SENiTJURSKC poštnina plačana pri pošti 3102 Celje/ JULIJ 2015, cena 2 EUR/ m www.trakom-slo.com Šentjur do 0 J ŠENTJURSKE NOVICE 2015 352(497.4 Šentjur) CENE POMOČI NA DOMU PRAŠIČI V ŠENTJURJU • i0 in g 5SSH3D® m Knjižnica Šentji Mestni trg 5b 3230 Šentjur DOLGA GORA mamam:mm POLETJE KOŠARKARSKIH PRVAKOV btdnKOna pOTOVanJU šaL Milan tia pridnotdela peter Žmaher s.p. Cesta Kozjanskega odreda 16, 3230 Šentjur “ m-----— TMKomfdfofol Zadobrova 69 COBISS o snmE GSM: 041 687 950 | VARNA VOŽNJA ZA VOZNIKE ZAČETNIKE 11.7.,12.7., 18.7.2015 ob 8.00 uri. ASFALTKOVAC 1 e: asfalt.kovac@siol.net m: 031 652437 SSf VOŽNJE [poufKumm MaacaKS-Hmic^ SV. REBRA *. BREZ KOŽE SAMO 3,98 EUR/KG CEVAPKO ZE ZAČINJENO MESO ZA ČEVAPČIČE IN PLESKAVICE SAMO 2,99 EUR/KG MARINIRAN PIKNIK SV. VRAT S KOSTJO SAMO 3,85 EUR/KG | PRŠUT BREZ KOSTI 8,88 EUR/KG ZACINJENE PIŠČ. KRILA SAMO 2,98 k EUR/KG JUNECJA REBRA SAMO 3,88 EUR/KG TELEČJE MESNATEKOSTI, JUNEČJEMm^fS www.fingust.si KOSTI TER GOVEJA OBRANA REBRA SAMO 1,96 EUR/KG PREKAJENE SVINJSKE MESNATE KOSTI ■___SAMO 0,98 EUR/KG ^^1 KUPUJTE DOBRO IN POCENI, KUPUJTE V MESNICAH FINGUŠT. S ponosom obveščamo, daje naša kolesarska klobasa prejela najvišjo oceno - 3 zvezdice odličnosti s strani mednarodnega inštituta za okus in kakovost iTQi iz Bruslja (www.itqi.com). CELJE, CESTA NA OSTROŽNO 22, Tel.: 03/49-27-130 PRAGERSKO, SPODNJI GAJ PRI PRAGERSKEM 9, Tel.: 02/80-39-ISO JKP ŠENTJUR, Javno komunalno podjetje, d.o.o. OBVESTILO UPORABNIKOM V letu 2014 je bila distribuirana pitna voda v javnem vodovodnem omrežju v upravljanju JKP Šentjur d. o. o., redno nadzorovana v skladu z izvajanjem notranjega nadzora po HACCP načrtu ter ugotavljanju kakovosti pitne vode skladno s Pravilnikom o pitni vodi (Ur list RS št. 19/04, 35/04, 26/06 in 25/09). Rezultati preiskav pitne vode notranjega nadzora za leto 2014 so izkazani v tabeli: Sistem vodooskrbe Število vzorcev Od tega skladnih MikroBio Kemija MikroBio Kemija Vodovod Šentjur Center 10 5 10 5 Vodovod Šentjur Hruševec 4 2 4 2 Vodovod Dramlje 10 4 10 4 Vodovod Ponikva 10 4 10 4 Vodovod Loka 10 5 10 5 Vodovod Prevorje 10 5 10 5 Vodovod Kalobje 10 4 10 4 Vodovod Planina 10 5 10 5 Tabela predstavlja rezultate rednih kontrolnih preiskav pitne vode s strani Nacionalnega laboratorija za zdravje, okolje in hrano. Vsi mikrobiološki in fizikalno kemijski izvidi so bili v letu 2014 skladni in ustrezajo kriterijem Pravilnika o pitni vodi. Rezultati s strani državnega monitoringa za leto 2014 prav tako vsi ustrezajo. Fraj petek Radia Rogla avtotehnika celje www.avtotehnika-celje.si RADIO ( n DEgk www.radiorogla.si Maruša iz celjskega Tuša je z novim tvvingom odšla na lepše z družino na morje. »Pridna, delavna in dobra prijateljica,« so prijatelji med drugim napisali v prijavo. Nasmejana, fajn sodelavka Jožica iz Uniorja Zreče si je dobro pogledala tudi notranjost avtomobila in ugotovila, daje lep iz vseh zornih kotov. Z novim modrim tvvingom seje vozil Jure iz podjetja Roboteh iz Šentjurja. Ker je tako 'fajn' sodelavec! Fraj petek in novega tvvinga, ki je še »dišal po novem«, so so- Fraj petek in novega tvvinga za ves konec tedna je dobil delavci iz DARS-a privoščili tudi Mitji z Vranskega. tudi Matjaž iz Šole za hortikulturo in vizualne umetno- sti Celje. Sodelavke so ga res