28. med 30 uvrščenimi; štartalo je 109 tekmovalcev. Po prvi vožnji je bil Tomaž Cerkovnik na odličnem devetem mestu z majhnim zaostankom za vodilnim, toda na drugi progi je naredil napako in po zlu je šlo še zadnje upanje, da bi jugoslovanski reprezentantje na Zelenici osvojili vsaj eno točko v tekmovanju za evropski pokal Na razgibanem in zanimivem zeleniškem slalomišču je zmagal francoski slalomist Didier Bouvet pred italijanskim prvokategor-nikom Ivanom Edalinijem in zmagovalcem veleslaloma zahodnim Nemcem Frankom W6rndlom. Četrti je bil Italijan Totsch, peti Šved Nilsson, šesti Avstrijec Gstrein, sedmi Italijan Mal-
Za tekmi evropskega pokala na Zelenici so združevali denar tudi trži-ški delavci. Izkazal se je tudi oskrbnik doma na Zelenici, Planinsko društvo Tržič, ki je dobro poskrbel za gostinsko ponudbo. — Foto: F. Perdan
ly, osmi Pechoux iz Francije, deveti sovjetski tekmovalec Andrejev in deseti Francoz Mougel.
C. Z
Zahodni Nemec Frank Worndl hiti zmagi naproti. Foto: F. Perdan
Svetovnemu slalomskemu prvaku Roku Petroviču se je v veleslalomu na Zelenici po prvi vožnji nastnihala dobra uvrstitev, vendar jo je v spodnjem delu druge vožnje zapravil. — Foto: F. Perdan
Načrti vaterpolistov Cilj obstanek v prvi ligi
KRANJ — Vaterpolisti kranjskega Triglava so v lanski letni vaterpolski
-sezoni v medrepubliški vaterpolski ligi
' rez težav dosegli prvo mesto in letošnjo sezono bodo spet med najboljšimi vaterpolskimi moštvi v Jugoslaviji, v prvi zvezni ligi Člansko moćtvo je osvojilo tudi republički naslov in prvo mesto v slovenskem vaterpolskem pokalu. Lepe mednarodne uspehe so dosegli tudi na gostovanjih po Avstriji.
V tem vaterpolskem kolektivu so tudi pionirji, kadeti in mladinci, ki so lepa generacija, da vaterpolski klub Triglav ne bo ostal brez igralskega kadra. Tudi ta
Vsako leto klub tare pomanjkanje fi-skmovanja
draga. Največ gre za člansko moštvo, ki
nančnih sredstev, saj so vsa tekmovanja
moštva se ponašajo z lepimi slovenskimi in jugoslovanskimi tekmovalnimi uspehi. So med najboljšimi v Sloveniji in Jugoslaviji.
Plavanje
Dober nastop v ZRN
RADOVLJICA - Slovenski pionirji so pred dnevi nastopili na petem med narodnem mitingu v plavanju v Bad Reihenhallu v ZRN. To tekmovanje je bilo v 25-metrskem bazenu in je nastopalo nad dvesto tekmovalk in tekmovalcev iz ZRN, Avstrije, Švice in Slovenije. Zanimivo je, da so vsi plavalci v dveh dnevih opravili nad sedemstopetdeset startov.
Nff tem tekmovanju so dobre mednarodne uvrstitve dosegli slovenski plavalci. Za reprezentanco Slovenije so « tokrat plavali Miloš Prislan (Triglav), Zdenka Maček (Radovljica). Vesna Jelen (Celulozar) in Miloš Preda lič (Ljubljana).
Rezultati — ženske letnik 19H7 -400 m kravi - 2. Jelen 4:42,5, 3. Maček 4 46.2: 200 m mešano - 1. Jelen 2:32,0; 100 m hrbtno - 1. Maček 1:12,1; 100 m kravi - 2. Maček 1:04,1, 3. Jelen 1:04.2; 100 m delfin - 1 Jelen 1:09,8; moAki -letnik 1068 - 400 m kravi - ! Preda lič 4:26,5; 100 m hrbtno - 1. Prislan 1 06,1, 2. Predali« 1:07,2; 100 m kravi -1 Predalič 57,8, 4. Prislan 1:08,8; 200 m mešano - 1 Predalič 2:28,5, 2. Prislan 2:29,6.	-dh
Občinska kegljaška
liga
KRANJ - V nadaljevanju občinske kegljaške A lige so nadaljevali s tekmovanjem devetega in desetega kola. Moštvo Borca je dobilo srečanje s Tekutilindusom, Simon Jenko je premagal Merkurja, Sava je dobila srečanje z Iskro, vodilni Elektro pa je premagal ATC.
V desetem kolu so bili kegljači vseh osmih moštev borbeni, a ni prišlo do presenetljivih izidov. Le vodilni Elektro ie dobil srečanje z Borcem
I/idi - IX. kolo - Tekstilindus : Borec 2408:2542, Merkur S. Jenko 2470:2528, Iskra : Sava 2508:2540, Elektro
ATC 2526:2432; X. kolo - Borec : Elektro 2452:449«, ATC : Iskra 2673:2599. Sava Merkur 2530:2489, S. Jenko : Tekstilindua 2394:2182.
Vratni red - 1 Elektro 1«, 2. Borec 12 J ATC 12, 4 Merkur, 5. S Jenko, H. Sava, vsi po 10 točk, 7. Iskrn 8, 8 Tekst ilindus 2.	dh
bo v tej sezoni pomlajeno. Je Šestnajst igralcev in pri tem je v moštvu že šest mladincev. Iz JLA se je vrnil Jerman, maja pride vratar Plavc, v JLA pa je odšel Calič. Klub sam skrbi za dodatna sredstva, saj imajo že par let na letnem bazenu bife, ki je vedno dobro obiskan. Vso pozornost bodo v tej sezoni pri VK Triglavu morali usmeriti tudi na združeno delo. Zavedajo se kritične situacije, a vendar upajo, da jim bo združeno delo vsaj delno pomagalo iz zagate. Združeno delo Kranja in Gorenjske je bilo še pred leti glavni vir njihovih dohotkov.
Glavni cilj letošnje vaterpolske sezone je, da člansko moštvo ostane v prvi ligi in se uvrsti v četrt finale jugoslovanskega
Športne igre jeseniških delavcev 13 zmag železarjev
Jeaenice — Občinski svet Zveze sindikatov Jesenice je s pomočjo smučarskega kluba Mojstrana pripravil v nedeljo II zimske športne igre s tekmovanjem v veleslalomu in tekih na smučeh. Nastopilo je 250 delavcev jeseniške občine. Največ uspeha so v obeh disciplinah imeli Člani sindikalne konference Železarne. Poleg tega, da so zmagali v ekipni konkurenci, so osvojili še enajst posamičnih naslovov.
Rezultati — teki - članice do 25 let: 1. Kobentar, 2. Kofler. 3. Šurni (vse Železarna); od 25 do 35 let: 1. Mrak (Vzgoj novarstvene organizacije), 2. Smolej (Železarna), 3. Smid (VIZ); od 35 do 45 let: 1. Mlakar (VIZ) 2. Brudar (Hoteli Kompas Kranjska gora), 3 Kajžar Postaja mejne milice); nad 45 let: t. Cerkovnik (Bolnica), 2. Petrič, 3. Jelov čan (obe Železarna); člani do 25 let: 1. Beznik. 2. Urbas. 3. Pristov (vse Železarna); od 25 do 36 let: l. Janša, 2. Djuričič, 3. Pristov (vsi Železarna); od 35 do 45 let: t. Kerštajn, 2. Dovžan (oba Železarna), 3. Cufar (Tehnični biro); nad 45 let: 1. Lakota (Železarna), 2. Ulčar (Železarski izobraževalni center), 3. Gorjanc (KLIM); veleslalom — članice — do 25 let: 1. Koblar. 2. Kofler (obe Železarna), 3. Otovič (VIZ) od 25 do 35 let: 1. Vauken (VIZ), 2. Klemdienst (Gradbinec), 3. Manfreda (Železarna); od 35 do 45 let: 1. Benedik (Železarna), 2. Ravnik (Železarski izobraževalni center), 3. Mencinger (Zdravstveni dom Jesenice); nad 45 let: 1. Cerkovnik (Bolnica), 2. Petrič, 3. Koblar (obe
Teki in skoki na Kokrici
Kokrlea - Športno društvo s Kokrice je priredilo na tekaški progi ob cesti Kokrica—Naklo in na skakalnici na Ilov-ki prvenstvo Kokrice v tekih in skoluh. V tekih so bili v posameznih kategorijah najhitrejši Iztok Tepina, Janez Voniber-gar, Gregor Kaučič, Franc Kaučič, Franc ('.ros, Barbara Hočevar, Spela Ahačič in Cilka Kaučič. V skokih pa je v odsotnosti Bogdana Norčiča zmagal Bogataj pred Kešpretom in Benedičičem	B. V.
Železarna); člani - do 25 let: 1. Legat, 2. Martaniak (oba Železarna), 3. Milonik (LIP Mojstrana); od 25 do 35 let: 1 Vovk (Železarna), 2. Rabič (VIZ), 3. Kovač (Železarna); od 35 do 45 let: 1. Mleku?. (Železarna), 2. Klinar (Železniška postaja Jesenice), 3. Markež (Železarna); nad 45 let: 1. Klinar, 2. Noč (oba Železarna). 3. Borštnik (Železarski izobraževalni center).
Hokej
Zmaga Jeseničanov
Jeaenlce — Hokejski klub Jesenice je riredil tradicionalni turnir mladih ho-eiistov v spomin na Dušana Bruna, dolgoletnega jeseniškega hokejista, državnega reprezentanta in trenerja. Nastopila so štiri pionirska moštva, in sicer Beljak, Slavija iz Vevč, Kranjska gora in Jesenice. Jeseničani so najprej premagali Slavijo, Reliak Kranjsko goro, nato slavija Kranjsko goro m v tekmi za prvo mesto Jesenice Beljak. Zmagali so Jeseničani pred Beljakom, slavijo in Kranj-sko goro.	J.RabU
E
TRIGLAV : BLED 23:4
Kranj - V zadnji tekmi druge zvezne hokejske lige so hokejisti kranjskega Triglava na drsališču v Savskem logu premagali ekipo Bleda z rezultatom 23:4 (5:2, 5:2, 13:0). V prvih dveh tretjinah so se gostje dobro upirali domačinom, ki pa so v zadnji tretjini pokazali vse svoje znanje in napolnili gol blejskega vratarja. Za Triglav so dosegli zadetke: Koleša štiri, Verčič m Nadižar |m> tri. Božič, (»ros in Lončar po dva ter Vergles, Adlešič, Rehberger, SladiČ, Smolej, Terlikar in Sajovic po enega. Za blejsko eki|M> je bil dvakrat uspešen Ključnimi tei po enkrat Iskra in Tolar. Prvo mesto v ligi so brez izgubljene tekme osvojili hokejisti Kranjske gore, Triglav je drugi in Bled sedmi, zadnji.
Šport ob koncu tedna
»Partizanske smučine« v Cerknem
— V spomin na prve partizanske tekme. ki so bile 20. in 21. januarja 1945 v Cerknem, in v počastitev 40. obletnice ustanovitve IX. korpusa bo v Črnem vrhu nad Novaki v soboto in nedeljo, 12. in 13. marca, deveto spominsko tekmovanje »Partizanske smučine«. V soboto bodo tekmovanja pripadnikov enot JLA, teritorialne obrambe in uprave za notranje zadeve v biatlonu, štafetnih tekih in v veleslalomu. V nedeljo bodo tekmovali borci, starešine JLA in cicibani v patruljnih tekih, tekih na smučeh in v veleslalomu. Poleg tekmovanj bodo v Cerknem pripravili več spremljajočih prireditev — razstave muzejskih zbirk in likovnih del, pohode mladine in srečanje borcev XXI. divizije.
Šahovski festival na Bledu — Danes, 11. marca, ob 15. uri bo v hotelu Park na Bledu otvoritev mednarodnega šahovskega festivala. V devetih kolih se bodo domači in tuji šahisti v moški in ženski konkurenci pomerili za skupni nagradni sklad 195 tisoč dinarjev. Prvih osem kol bo na sporedu v dneh od 11. do 18. marca, vsak dan od 15.30 do 20.30, zadnje deveto kolo pa bodo šahisti odigrati 20. marca od 8. do 13. ure. Festival prirejata Šahovska zveza Gorenjske in Turistična poslovna skupnost Bled.
Odbojka Bled — Borovo — Odboj karji Bleda se bodo jutri, 12. decembra.
na domačem igrišču pomerili z uvrščeno ekipo I. B zvezne lige, z igralci Borova. Tekma se bo pričela ob 18. uri v telovadnici osnovne šole ež Bledu. V minulem kolu so blejski oe-bojkarji gostovali na Reki, kjer s: kljub porazu prikazali dobro igro. De kleta, ki igrajo v II. zvezni ligi, gostje jo v Puli pri vodeči Marčani. — E. B»-žnar
Hokej Jugoslavija — Italija na Jesenicah — V okviru priprav za nastop ni
svetovnem prvenstvu B skupine v hc-keju na ledu na Japonskem se bode n&-ši najboljši igralci pomerili v nedelj: 13. marca, v dvorani Podmežaklja ns Jesenicah z reprezentanco Italije. k nastopa v A skupini! Tekma se bo 3C čela ob 18.30. — J. Rabič
Občinske prvenstvo v sankanju -Sankaški klub Jesenice in zveza tek? nokulturnih organizacij prirejata v nedeljo, 13. marca, na progi v Savskih jamah v Planini pod Golico letošnje cb-činsko sankaško prvenstvo. Na tekc»> vanju lahko nastopijo vsi neregistrir* ni sankači. Prijave sprejema zveza te-lesnokulturnih organizacij (Ledarski 4) in uro pred pričetkom tekmovanj
-	J. Rabič
Kegljanje Triglav — Tekstil-Skrvar
—	V četrtem kolu slovenske kegljaš«* lige se bodo kegljači kranjskega Trgi ava na kegljišču pri Zlati ribi pomer li v soboto, 12. marca, (pričetek cfc uri) z ekipo Teksti 1-Slovana.
pokala. Seveda bodo prav gotovo osvojili tudi slovensko prvenstvo in slovenski pokal. Enako je z mladinci in kadeti. Tudi ti dve moštvi bosta skušali ponoviti lanske uspehe: osvojitev republiškega naslova in slovenskega pokala. V kadetskem moštvu je petnajst igralcev, ki so dobra generacija za vaterpoliste. To so mladi fantje, ki v šoli in zasebnem življenju nimajo problemov. V klubu je tudi petindvajset pionirjev, ki zavzeto trenirajo. Vendar bo po kranjskih osnovnih šolah treha napeti vse sile, da bodo v svoje vrste dobili nove igralce. Tudi pri VK Triglavu si bodo prizadevali, da bo Kranj dobil kmalu novi petdesetmetrski olimpijski bazen.
Na koncu so podelili sliki akademskega slikarja Jožeta Trobca bivši tajnici VK Triglav Lidiji Lampe in bivšemu predsedniku kluba Marku Klojčniku. jj Hutner
Na Kobli prva tekma slovenske alpske turneje
Švicarka preprečila naše
zmagoslavje
?
V slalomski tekmi za evropski pokal na Kobli je zmagala Švicarka Christine von Griinigen pred trojico naših tekmovalk - : Tometovo, Mavčevo in Zavadlavovo.
von Griinigenova, ki je z novimi 25'-" 1 čkami prevzela vodstvo v skupni s^ I lomski razvrstitvi evropskega poki." Druga je bila na Kobli Nuša Tome — & tja Alenka Mavec in četrta Anja Zt vadlav. Andreja Leskovšek je tokn vozila slabše in zasedla petnajste sad nje mesto, ki še prinaša točke	•
Trener naše ženske reprezentanc Jože Šparovec je po razpletu na <tlal> mišču dejal:
»Želeli smo zmago, po prvem delu ie i tudi dobro kazalo, vendar smo i0 v dn~ '> gi vožnji zapravili. Naše so se nrer-k sto »ustrašile« prvega mesta. Sicerevi '
rmiiAarbn nn clnKčom nri r.-v—_	'
I
Jože šparovec, trener ženske reprezentance: »Pričakovali smo zmago
Kobla — S slalomsko tekmo na Kobli se je v sredo pričela letošnja slovenska alpska turneja za ženske. V četrtek se je nadaljevala z veleslalomom na Krvavcu, sklenila pa se bo s tekmo na Ulovki. Prva preskušnja bi pravzaprav morala biti na Zatrniku, vendar jo je prireditelj, smučarski klub Bled, zaradi neugodnih snežnih razmer izvedel nu Kobli.
Na štartu prve proge, ki jo je zakoličil Jugoslovan Zvat., se je zbralo 92 tekmovalk iz 15 evropskih držav in iz Združenih držav Amerike. Konkurenca je bila tokrat celo močnejša kot na prejšnjih tekmah evropskega pokala, saj so nastopile tudi slalomistke, ki niso odpotovale na zaključne tekme svetovnega pokala. Nastopila je tudi celotna jugoslovanska reprezentanca, ki je na Kobli sicer računala na zmago, vendar se jim je ta v drugem teku izmuznila za vsega 14 stotink sekunde. Od naših pet jih je bilo v prvi jakostni skupini — je prva startala Polopa Pehare, ki ni uspešno speljala sicer teko če postavljene proge. Njeno napako so popravile Nuša Tome, Arija Zavadlav in Alenka Mavec, ki so bile po prvi vožnji na vodilnih treh mestih. Med njimi pa je bilo le štiri stotinke sekunde razlike. Četrta je bila Švicarka von Griinigen s sedmimi stotinkami zaostanka za prvouvrščeno Tometovo in petu Velešova s časom, ki ji je še dujul možnost boljše uvrstitve.
Majhne razlike mt'd tekmovulkami prve peterice so obetale zanimivo nadaljevanje tekmovanja. V drugi vožnji je von Griinigenova pokuzala vse mojstrstvo, speljala progo brez napak in dosegla najhitrejši čas. Naše so druga za drugo »lovile« Švicarko, vse pfl so bi le na koncu za nekaj desetink sekunde prepočasne Pokal Bleda je osvojila
Na zmagovalnem odru: Nuša Tome (druga), Švicarka ( hristine von Griinigen (prvu), Alenka Mavec (tretja), Anja Za i /itih v (četrta) in itetouvrščena Ce hoslo va k in ja Alvxandra Ma rasova. — Foto: F. Perilan
smučarke po slabšem prvem delu sesane zdaj ob koncu le prihajajo v forrr Tekme, kakršna je bila na Kobl-* s: priložnost, da nadoknadimo zar«,,;^
in izboljšamo FIS točke. ObenemdaS jo možnost mladim, da se na smučiščih uveljavijo in pridobijo narodne izkušnje, Danes je med f*--šimi prijetno presenetila Katra Bff
gant s 23. mestom.«
Rezultati: 1. von Griinigen	-
1.48,97, 2. Tome 1.49,10, 3 V,^* I
1.49.24,	4. Zavadlav (vse JUg0sf* I
1.49.25,	5. Marasova 1.49,78, 6 v^ S Š (obe Češkoslovaška) 1.50.16, 7	! (Italija) 1.50,54 , 8. Guignard (Fra^i I 1.50,82, 9. Lazak (ZRN) 1.51 48 i n v * Gehee (ZDA) 1.51,49,... 15. Leskov^ 1.52,41, 23. Bergant 1.55,61, 34 J 1.58,53, 35. M. Koprol 1.59,10, ^ ^ I man (vse Jugoslavija) 1.59,46.
C. Zaplototfc 1
Andreja Leskovšek v letošnji zimi ne more ujeti slalomske form*. S povprečno uvrstitvijo - bila j? j-j. -;«. končala tudi slalomsko tek/no u evropski /pokal na Kobli - Foto: F Perdan
PETEK, 11. MARCA. 1983
RADIO, KRIŽANKA
13. STRAN GLAS
RADIJSKI SPORED
PETEK, 11. marca Prvi program
4.30 Jutranji program - glasba - 8.05 Radijska šola za nižjo stopnjo - Pravljica o majhnem zvončku - 8.35 Glasbena pravljica G. Strniša-B. Lesjak: Pomladna svatba - 9.00 Poročila - 9.05 Glasbena matineja - 10.05 Rezervirano za... - 11.00 Poročila - 11.05 Ali poznate...? Mendelssohn: Italijanska simfonija - 12.10 Iz glasbene tradicije jugoslovanskih narodov in narodnosti - 12.30 Kmetijski nasveti -12.40 Domače pihalne godbe
-	13.00 Danes do 13.00 - Iz naših krajev - Iz naših sporedov - 13.20 Osmrtnice, obvestila in zabavna glasba -1330 Od melodije do melodije - 13.50 Človek in zdravje
-	14.05 Igor Stravinski: Kon: certantni plesi za komorni orkester (Simfonični orkester RTV Ljubljana, dirigira Erich Schmid) - 14.25 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo - 15.30 Napotki za turiste - Obvestila in zabavna glasba - 15.50 Radio danes, radio jutri - 16.00 Vrtiljak - 17.00 Studio ob 17.00 - 18.00 Pojemo in go-demo - 18.15 Gremo v kino -19.25 Obvestila in zabavna glasba - 19.35 Lahko noč, otroci - 19.45 Vsa zemlja bo z nami zapela.... - 20.00 Uganite, pa vam zaigramo -21.05 Oddaja o morju in pomorščakih - glasba - 22.00 Poročila - Našim rojakom po svetu - 22.15 Informativna oddaja v nemščini in angleščini - 22.25 Iz naših sporedov - 22.30 Iz glasbene skrinje - 00.05 Nočni program -glasba
Drugi program
7.15 Petek na valu 202 - 13.00 Od enih do sedmih - Popotni-ška malha, Ob koncu tedna, glasba, Minute za EP m še kaj - 19.25 Stereorama - 20.00 DJZM - neposredni prenos II. večera iz Opatije - 22.00 Petkov disko klub 22.45 Zrcalo dneva - 22.55 Glasba za koneč programa
SOBOTA, 12. marca
Prvi program
\-30 Jutranji program - glasba - 8 05 Pionirski tednik -9.05 Matinejski koncert - 9.45 Zapojmo pesem - Zbor cicibanov RTV Ljubljana - 10.05 Svetovna reportaža - 10.2& Panorama lahke glasbe -11.05 Pogovor s poslušalci -1135 Srečanje republik in pokrajin - 12.10 Godala v ritmu - 12.30 Kmetijski nasveti - 12.40 Naši poslušalci
čestitajo in pozdravljajo -13.00 Danes do 13.00 - Iz naših krajev - Iz naših sporedov - 13.20 Osmrtnice, obvestila in zabavna glasba -13.30 Od melodije do melodije - 14.05 Kulturna panorama - 15.30 Obvestila in zabavna glasba - 15.50 Radio danes, radio jutri - 16.00 Vrtiljak - 17.05 Spoznavajmo svet in domovino - 18.30 iz dela Glasbene mladine Slovenije - 19.25 Obvestila m zabavna glasba - 19.35 Mladi mostovi - 19.55 Domovina je ena - 20.00 Sobotni zabavni večer - 21.00 Za Slovence po svetu - 23.05 Literarni nokturno - Rolf Schneider: Potovanje v Jaroslavv - 23.15 Od tod do polnoči - 00.05 Nočni program - glasba
Drugi program
7.15 Sobota na valu 202 -13.00 Od enih do sedmih - Sobotne pobude, »človek in prosti čas«, glasba, Minute za EP in še kaj - 19.25 Stereorama - 20.00 DJZM - neposredni prenos III. večera -prenos iz Opatije - 21.45 SOS - Sobotno obujanje spominov - 22.45 Zrcalo dneva -22.55 Glasba za konec programa
NEDELJA, 13. marca
Prvi program
5.00 Jutranji program - glasba - 8.07 Radijska igra za otroke - Ludvik Aškenazy: To česar še ni bilo (prva izvedba) - Skladbe za mladino - 9.05 Se pomnite, tovariši - 10.05 Nedeljska matineja - 11.00 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo -13 10 Zabavna glasba - 1J.2U Za naše kmetovalce -14 05 Pihalne godbe - 14.20 Humoreska tega tedna - Janusz Osenka: Pol za šalo, pol za rec - 14.45 Z majhnimi ansambli - 1510 Pri nas doma - 15.30 Nedeljska reportaža - 15.55 Pojo amater-£d zbori - 16.20 Popoldanski simfonični koncert - 17.05
Priljubljene operne melodije
17 50 Zabavna radijska igra
1 19.00 Radijski dnevnik (prenaša tudi II. program) - 19.30 Obvestila in zabavna glasba -
19	35 Lahko noč, otroci -1945 Glasbene razglednice -
20	00 V nedeljo zvečer - 22.20 Glasbena tribuna mladih -Studio Beogiad - Skupni prodam JRT -23.05 Literarni
nokturno - Ed^rd Thornas.
Adlestrop - 23-?5 uisko, disko - 00.05 Nočni program -glasba
Drugi program
7 15 Nedelja na valu 202 -13.00 Od enih do sedmih -
ROG LJUBLJANA n. sol. o. TOZD Cevarna TržiC n. sol. o.
v skladu ^določili ZZD in STATUTA TOZD razpisuje pro-sta dela in naloge
INDIVIDUALNEGA POSLOVODNEGA ORGANA -DIREKTORJA TOZD
nievati &e naslednje:
, . Ji	uianlrn ali višjo šolo ustrezne smen,
-	da ima dokončano visoko an vihju
vnih
oziroma strokovno ustreznih opravilih,
-	^i^^^it^skUdJz'družbenim dogovorom " t^ni^vfnjrS^fe^oUtL v o^ini Trži,
Izbrani kandidat bo imenovan za štiri leta^
jK>lnjevMju pogojev v io	c7varn„ Tržič, 64294
HfKSk« »za razpisno komisijo«.
Vge kandidate bomo o izbiri pismeno obvestil, v 15 dneh po sprejetju sklepa o imenovanju.__
¥
rudnik ukana
Žirovski vrh v ustanavljanju gokknja vas - todraž
V nedeljo se dobimo, šport, Zimzelene melodije in še kaj
-	19.30 Stereorama - 20.30 Glasba iz starega gramofona
-	21.15 Naš podlistek - Zde-nek Volny: Oroberjevi panji
-	21.33 Lahke note - 21.45 Radio Študent na našem valu - 22.45 Zrcalo dneva -22.55 Glasba za konec programa
PONEDELJEK, 14. marca Prvi program
,4.30 Jutranji program - glas-_ ba - 8.45 Aktualni problemi marksizma - 8.25 Ringaraja -8.40 Izberite pesmico - 9.05 Ulasbena matineja - 10.05 Rezervirano za ... - 11.05 Ali poznate. . .? - 11.35 S pesmijo po Jugoslaviji - 12.10 Veliki revijski orkestri - 12.30 Kmetijski nasveti - 12.40 Pihalne godbe na koncertnem odru - 13.00 Danes do 13.00 - Iz naših krajev - Iz naših sporedov - 13.20 Osmrtnice, obvestila in zabavna glasba - 13.30 Od melodije do melodije - 14.05 V gosteh pri zborih jugoslovanskih radijskih postaj - 14.25 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo - lf 30 Obvestila in zabavna glasba - 15.50 Radio danes, radio jutri -16.00 Vrtiljak - 17.00 Studio ob 17.00 - 18.00 Na ljudsko temo - »Glasba oceanije -Glasba z otokov Torresovega preliva« (I.) - 18.25 Zvočni signali - 19.25 Obvestila in zabavna glasba - 19.35 Lahko noč, otroci - 19.45 Minute z Veselimi planšarji - 20.00 Kulturni globus - 20.10 Prisluhnite, izberite - 21.05 Glasba velikanov - Georges Bizet: Simfonija št. 1 v C-duru, Carmen - suita št. 1, Arležanka - suita št. 1 - 22.15 Informativna oddaja v nemščini in angleščini - 22.25 Iz naših sporedov - 22.30 Novosti iz našega glasbenega arhiva - 23.05 Literarni nokturno - Jože Sevljak: Razda-janje - 23.15 Ob domačem ognjišču - 00.05 Nočni program - glasba
Drugi program
7.15 Ponedeljk na valu 202 -13.00 Od enih do sedmih -Z rokami in z glavo, glasba, »Znanost in tehnika«, Minute za EP in še kaj - 19.25 Popularnih dvajset - 22.45 Zrcalo dneva - 22.55 Glasba za konec programa
TOREK, 15. marca
Prvi program
4.30 Jutranji program - glasba - 8.05 Radijska šola za srednjo stopnjo - Ekološki podvig II - 8.35 Iz glasbenih šol - Glasbena šola Koper -9.05 Glasbena matineja -10.05 Rezervirano za. . . -11.05 Ali poznate? C. Franck: Simfonične variacije, Simfonija v d-molu, 11.35 Naše pesmi in plesi - 12.10 Danes smo izbrali - 12.30 Kmetijski nasveti - 12.40 Po domače -13.00 Danes do 13.00 - Iz naših krajev - Iz naših sporedov - 13.20 Osmrtnice, obvestila in zabavna glasba -13.30 Od melodije do melodije - 14.05 Odrasli tako, kako pa mi? - 14.35 Čez tri gore, čez tri dole - 15.30 Obvestila in zabavna glasba - 15.50 Radio danes, radio jutri -16.00 Vrtiljak - 17.00 Studio ob 17.00 - 18.00 Sotočja (prenos iz studia radia Maribor) -18.45 Glasbena medigra -19.25 Obvestila in zabavna glasba - 19.35 Lahko- noč, otroci - 19.45 Minute z ansamblom Jožeta Kampiča -20.00 Slovenska zemlja v pesmi in besedi - 20.35 Mladi na glasbenih revijah in tekmovanjih - 21.05 Radijska igra -Akiro Jokimitsu: In ti, Hiro-ši? - 21.56 Glasbeni inter-mezzo - 22.15 Informativna oddaja v nemščini in angleščini - 22.25 Iz naših sporedov - 22.30 Mikrofon za slovenske pevce zabavne glasbe
Komisiia za delovna razmerja DO Rudnik uranu Žirovski vrh objavlja oglas za sklenitev delovnega razmerja za nedoločen cas s polnim delovnim časom za opravljanje prostih del in nalog
dela v obratovnfm skladišču
Pogoji: —	poklicna šola,
—	do 5 let ustreznih delovnih izkušenj,
—	vozniški izpit B kategorije,
—	deljen delovni čas oziroma izmensko delo
Dela se opravljajo v Žirovskem vrhu.
Za opravljanje del se zahteva uspesen zdravniški pregled.
Kandidati naj prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev, opisom delovnih Skušenj in kratkim življenjepisom pošljejo v roku 15 dni na gornji naslov. $ izbiri bodo obveščenih 30 dnehf ~ *	____
-	23.05 Literarni nokturno -Reto Hanny: Zurich septembra - 23.15 Vodomet melodij - 00.05 Nočni program -glasba
Drugi program
7.15 Torek na valu 202 - 13.00 Od enih do sedmih - »Omejitev hitrosti« - glasba, Na
obisku v_____ Minute za EP in
še kaj - 19.25 Stereorama -20.00 Torkov glasbeni magazin - 21.33 Jazz na II. programu - Bob Grosby Bob Gats - Pevec bluesa Furry Lewis - Jelly Roll Marton -22.45 Zrcalo dneva - 22.55 Glasba za konec programa
SREDA, 16. marca
Prvi program
4.30 Jutranji program - glasba - 8.05 Pisan svet pravljic in zgodb - 8.30 Govorimo makedonsko in srbohrvaško -9.05 Glasbena matineja -10.05 Rezervirano za ... -10.40 Lokalne radijske postaje se vključujejo - 11.05 Ali poznate? - 11.35 S pesmijo po Jugoslaviji - 12.10 Veliki zabavni orkestri -12.30 Kmetijski nasveti -12.40 Ob izvirih ljudske glasbene kulture - 13.00 Danes do 13.00 - Iz naših krajev - Iz naših sporedov - 13.20 Osmrtnice, obvestila in zabavna glasba - 13.30 Od melodije do melodije - 14.05 Razmišljamo, ugotavljamo -14.25 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo - 15.30 Obvestila in zabavna glasba -15.50 Radio danes, radio jutri
-	16.00 Vrtiljak - 16.45 Naš gost - 17.00 Studio ob 17.00 -18.00 Jakob Jež: Umetnost in regrat - 18.15 S knjižnega trga - 18.40 S Plesnim orkestrom RTV Ljubljana - 19.25 Obvestila in zabavna glasba -19.35 Lahko noč, otroci -19.45 Minute z ansamblom Bratov Avsenik - 20.00 Vokalna glasba: Manuela do Falla in Luisa de Pabla -20.35 Wolfgang Amadeus Mozart: Godalni kvartet v Es-duru - 21.05 Arrigo Boito: Odlomki iz opere »Mefistofeles« - 22.15 Informativna oddaja v nemščini in angleščini - 22.25 Iz naših sporedov - 22.30 Zimzelene melodije - 23.05 Literarni nokturno - Igo Gruden: Pesmi - 23.15 Za ljubitelje jazza - 00.05 Nočni program -
Drugi program
7.15 Sreda na valu 202 - 13.00 Od enih do sedmih - Kultura, »Odprta vrata«, glasba, Minute za EP in še kaj - 19.25 Novi val - 20.20 Likovni odmevi - 20.33 Melodije po pošti - 22.45 Zrcalo dneva -22.55 Glasba za konec programa
ČETRTEK, 17. marca Prvi program
4.30 Jutranji program - glasba - 8.05 Radijska šola za višjo stopnjo - Kaj je TOZD, KS? - 8.35 Mladina poje na festivalu Kuriiček (4): MPZ Slovenj Gradec in DPZ Maribor) - 9.05 Glasbena matineja - 10.05 Rezervirano za... - 11.05 Ali poznate? -11.35 Naše pesmi in plesi -1230 Znane melodije - 12.30 Kmetijski nasveti - 12.40 Od vasi do vasi - 13.00 Danes do 13.00 - Iz naših krajev - Iz naših sporedov - 13.20 Osmrtnice, obvestila in zabavna glasba - 13.30 Od melodije do melodije - 14.05 Enajsta šola - 14.20 Koncert za mlade poslušalce - Pomlad
-	14.40 Jezikovni pogovori -15.00 Dogodki in odmevi (prenaša tudi II. program) -15.30 Obvestila in zabavna glasba - 15150 Radio danes, radio jutri - 16.00 Vrtiljak -17.00 Studio ob 17.00 - 18.00 Z Blejskim kvintetom - 18-.15 Lokalne radijske postaje se vključujejo - 18.35 Kvarteta Gustava Mahlerja in Huga Wolfa - 19.25 Obvestila in zabavna glasba - 19.35 Lahko noč, otroci - 19.45 Minute s klaviaturistom Miho Kraljem - 20.00 Četrtkov večer domačih pesmi in napevov -21.05 Literarni večer - Portreti v besedi - X: Ciceron -21.45 Lepe melodije - 22.15 Informativna oddaja v nemščini in angleščini - 22.25 I ž naših sporedov - 22.30 Večerna podoknica - 23.05 Literarni nokturno - Ljubomir Simič: Pesmi - 23.15 Paleta popevk jugoslovanskih avtorjev - 00.05 Nočni program
-	glasba
Drugi program
7 15 Četrtek na valu 202 -13 00 Od enih do sedmih -»Vroče-hladno«, Za mlade radovedneže, Mehurčki, glasba, Minute za EP in še kaj -19 25 Stereorama - 20.00 Od ena do pet - 21.03 Zavrtite, uganite... - 22.00 S festivalov jazza - Festival-jazz Lugano 82 (i. oddaja) -Akivoshi - Tabackin Big Barid, I. del - 22.45 Zrcalo dneva - 22.55 Glasba za konec programa)
NAGRADNA KRIŽANKA
ZAGREBŠKI TV REŽISER (ANTON)
POVRŠINA OBMOČJE
OSNOVNO ŽIVILO NA ORIENTU
SRBSKA MEŠANA ' SOLATA
IME TREH PERGAMSKIH KRALJEV (daljša oblika)
GRŠKA BOGINJA NESREĆE
LJUDSTVO OB IZVIRU JENISEJA
PLOŠČ MERA
NAĆIN OPLODITVE
GRAD NA DONAVI PRI SMEDERE
ČLOVEŠKA RIBICA
NEKO RUSKI VLADAR
AM FILM. REŽISER IMARTIN)
JEZERO V SEVERNI ITALUI
FRANC. MODNI KREATOR
GORA V GRCUI, V TESALUI
JUŽNO AMERIŠKI GAJ
VRTINĆAST VIHAR, ORKAN
LETOVIŠČE NA FLORIDI
ŽENSKA. KI
SE JE UKVARJA-
ANGL. FILM REŽISER (-TRETJI ČLOVEK-)

KMfcTtfJlCvtr
Z-ADMiGnA
REKA SKOZI LENINGRAD
Rešitev nagradne križanke z dne 4. marca: strast, traper, Tivoli, Pele, kolonat, PN, IL, namotek, nin, Ines, osel, Nenni, ookop, IV, amerikanka, Maledivi, san, SC, MT, SK, slepar, politikant, atonon, uta, kabala, lar.