prijetno presenetile. Novega, svetlomodrega tvvinga iz Avtotehnike Celje Sodelavci iz JKP Šentjur so za svojo 'fajn' sodelavko so Katrin iz Slovenskih Konjic privoščili sodelavci iz Bernardko naročili fraj petek in jo prijetno presene-vitanjskega obrata Unior. *ili. _ Tudi Marija iz Rogaške Slatine, poslovna sekretarka -sodelavci iz zreškega Uniorja so izbrali Ivana za fraj na I. osnovni šoli, je bila zelo prijetno presenečena Petek. Z modrim tvvingom se je peljal tudi do Starih ob prejemu tvvinga za ves konec tedna. Tudi prtlja-b emen- žnikje dovolj velik, je ugotavljala. E » ---- >CC7 »To je pa res takšno presenečenje. Hvala,« je dejal Marjan iz Zreč, ko sta mu Iztok in Peter povedala, da se bo ves konec tedna lahko vozil z novim tvvingom. g) ŠENTJURSKE NOVICE, JULIJ 2015. urednistvo(a>sentjurskenovice.si Izpostavljeno NA NASLOVNICI novice MLADOPOROČENCA ŠPELA CVIRN VODIŠEK IN SIMON VODIŠEK IZ LOKE PRI ŽUSMU. / J J_________ FOTO MAMI Z OBJEKTIVI. NOVO VPRAŠANJE: So vas v zadnjem letu že ustavili policisti? NEPRESLISANO »Potrebno seje samo odločiti, sprejeti tveganje in poskusiti, enkrat ko začneš in ‘zaženeš kolesje’, ti ta zagon tudi sam po sebi pomaga.« Podjetnik Hugo Bosio DEJSTVA Uvodnik iz Loke pri Žusmu NAJINA POROKA Te bila ljubezen na prvi pogled? Ne J veva, če bi tako rekla. Poznala sva se kar nekaj časa, videla sva se rada, a iskrica ni preskočila. Tekla so leta in prav spomnim se tistega pomladnega jutra, ko sva se srečala na cesti. Pozdravila se nisva, sem pa zavrtela številko in poklicala Simona, zdaj že moža. Takrat si res v sanjah nisem mislila, da bova počasi, dan za dnem postala nerazdružljiva. ri kupaj uživava v odkrivanju novih O doživetij, kamor naju popelje pot. Preživela sva nepozabno potovanje po Šrilanki, adrenalinsko odkrivanje Črne gore, odkrivanje kolesarskih poti, lani pa sva se povzpela na Triglavska jezera. Simon je bil na trenutke zelo nejevoljen, češ, kako daleč in vroče je. Cilj je bil magičen, saj se je fant opogumil in pokazal prstan. Njegove besede: Špeli, a bi se poročila z mano? Ja. In od takrat sva začela načrtovati najin poročni dan. r) 3. maj je bil za naju nepopisno lep dan. Začel se je z dežjem, ki naju ni niti malo zmotil. Vživela sva se v vlogo in najini poročni načrti so se uresničili. Najlepši trenutek j e bil, ko je prišel Simon s svati po mene - nevesto, prvi pogled, poljub kot mož in žena. Naj tu omenim še prelep cerkveni obred s petjem vokalne skupine Kvarta, presenečenje PGD Loka pri Žusmu z vodometom in popestren civilni obred. Proti koncu je prenehal tudi dež in nastale so čudovite fotografije v parku Rogaška Slatina. Slavje smo do jutra nadaljevali v prijetnem ambientu Anin dvor z zelo zabavnim ansamblom Petka. O kupen domek sva si že ustvariti la, ta pravljica pa je ostala brez konca in srečna sva, da jo bova lahko nadaljevala s pisanjem, list za listom, stran za stranjo. SLADKA OHLADITEV Sladoled po deset, Kdor ga kupi Okusi. Šentjurčani večinoma prisegamo na klasiko -vaniljo in čokolado. Kakovost. Na upravi za varno hrano pravijo, da je kakovost slovenskih sladoledov dobra. » Piše: Nina Krobat Le kdo ne mara sladoleda? Sadni, mlečni, čokoladni, s takšnimi in drugačnimi dodatki, celo takšni, ki se svetijo v temi. Sladoled naj bi Kitajci uživali že