Prejeli smo 166 rešitev. Izžrebani so bili: 1. nagrado (150 din) prejme Tone Bešter, Radovljica, Koblekova 11, 2. nagrado (120 din) prejme Marija Pogačnik, Radovljica, Cankarjeva
17, nagrado (100 din) prejme Milko Kunstelj, Kranj, Stošičeva 2. Nagrade bomo poslali po pošti.	-
Rešitev pošljite do 16. marca, na naslov: CP Glas Kranj, Moša Pijadeja 1, 64000 Kranj, z oznako Nagradna križanka. 1. nagrada 150 dinarjev, 2. nagrada 120 din, 3. nagrada 100 din.
višje obresti za vezane dinarske hranilne vloge
vezane nad
obresti
12 mesecev
24 mesecev 36 mesecev
prej 13% 15% 20%
sedaj 18% 23% 28%
Naj vas spomnimo še na obrestne mere za vezane devizne vloge: za vezavo nad 12 mesecev vam v ban- | ki obračunajo 9% obresti, nad 24 mesecev 11 % in nad 36 mesecev 12,5% obresti.
Obrestna mera ostane pri vseh hranilnih vlogah na vpogled še naprej nespremenjena in znaša 7,5 %.
/O ljubljanska banka
Temeljna banka Gorenjske, Kranj
O LAS 14. STRAN
TELEVIZIJA, KINO NOVO V KINU
PETEK. 11. MARCA 1
PETEK, 11. 3.
J 8.55 T V v šoli: TV koledar Francoščina Odmor Labod TV gledališče Porinila - 10.35 TV v šoli: Zgodovina, Risanka, Iz naših krajev Prvaki v znanju * tehniki. Risanka, Tretje stoletje - izobraževalna reportaža: Vedeži-neve dneži - 17.25 Poročila • 17.30 Čez tri gore: Stara gorenjska ohcet - 17.55 Arabela, češkoslovaška otroška nadaljevan ka - 18.25 Obzornik - 18.40 Pred izbiro poklica: poklici v adjarstvu in vinogradništvu
-	19.10 Risanka 19.24 TV in radio nocoj 19. JH Zrno do zrna - 19.30 TV dnevnik • 20.10 Vreme • 20.15 J. Dieti: Bolnišnica na koncu mesta 1 del češkoslovaške nadalje-v <nke - 21.10 Zrcalo tedna -21.30 Nekdo od zgoraj me liubi (del. nasl.) ameriški film
-	23.20 Poročila
Oddajniki II. TV mreže:
16.25 Test - 16.40 Helsinki SP v umetnostnem drsanju -moški prosto, posnetek -17.40 Poročila - 17.45 Plavica otroška oddaja - 18.15 Znanstveni pogovori - 18.45 Zanimivo potovanje - 18.55 Helsinki: SP v umetnostnem • drsanju - ženske prosto, prenos - 21.30 Zagrebška panorama - 21.50 Nočni kino: Gertrud, danski film
TV Zagreb I. program:
15.30 Videostrani - 15.40 TV v šoli: TV gledališče, Francoščina - 16.40 Helsinki: SP v umetnostnem drsanju - moški prpsto, posnetek - 17.30 Poročila - 17.45 Plavica -18.15 TV koledar - 18.25 Kronika občine Reka - 18.45 Aktualnosti, oddaja TV Beograd - 10.30 TV dnevnik -20.00 Galaktika, ameriška nadaljevanka - 21.00 Dober večer, zabavno glasbena oddaja • 21.45 TV dnevnik -22.00 Paleta, kulturni magazin- JŠ3.30 Poročila
SOBOTA, 12. 3.
8.00 Poročila - 8.05 Zverinice it Rezije: Volk išče drva v Črnem potoku - 8.35 Ciciban, dober dan: Dežela cvedičnih lončkov - 8.40 Mali odred, otroška nanizanka TV Skopje - 9.10 Arabela, češkoslovaška otroška nadaljevanka -9.10 Vesolje Na robu večnosti. poljudnoznanstvena serija - 10.40 Bistre vode: Una -11.05 Naši otimpijci:
Hokejisti, dokumentarna serija -11.45 Kulturne diagonale: Pariz - 1. oddaja - 12.30 Ljudje in zemlja - ponovitev
-	13.30 Poročila (do 13.35) -13.55 Vinkovci: PJ v nogometu - Dinamo (Vinkovci) : Radnički - prenos - v odmoru ... - 16.50 Risanka -16.55 Poročila - 17.00 PJ v košarki (plav off> - 1. tekma I. kola - v odmoru... - 18.30 Galaktika, ameriška nadaljevanka - 19.15 Risanka - 19.24 TV in radio nocoj - 19.20 Zrno do zrna - 19.40 T V dnevnik - 19.55 vreme - 20 00 Sobotna TV knžanka - 21.30 Nočni kino: Cerromaior. portugalski film - 22.55 Poročila
Oddajniki II. TV mreže:
12.55 Helsinki: SP \ umetnostnem drsanju - plesni pari
-	prenos (do 16.00) - 16.35 Otroška šola, predstava Lutkovnega gledališča iz NL-ia -17.35 Človek Sam, ponovitev nadaljevanke - 19.00 Narodna glasba: Oktet slepih Louis Braille - 19.30 TV dnevnik -20.00 Milo Hrniž, zabavno glasbena oddaja - 20.30 Poezija: Zvonimir Kostič - 21.05 Poročila - 21.10 Prva pred sednica delavskega sveta -feljton - 21.50 Športna sobota - 22.10 Mogočno morie, dokumentarna serija - 23.00 Konec sveta, glasbena burleska
TV Zagreb I. program:
8.55 TV v šok: TV koledar, Marjan Matkovič, Zagreb, Velebit - dok. serija, Poročila (do 10.35) - 12.30 Mozaik, oddaja za naše delavce na začasnem delu v Franciji -13.55 Vinkovci: nogomet Di-mano (V) : Radnički, prenos
-	15.50 Sedem TV dni - 16 20 Poročila - 16.26 TV koledar -16,35 Mali koncert - 17.00 PJ v košarki - prva terkma I. kola -18.30 Prisrčno vaši, dokumentarna serija - 19.30 TV dnevnik - 20.00 Drama v zraku, ameriški film - 21.45 TV dnevnik - 22.00 Dnevi jugoslovanske zabavne glasbe, J RT - Opatija '83 - 23.30 Poročila
NEDELJA, 13. 3.
9.25 Poročila - 9.30 2iv žav, otroška matineja - 10.10 P.
Turrini-W. Pevny: Alpska saga, avstrijska nadaljevanka - 11.40 625, oddaja za stik z gledalci - 12.00 Kmetijska oddaja - 13.00 Poročila (do
13.05) - 15.05 San Remo '83, 1. del - nastop italijanskih pevcev - 16.00 Poročila -16.06 Zgodilo se je neke noči, ameriški film - 17.55 Naš kraj: Pišece - 18.10 Športna poročila - 18.25 Slovenci v zamejstvu - 18.55 Ne prezrite - 19.10 Risanka - 19.23 T V in radio nocoj - 19.25 Zrno do zrna - 19.30 TV dnevnik -19.55 Vreme - 20.00 G. Feher-S. Pavič: Mrtvi se ne vračajo, nadaljevanka TV Novi Sad -21.10 Športni pregled - 21.40 Izviri: Zakon življenja, potopisna serija TV Zagreb -22.00 Poročila
Oddajniki II. TV mreže:
10.45 Test - 11.00 PJ v odbojki - Mladost : Vojvodina, prenos - 12.55 Helsinki: SP v umetnostnem disanju, za- | ključna revija - prenos - 16.:i0 Rokomet Sloga (Doboj) Medveščak, prenos - 17.40 Boks »Zmagovalec Beograda '83« - vključitev - 18.25 TV esej - 19.10 Turistični vodič -19.30 TV dnevnik - 20.00 Zagrebški sejem jazza '82 -20.45 Včeraj, danes, jutri -21.05 Agatha Christie, serijski film
TV Zagreb I. program:
10.20 Poročila - 10.30 Otroška matineja - 12.00 Kmetijska oddaja - 13.00 Endemi bio-kova, izobraževalna oddaja • 13.30 Kruh skozi stoletja -14.30 Ansambel Vilija Petri-ča - 15.00 Freske Jugoslavije - 15.30 Uživaj življenje Jer-ry, ameriški film - 17.05 Nedeljsko popoldne - 19.00 Risanka - 19.30 TV dnevnik -20.00 Slike iz leta 1941, nad. TV Ljubljana - 20.50 Mali koncert - 21.10 Športni pregled - 21.40 Medvedarji, potopisna reportaža - 22.10 TV dnevnik
PONEDELJEK, 14.3.
8.35 TV v šoli: TV koledar, O
Kedvojnem delu delavcev, aterinščina, Odmor, Pesmi in zgodbe za vas: S. Ma-karovič - Strašni volk, Zgodovinska pripovedka, Poročila - 10.35 TV v šoli: Jovan Sterija Popovič, Risanka, Reke in rečne doline, Sola, Risanka, Alice v čudežni deželi, Na konicah prstov -17.25 Poročila - 17.30 Mali odred, otroška nanizanka TV Skopje - 17.35 Sodobna medicina: Za prostor pod son-
cem - 1H.25 Obzornik - 18.45 Mladi za mlade - 19.15 Ri sanka - 19.24 TV in radio nocoj - 19.26 Zmo do zrna -19.30 T V dnevnik - 19.55 Vreme - 20.00 Goran Stefa-novski: Diči, diči, diča, drama TV Skopje - 21.05 Studio 2 - 22.30 V znamenju
Oddajniki II. TV mreže:
17.10 Test - 17.25 TV dnevnik
-	17.45 Baš čelik, lutkovna serija - 18.00 Igračkanja, lutkovna serija - 18.15 Kakšno lip-o igram, izobraževalna oddaja - 18 45 Glasbena oddaja
-	19.00 Športni grafikon -19.30 TV dnevnik - 20.00 Po poteh spoznanj - 20.45 Za-
g~-ebška panorama - 21.10 olnišnica na koncu mesta, češkosl. nadaljevanka - 22.00 Festival italijanske zabavne glasbe v Verpni
TV Zagreb I. program:
16.40 Videostrani - 16.50 T V v Soli: Kultura govora, Slovenščina - 17.40 Poročila -17.45 Baš čelik - 18.00 Igračkanja - 18.15 TV koledar -18.25 Kronika občine Varaždin - 18.45 Mladi za mlade -19.30 TV dnevnik - 20.00 M. Cmjanski: Michelangelo, drama - 21.15 Izbrani trenutek - 21.20 Ob 100-letnici smrti Karla Marxa - 22.20 En avtor, en film - A. Ilič: Dober dan, papa - 22.35 TV dnevnik
TOREK, 15.3.
9.05 TV v šoli: TV koledar, Obznana, Odmor, Dnevnik 10, Mačva, Poročila - 10.35 TV v šoli: Kemija, Risanka, Trije mladostni spomini, Mali program. Risanka, Glasba in živali, Mestece Peručac (do 12.30) - 16.25 Šolska TV: Poklicno usmerjanje: Začetna dela v gradbeništvu, Stroji, ki vodijo tovarne -17.30 Poročila -17.35 Zverinice iz Rezije: Volk, Petelin in botra Lisica
-	17.55 Nacionalni folklorni ansambel Venezuele: Danzas Maracaibo, I oddaja 18.25 Pomurski obzornik - 18.40 Mali svet, otroška oddaja TV Zagreb -19.10 Risanka - 19.20 Cik cak 19.24 TV in radio nocoj -19.26 Zmo do zrna -19.30 TV dnevnik - 19.55 Vreme - 19.57 Propagandna oddaja - 20.00 Mladost Karla Marxa, vzhodnonemška nadaljevanka - 21.00 Aktu-abio - 21.50 V znamenju
Oddajniki II. TV mreže:
15.40 Test - 15.55 TV dnevnik 16.15 Pustolovščina, otroška oddaja - 16.45 Košarka
Zadar : Bosna, prenos (slov. kom)., v odmoru.. - 18.15 Književnost - 18.45 Telestart 82, zabavno glasbena oddaja (za J RT 1) - 19.30 TV dnevnik - 20.00 Folk parada -20.45 Spomini: Bitka na Neretvi, 2. del. dok. oddaje -21.40 Zagrebška panorama (do 21.55)
TV Zagreb L program:
15.10 Videostrani - 15.20 T V v šoli: Obznana. Mačva, -16.10 Poročila - 16.15 Pustolovščina - 16.45 Košarka Zadar : Bosna, prenos - 18.15 TV koledar - 18.25 Kronika občine Osijek - 18.45 Telestart '82, zabavno glasbena oddaja - 19.30 TV dnevnik -20.00 Dialogi, notranjapoli-tična oddaja - 20.50 Festove primiere: lz nekega nemškega življenja, nemški film -22.:«) T V dnevnik
SREDA 16. 3/
9.25 TV v šoli: TV koledar, Odmor, Zanke-uganke, M. P. Miškina, Poročila - 10.35 TV v Šoli: Večni gozd, Risanka, Naše oči, Slike iz življenja, Risanka, Telesna kultura, Vedeži-nevedneži (do 12.30) 17.05 Poročila - 17.10 Pedenj-žep: Narodne z Ladkom in M danom - 17.35 Naša pesem '82: Trboveljski in ptujski pevci - 18.25 Severnoprimor-ski obzornik - 18.40 Mostovi -19.10 Risanka - 19.24 TV in radio nocoj - 19.26 Zrno do
zrna - 19.30 TV dnevnik -19.56 Vreme 20 00 Film tedna: Neporočena ženska, ameriški film • 22.00 V znamenju
Oddajniki II. TV mreže:
15.35 Test - 15.50 Poročila -15.55 Arabela, češkoslovaška otroška nadaljevanka - 16.25 Nogomet - reprezentanca Jugoslavija : Selekcija novinarjev, prenos - v odmoru . .
-	18.15 Kultura govora - 18:45 Glasba narodov: Indija -19.15 Titovo Velenje: Košarka Olimpija : Partizan, prenos - v odmoru... - 20.00 Športna sreda - Titovo Velenje: košarka Olimpija Partizan, 2. polčas - košarka Cibona : Crvena zvezda
TV dnevnik
TV Zagreb I. program:
15.40 Videostrani - 15.50 Poročila - 15.55 Arabela - 16.25 Nogomet reprezentanca Jugoslavije : Selekcija novinarjev - 18.15 TV koledar -18.25 Kronika občine Sisak -18.45 Glasba narodov: Indija
-	19.30 TV dnevnik - 20.00 Športna sreda - 22.05 TV dnevnik
ČETRTEK, 17. 3.
9.05 TV v šoli: TV koledar, Radijsko šepetanje v vesolju . Odmor, Kaj je potrebno za rast, Maksimum in minimum, Poročila - 10.35 TV v šoli: Kemija, Risanka. Ne
razsipajmo, Poročila. . ka, Gasilec, Mestece P
-	16.15 Šolska TV:___
usmerjanje: Začetna dela * gradbeništvu, Stroji, dijo tovarne - 17.20 P 17.25 Vesolje: V spomina, angleška noznanstvena serija Podravski obzornik - 1S.-U Obramba in samozaščita 19.iO Risanka - 19.24 TV it radio nocoj - 19.26 Zmo a» zrna - 19.30 TV dnevnk 19.55 Vreme - 20.00 Tednu 2100 Tomaž Svete: Kn Halhus, opera - 21.35 Ok* menela kultura, reportaž* ti niza S poti po Indiji - 21.5C • znamenju *
Oddajniki II. TV mreže:
17.10 Test - 17,25 T V dnevni 17.45 Nekega poletja, otoška serija TV Skopje - l&.lr Goli z evropskih no^omel igrišč - 1930 TV dnevr.i 20.00 Dramski večer -Zagrebška panorama -Povodi in sledi, oddaja kulture
TV Zagreb I. program:
16.50 Videostrani - 17.00 i* v šoli: Radijsko šepet&nie vesolju, Maksimum in mum - 17.40 Poročila - ■, -TV koledar - 18.25 Kroči* občine Split - 18.45 Goli evropskih nogometnih
-	19.30 TV dnevnik -Spekter, politični masa sir. 21.05 Kvizkoteka - 22X6 7' dnevnik
TERMOPOL SOVODENJ Predelava plastičnih mas
razpisuje dela in naloge
1.	VODJE FINANČNE SLUŽBE	« Za vodjo finančne službe je lahko imenovan kandidat, ki izpotoja-je naslednje pogoje:
—	da ima višjo ali srednjo izobrazbo ekonomske smeri,
—	da ima do 5 let delovnih izkušenj,
—	da je moralno in politično neoporečen, ter da izpolnjuje 2 nom določene pogoje	... |HH
2.	VODJE TEHNIČNE SLUŽBE Pogoj: •	.
—	da ima višjo ali srednjo izobrazbo strojne ali druge Ustrezne sVneri,
—	da ima do 5 let delovnih izkušenj,	f[
—	da je moralno in politično neoporečen, ter da izpolnjuje z zakonom določene pogoje
Kandidati naj pošljejo ponudbe z življenjepisom in dokazili o ižpolrvjevan;u i
pogojev najkasneje v 15 dneh po objavi na gornji naslov z oznako »za razpi- 1 sno komisijo«.
Kandidate bomo o izidu razpisa obvestili v 30 dneh pcf zaključnem razpis nem roku.
NOVO V KINU
% PUCKA 04 U HA JM50B
\
Zloalasni Sakul je napadel karavano. Edina preživela sta IG-lctni David m lH-letna Sara. Medtem ko kamelo bežita skozi pustinjo, odkrijeta nenaseljeno oazo. Zatcčeu se vanjo 111 počasi spoznavata drug drugega . Ameriški pustolovski film Rajska ouza ljubezni je precej
podoben znani Modri laguni.	.
Skupni' mladih potepuhov, imenovanih »peklenski angeli«, ki bre~ aha kn :urno po nmenških cestah. m pridruži nezaposleni mladenič Kličejo (ia Pesnik«. Nenavadno ime tudi zasluzi. saj mu k asi čna vzgoja in etika ne dovoljujeta, da bi sprejel pravila igre svojihto-ranšev Film Peklenski angeli je posnel režiser Richurd Rush, v glavni vlogi pa nastopa Jack Nicholson
Moč petih je film akcije in nasilja, v katerem se kot osrednji junaki pojavljajo mojstri karate ja in drugih borilnih veščin. Skupina, v kateri je tudi dekle, dobi nalogo, da osvobodi otoček, ki so ga zavzeli pripadniki neke verske sekte. Ti privabljajo sinove in hč%rc bogatih staršev in vplivnih politikov, da bi jih podučili v veri, v resnici pa so nevarni prekupčevalci z d roga m 1 Čeprav je v filmu obilo nasilja in kn-i, je tudi zabaven. Označujejo ga za »pri o zahodno inačico orginalne-ga honglcongškegu kurnteja.< Italijanska seksi komedija Ljubica pod posteljo pripoveduje o ni l-unskem krojaču, ki na poti spozna lepo Mana no. Stvar se zaplete, ■> mladenka, ki želi postati pevka, obišče svojegu oboževalca v Rimu. omenico je namreč oženjen. Iz zagate se skuša izvleči tako, da si losodi bližnje prijateljevo stanovanje ,..
KINO
KRANJ CENTER
lt. marca amer hurv. akcij. Film RJOVENJ K ob 16., 1». in 20. uri
12.	marca hon«k. barv. film TIGER NAPADA ob 10. uri, amer. barv. film RJOVENJ E ob 16., 18. in 20. uri, premiera amer. b;ir\. filma PEKLENSKI ANGELI ob 22. uri
13.	marcu slov. barv. film PASTIIICI ob 10 uri, avst barv. film POB ESN ITI J MAKS ob 15. uri, amer. ban' film RIOVE-N.JE ob 17 in IW. uri. premiera amer. barv. filma RAJSKA OAZA IJUREZNI ob 21 uri
14.	in 15. marca amer. barv. film RA1 SKA OAZA IJUREZNI ob 16.. 1«. .11 20 uri
10.	marca nvst. ban-, film POBESNELI MAKS ob 16 in 18. uri, amer. burv. drumu DR. ZlVAGO ob 20 uri
17. marca nem. barv. erot. komediju GKŠKE SMOKVICE ob 16. uri, an«l. bur\ film THE CLASH - DIVJI KANT ob 1« in 20 uri	. *
KRANJ STOK?. IC
11.	marca premieru ital. burv. filma IJIBIVA POD POSTELJO ob 16., 1» in 20. uri
12.	marca itul. burv. erot. komediju UU »IVA POD POSTELJO ob 10., 18 in 20. uri
13.	marca hongk, burv. film MASCEVA LEC RREZ ROK ob 14. uri. Ital barv. erot. komedija IJUBIVA HOD POSTELJO ob 16 in 18. uri, premieru amer. barv, filma MOČ PITI H ob 20, uri
14 in 15. marcu amer burv. film MOC PETIH ob 16., 18 in 20. uri
16	martu amer. barv. film XANADU ob 16.. 18. in 20. uri
17	marca amer. komedija STANIO IN OLIO V LEGIJI TUJCEV ob 10 uri, amer barv. drama DR. ŽIVAGO ob 17.U0 111 20.
tk2iC
12.	marca slov. barv. film PASTIRCI ob 16. uri, amer. barv. film KORENINE PRI VIDOV ob 18 in 20. uri, premieru amer. barv. filmu MOC PETIH ob 22. uri
13.	murcu bon^k. barv. film TIGER NAPADA ob 15. uri, umer. barv film KORENINE PRIVIDOV ob 17 in t« uri, premic ra amer barv. drumu LINIJA ob 21 uri
14	murvu an^l. ban film TIIE CLASH - DIVJI KANT ob 17. in 15) uri
15	murcu umer barv film LINIJA ob 17 in 19. uri
16	marcu nem. bun komediju ClltSKK SMOKVICE ob 17. m 1» uri
17. marcu premiera aii|4l burv. filmu -iAMO ZA TVOJE OČI ob 17 in 1» uri
KAMNIK DOM
12.	marca avstrl. barv film POBESNELI MAKS ob 16. uri. amer barv. film AGENT ST. 1 LJUBI IN UBIJA ob 18. tn 20 uri, premiera amer. barv. filmu RAJSKA OAZA LJUBEZNI ob 22. uri
13.	marca amer. komedija STA M C) IN OLIO V LEGIJI TUJCEV ob 15. uri, amer. burv. film AGENT S'" 1 1 JUB! IN UBIJA ob 17. in 10. un, amer. barv. film PEKLENSKI ANGELI ob 21. uri
14.ni	15. murcu amer. barv. film RJOVENJE'ob 18. in 20. uri
16	marca anffl. buir. film THE CLASH - DIVJI KANT ob 18. 111 20. uri
17	marca hon^k. barv. film MASCE VALCA BRK/ ROK ob 17 111 un
DUPLICA
12.	marca umoi burv. film DR. ZlVACK) ob 20. uri
13.	murcu amer. burv. film PEKLENSKI ANGELI ob 15. 111 17. uri nem bun. erot komediju (IRSKE SMOKVICE ob i« uri
16.	marca amei barv. filfn MOC PETIH
ob 20. uri
17.	marcu ital barv fibn IJl BICA POD POSTELJO ob 20. uri
RADOVIJK A
11 marca nem barv film SKRIVNOSTNA UGRABITEV ob 2o uri
12.	murcu frunc. barv. film UČITEIJ ob 18. uri. amer. barv. film IX)DZEMUE MONTREALA ob 20 uri
13.	inurcu amer. barv. film SEDEČE RAČKE ob 18 uri. nem. burv. film SKRIVNOSTNA UGRABITEV ob 20_ uri
14.	murcu umer burv. film PODZEMLJE MONTREALA ob 20. uri
15.	marca franc. burv. film UČITEIJ ob
20' uri	efr
16 marca umer barv. film SEDEČE
RAČKE ob 20. uri
17. marca jup, barv. film GROZOTA
GROBNICE HINO HARA ob 20 uri
BLED
11. inurcu nem. burv. film MLADI TIGRI IZ HONGKONGA ob "20 uri
12	marcu ital barv. film ZGOBOM DID
ŽI ob 18, uri. un«l. burv. film ZREBEC ob
20. uri
13	marcu amer. barv film ZREBEC ob 18 uri. umer barv. film LJUBEZEN NA PRVI UGRIZ ob 20. uri
14.. marca nem. barv. film SKRIVNOSTNA UGRABITEV ob 20, url
15. marca amer. burv. film PODZKM* I JE MONTREALA OB 2». uri
10 marcu fram barv film UČITEIJ "b 2". uri	, x ,
17 murcu umer burv film SEDEv h RAČKE ob 20 uri
BOHINJ
11.	marca amer. barv. film L.TI KF NA PRVI ugriz ob 17. uri
12.	marca nem. barv. film Mi atv " GRI IZ HONGKONGA ob 20. uri ~
13.	marca ital. ban', film ZBOOOV C"-"" ?\ ob 16. in 20. uri
17. marca amer. ban-, film PODZP*" I JE MONTREALA ob 20. uri
železniki obzorje
11.	marca avst. barv. film CESTN' "č JEVNIKI ob 20. uri
12.	marca ital barv. film RAZBOJNIK' PLAVIM I OČMI ob 20. uri
13 marca franc. ban-, komedija PRVE LJUBEZNI ob 18. in 20. un
16.	marca nem. barv film PREKO POSTE lJ ob 20. uri
9koeja LOKA SOKA
10.	in 11. marca franc. komedija PRVE LJUBEZNI ob 18. in 20. un
13.	in 13. marca avst. barv. film CEST' f BOJEVNIKI ob 18. in 20. uri
15. in 16. marca amer. komedija PO" ^ GOJNA PROSTOST ob 18. in 20. Uri
17.	marca nem. drama mi otroci - * POSTAJE ZOO ob 18. in 20 uri
1'oijane
11.	marca ital. barv. film razbojnik:- * P1.AV1MI OČMI ob 19. uri
13. marca nem. erot. film PREKO 7. P."1 | STEIJ ob 17. uri
15. marca- nem. drama MI OTROC' > POSTAJE ZOO ob 19. uri
JESENICE
Nismo prejeli sporeda.
kombivak
Vabimo, .vas. da obiščete naš Informativno prodajni center v hotelu CREINA v Kranju. Nad bogato izbiro tkanin za poletne obleke, bluze, srajce, razne komplete in posteljnino, boste prav gotovo navdušeni ; 'j" " - ( - • '	v v*-; Aktualni vzorci, modne barve in kvalitetne tkanine so porok za dober nakup.
TE KSTILINDUS KRANJ
IZBRALI SOZKMS
-----------
MINi POČITNICE ZA 1. MAJ
NA MALEM LOŠINJU
Otok Lošinj, zlasti okolica Malega Lošinja ie Slovencem posebej pri srcu, sa, mnoge tja privablja zdravo podnebje. čisto morje in neštete sprehajalne poti po senčnatih borovih gozdičkih.
Alpetour je za 1. maj pripravil izlet s krajšimi počitnicami na Malem Lošinju. Odhod bo 30. aprila, povratek pa 3. maja. V ceno 3.350 din na osebo je vračunano: prevoz z posebnim avtobusom, cestnine in prevoz z trajektom, trije polni penzioni v hotelu, ki ima poleg ostaiih objektov za rekreacijo tudi pokrit bazen z ogrevano morsko vodo. Otroci imajo popust. Prijave že sprejemajo v poslovalnicah.
____J
PETEK, 11. MARCA 1983
GLAS SVETUJE IZLET iN ODDIH
.15. STRAN GLAS
^ z NOVIM
^ ^ PROGRAMOM
v ČETRTEK,
v prostorih i7 marca
a	___ ob 19. uri
Gorenjskega
sejma SEŠSpnic:
tel.: 28-472, 23-473
Sonce greje vsak dan topleje
Prehrana je osnovni problem človeštva in vse bolj tudi naš. Lotimo se ga organizirano, z dobrimi stroji, orodjem, semeni.
Metalka nudi vse od motike do traktorja, vse za drobne vrtičkarje, polkmete in specializirano kmetijsko proizvodnjo
Metalka nudi dober nasvet. Oglejte si ponudbo v naših prodajalnah in zahtevajte informacije.
Blagovnica Ljubljana, Maribor, prodajalne Topniška, Domžaie, Kamnik, Metlika, Ptuj
INTEGRAL
GOLFTURIST, o. o., Ljubljana	J
TOZD PARK HOTEL BLED
Cesta svobode 15 telefon; (064) 77-284
V našem hotelu razpolagamo z manjšimi in večjimi dvoranami od 40—70 sedežev, kjer lahko organizirate poslovna srečanja.
Rezervacije sprejemamo v prodajni službi po tel.: 77-590.
Kolektiv PARK HOTELA vas vabi, da po ugodni smuki obiščete našo KAVARNO, ki je odprta od 9. do 23. ure. Zvečer pa vas vabimo v plesno dvorano KAZINA, kjer vas bo zabava! odličen ansambel. Odprto od 20. do 01. ure. Za mlajše pa priporočamo, da obiščejo DISKOTEKO STOP, kjer se lahko zabavajo od 20. do 01. ure. Od 8. do 22. ure pa vas vabimo v RIKLIJEV HRAM, kjer vam razen ostalih jedi priporočamo izvrstne pizze. Za vaše boljše počutje pa obiščite naš BAZEN, vsak dan od 7. do 18. ure. ali pa masažo telesa vsak dan od 7. do 14. ure.
Ob bazenu obratuje vsak dan od 14. do 19. ure RIKLIJEV BAR.
IZLET?
Sarajevo—Dubrovnik, 28 4.
1.5.
Spoznajte Vojvodino, 2S. 4-3.5. Križarjenje z iadjo CALYPS0,29.4. -3, 5. Beograd - Bar- Dubrovnik, 28.4.-1.5
POČITNICE
V vseh turističnih poslovalnicah TTG je na voljo brošura POČITNICE 83 s posebno ponudbo - programom POČITNICE ZA VSAK ŽEP. Ugodne cene!
SLOVENSKA NARAVNA ZDRAVILIŠČA
Zahtevajte brošuro TTG s celovito ponudbo vseh Slovenskih naravnih zdravilišč!
PRIJAVE IN INFORMACIJE
v turističnih poslovalnicah TTG: Ljubljana (311-852). Maribor (28-722), Celje (23-448), Koper (21-358 in 23-494) Postojna (21-244). Portorož (75-670), Rogaška Slatina (811-488), Murska Sobota (21-189), Nova Gorica (26-012), Pula (23-629), Bohinjska Bistrica (76-145)
»POČITNICE ZA VSAK ŽEP«
. „i L-^nfcrpnri v Liubliani predstavniki Arenaturista iz Pule in V petek so na tiskovni ■kon erenc,v js{ PKompas in TTG predstavili skupno slovenskih turističnih agencij Globtour bornu s v za n| čitnice v ob_
ponudbo počitmo v	'n mSoS. v sobah s prho In sanitarijami. Po-
jektih Arenaturista na območju F»ule in Meu	natančno vedeli, v katerem ob-
ceni pa so zato, ker skoraj do zadnjega one r	p^ Medu|jn Mutjia jn Be)vede.
jektu boste preživeli svoj dopust (noien ow	• ^ Medu|jn ter v bungatovih Va|0-
re, apartmaji Punta Verudela (z oprem eno	> Verudela). V
vine, depandansah.hotela	^ v soba'h s prhc jn sanitan. vseh naštetih objektih, ki so B kategorije, N.lnkakšne so cene:
V.-27.	oc VII. - 2„ 9., 16 ,23., 30	97
VI -4.. 11.18 VI.-25. vili -6„ 13 . 20. Vllt~27' IX. - 3.. 10., 17.
1-'2—3 soba	3360
3.560 . 4 200	3.760
otroci do 7 leta,	2 140	2.520	2.260
& spijo pri starših
otroci do 7 leta	2 490	2.940	2.640
na lastnem ležišču	2'it>u
POSLOVALNICE
—	LIP Bled n© Zagrebškem velesejmu Bulevar Borisa Kidriča 2 — telefon: (041) 523-066
—	LIP Bled na Rečici — Bled — telefon: (064) 77-161
—	LIP Bled v Murski Soboti, Cvetkova 1 a — telefon: (069)22-941 — tel: (069) 22-942
V ceno aranžmaja so vključeni . 7 polpenzionov (prenočišče, zajtrk, večerja), tu-
^'^VS AKO^SO B OTO' tK^ organla^aiT av t o b u sn. prevoz iz Ljubljane Cen. 600 din. Otroci do 7^ S P-o? orezp.ačen,
TTG PA JE ŠE POSEBEJ PRIPRAVIL PAKETE Z ZELEZNIŠKIM PREVOZOM
CEHE — odhod Iz Ljubljane:
Vse naštete aranžmaje že P^ja-jo v vseh turističnih poslovalnicah (tudi pri Alpetourju!).
-----
TEDENSKE TURISTIČNE INFORMACIJE
GORENJSKA
BLED: V vseh hotelih je še dovolj prostora, zaseden je le hotel SVOBODA. Hotel GOLF priporoča 11. in 12. 3. rezervacije. Zabavno in plesno glasbo imajo v bistroju hotela TOPLICE, v baru hotela GOLF ter v Kazini hotela PARK.
Plavanje je možno v pokritih bazenih hotelov TOPLICE, PARK in GOLF. Gostom so na voljo savne in trim saloni. V hotelu JELOVICA je možno kegljanje na štiristeznem avtomatskem kegljišču.
Muzej na gradu je odprt vsak dan. Prevoz na otok še ni možen. Umetno drsališče je zaprto.
Na smučarskem centru ZATRNIK pa še redno obratujeta dve vlečnici, od 9. do 16. ure.
BOHINJ: Hotela BELLEVUE in POO VOGLOM imata dovolj prostora. Do sobote, 12 3. je nekaj prostora v hotelu KOMPAS, od sobote naprej pa imajo nekaj prostora tudi v hotelu JEZERO Dovolj prostora jo v zasebnih turističnih sobah. SKI HOTEL na VOGLU in brunarice so zasedene. V hotelu ZLATOROG imajo ples vsak dan razen ponedeljka od 20. do 24. ure; v hotelu POD VOGLOM imajo ples ob soootah cd 20. do 24. ure; hotela BELLEVUE in KOMPAS imata vsak večer disko glasbo. V SKI HOTELU na VOGLU imajo organizirano smučarsko šolo in izposojajo smučarsko opremo. Tekaško opremo izposojajo v hotelu ZLATOROG. Tekaške proge so urejene.
vl___J
lip bled
lesna industrija tele{on:064-77 66i
64260 bled	telegram: lip bled
ljubljanska c. 32	telex: 34525 yu lipex
maj, junij, sept. 7 dni	14 dni
3770	7 130
Cene paketov vključujejo: prevoz s posebnim vlakom do Pule in nazaj avtobusni prevoz do kraja namestitve , I oziroma 14 polpenzionov in turistično [ takso. Otroci imajo 40 odstotkov popusta, če spijo s starši, ali 30 odstotkov popusta' če spijo na pomožnem
j ležišču.
Pri vseh zgoraj navedenih aranžma jifi se je možno tudi dogovoriti za kosilo in doplačati 100 din na osebo na dan
INTEGRAL
GOLFTURIST o. o., Ljubljana
TOZD GOLF HOTEL BLED Cankarjeva 4	'
telefon: (064) 77-591
Do zimskih olimpijskih iger je še daleč, vendar so v blagovnici Fuzmar na Jesenicah že pripravili posamezne spominke, kot so: skodelice, kozarci, tranzistorji z znakom olimpijskih iger... skratka primerna darila za najrazličnejše priložnosti.
julij, avgust 7 dni	14 dni
4.610 8.810
J
OBVESTILA, OGLASI, OBJAVC
varčevanje varčevanje
z energijo -z denarjem
'. išli :;*.:(:titl:ii: :
industrija stavbnega pohištva Ribnica
61310 Ribnica. Partizanska 3 telefon h c.: (061) 861-411
telegram Inles Ribnica telex 31262 yu inles
tehtnica
ŽELEZNIKI
1)0 jetniku
TO/D TEHTNICA ŽELEZNIKI, N« plavžu 79 Podjetje precizne mehanike
ELMONT
Komisij« /a MDR razpisuje z« 4-letni mandat dela ozi roma naloge:
ELMONT
Elektromont&ina delovna organizacija p Sp. Gurje 3 a, Bled
PETEK, 11. MARCA IIKi
Objavlja po sklepu delavskega »veta z dne 27. 1 83 javno licitacijo rabljenih vozil ZASTAVA 430 K.
prva registracija
1977
l. KK 607-08, izklicna cena 20.000 din ?.. KK 607-10, izklicna cena 20.000 din 3. KK 813-45, izklicna cena 20 000 din
Vozila prodajamo v vidnem statuu, naknadnih reklamacij ne upoStevamo. Obvezna udeležb« je 10 % od izklicne cene Zvezni republiški in občinski davek plača kupec v kraju prebivališča (oziroma sedeža OO). Kupec mora v treh dneh plačati razliko od izllcitirane.cen* m odpeljan vo/ilo, ke. Liu sicer menili, <*i je odstopil, s tem pa bo izgubil pravico do vrnitve pologa.