kakšnih 200 let pred našim štetjem, v Evropi pa naj bi ga začeli izdelovati italijanski mojstri nekje v 16. stoletju. Danes je sladoled ena najbolj priljubljenih poletnih sladic in tudi Šentjurčani že pridno nabiramo kepice. V Šentjurju smo na sončen praznični junijski dan preverili, kakšne so cene in katere okuse imamo Šentjurčani najraje, pozanimali pa smo se tudi, kakšna je kakovost naših sladoledov. Prisegamo na klasiko V priljubljeni slaščičarni Jana, kjer lahko prodajo tudi po več sto kepic sladoleda na dan, so nam povedali, da Šentjurčani v veliki meri prisegamo na klasiko. Vanilja in čokolada sta tista večna okusa, ki še danes prepričata največ ljubiteljev sladoleda na Šentjurskem. Radi imamo tudi sladolede z dodatki, denimo čokopiškot ali stracciatella, v zelo vročih dneh pa nam prijajo tudi sadni okusi (limona, breskev, banana ...). Kakšni zelo netipični okusi, kot je denimo česnov ali z okusom svinjskih parkljev (da, tudi takšne ponujajo po sveto), pri Šentjurčanih torej ne pridejo v poštev. Za bolj poseben okus v ponudbi bi tako lahko označili modro nebo, ki ga imajo zelo radi otroci, ali pa cheesecake. V slaščičarni sicer vsak dan, po potrebi tudi večkrat, pripravijo sveže sladolede. Kako, je hišna skrivnost - povedo nam le, da se sladoled kuha. Nadzor nad sladoledarji Matjaž Emeršič iz Uprave za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin ugotavlja, da je kakovost slovenskih sladoledov na kepice dobra. Podatka, kako je s ponudniki na Šentjur- število enterobakterij, kar pa ne predstavlja neposrednega tveganja, nakazuje pa na nekoliko slabšo higieno. Pri teh Ponudnikih so opravili še en bolj podroben pregled. Letos bodo inšpektorji skupaj pregledali 43 vzorcev, štiri so že, a nepravilnosti niso odkrili, dodaja Emeršič. Preverijo tudi higieno zaposlenih Poleg odvzema samih vzorcev inšpektorji pri ponudnikih preverijo tudi, ali spoštujejo živilsko zakonodajo. Preverijo, ali ponudnik deluje po načelih HACCP in ali spoštuje higienske zahteve. Pregledajo prostor in opremo, skladnost temperatur, usposobljenost osebja za ravnanje z živili in osebno higieno zaposlenih. Preverjajo tudi skladnost označevanja sladoledov in rabo aditivov. Če ugotovijo kakšno nepravilnost, sledijo še kontrolni pregledi. Emeršič tako zaključi, da je kakovost sladoledov pri slovenskih ponudnikih dobra. Lene to poletje Na Šentjurskem so cene sladoleda približno enake. Za kepico sladoleda v navadnem kornetu ali v lončku v slaščičarni letos odštejemo 1,15 evra, 1,25 evra oa nas stane sladoled v sladkem kornetu. skem, nima, saj ne vodijo tovrstne evidence. Je pa povedal, da pri ponudnikih vsako leto opravijo redni nadzor. Lani so tako med poletno sezono analizirali 51 vzorcev sladoleda. Preverili so morebitno prisotnost salmonele ter drugih bakterij in vsebnost umetnih barvil. Ugotovili so, da so bili vsi vzorci varni. V 17 so sicer odkrili povišano ULIČNA ANKETA Sladko in kislo Končno smo dočakali poletje, z njim pa bolj vroče počitniške dni. Kako se ohlajate, ko termometer pokaže krepko čez 25 °C? Vam pri tem pomaga sladoled? Kakšen okus si najraje privoščite? Vse to in tudi o tem, kje imajo po njihovem mnenju najboljši sladoled, smo na ulicah Šentjurja povprašali mimoidoče. » Sprašuje: Mojca Šanca Sanja in Silva