Ogled vozil bo mogoč na sedežu DO, Sp. Gorje 3 a, Elmont Bled. dne 19. 3. 83 od 9. do 10. ure Licitacija bo 1». 3. 83 ob 10. uri v prostorih DO hlmont Bled, velika sejna soba.
1 VODJE TEHNIČNEGA SEKTORJA
Pogoji: visju izobrazbu strojne ali organizacijske smeri s 3-letnimi izkušnjami nu vodilnih iili vodstvenih delovnih nalogah v kovin sko predelovalni industriji ali srednju strokovna izobrazbu strojne smeri s 5-letno delovno prakso na vodil nih naloguh v kovinsko predelovalni in dustrtji
> VODJE KOMERCIALNE!;A SEKTORJA
Pogoji: višja izobiuzbu ekonomske uli strojne smeri s 3-letnimi izkušnjami na vodilnih nalogah komerciulnih služb uli — srednješolska izpbrattba ekonomske ali strojne smeri s li letno prakso nu vodil nih nalogah komercialnih služb
Kandidati naj predložijo pismene vloge z določili o izpolnjevanji« pogojev v 15 dneh po ohjuvi ru/pisa na naslov 1)0 Metalka - TOŽI) Tehtnica — podjetje preci /.ne mehanike, Nu plavžu 79, Železniki, Komisija za MDR.
_-L
DOM UČENCEV IVO LOLA RIBAR Kranj, Kidričeva 53
Razpisna komisija ponovno razpisuje prosta dela in naloge RAVNATELJA DOMA
Kandidat mora izpolnjevati naslednje pogoje:
—	imeti mora najmanj višjo izobrazbo pedagoške smeri in strokovni izpit.	'* .Hal
—	vsaj pet let vzgojnoizobraževalne prakse,
—	druge pogoje po zakonu o usmerjenem izobraževanju,
—	morabiopolitične vrline in organizacijske sposobnosti za vodenje in usmerjanje pedagoškega dela v domu
Delo združujemo za 4 leta.
Začetek opravljanja del je 1. maja 1983.
Pismene prijave z dokazili o izpolnjevanju razpisni]} pogojev naj kandidati pošljejo v 15 dneh po objavi razpisa po poŠti na naslov: Dom učencev Ivo Lola Ribar, Kranj, Kidričeva 53, z oznako »za razpisno komisijo«. Prijavljene kandidate bomo o izbiri obvestili v 30 dneh po končanem zbiranju prijav.
ISKRA KIBERNETIKA KRANJ
Tovarna merilnih instrumentov	>
OTOČE
razpisuje
licitacijsko prodajo osnovnih sredstev v četrtek, 17 mare* 1983 ob 11. uri.
OPIS
1 Stroj za brizganje plastike
BELMATIK 45/25 2. Centrifuga
3 Komorna peč za sušenje CER
4.	Varilna miza
5.	Motor z generatorjem
6.	Avto KOMBI, letnik 74, nevozen
7.	Lakirni voziček - 9 kosov
ZAČETNA CENA
400.000,00 din 35.000,00 din 31.000,00 din 5.000,00 din 5.000,00 din 15.000,00 di> 300,00 din/ko«
Udeleženci licitacije položijo 10 % varščine od cene i oddajo svoje ponudbe v zaprtih ovojnicah. V gornjih cenah 1
ni vračunan prometni davek.
Ogled osnovnih sredstev je 16. marca 1983 od <jc< 12. ure.
srednja lesarska ŠOLA škofja loka
Komisija za delovna razmerja razpisuje
prosta dela in naloge
administrativnega DELAVCA
Pogoji:
— štiriletna srednješolska izobrazba administrativne smeri
Prednost imajo kandidati z delovnimi izkušnjami Dela in naloge razpisujemo za nedoločen s polnim delovnim Časom. Poskusno delo traja 3 mesece.
Prošnje z dokazili o izobrazbi pošljite v 15 dneh
po objavi razpisa na naslov: Srednja lesarska šola Škofja Loka, Kidričeva 59.
() izboru bomo kandidate obvestili v 15 dneh.
ALPETOUR
ALPETOUK Skofja Loka
TOZD Gostinstvo Kranj
objavlja na podlagi sklepa komisije za delovna razmerja naslednja prosta dela m naloge:
2 POMOŽNIH DKIAVK v bifeju Kranj POMOŽNE DELAVKE
v kuhinji za določen čas
toCaja
za bife Tri«č
lovno ra delavke
i ahC>m	ju,, „nreiema 15 dni po objavi ka-
P is mene ponudbe »prejema	g Kandi-
drovska Mlužba Kranj, Koro8karoku ^ ^ dati bodo o izidu obveščeni v izteku prijavnega roka.
Efekta

PETEK, 11. MARCA 1983
OBVESTILA, OGLASI, OBJAVE
17. STRAN OLAS
DOM UPOKOJENCEV dr. Franceta Bergelja Jesenice
Razpisna komisija razpisuje dela in naloge
INDIVIDUALNEGA POSLOVODNEGA ORGANA — direktorja (ni reelekcija)
Poleg splošnih pogojev, določenih z zakonom, določili statuta mora kandidat izpolnjevati še naslednje posebne pogoje:
-	je državljan SFRJ in izpolnjuje splošne pogoje določene z zakoni, samoupravnimi in družbenimi dogovori,
-	ima višjo izobrazbo socialne smeri, ekonomske, pedagoške smeri,
-	ima 5 let prakse v dejavnosti delovne organizacije oziroma na delovnih mestih s posebno odgovornostjo v družbenih službah,
-	dokazuje in izpričuje svojo opredeljenost za našo družbeno ureditev
Kandidati naj svoje vloge predložijo v pisni obliki z navedbo kratkega življenjepisa in dosedanjimi službovanji ter predložijo dokumentacijo o strokovnosti v 15 dneh od dneva objave na naslov: Razpisna komisija v Domu upokojencev dr. Franceta Bergelja, Jesenice, Bokalova 4.
ISKRA KIBERNETIKA Industrija merilno-regulacijske in stikalne tehnike Kranj, n. sol. o.
Komisija za delovna razmerja TOZD mehanizmov Lipnica objavlja naslednja prosta dela in naloge
1 VODJE GALVANIKE
2.	STRUGARJA	,	.
za dela pri vzdrževanju in pomožni orodjarni
3.	REZKALCA	_ . ..
za dela pri vzdrževanju in pomožni orodjarni
Kandidati morajo izpolnjevati poleg splošnih pogojev še naslednje posebne pogoje: pod 1.
-	višješolska izobrazba kemijske smeri,
-	4 letne delovne izkušnje na področju galvanike
pod 2. in 3.	. , •
-	triletna poklicna šola kovinske smeri,
-	4 letne delovne izkušnje
K%eJMeVa°^i Lfp"i-, Upniča 8 64245 Kropa. O izbiri bodo k«ndi<tati obveščeni v 30 dneh po končanem roku za zbiranje prijav.
Čenjjarna „RATITOVEC"
2ELEZNIKI
Razpisna komisija objavlja prosta dela in naloge INDIVIDUALNEGA POSLOVODNEGA ORGANA
d 1 1	oniroiev. določenih z zakonom o združenem delu
^^ttuSevati še naslednje pogoje:
-	da ima višjo strokovno izobrazbo obutvene ali ekonomske smeri z najnfanj 5 letno prakso na vodilnih delih in nalogah
-	da tma organizacijske sposobnost, in pravilm odnos do samouprav-
-	priTbiri kandidatov bomo upoštevali pogoje, ki jih določa dogovor o kadrovski politiki v občini ozu-oma SRS
Dela in naloge razpisujemo za 4 leta.
m	„j4„vo „»i kandidati pošljejo z dokazili o izpolnjeva-
n —OT dneh po objavinft iaslov: Cevljarna Ratjtovec, «JJK!tr rviniiea 37 z oznako »za razpisno komisijo«. Kandi-taitotooteldu obveMeni v 30 dneh od poteka roka za vložitev
prijav.
(Ud
i kos
Industrija kovinske opreme in strojev Kranj, Savska cesta 22
razpisuje prosta dela in naloge POMOČNIKA GLAVNEGA DIREKTORJA
Poeoii* - visoka strokovna izobrazba ekonomske smeri,
B J ' __ najmanj 5 let delovnih izkušenj, od tega 4 leta na odgovornejših delovnih nalogah, — dve leti opravljanja ekonomskih poslov s tupno.
Posebni pogoji: - moralno politična neoporečnost,
__ pravilen odnos do samoupravl jan ja.
—	znanje enega izmed svetovnih je/.ikov,
—	potrdilo o nekaznovanju.
Kandidati naj pošljejo pismene prijave / dokazili o izpolnjevanju razpisnih pogojev na naslov Ikos Kranj, Kadrovski oddelek v 15 dneh po objavi
razpisa.
0 izbiri bomo prijavljene kandidate obvestili najkasneje v 30 dneh po preteku veljavnosti te objave.
fiMcMo^UM^l
ABC POMURKA, LOKA proizvodno, trgovsko in gostinsko podjetje n. sol. o. Škofja Loka
objavlja naslednja prosta dela oziroma naloge v
TOZD PRODAJA NA DEBELO 1 AVTOMEHANIKA Pogoj:
-	poklicna šola za avtomehanika in 2 leti prakse na podobnih delih,
— izpit B in C kategorije
2.	SKLADIŠČNO TRANSPORTNEGA DELAVCA
3.	DELAVCA V SKLADIŠČU EMBALAŽE
4.	DELAVCA V PAKIRNICI
V TOZD JELEN - gostinstvo K ranj
5.	VEC NATAKARJEV
za delo v gostinskem obratu Stari Mayr in hotel Jelen v Kranju Pogoj:
-	KV natakar
6.	DVEHTOCAJEV za delo v gostinskem obratu Stari Mayr in hotel Jelen v Kranju Pogoj:
-	KV ali PKV natakar Poskusno delo pod točkami 1., 5. in 6. traja 45 koledarskih dni, pod točkami 2., 3. in 4. pa traja 30 koledarskih dni.
Pismene prošnje z dokazili o izobrazbi pošljite v 15 dneh po objavi oglasa v kadrovsko službo podjetja ABC Pomurka, Loka, DSSS, Kidričeva 53, Škofja Loka.
lit h
LTH SKOFJA LOKA
DO Tovarna hladilnih naprav, n. sol. o.
%
Na podlagi sklepa DS TOZD Elektrostroji Poljane razpisna komisija objavlja razpis za zasedbo del in nalog
individualnega poslovodnega organa DIREKTORJA TOZD ELEKTROSTROJI
Kandidat za opravljanje razpisanih del in nalog mora izpolnjevati naslednje pogoje:
—	da je državljan SFRJ in izpolnjuje pogoje določene z zakoni, družbenimi dogovori in samoupravnimi sporazumi,
—	da ima srednjo ali viši o strokovno izobrazbo oziroma strokovno usposobljenost elektro ali strojne stroke,
—	da ima 5 let delovnih izkušenj na enakih ali podobnih delih oziroma opravilih,
—	da je mffralno in politično neoporečen,
—	da je predložil program razvoja TOZD,
—	da ima pozitiven odnos do dela, delavcev in samoupravljanja
Za vse potrebne podatke za izdelavo programa razvoja TOZD naj se kandidati obrnejo na sekretariat DO.
Na razpisana dela in naloge bo izbrani kandidat imenovan za 4 leta. Vloge z ustreznimi dokazili naj kandidati pošljejo na naslov THN Skofja Loka, Kidričeva 66, z oznako »za razpisno komisijo« in sicer v 15 dneh po objavi razpisa.
O izbiri bomo kandidate obvestili v 15 dneh po odločitvi DS tozd.

GOZDNO GOSPODARSTVO BLED TOZD GOZDARSTVO Bohinj, n. sub. o. Grajska 10, Bohinjska Bistrica
Komisija za delovna razmerja objavlja prosta dela in naloge
1.	VZDRŽEVANJE MEHANIZIRANEGA SKLADIŠČA LESA
2.	NAKLADANJE IN PRENOS LESA Z NAKLADALNIKOM
Za sklenitev delovnega razmerja se zahteva pod točko 1. poklicna šola elektro stroke in eno leto delovnih izkušenj pri vzdrževanju strojev in električnih napeljav
Pod točko 2. — strojnik težke gradbene mehanizacije ali gozdar in eno leto delovnih izkušenj pri delu s stroji za nakladanje.
Delovno razmerje se sklene za nedoločen čas s polnim delovnim časom.
Kandidati naj pošljejo prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev v 15 dneh od dneva objave na naslov: TOZD Gozdarstvo Bohinj, 64204 Bohinjska Bistrica, Grajska 10.
SLOVENSKE ŽELEZARNE LJUBUANA
Na osnovi sklepa delavskega sveta TOZD Remontne delavnice, z dne 28. 2. 1983 in v skladu s 119. in 120. členom Statuta TOZD Remontne delavnice
razpisujemo prosta dela in naloge:
VODJE TOZI) REMONTNE DELAVNICE U-5, šifra 8600, 24. ktg. 1 oseba
Kandidat mora poleg splošnih pogojev, predpisanih z zakonom, za navedena dela izpolnjevati še naslednje pogoje:
—	da ima visokošolsko izobrazbo in pet let uspešnega dela v industriji,
—	da ima moralnopolitične in etične kvalitete ter aktiven odnos do razvijanja samoupravnih odnosov.
Mandat vodje TOZD Remontne delavnice traja 4 leta. Kandidati naj pošljejo prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev v zaprti ovojnici z oznako »za razpisno komisijo za vodjo TOŽI) Remontne delavnice«, v roku 15 dni po tem razpisu na naslov: SŽ
—	ŽELEZARNA Jesenice, o.sol.o. Kadrovski sektor, Cesta železarjev 8, 64270 Jesenice.
:S2 :
Osnovna šola JANKO IN STANKO MLAKAR Šenčur
Komisija za delovna razmerja razpisuje prosta dela in naloge
UČITELJA ZA ZEMLJEPIS IN ZGODOVINO za nedoločen čas
Pogoj:
— PU ali P ustrezne smeri
Nastop službe takoj.
Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljite tajništvu šole v 8 dneh po objavi.
KMETIJSKO ŽIVILSKI KOMBINAT KRANJ, JLA 2
Delavski svet Delovne skupnosti v skladu z 41. členom 7. odstavka in 49. členom Statuta DSSS razpisuje
JAVNO DRAŽBO za prodajo osnovnih sredstev
— 3 kom diski Memorex 20 milijonski BYTES
Izklicna cena 1 komada je 14.000 din. Javna dražba bo v ponedeljek, dne 14. 3. 1983 ob 7. uri v prostorih Računskega centra DSSS, Begunjska cesta 5, Kranj.
Osnovna šola
ANTON TOMAŽ LINHART Radovljica
Komisija za delovna razmerja objavlja prosta dela in naloge
-	UČITELJA LIKOVNE-TEHNlCNE VZGOJE
Pogoj:
-	PRU,
-	za nedoločen delovni čas s polnim delovnim časom
Nastop službe takoj ali s 1. 9. 1983
-	UČITELJA TEHNIČNE VZGOJE
Pogoj:
-	PRU,
—	za določen delovni čas s polnim delovnim časom (nadomestovanje delavca, ki bo na odsluženju vojaškega roka)
Nastop službe 1. 4. 1983. Rok prijave je 15 dni po objavi.
ISKRA KIBERNETIKA Industrija merilno-regulacijske in stikalne tehnike Kranj, n. sol. o.
Komisija za delovna razmerja TOZD Tovarna stikal Kranj javlja
ob-
prosta dela in naloge VOZNIKA VILIČARJA do 1,5 t
Kandidati morajo izpolnjevati splošnih Se naslednje
posebne pogoje:
—	opravljen izpit za voznika viličarja,
—	zaželene ustrezne delovne izkušnje,
—	zaželen odslužen vojaški rok.
Kandidati naj posmene prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljejo v 15 dneh na naslov: Iskra Kibernetika Kranj, Kadrovska služba, Savska loka 4.
DEŽURNI'VETERINARI
od 11.3. do 18.3.1983 za občini Kranj in Tržič RUS JOŽE, dipl. vet., Cerklje št. 147, tel.: 42-175 LOKAR FRANC, dipl. vet., Kranj, Žanova 12, tel.: 23-916
za občino Škofja Loka HABJAN JANKO, dipl. vet., Žiri 130, tel.: 69-280 KRIŽNAR MIRO, dipl. vet., Godešič 134, tel.: 62-130
za občini Radovljica in Jesenice
PAVLIC FRANC, dipl. vet., Zasip, Stagne 24, tel.: 77-639
Dežurna služba pri Živinorejsko veterinarskem zavodu Gorenjske v Kranju, Iva Slavca 1, tel.: 25-779 ali 22-781 pa deluje neprekinjeno.
O LAS 18. STRAN
OBVESTILA — OGLASI — MALI OGLASI
PETEK, It. MARCA 1983
Sporočamo, da nas je v 73. letu starosti nenadoma zapustil naš dragi
IVAN BOGATAJ
s Kokrice, Golniška c. 133
Pogreb bo v petek, 11. marca 1983 ob 16. uri na pokopališče na Kokrici.
Žalujoči vsi njegovi
MALI
OGLASI
tel: 27-960
PRODAM
ZAHVALA
Ob smrti našega moža, očeta, starega očeta in tasta
PAVLETA DEMŠARJA
iz Pred mosta 12, Poljane
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem/ki ste nam izrazili sožalje in ga spremili na zadnji poti. Iskrena hvala g.župniku za pogrebni obred.
ŠE ENKRAT VSEM, KI STE NA KAKRŠENKOLI NAČIN POČASTILI SPOMIN POKOJNIKA, HVAIA!
VSI NJEGOVI Poljane nad Škofjo Loko, Ljubljana, 27. februarja 19811
Prodam več PRAŠIČEV, težkih od 20 do 30 k«. Luže 19 Šenčur	464
Prodam PRAŠIČE, težke od 25 do 170 k«. Posuvec 16, Podnart	1452
Prodam večjo količino semenskega KROMPIRJA kifelc. Dolžan, Breg 109, Žirovnica	1618
Prodam večje in manjše PRAŠIČKE. Stanonik, Log 9, Škofja Loka	1911
Prodam čelni NAKLADAČ »Baas« za traktor. Telefon 064-65-078	2013
Prodam dobro ohranjeno POSTEIJO z jogijem. Janez Triler, Planina 25, Kranj, tel.25-132	2030
Prodam belo obhajilno OBLEKO, PLET m TORBICO. Marija Zoreč, Kokri-ca, Grosova 34	2031
Prodam 1000-litrski HLADILNIK LTH in king-pana aparat za pripravo smetane. Informacije po tel. 50-940 vsak dan od 15. ure daije	2032
Prodam dva OVNA, stara 2 meseca, primerna za rejo ali zakol in VW (hrošča) 1302. Mihelič, Poljšica 23, Podnart 2033 Prodam ZAJKLJE za rejo. Telefon 22-502, Kranj Reševa 3	2034
Oddam pol leta starega PSA MLADIČA. Naslov v oglasnem oddelku. 2035 Prodam 7 tednov staro TELIČKO si-mentalko. Polje 14, Vodice '	2036
Prodam enoosno PRIKOLICO za manjši traktor, nosilnost 21. Naslov v oglasnem oddelku.	2037
Prodam 150 do 160 kg težkega PRAŠIČA za zakol. Milje 24, Šenčur	2038 Zelo ugodno prodam NEMŠKEGA OVČARJA ter FIAT 125 spet ial, cena po dogovoru. Ogled v soboto. Grosova 25, Ko-krica 2039 Prodam KRAVO dobro mlekarico po tretjem teletu. Lahovče 32, Cerklje 2040 Prodam 8 tednov stare rjave JARKICE. Helena Dobre, Ix)ka 4, Tržič 2041 Prodam mlado jalovo KRAVO. Kune, Begunje 9/A 2042 Prodam polovico mlade KRAVE. Cirče 25, Kranj 2043
Ob boleči izgubi našega dragega moža, očeta, starega očeta, brata in strica
PETRA HRIBARJA
upokojenca pri TOZD Elektro — Sava Kranj
se najtoplejo zahvaljujemo vsem. ki ste nam v težkih trenutkih stali ob strani in ga spremili na zadnji poti. Posebno zahvalo izrekamo vsem sosedom, prijateljem, g.župniku za lepo opravljen pogrebni obred, Inštitutu Golnik, TOZD Elektro Sava Kranj, LD Storzic, sodelavcem Iskre ERO in Stikal, pevcem in Gasilskemu društvu s Kokrice. VSEM ŠE ENKRAT ISKRENA ZAHVALA! 2enu Marija, hčerki Julka in Mari ter sin Jože z družinami
Srakovlje, Kokrica, Šenčur, 7. marca 1983	______
Ob boleči izgubi našega dragega
IVANA MLATEJA
iz Kranja, Ul. Mofic Pijadeja 7
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, znancem in prijateljem, k. so sočustvovali / nami, nam izrekli sožalje, mu darovali cvetje in ga pospremili na zadnji poti. Posebno se zahvaljujemo dr. Dušanu Havdku za nesebično zdravniško pomoč in zdravstvenim d»-lavcem InfitiUita Golnik za nego m po moč v času bolnu m-gu zdravljenja. Iskrenu hvala krajevni organizacij« ZB NOV Vodovodni stolp za ve net in organizacijo pogrebu, organizaciji rezervnih oficirjev za izkazano pozornost m delovni organ.zac. ji Gradbinec Kranj zavenec in objavo osmrtnice. Prav tako hvala predsedniku HS tov. Vintarju, govor nikomu tov Muriju in tov. Laharnarju ter vsem zastavonošem.
VSEM ŠE ENKRAT HVALA! VSI NJEGOVI Kranj, 5. marcu 198J
l.j u Iti Milan! 7.e leto dni v grobu spiš, d v riflših sreth še živiš, ne mine ura, dan, ne noč povsod v mislih si navzoč.
14. marca bo minilo žalostno leto. ko je prišla vest. da nam je zahrbtna bolezen vzela ljubega sinu. brata in strica
MILANA KOŠENINA
iz Škofje loke
Težko je sprejet, grenko ~ da ten, več med rum, TVoje kor k s ^^^^
ffi^bS^S^ . M."- vednoVb teži. Imel', smo te rad,, a usoda je tuko kruta. N, smeh. koli te ne bomo pozabil. Hvala vsem. k, obiskujete njegov mnogo preran, grob
ISKRENA HVAIA
ŽALUJOČI: mamu Maricu z možem Stanetom ter sestri Stanku in Mui k u z družino
Prodam BIKCA za rejo ali zakol in ZAJCA za pleme. Grašič, Gobovce 10, Podnart	2044
Prodam PUJSKE, stare 8 do 9 tednov. Jagodic, Visoko 2», Šenčur	2045
Prodam 6 mesece\ staro TELIČKO za rejo. Pangerščica 4, Golnik	2046
Prodam STROJ za navijanje tuljav z delom. Informacije po tel. 25-652 v petek od 16. do 18. ure	204'
Ugodno prodam HLADILNIK, cena po dogovoru. Kranj, Lojzeta Hrovata 9, stanovanje št. 31
SIGMA 400 MM teleobjektiv za prukti-co prodam. Telefon 064-26-792	2049
Prodam nov kuhinjski ELEMENT z dvojnim koritom — gorenje kuhinja v lesu. Telefon 21-474	2050 Prodam večjo količino SENA. Potočnik,-Luže 4, Šenčur 2051 Prodam kombiniran CIRKULAR (miza in korito). Vrtač, Preddvor 49 2052 Prodam 4 mesece staro TELICO od dobre krave mlekarice. Marija Sajovic, Šenčur, Mlakarjeva 43 2053 Prodam neškropljena JABOLKA: vo-ščenke in bobovce. Strahinj 65, Naklo
2054
Prodam dolgo belo obhajilno OBLEKO. Telefon 061-612-354 po 15.30 (Medvode)	2055 Prodam 4-centfmetrski STIROPOR. Zupan, Tupaliče 21, Preddvor 2056 Prodam SLAMOREZNICO speisser z ježem, verigo in puhalnikom. Posavec 15/A, tel. 70-180 2057 Prodam enomanualne ORGLE solton z bobni in avtomatsko spremljavo. Jože Čebašek, Trboje 89, Kranj 2058 Prodam ANGLEŠČINO 2000 S II. stopnja ali zamenjam za NEMŠČINO 2000 S I stopnja. Dušan Jereb, Sv. Duh 1/4, Škofja Loka 2059 Ugodno prodam peč na olje EMO 3. Adergas 44.
Poceni prodam dobro ohranjeno virsko HARMONIKO, 72-basno, 7-reg-strsko, znamke melodija. Naslov v oglasnem oddelku.	206v Prodam PRAŠIČA za zakol, krmljen -domačo krmo. Nova vas 4, Preddvor
Prodam malo rabljen trofazni elektromotor, 2,2 kW, 1400 obratov. Janševi : Radovljica, tel. 75-331
Prodam gradbeno OMARICO. Škc:;i Loka, Partizanska 16, stanovanje 10 k: tel. 62-924	2»>"
Prodam PUNTE, BANKINE, DESKE in PLOHE za gradnjo. Ljubljanska c- SE Kranj, tel. 27-931	2064
Prodam KRAVO simentalko po dragem teletu in KUPIM dva BIKCA, težka nad 200 kg. Telefon 70-119	20«
Prodam črnobel TELEVIZOR gorenj star 15 mesecev. Knavs, Mošnje 8/A. lii-dovljica
Prodam 3 mesece staro TELICO, že izstavljeno, za rejo in 100-litrski kombiniran BOJLER (centralna, elektrika Franc Svetina, Breg 27, Žirovnica 20*"
Prodam dve KOBILI, visoko bre ŽREBICO in nebrejo KOBILO, težke v* po 600 kg. Franc Vidmar, Plešivica 6c Notranje gorice
Prodam klavirsko HARMONIKO z 4? basi, znamke serino — weltmaister. Naslov v oglasnem oddelku.
Prodam PRIKOLICO za osebni avte. Mraz, Pot na Jošta 25, Kranj
Prodam po. 30 kg težke PRAŠIČKE Sv. Duh 41, Škofja Loka
Prodam zgodnji krompir jano (kite čar). Sp. Brnik 55, Cerklje
Prodam barvni TELEVIZOR iskra ?I-norama 73. Resni kupci, javite se na ru-slov: Brence, Planina 8, Kranj
Prodam večjo količino lepih JABOLK cena 15 din. Janez Globočnik, Mošnje
Radovljica	21?"
Srečni so tisti, ki umirajo s prepričanjem, cla zaslužijo solze tistih, ki ostanejo
V SPOMIN
Danes mineva leto dni, odkar nam je grenka usoda mnogo prezgodaj in iznenada iztrgala našega
ZDENKA TOMŠIČA
V našem domu, v katerem je bila tvoja ljubezen in srčna toplina, je sedaj le bolečina. Še vedno slišimo tvoje korake, tvoj glas in vidimo tvoj nasmejani obraz. Zahvaljujemo se vsem, ki se ga s toplo mislijo spominjate in obiskujete njegov prerani grob." Vsi njegovi Grenc pri Škofji Loki, 11. marca 1983
oe
ZAHVALA
Ob izgubi dragega prijatelja in soseda
ANTONA GAŠPER!NA
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so ga pospremili k zadnjemu počitku in mu darovali cvetje. Hvala za poslovilne besede tov Miheliču in predstavniku kolektiva »Jelen«, vsem druž-benopolitičnim organizacijam, tov. Vidicu m sosedom za nesebično pomoč.
CUBANC, HOMAR
ZAHVALA
Ob prezgodnji in boleči izgubi dragega moža, skrbnega ata, starega utu. brata, strica in svaka
VALENTINA PETERNELA
Matevžkovega ata iz Volče
m U i c te nam stali ob strani. Hvala so-
se iskreno zahvaljujemo vsemu kii »te nam.	a sožalja
rudnikom, sosedom, pnjateljum m znancem z	Posebna hvala
durjeno cvetje ,n vence t*^ spremstvo na zadnjip ^	^
dr. Debeljaku za zdravljenje nu	/Lj £tinke. Zahvaljujemo se
opravljen pogrebni obred ter pevcem /u . _ T0ZD Zamrzovalne tuUl delovnim orgijam Algnj, L^ ^
VSEM ISKRENA HVALA! VSI NJEGOVI
............i.....'J.....^■■.Kn'ni'PrM,iVOr'
5. marca

PETEK, 11. MARCA 1983
MALI OGLASI, OBVESTILA, OGLASI, OBJAVE
19. STRAN O LAS
Prodam polovico KRAVE. Orehovlje št. 13', Kranj	2132
Prodam semenski KROMPIR desire in sedem tednov starega BIKCA. Voklo 16
2133
Prodam dve leti star VOZIČEK za dvojčka. Kranj, Jaka Platiša 1, stanovanje 21, IV. nadstropje	2134 Prodam KRAVE frizijke po izbiri. Zg. Brnik 46, Cerklje 2135 Prodam 15 dni staro TELIČKO. Dvorje št. 39, Cerklje 2136 Prodam semenski KROMPIR igor in jedilni FIŽOL. Vasca 8, Cerklje 2137 Prodam delovnega VOLA, težkega 600 kg, starega 4 leta. Prevoje 95, Lukovica 2138 Prodam KRAVO s teletom in 6 mesecev brejo TELICO. Voglje 89, Šenčur 2139 Prodam BIKCA za plerne ali za zakol, betonsko ŽELEZO, premera 6 in suhe smrekove PLOHE 10 cm. Sidraž 1, Cerklje 2140 Prodam PEČ za centralno (trajnožareči sistem), dobro ohranjeno, 28.000 ccal, z vgrajenim sistemom za toplo vodo. Cerklje 100 2141 Prodam nove GAJBICE. Informacijo po telefonu 27-452 po 11. uri 2142 Prodam FIŽOL ter semenski in jedilni KROMPIR. Breg ob Savi 4, Mavčiče 2143 Prodam 7 let star barvni TELEVIZOR Gorenje color. Kranj, Skalica 3, tel. 23-447 P44 Prodam 1000 kg REPE. Luže 39, Šenčur 2145 Prodam SLAMOREZNICO s puhalni-kom in traktorske brane. Praprotna polica 13, Cerklje 2146 Prodam drobni KROMPIR. Voglje 60, Šenčur —141 Prodam »POBJON*. Bašelj 17, Preddvor 2148 Prodam mlado KRAVO za zakol, celo ali polovico. Ana Kozjek, Huje 13, Kran^
Prodam manjšo dnevno OMARO, primerno za v jedilnico in električni ŠTEDILNIK na 4 plošče. Kavčič, Jezerska c 31/A, Kranj	. 2}j0
Prodam PUNTE IN BANK INE. Anton Nartnik, Sv. Barbara 17, Skofja Loka
Prodam več KAVČEV in OMARO. Šulja, Mestni trg 37, Škofja Loka__2152
Prodam nov ELEKTROMOTOR Rade Končar«, 1400 obratov in 10-htrski niz-kotlaćni BOJLER. Virmaše 31, Skofja Loka '	, 215,5
Prodam mlado KRAVO, ki bo konec marca teletila. Habjan. Breznica 11, Škofja Loka	2154
MOTORNO ŽAGO »Alpina <9«, nerabljeno (novo), in vlečno kljuko za merce-des, letnik 70-76, prodam. Zakotnik. Suha 8, Škofja Loka	„ ■ tfH,0 Prodam macesnove PLOHE in DISKE. Andrej Šmid, Zali log 36, Železnik^
Prodam 7 tednov stare NEMŠKE OVČARJE, z rodovnikom. Ludvik Zupan,
SpSamotroški športni VOZIČEK. In-formacije po tel. 28-449	.
Prodam SENO. Luže 18, Šenčur 2159 ^«o4no prodam večnamenski ttv-LAJRSKI STROJ, primeren za ^cetn^ ke. Naslov v oglasnem oddelku. 21w Prodam ODER za fasado. Telefon 21-628 ali 22-778	,
Prodam nova nerabljena in nezaste-kljena BALKONSKA VRATA »Jelovica«, 80 x 220 (ena bela in ena naravni les , dvodelno belo OKNO 120 x180 m belo OKNO 120x 120, cena 1,6 SM. Telefon 064-81-210	, lb:
Prodam mlado KOZO in Pomenskega KOZLA, ter motor za Z-750. Predmost 26,
P°&o prodam 120-litrski AKVARIJ z
ribicami (komplet). Hafner, Kr.znarjeva pot 5, Kranj - Stražišče
Prodam 18 ARMATURNIH MREŽ
R-509. Slavko Zalokar, Sp. Gorje 26
Prodam črnobelo TELIČKO za pleme, staro 10 dni. Vinko Zorman, GasilsKa iv, Šenčur, tel. 41-007
Prodam GRAMOFON philips stereo. dobro ohranjen. Šuštaršič, Zg. Bitnje m
Prodam teden starega TELETA -BIKCA. Janko Kokalj, Ljubno 23, Pod^
" Prodam DESKE colarice. Grad 43, Cer-
klProdam DROGOVE, dolge 6-8 m, primerne za fasado. Urbane, Ljubljanska^ Radovljica
Prodam dva FOTELJA in MIZO. Novak, Jake Platiša 1. Kranj	.
Prodam HI-FI CENTER gorenje. Telefon 50-260 - int. 341 zjutraj
Prodam stereo ZVOČNIKE ITT, 4 ohm, 90 W. Hafner, Rupa 38, Kranj, tel. 21 -325^
Prodam balkonska VRATA, OKNA, ladijski pod in PUNTE. Informacije ob delavnikih od 16. do 18. ure, v soboto od 8.
do 18. ure. Telefon 47-679 ^ _ , 2205
Prodam večjo količino SENA. Zalog 28 Cerklje	2206
Ugodno prodam 56-kubičen, poliestrski SILOS. Olševek 49, Preddvor 22U / Prodam kravo pred telitvijo ali po izbiri in 2 telici, breji 5 in 7 mesecev. V lsoko 90, Šenčur
Temnoplavo fantovsko BIRMANSKO OBLEKO za 16 let starosti, prodam, lele-fon 21-267 popoldan	221..