Najljubši nama je okus jagode, sploh v San-tani in pri Jani imajo najboljšega. Tja se tudi največkrat podamo z otroki. Doma sladoleda ne pripravljamo; ponavadi v trgovini kupimo banjico in ta potem zadostuje za kar nekaj kepic. Drugače pa se poleti najbolj ohladimo s kakšnim hladnim napitkom ali vodo. Grega Šajn Rad imam kombinacijo sladkega in kislega, tako da si najpogosteje naročim okus limone in čokolade - super kombinacija. Najboljšega imajo v kavami Pri Nejcu. Ne odpravim se pogosto na sladoled, a tu in tam si ga le privoščim. Še posebej v tistih vročih poletnih dneh, ko se s kometom hitro umaknem nekam v senco. Gabrijela Bednjički Od okusov mi je naj ljubša limona, za tisto pravo osvežitev. Če v bližini ni nobene slaščičarne ali prodajalne sladoleda, si rada privoščim tudi limonado. Po mojem mnenju imajo najboljši sladoled pri nas v Celju v kavarni Pri Nejcu in v Hotelu Evropa, kjer postrežejo s točenim sladoledom. Denis Šopa Najraje imam sladoled z okusom vanilje, ki si ga privoščim doma - kot kornet ali iz banjice. Sicer najbolj 'paše' na morju, ko res pripeka in je to prava osvežitev. A poleg sladoleda prija tudi osvežilna pijača - kakršnakoli, le da je dobro ohlajena. @ Novice NOVA CESTA Dolgogorčani po novi cesti 'na Goro' Prerez traku sta opravila župan mag. Marko Diaci in predsednik KS Dolga Gora Franc Arzenak s pomočjo mladih, Alje in Tilna. Udobno in varno. Se domačini zdaj lahko peljejo od Dolge Gore do Orehove vasi. » Piše: Nina Krobat V Dolgi Gori so na sončen junijski petek slovesno namenu predali še zadnji odsek obnovljene ceste Dolga Gora-Orehova vas. Gre za pomembno pridobitev, saj se domačini zdaj lahko udobno in predvsem varno peljejo po cesti 'na Goro'. Cesta je bila namreč prej v zelo slabem stanju, mestoma pa tudi že precej nevarna. Obnova v dveh delih Spomnimo, da so pred dvema letoma obnovili in namenu predali prvi odsek te ceste. Ker cesta povezuje tri občine - šentjursko, šmarsko in konjiško, so k obnovi občine pristopile družno. V letu 2013 so tako obnovili 825-metrski odsek te ceste od domačije Dobnik do meje z občino Šmarje pri Jelšah. 190.000 evrov (z DDV) vredno obnovo sta plačali šentjurska in konjiška občina. Že takrat so domačini na odprtju ceste poudarili, da upajo tudi na čimprejšnjo obnovo odseka do domačije Dobnik, saj je bila cesta na šentjurski strani še bolj uničena tudi zaradi gradbene mehanizacije. Občina Šentjur jim je prisluhnila. Lani so tako obnovili še manjkajoči 680-metrski odsek ceste od križišča 'na Goro' do domačije Dobnik. Obnova je bila zaradi strmega terena zelo zahtevna. V sklopu 175.000 evrov (z DDV) vrednih del so obnovili cestišče, uredili odvodnjavanje, sanirali tri plazove in namestili odbojne ograje. Pevci z Dolge Gore so novo cesto pozdravili z Ipavčevo Slovenec sem. Kozjanski furmani so se učili ^ n * Konjerejsko društvo Šentjur je izvedlo usposabljanje za furmane, ki v društvu delujejo kot sekcija Kozjanski furmani. V prvem delu je mag. Elvis Her-baj iz PU Celje podal posebnosti in problematiko jezdecev, predvsem pa vprežnih vozil v cestnem prometu. Opozoril je na pravilno označevanje konjev in vprežnih vozil. Udeležence je seznanil tudi s pogoji za pravilen prevoz konj. V drugem delu sta predstavnika Zavarovalnice TILIA predstavila pogoje