KUPIM
Kupim večjo ali tudi manjšo količino PERLITA. Markuta, Čadovlje 3, Golnik
2019
Kupim kombinirano PEČ za kopalnico Telefon 40-611	, f _ „
Kupim kombiniran otroški VOZIChK. Telefon 25-678	M/l
Kupim ohranjen športni VOZIChK. Telefon 28-253 dopoldan	2011
Kupim rabljene DESKE in PLOHE za opaženje (šolanje). Telefon 28-944 2073
VOZILA
Prodam Z-101, letnik 1974, potrebno manjšega kleparskega popravila. Cena: 3,5 SM. tel. 28-861, int. 555 - Lotnč
\"VV 1200, karoserija 1300, letnik 1969. nemški, dobro ohranjen, prodam najboljšemu ponudniku. Lončar, Bratićeva 7, Tržič ali tel. 064-22-221 - int 29-60 od 7. d«) 10. ure	1955
Kupim do enega leta staro ZASTAVO 75(1 ali JUGO. Žabniea 43, tel. 44-564 2074 Prodam R-4 TLS, letnik 1978, registriran ci«i marca 1984. Drnovšček, Virmaše št. 98, Škofja Loka	2075
Prodam FIAT 126-P, letnik 1977. Celar, Strahinj 97. tel. 47-351	2076
Prodam tovorni avto TAM 4500 s cerado, registriran do junija 1983, z novimi gumami. Drago Jakopič. Planina pod Golico 79, Jesenice	2077 Prodam DIANO, letnik 1978. Marija Belehar, Voklo 106 2078 Prodam RENAULT 4 TL, letnik 1976, za 3 SM. Ogled vsako popoldne. Friderik Maier, Brezje 15/A, p. Brezje 2079 Prodam VW, letnik 1974. Ogled popoldan. Zupančičeva 19, Kranj 2080 Prodam ŠKODO 105 S, v zelo dobrem stanju, prevoženih 41.000 km. Jože Zeni, Sp. Besniea 19 2081 Prodam zadaj karambolirano ZASTAVO 101, letnik 1976, motor izpraven, prevoženih 60.000 km. Miroslav Djordjevič, Planina 2, Kranj. Ogled popoldan 2082 Prodam VW 1300, starejši letnik. Preddvor 50 2083 Prodam KOMBI fiat 430 (tovorni), letnik 1975. Benedikova 11, Stražišče — Kranj 2084 Prodam AUSTIN 1300, po delih. Dragoljub Krstić, Likozarjeva 25, Kranj 2085 Prodam ZASTAVO 101 L, letnik 1977. Predoslje 1, Kranj ' 2086 Prodam AMI 8 break. Medvešček, Mencingerjeva 3, Kranj 2087 Prodam KOMBI zastava 850, letnik 1980,"registriran do januarja 1984, v odličnem stanju. Franc Žakelj, Rakulk 54, Žiri ali tel. 69-350 2088 Prodam tovorno PRIKOLICO za osebni avto. Telefon 70-211 2089 Prodam FIAT 128 sport, letnik 1974. Informacije po tel. 79-547 2090 Ugodno prodam SUMBEAM 1250, ZASTAVO 750 in FIAT 1100, vse registrirano. Oto Grobin, Češnjica 24, Podnart 2091 Prodam HUSQVARNO CROSS 125 CR, letnik 1982. nevoženo na dirkah. Marjan Rozman, Križe 72, Tržič 2092 Prodam AMI 8, letnik 1974. Informacije po tel. 69-322 po 15. uri 2093 Prodam SPAČKA, letnik 1973. Sp. Bela št. 13, Preddvor, tel. 45-303 2094 Prodam MOTOR tomos cross. Hrastje št. 51, Kranj 2095 Prodam 4 GUME trajal, dimenzije 185/70 x 13, prevoženih 7.000 km. Telefon 97-231 v soboto od 17. do 19. ure 2096 R-8, letnik 1972, 108.000 km, lepo ohranjen, prodam. Franc Svetina, Breg 27, Žirovnica 2097 Prodam osebni avto DACIA 1300 in FORD GRANADA. Telefon 78-031 2098 Prodam avto ŠKODA 100 L, letnik 1975, dobro ohranjen. Stanko Benedičič, Brezovica 7, Kropa, tel. 79-636 2099 RENAULT 4, 1971, motor obnovljen, gume nove, izpušno cev in akumulator, prodam celega za rezervne dele. Mlinska št. 8, Bled 2100 Zelo poceni prodam ZASTAVO 101, letnik 1977, tudi po delih. Ivan Horvat, Prešernova 9, Bled, po 16. uri 2101 Z/VSTAVO 101, letnik 1973, prodam za 4 SM. Korene, Ovsiše 7, Podnart, tel. 70-175 2171 Prodam R-4, letnik 1978. Tominčeva 26, Stražišče — Kranj 2172 Prodam ZASTAVO 750, letnik 1974. Telefon 23-725 2173 Ugodno prodam FORD ESCORT, letnik 1971, bočno karamboliran in ŠKODO 110 L, po delih. Jerič, Tatinec 1, Preddvor 2174 Prodam MOTOR A. C. 4. Ambrož 9, Cerklje 2175 Prodam ZASTAVO 750, letnik 1982. Glinje 12, Cerklje 2176 Prodam avto OPEL REKORD 1700 (polovico v gotovini, ostalo kredit). Mirko Topić, Savska c. 1, Kranj 2177 KOMBI fiat 850, letnik 1979, registriran do 15. II. 1984, odlično ohranjen, poceni prodam. Hrastje 39 2178 Prodam ZASTAVO 101, letnik december 1978. Gojko Velkov, Savska c. 18, Kranj 2179 Prodam AUSTIN 1500 L 70 M, za 3 SM. Vesna Gašperšič, Tuga Vidmarja 10, Kranj 2180 Prodam ZASTAVO 750, letnik 1974. Dragan Jovanovič, Partizanska 29/A, Kranj 2181 Prodam ZASTAVO 750, letnik 1975. Dolinšek, Tupaliče 55, Preddvor 2182 Prodam GOLFA, letnik 1977. Informacije po tel. 28-547 v soboto od 12. do 16. ure 2183 Ugodno prodam ZASTAVO 101, jetnik 1974. Janez Fajfar, Podlubnik 153, Škofja Loka 2184 Prodam WARTBURGA limuzino in osebni avto W 1500, celega ali po delih. Rakovec, Dolenja vas 30, Selca nad Škof-jo Loko 2185 Poceni prodam ZASTAVO 101, letnik december 1972. Motor je v dobrem stanju. Potrebna je meniava blatnikov. Pozvek, Partizanska 46, Skofja Loka, tel. 61-758 2186 Prodam SIMCO 1000. letnik 1973, celo ali po delih. Rant., Otoki 4, Železniki, tel. 064-67-290 2187 Prodam VW 1200, letnik 1966, registriran do 9. 1. 1984. Informacije po tel. 22-422 2188 MOTOR »Tomos« cross 50 junior, registriran. kot nov, prodam. Strle, Radovljica, tel. 75-009 r 21,19 Poceni prodam tovorno PRIKOLICO za osebni avto. Sušteršič Vili. Zg. Bitnje št. 213, Žabnica 2190
Prodam SPAČKA, letnik 1972, nevoznega. cena 10.000 din. Franc Serajnik,
Brezje 04, tel. 25-861 dopoldan	2191
Prodam ZASTAVO 750, letnik 1967. oulično ohranjeno, motor po generalni. Ferjan, Ribno 131, Bled	2192
Prodam VW 1300, letnik 1963, celega ali po delih, motor 40.000 km po generalni. Klockl, Finžgarjeva 11, Lesce. Ogled od 14. do 16. ure	2193
Komunalno, obrtno in gradbeno podjetje z n sol. o.
TOZD
Opekarne Kranj, b. o. Stražišče, Pševska 18
Graditelji:
Na enem mestu vam nudimo po konkurenčnih cenah in hitro dobavo celoten izbor gradbenega materiala;
—	vse vrste opečnih in betonskih izdelkov
—	vse vrste betonov in gramoza
—	izolativne materiale
—	apno in cement
—	opečni montažni strop »NORMA«
—	vogalnike, opečne tuljave, dimnike
Po telefonskem dogovoru vam pošljemo predračun tudi po pošti.
Prodajno mesto in informacije: TOZD Opekarna Kranj, Stražišče, Pševska 18, tej.: 21-140 ali 21-195.
Se priporočamo!
Prodam MOTOR MZ, 250 ccm, letnik 1979, dodatno opremljen in dobro ohranjen, registriran za leto 1983, prevoženih 3.260 km. Informacije po tel. 74-234 vsak dan po 15. uri	2194
Prodam »FIČKA«, starejši letnik, registriranega do konca julija 1983. Marija Frelih, Cankarjeva 28, Radovljica v petek in soboto od 15. do 18. ure, tel. 74-779
2195
VW hrošč 1200, letnik 1971, 130.000 km, nujno prodam. Naslov v oglasnem oddelku.	2208 Prodam ZASTAVO 101, letnik 1973. Ade r gas 47, Cerklje 2209
STANOVANJA
Oddam STANOVANJE. Prednost imajo tisti, ki bi pomagali pn delu. Naslov v oglasnem oddelku	2102
Dvosobno STANOVANJE v Kranju, kupim. Jakič, Tončka Dežmana 4, Kranj
2103
Mlad fant, lahko tudi študent, dobi SOBO v centru, po možnosti nekadilec. Naslov v oglasnem oddelku.	2104 V opremljeno SOBO sprejmem moške sostanovalce. Stritar, C. na Klanec 31, Kranj 2105 Dvosobno najemniško STANOVANJE v Tržiču (60 kv. m) in teraso (18 kv. m), s centralnim ogrevanjem, zamenjam za dvo do trosobno STANOVANJE brez centralnega ogrevanja v občini Tržič. Naslov v oglasnem oddelku. 2106 Zamenjam lastniško GARSONJERO za večje STANOVANJE z doplačilom. Telefon 28-191 po 14. uri 2107 Solidna zakonca s štiriletno punčko, iščeta STANOVANJE na relaciji Bohinj— Kranj. Ker sem pleskar prevzamem tudi vsa pleskarska dela v račun. Šifra: Kvaliteta 2108 Družina vzame v najem STANOVANJE ali HIŠO na relaciji Radovljica— Bled. Šifra: Za določen čas 2109 Prodam dvoinpolsobno STANOVANJE v Podlubniku. Telefon 064-61-028 2198 Bodoča zakonca najameta manjše STANOVANJE v Škofji Loki. Šifra: Predplačilo 2199
Zaposlim KLJUČAVNIČARJA ali KLEPARJA, KV ali priučenega. Visoko 103/B, Šenčur	2115
Iščem delavca za pomoč pri ZIDARSKIH DELIH. Jezerska c. 78/A, tel. 24-035	2116
Elektrotehnik išče honorarno ZAPOSLITEV na domu, v popoldanskem času. Šifra: Elektro	2117
V redno delovno razmerje takoj sprejmemo ČISTILKO. Delo v dopoldanskem času. Naslov v oglasnem oddelku ali tel. 45-068	2210
PRIREDITVE
Vsako SOBOTO, ob 20. uri je PLES v HOTELU BOR v PREDDVORU. Igra skupina TRGOVCI	2202
OBVESTILA
DISKOTEKA v domu KS Stražišče v soboto, 12. marca 1983 ODPADE! 2118
IZDELUJEM betonske stebre za kozolce. Organiziram prevoz in postavitev. Dežman, Strahinj 15, Naklo, tel. 47-144
2119
ROLETE in ŽALUZIJE, naročite ŠPI-LERJU. Gradnikova 9, Radovljica, tel. 064-75-610. Lahko pišete pridem na dom!
2120
MONTIRAM pohištvo in POLAGAM vse vrste stenskih oblog. Telefon 25-325
2121
IZDELUJEM MREŽE za ograditev vrtov, tovarniških objektov, zaščito oken, prebiralnike krompirja itd.... Frlic, Zev-nikova 5, Orehek, tel. 27-937	2211
OSTALO
POSESTI
Kupim starejšo HIŠO v okolici Kranja. Informacije po tel. 28-550 po 14. uri 1890
V	najem vzamem starejšo HIŠO v tržiški občini. Možno predplačilo in kasnejši odkup. Vse po dogovoru. Naslov v oglasnem oddelku.	2110
Na lepem kraju v Lescah prodam 1 hektar rodovitne ZEMLJE, najboljšemu ponudniku. Ponudbe pod: Lepa lega 2111
Kupimo staro HIŠO z zemljo ali zamenjamo za opremljeno GARSONJERO v Ljubljani. Ponudbe pod: Dežela 2112
Ugodno prodam enodružinsko HIŠO v Polzeli na lepem kraju, cena 170 SM. Boris in Slavko Rozman, Podreča 31, Mavčiče	2113
ZGRADBO primerno za večjo obrtno dejavnost, pokrivne površine 320 kv. m, prodaja GASILSKO DRUŠTVO Cerklje na Gorenjskem. Informacije: Lahovče 87 ali tel. 064-42-203	2114
V	najem vzamem večje površine OBDELOVALNE ZEMLJE. Dam od 15.000 do 20.000 din najemnine za hektar. Orehovlje 13, Kranj	2200
Prodam približno 2 ha TRAVNIKA v Stražišču. Marija Stare, Stražiška 16, Kranj	2201
ZAPOSLITVE_
Zaposlim KV natakarja. Telefon 24-134
2213
NAJDENO
V bližini cerkve v Gorenji vasi sem našla novo moško ROČNO URO z datumom, znamke »Phigied mec — antichoc«. Lastnik naj se zglasi na naslov: Jenko, Gorenja vas 142, Gorenja vas nad Škofjo Loko	2122
MODA ^JCUJO^J «**"-> Trgovsko podjetje Kranj
Moške srajce DTR (Domača tvornica rublja) iz Zagreba v Kranju.
Največji proizvajalec moških srajc v Jugoslaviji DTR ima odslej svojo EKSKLUZIVNO IZBIRO IN PRODAJO pri Elita Kranj v PRODAJALNI KLUB Kranj, Cankarjeva 5.
V prodajalni vam je na voljo še moško perilo, modne pletenine in kravate.	prjdjte jn se prepričajte!
DEŽURNE TRGOVINE
V	soboto, 12. marca, bodo dežurne naslednje prodajalne:
KRANJ
Central. Diskont Vino, Kranj, Delikatesa. Maistrov trg 11. \a vasi, Šenčur in Naklo v Naklem'od 7. d<* 13. ure, vse ostale prodajalne pa bodo odprte od 7. do 19. ure: Klemen-ček, Duplje, Krvavec. Cerklje. Hrib. Preddvor, Kočna, Zg. Jezersko.
Živila: dežurne prodajalne bodo odprte od 7. do 19. ure in sicer: SP Pri Peterčku, Krnaj, Titov trg 5. SP pri Nebotičniku, Kranj. C. JI.A 7/r, SP Oskrba, Kranj, begunjska 4. SP Planina, Kranj, Zupančičeva 24, PC Planina, Kranj, Planina 65, SP Preddvor, PC Britof. Naslednje dežurne prodajalne bodo odprte od 7. do 17. ure in sicer: SP Šenčur in PC Bitnje.
V	nedeljo
pa so dežurne naslednje prodajalne Centrala Kranj: od 7. do 11. ure: Delikatesa, Maistrov trg 11, Kranj, Krvavec, Cerklje, Naklo v Naklem, Na vasi, Šenčur. V Cerkljah pa trgovina Živila Kranj SP Gorenjka od 8. do 11. ure.
ŠKOFJA LOKA
SP Groharjevo naselje, mesnica Groharjevo naselje
tržič
Mercator, Bistrica 14, Mereator, Trg svobode 27, KŽK, Trg svobode štev.16
BOHINJ
Ljubljanske mlekarne — Oskrba
BLED
Špecerija samopost., Prešernova ulica in Živila Center I., Ljubljanska ulica.
GORJE
Špecerija Market, Spodnje Gorje
LESCE
Špecerija Market, Finžgarjeva ulica
RADOVLJICA
KŽK Radovljica
Iščemo žensko, ki bi 4 ure tedensko pomagala pri ČIŠČENJU prostorov. OD po dogovoru. Gostilna Slavka LIKOSAR, Visoko 45, Šenčur	2013
Za izdelavo fasade nudim komplet montažni fasadni oder. Likar, Sv. Duh št. 178, Škofja Loka	2123
Upazovana oseba, ki je odnesla LESENO MERO iz okolice Poljšice pri Podnar-tu. naj jo vrne	2124
V	Naklem iščem dopoldansko VARSTVO za 7-mesečnega fantka, vsak drugi teden. Telefon 47-276	2125
Oddam LOKAL za mirno obrt, v bližini Jesenic. Naslov v oglasnem oddelku. 2126
V	Lescah iščem žensko, ki bi mi izmenično VAROVALA otroke, na mojem domu, od 14. marca dalje do junija. Telefon 75-074	2127
Obrtnik sprejme vsa ZIDARSKA DELA. Šifra: Konec marca	2203
Iščem ZIDARJA, za notranji omet v mesecu aprilu. Naslov v oglasnem oddelku	2212
Podarim 10 mesecev starega črnega psa čuvaja. Mijovič, Ribno 60, Bled
TRŽNI PREGLED
KRANJ
Solata 80 din, špinača 80 din. cve-tača 90 din, korenček od 50 do 60 din. česen 200 din, čebula 60 din, fižol od 120 do 140 din, pesa od 30 do 40 din. slive 80 din, jabolka od 20 do 30 din, hruške od 50 do 60 din, grozdje 60 din, pomaranče 80 din, limone 100 din. ajdova moka od 80 do 90 din, koruzna moka 40 din, kaša od 90 do 100 din, surovo maslo 360 din, smetana 110 din, skuta 100 din, sladko zelje 50 din, kislo zelje 50 din, kisla repa od 40 do 50 din, jajčka od 8 do 10 din. orehi 420 din, krompir 16 din, med od 180 do 200 din.
jesenice
Solata 100 din, špinača 70 din, cve-tača 70 din, korenček 50 din, česen 210 din, čebula 62 din, fižol od 120 do 139 din, pesa 25 din, slive 101 din, jabolka od 30 do 35 din, hruške 50 din, grozdje 50 din, pomaranče 76 din, limone 99 din, ajdova moka 75 din, koruzna moka 30 din, kaša 76'din, surovo maslo 335 din, smetana 120 din, skuta 102 din, sladko zelje 28 din, kislo zelje 30 din, kisla repa 25 din, orehi 480 din, jajčka od 7,40 do 8,60 din, krompir 17,25 din.
© LOTERIJA			
Srečka št.	din	Srečka St.	din
40	60	03	80
60	80	33	100
01860	4.080	43	120
08870	6.000	83	60
153370	20.000	8153	600
204310	20.000	11383	2.080
		61643	8.120
2	40	76583	2.060
0202	840	94883	2.060
346162	500.040	371293	20.000
84	60	419133	20.100
094	200	55	80
0814	600	1365	400
34464	'4.000	21205	2.000
63914	8.000	96125	2.000
90704 437274	4.000 20.000	076675 252715 438285	20.000 20.000 1,000.000
6	40	456775	20.000
4236	440	77	60
4466	440	127	200
32456	6.040	83237	6.000
008426	20.040	157737	100.000
213346	20.040	467907	20.000
244516	20.040	29 639	60 160
58	60	7579	1.000
438	160	20949	2.000
60028	4.000	35859	8.000
034958	20.060	70379 85259	8.000 6.000
21	100	179409	20.000
31	80	194029	20.060
6221	500	195019	50.000
379301	20.000	311659	20.000
Luc
bodo zanesli v
vodo
Drevi ob pol sedmih bodo Tržičani s spuščanjem hišic po Tržiški Bistrici obudili staro obrtniško šego zanašanja luči v vodo
pozna še drug zanimiv običaj, ki so
OČI NA SEJMU
— VeliKa naia na sejmu je za dan žena sprejela veliko ljubiteljev glasbe. Na tej prireditvi so nastopili znani pevci in plesalci iz Instanbula. Navdušile so tudi plesalke trebušnega plesa, (-dh) — Foto: F. Perdan
Razstave ročnih del
Škofja Loka — Domala vsi aktivi kmečkih žena v škofjeloški občini so " počastitev dneva žena, 8. marca, >ripravili razstave ročnih del svojih članic. Tako so bile le-te v Sovodnju, Hotavljah, Poljanah, Škofji Loki in na Češnjici. Povsod pa so žene k sodelovanju pritegnile tudi fante in može. V Hotavljah si je bilo, denimo, mogoče ogledati čudovite izdelke, ki so jih za razstavo prispevale preproste kmečke žene, pa do stvaritev — likovnih umetnin — priznanega kiparja samorastnika Franca Tavčarja iz Cabrač. V vseh krajih pa so dekleta in žene obiskovalcem, ki so bili zares številni, postregle tudi z dobrotami iz domače kuhinje in »domačo kapljico.«
J. G.
Tržič — Ko je veljal še stari julijanski koledar, je godoval sv. Gregor prav na dan začetka pomladi. Z novim koledarjem se mu je god pomaknil nazaj, na 12. marec. V ljudskem mišljenju pa velja ta znameniti svetnik. ki mu dolgujemo predelavo koledarja, še vedno za začetnika pomladi. Saj res že pihljajo tople sapice. sonce si je opomoglo, prvi popki so nabreknili, ptički veselo žvrgolijo, ker čutijo pomlad v zraku in v sebi.
Nu Gregorjevo se ptički ženijo in včasih so znali v Kropi njihovo ohcet prav posrečeno zaigrati. Ta dan pa
»Pismo sreče«
Pisma, o katerih poroča Uprava za notranje zadeve in so jih menda napisali različni svetniki (Anton Albin ...), so priromala tudi na Gorenjsko. V enem od njih piše, da je prispelo iz Holandije in da je že devetič obšlo svet. Kolo sreče pa se je pričelo v daljnji Venezueli, kjer naj bi ga napisal sveti Anton Legowc. Kdor prekine igro in ne pošlje pisma v štirih dneh dvajsetim naslovnikom, ga čaka neznanska nesreča. Takšna ali podobna, kot je doletela Gencrola Walsa, ki je umrl šest dni zatem, ko je prejel 77.500 dolarjev. Dana Corlba prav tako m verjela v nenavadno moč pisma sreče in ga je vrgla v koš. Devet dni kasneje je umrla. Nasprotno pa nadaljevanje igre prinaša srečo. Konstantin Setalj je že pred tridesetimi leti, takoj ko je odposlal 20 pisem, zadel na loteriji 20 milijonov dolarjev.
Svoje mnenje so o takem in podobnih pismih že povedali na Upravi za notranje zadeve. Vsebini ne gre verjeti, pravijo, in tudi posebno se ne gre čuditi, saj so na svetu ljudje z različnimi (nenavadnimi) konjički. Upravičeno nejevoljni so lahko le poštarji, ki si s takšnimi neumnostmi otežujejo že tako debelo torbo, (cz)
Naš pomenek
Žična ograja na Rožci
Kmetje Plavškega rovta in Planine pod Golico bodo skupaj s koroškimi kmeti na Kožci postavili precej dolgo žično ograjo — Avstrijci vsa potrebna soglasja, naši pa material
Planina pod Golico — V planini pod Golico nad Jesenicami se še številni prebivalci ukvarjajo s kmetijstvom, predvsem z živinorejo, kajti visokogorski svet ponuja večje možnosti za razvoj živinoreje. Tako kot po vseh oddaljenih vaseh in naseljih so kmetje tudi tu med seboj povezani, sodelujejo pri vseh večjih akcijah, delujejo v društvih in
organizacijah.	^
Večinoma se prebivalci vozijo na delo v dolino, v Železarno in v druge jeseniške delovne organizacije, doma pa imajo še kmetijo in gozd. V Plavškern rovtu je še okoli deset pravih, čistih kmetov, vsem ostalim daje zanesljivejši kos kruha dolina.
26 kmetov, tako pravih kot polkmetov, je vključenih v pašno skupnost ki dobro dela in v njej pri občasnih očiščevalnih akcijah sodeluje jo tudi ostali krajani, predvsem pomagajo gasilci. Razveseljivo je, da se povečuje stalež živine, prav tako pa se obetajo lepši časi ovčereji, saj imajo v primerjavi z leti poprej kar 100 ovac več Pn nakupu m prodaji ovac sodelujejo /. zadrugo v Radovljici in le malo ovac prodajo jeseniški klavnici Ce se bo število ovac še naprej tako povečevalo, bodo morali kmetje razmišljati o pastirju na planinah
Kmetje imajo občasne težave z nakupom krmil, ker jih nabavljajo v radovljiški zadrugi. Razumljivo je, da najprej lahko kupijo krmila bli/nji kmetje in da bolj oddaljeni še teže pridejo do njih.
Med prizadevnimi kmeti Jeseniških rovt je« tudi Peter Klinar, k. aktivno deluje v pašni skupnosti, obenem pa je aktivni član gasilskega
društva v Planini pod Golico.
»Na planini Kočni imamo črednike. medtem ko jih na Golici m na Kožci nimamo. Kmetje med seboj dobro sodelujemo, pri vseh večjih akcijah, čistimo pašnike in vzdržujemo planine. Razveseljivo je, da je Živine vedno več, kljub temu da je danes večkrat težko s krmili In gnojili Prirastek je vedno večji, na planinah se je lani paslo do 15UJglav.
2e nekaj časa pu se pogovarjamo s sosednjimi Korošci, da bi postavili na Rožci kar precej dolgo žično ograjo, kajti nekajkrat je že prišlo do problemov. Na naši strani pasemo bike, na drugi strani pa se ukvarjajo koroški kmetje s posebno rejo, pasejo plemenske telice. zato smo se dogovorili, da hi bilo dobro, ko h. med pašniki postavili ograjo Koroški kmetje so se strinjali, da nabavijo vso ustrezno dokumentacijo, mi pa bomo poskrbeli za material in žično ograjo postavili. Tako bomo zadovoljivo resili tudi občasne težave, ko nam živina uha-ia na drugo stran, v sosednjo Avstrijo in imamo potem izredno velike probleme? da jo dobimo nazaj. Vse je povezano s precejšnjimi strosk. in ponavadi se živine sploh ne splača pripeljati nazaj «
Tako bodo na Rožci prizadevni kmetje Planine pod Golico skupaj s koroškimi sosedi postavili ograjo, ki bo prav gotovo pomembna pri-dobi le v za pašo, preprečila bo morebitne spore m bo plod ..a-d^ bojnega sodelovanja kmetov z obeh strani jugoslovansko-Uvstrijske
meiC-	'	D. Sedej
ga negovali predvsem v železarskih krajih: v Železnikih. Kamni gorici. Kropi in Tržiču. Po svojem nastanku ni kmečki, ampak obrtniški in delavski, tudi ni povezan s sv. Gregorjem, ampak le z letnim Časom, ki delavcu in obrtniku omogoča dalj časa delati pri dnevni svetlobi. Luči ne potrebuje več.
V	Tržiču so zato čevljarji, žebljarji in drugi obrtniki v razigranem veselju »luč zanesli v vodo«. Stara šega, seveda nekoliko posodobljena, še vedno živi. Letos jo bosta po osmih letih spet izpeljala z roko v roki na novo ustanovljeno turistično društvo in tržiški muzej. Šolarji so iz trdega papirja ali lepenke že izdelali različno velike hišice in jih'pritrdili na deščice. V stenah so izrezali okenske odprtine, jih prelepili s tenkim obarvanim papirjem. V hišice bodo drevi postavili sveče oziroma baterije in jih ptižgali. Svetloba bo lepo odsvita-la skpzi pisana okenca.
Hišice, ki so jih razstavili v izložbah tržiških trgovin, bodo drevi ob pol sedmih, na predvečer sv. Gregorja, nesli v sprevodu izpred vrat turističnega društva, prek mostu Trži-ške Bistrice, mimo stolpnice, po Trgu svobode do cerkve sv. Andreja in po Partizanski ulici do obrežja reke. Tu bo zagorel veličasten kres, makete starih tržiških stavb pa bodo zaplesale na vodi. Otroci jih bodo navezali na vrvice, saj jih je škoda izgubiti, in jih nato potegnili nazaj.
V	tržiškem muzeju si prizadevajo, da bi običaj bolj približali izvirnemu, ki je namesto hišic poznal metle, papirnate ladjice in stare peharje, polne s smolo oblitih oblancev, ki se jih, gorečih, prednikom ni zdelo škoda prepustiti vodnemu toku. Morda pa bo prihodnje leto zaživela tudi ta prvobitna oblika zanašanja luči v vodo.
H. Jelovčan
Pisan spored
Brezje — Dramska skupina kulturnega društvu Brezje je ob dnevu žena pripravila pisan spored. V soboto, 5. marca je v dr užbenem domu na Brezjah uprizorilo veseloigro Štirideset karatov, ki je bila namenjena aktivu kmečkih žena radovljiške občine, ki je organi iran pri Gozdnem gospodarstvu Bled. Po predstavi je bil družabni večer.
V	nedeijo, G. marca je otroška dramska skupina uprizorila igrico Peden-Ped za žene iz Brezij in okolice. Predstavili so se tudi mladi folklorni plesalci kulturnega društva tovarne Veriga v Lescah.
V	ponedeljek. 7. marca je odrasla dramska skupina nastopila z igro Štirideset karatov v domu starostnikov dr. Janko Benedik v Radovljici. Kljub neustreznemu prostoru je predstava lepo uspela. Povedati pa moramo, da je bilo to že tretje srečanje dramske skupine kulturnega društva Brezje v tem domu.
K. D.
nesreče
VOZIL PO LEVI IN ZADEL PEŠAKINJO
Kranj V torek, 8. marca, je voz nik osebnega avtomobila, M letni Jo že Sepin iz Kranja, na Savski cesti pri tovarni Tekstilindus povozil pe-šakinjo. 42-letno Marijo Mihelčič je dohitel, ko je skupaj z znanko hodila po drugi strani ceste. Voznik je nenadoma i/, neznanega razloga zapeljal v levo in Mihelčičevo zadel, da je padla po cesti. V nesreči je utrpela hujše telesne poškodbe. Sepin je nuj prej ustavil, nato pa s kraja ne sreče odpeljal. Izsledili so ga v kranjskem zdravstvenem domu, kamor so ga domači pripeljali po neuspelem poskusu samomora.
POBEGNIL S KRAJA NESREČE
Milje — Neznani voznik belega golfa je v ponedeljek, 7. marca, na cesti Kranj Preddvor povzročil pro metno nesrečo, v kateri je bila huje ranjena kolesarka Milena Gašper lin. stara 18 let, domu z Visokega. Voznik jo je zadel s prednjim desnim blatnikom in lučjo ter jo zbil po cesti. Potem je odpeljal. Huje ranje no Gašperlinovo so odpeljali najprej v zdravstveni dom, od tod pa v jeseniško bolnišnico. Brezvestnegu voznika so izsledili miličniki preddvor-skega oddelka milice. Gre za 60 letnega Vinoenca Arnoža iz Preddvoru.
D. Ž.
Na Kobli največ novega
Kobla - Med vsemi gorenjskimi smučišči se je K obla najbolje pripravila na letošnjo smučarsko sezono. Decembra je bila na smučišču odprta nova ^samopostrežna restavracija in postavljena nova vlečnica, uredili pa so tudi dostop od železniške postaje do prvih žičničnih naprav. Le snega zima ni in ni hotela nasuti. Naprave so prvič zavrteli šele 8 februarja. V mesecu dni je na Kobli smučalo 25 tisoč ljubiteljev tovrstne zimske rekreacije, medtem ko so lani našteli 110 tisoč smučarjev. Klavrna zima se bo poznala tudi v dohodku uprav-ljalca smučišča, Planumove temeljne organizacije Smučarski center Kobla, saj bo le-ta letos za polovico ali za 10 milijonov dinarjev manjši.
prepelje 1200 smučarjev. Zmogljivost vseh žičničnih naprav na Kobli zdaj znaša že 5000 smučarjev na uro. Za urejanje prog imamo tri teptalce, ki so že izrabljeni in pogosto pokvarjeni. Za rezervne dele smo samo letos odšteli 50 starih milijonov. Kobla ima zahtevna smučišča, zato bi morali razmišljati o nakupu novega teptalca. Letošnja s snegom pičla zima dokazuje, da imajo večje možnosti višje ležeča smučišča. Čimprej bo zato treba staviti vlečnice za Malim vrh kjer so osojna pobočja in dlje leži.«
Alojz Ceklin, vodja poslovne enote Kobla, tozd Gostinstvo Jesenice:
»Samopostrežna restavracija je bila zgrajena v štirih mesecih, stala pa nas je 15 milijonov dinarjev. Namenu smo jo predali že decembra, prve goste pa smo zaradi neugodne zime dobili šele v začetku februarja. V njej je prostora za 160 smučarjev. Med tednom to zadostuje, ne pa tudi ob konicah, ko dnevno postrežemo tudi 700 do 800 enolončnic. Restavracija na Kobli je bila vsekakor potrebna. Preje so smučarji malicali na prostem pred brunarico Snežinko, zmrzovali in odmetavali odpadke vse naokrog. Poleti bo restavracija odprta občasno in po dogovoru za skupine. V letni sezoni bo treba urediti tudi zbiralnik vode, saj sedanji ne zadošča za potrebe novozgrajene restavracije. Pred gradnjo smo skupaj s Planumom načrtovali večji objekt v vrednosti sto milijonov dinarjev, v katerem hi bilo tudi 98 prenočišč. Načrti so žal padli v vodo, čeprav Bohinjska Bistrica in Kobla takšen objekt potrebujeta. 160 postelj v kraju ?.e dolgo več ne zadostuje.«
Marjun Likar, strojnik na sedežnici: »Kobla ima šest žičničnih naprav, tli vlečnice in tri dvosedežnice, ter skupno 90 hektarov smučišč n 25 kilometrov prog, med njimi tudi najdaljšo v Sloveniji. Decembra je bila končana 411 metrov dolga vlečnica Kozji hrbet, ki lahko v eni uri
Marija Kobilica iz Zgornjih
Gorij: »Običajno smučam na Za-trniku, ker mi je najbližji. Ko pa tam zmanjka snega ali se pokažejo grbine, gremo smučat na K oblo, kjer so tereni za vsakega smučarja, za začetnika in pr&ve ga mojstra. Smučišča so tud: dobro urejena. Kdor se ob sedanjem varčevanju z bencinovi odloči za vožnjo z vlakom, ima od železniške postaje do smučišča le nekaj deset metrov. To je ob sedanjih energetskih zagatah ore-cejšnja prednost Koble. Bohini-ska Bistrica bi vsekakor, morala imeti hotel. Veliko mladih * pripelje do Koble z »belim vla- i kom« iz raznih krajev Sloveniit-pa se po smučanju nima k>e usesti, se pozabavati. Na smučišču pogrešam več smetnjakov uli prostor za odpadke, klopi za posedanje in več obešal za pr- i tljago.«	-V'.''
C.Zaplotnik J

Požar v cerkvi
Šknfju Loka V ponedeljek popoldne je v farni cerkvi Stara Loki; v Škofji Loki nenadoma izbruhnil požar Nastal je bržkone pri glavnem oltarju na kamniti mizi, kjer je zgorelo nekaj prtov.
Kupčije s športno opremo
Ta teden se je začela pred radovljiškim sodiščem sodna obravna va proti štirim fantom, obtoženim tatvine športne opreme za v* deset milijonov starih din vrednosti - Na isto zatožno klop * i skupaj z njimi sedli tudi vsi, ki so od njih popolnoma novo optf" | mo kupovali po smešno nizkih cenah
zil, da jih niso zalotili, M. Rejec Ks nec aprila lani so ponoči vlomih dvakrat odpeljali z avtomobilom ' skrivališče v Podhom 60 smučarsš'" vezi tirolya, 15 parov smučarski-čevljev san marco, 10 tekaških 25 ženskih tekaških dresov, rokav ce, smučarske palice in podobn-smučursko opremo v skupni vredni sti 245.120,70din. Nekaj opreme^ obdržali zase, drugo pa so postoj ma prodajali po nizki ceni ter i?kup ček delili na tri dele.
Čepon pa je prišel do športne op^ me tudi na drug način. Skupaj z " I Mlakarjem sta v prodajalni izroči smuči in drugo smučarsko oprerV i njunim znancem brez računa, r' g tem pa je bilo videti, kot da je kupe J prišel po že prej kupljene smuči. rt J katere so v montirmci pri vili ve;. I Kupci - njuni znanci — so seveo* ž popolnoma nove smuči pozneje pl* oaii njima po najmanj trikrat r:-V 1 eni - seveda brez računa. Obte;" ' t.u očita Čeponu, da si je tako pr.la oil /u 138.219,50 din smuči. okovy i n čevljev, Mlakar pa J f r.r. t54(i 85 din. česar nista urcv ' I /nancem kar prek prodajnega pu^ | ■ treovini, sta odnesla v žepih ah p* I 'la čez tovarniško ograjo.
L. M,
Radovljica - Pred senatom pete rice Temeljnega sodišča Kranj, enota v Radovljici, se je v sredo začela večdnevna sodna obravnava zoper B. Čepona in B. Čufurja, oba sta z Bledu, ter še trinajstim soobtože-nim. Obtožnica jim očita 22 kaznivih dejanj, od tega 8 kaznivih dejanj tatvine in velike tatvine, dveh poneverb in 12 kaznivih dejanj prikrivanja. Gre za skupino štirih mlajših fantov, ki je lani zagrešila vrsto tatvin, medtem ko so ostali predmete, pridobljene s tatvino, od njih po nizki ceni kupovali.	.
Čepon je bil v begunjskem Llunu v prodajalni športne opreme zaposlen kot monter smučarskih vezi Vedel je tudi, da ima Klan v Zaki v najemu večje skladišče za smučarsko opremo. Domislil se je. da bi v skladišče vlomil skupaj s Cu farje m. Avtomobil jima je posodil m tudi pa
Škoda ni veliku, lahko pa bi bila, saj cerkev hrani precej dnigoce nosti, ki niso zavarovane Cerkev je tudi nehehno odprta in vanjo lahko /uide kdi r koli. Domnevaj* da so požar zanetili otroci. Ki so na glavnem oltarju prižgali svece.
v t vr