zavarovanja konj. Tretji del usposabljanja so izvedli na kmetiji Stanislava Lesjaka v Gorici, kjer je predsednik društva Franc Ogrizek podal osnove, ki zagotavljajo zdravo in zanesljivo vožnjo, predstavil vrste vozne opreme, spregovoril je o vzdrževanju in nameščanju opreme, vpreganju konja k vozilu ali stroju ter o postopkih vpreganja več parov konj v isti voz. Na delavnici je sodeloval tudi podkovač, Dejan Kalan, ki je praktično prikazal pravilno obrezovanje konjskih kopit. (Po zapisu B. Zupanc) Letos so člani konjerejskega društva v šentjurski Zgornji trg pripeljali 27 metrov dolg mlaj. Novice (7) Zlatko Šunko. V Dolgi Gori so z ekipo našli in zavarovali skoraj 3.000 nabojev in bombe. Jože Franc. Njegov zasebni vrt v Slivnici je najbolj strm vrt v Sloveniji. Lastniki šentjurskih vrtov so spet odprli vrata. Teme MESECA KAJ POLETI POČNO KOŠARKARSKI PRVAKI? sms Bratož je na turneji po Kitajskem, Stanko Sebič na predporočnem potovanju, Milan pa pridno dela Jožica Bizjak. Upravnica šentjurske pošte. Šentjurčani najpogosteje pošiljamo poslovno pošto. Marta Tovornik. Iz Dobja pri Planini prinaša na šentjursko tržnico sveže borovnice in jagode. Kaja Nika VVeber. V Planini pri Sevnici vzgaja pse skoraj izumrle pasme visoko cenjenih lovcev in čuvajev. JvtisjU* Jadranka Kincel. Ekonomistki z Grobel- nega je hobi postal vir zaslužka. Njeni hišni copati so vse bolj priljubljeni. Preverili smo cene pomoči na Šentjurskem. Pri košnji zelenice bo vaša denarnica lažja za 10 EUR/m2. V najboljših časih Farm Ihan so v Šentjurju zaklali okoli 160 tisoč prašičev, danes okoli 60 tisoč. Daleč največja intervencija na Šentjurskem. Sreča, da so zadnjih 70 let ‘počivali’ v starem vodnjaku V DOLGI GORI NAŠLI SKORAJ 3.000 NABOJEV IN BOMBE str.zs PRAŠIČEREJA V SLOVENIJI str. 11 KDO PA VAM PLESKA STENE IN KOSI TRAVO? str.9 SLADKA OHLADITEV str.* Anja Zdolšek. Mlada zborovodkinja s Ponikve, ki v zborovskem petju vidi svojo prihodnost. Pravkar je končala še študij orgel. Šentjurčani pri sladoledu večinoma prisegamo na klasiko - vaniljo in čokolado. Kako z vozičkom do občine?,^ Na parkirišču pred Mestnim trgom v Šen-pUr,u vozniki pogosto parkirajo mimo pravil. redvsem je problematično, ker vozila neka-J Pečajo na mestih za invalide, tik pred ancino, po kateri je z vozičkom mogoče do j* °^adi Pred občino. Prizor na fotografiji je Praktično vsakodneven in onemogoča, da bi ^ j® na ali z vozički lahko prišli do občine, stvi 3 ^ed°b™skem inšpektoratu in redar-smo preverili, kako pogosto, če sploh, a tem območju opravljajo nadzor. Kot je Poročila Nataša Kos, na območju celotne cine parkirišča nadzirajo večkrat tedensko, re vsem v dopoldanskem času, po potrebi tudi popoldne. Omenjeno parkirišče pa je v zasebni lasti. »Prometna signalizacija ni postavljena, parkirna mesta niso primemo označena, zato nadzora na tej lokaciji ne opravljamo. Že pred leti je bil lastniku zemljišča posredovan predlog za ureditev in ustrezno označitev parkirnih mest, a se nanj ni odzval,« zaključi inšpektorica. Ukrepati torej uradno ne morejo, saj ni talnih označb. Lastnik parkirišča je znano trgovsko podjetje, ki pa je v stečaju, zato je zadeva še toliko bolj zapletena. Na inšpektoratu pravijo, da si bodo še naprej prizadevali za ureditev tega problema. (NK) Tak prizor je vsakodneven. Avtomobil popolnoma prepreči dostop z vozičkom do ploščadi pred občino. ŠTEVILKA MESECA ' 20 PISMONOŠ RAZNAŠA POŠTO PO ŠENTJURSKEM. @ Aktualno NA DOMAČIH ULICAH SE BOLJ PREPOZNAVNI Kaj počnejo šentjurski košarkarski prvaki? Prvaki. Bratož je na turneji po Kitajskem, Stanko Sebič je na predporočnem potovanju, Milan pa pridno dela. » Piše: Metka Pirc Po zgodovinskem dnevu, ko so šentjurski košarkarji postali državni prvaki, se je evforija nekoliko umirila. Dvorano v Osnovni šoli Kraševec so počistili, igralci so se odpravili na zaslužene počitnice in dneve izkoriščajo v družbi domačih in prijateljev, torej vseh tistih, za katere med napornimi treningi in tekmami nimajo dovolj časa. Za Matija Cehnarja iz Stopč pri Grobelnem je poletje idealni letni čas, saj lahko uživa v svoji najljubši hrani - mesu na žara in krompirju ter pije svojo naj pijačo - sok. Predporočno potovanje Pet let je minilo, odkar je Stanko Sebič spoznal svoje dekle na Dolenjskem, in poletni čas je edini, v katerem si lahko privoščita nekaj časa zase. Odpravila sta se na potovanje in ker se nameravata konec avgusta poročiti, so se v klubu pošalili, da gre kar za predporočno potovanje. Zumbike za košarkarje Za šentjurske košarkarje so letos še posebej vneto navijale tudi plesalke zumbe iz wellness centra Aspara. Skupina plesalk, ki se rekreativno ukvarjajo z zumbo, je pod vodstvom Nine Hriberšek večkrat popestrila dogajanje med polčasi na tekmi. »Ko so nas povabili, smo najprej imele malo treme, ker nismo vajene nastopanja, po prvem nastopu pa smo bile navdušene in ni bil več problem. Samozavest se je dvignila in sedaj si predvsem želimo, da bi košarkarji skupaj z nami zazumbali,« pravi Hriberškova. Zumbike si najbolj želijo, da bi košarkarji zazumbali Z njimi. Foto Gregor Gajšek Kapetan šentjurskih košarkarjev Milan Sebic ze razmišlja o prihodnosti. Foto Nataša iMer Več navijačev Njegov brat Milan Sebič, kije tudi kapetan šentjurske ekipe, tačas pridno dela na področju strojništva. Po izobrazbi je sicer diplomirani inženir prometa, a pravi, daje dobro pogledati še malo v drugo smer. »S košarko bi se dalo preživeti, če bi do konca življenja živel pri starših in zraven študiral, za sproti bi že nekako šlo. A treba je misliti tudi za naprej, košarke se na da igrati do konca življenja,« nam pripoveduje Sebič. Pravi, da seje življenje po divji sezoni nekoliko spremenilo in umirilo. »Ritem seje malo umiril, a službo imam še vedno in treba je vstati zjutraj. To je priložnost, da se malo spočijem od košarke in se pripravim na drugo sezono, hkrati pa tudi, da si vzamem več časa za družino in prijatelje,« pove. Ko se danes šentjurski košarkarji sprehajajo po domačem kraju, nanje vendar gledajo nekoliko drugače. Kot ugotavlja Sebič, so ga mnogi sicer prepoznavali že prej, a ga sedaj veseli predvsem to, da so zadnje izločilne boje spremljali tudi starejši prebivalci iz Jakoba in okolice, ki so vsi po vrsti navijali zanje in stiskali pesti za svoje košarkarje. Za Staneta skoraj ni dopusta Sicer pa brata Sebič in zgoraj omenjeni Cehnar nista edina košarkarja iz naših krajev. Sebastjan Germek je sokrajan pomočnika trenerja Ožbeja Staneta na Grobelnem. Stane, ki smo ga ujeli tik pred začetkom poletnih počitnic, pravi, da nekaj dopusta sicer bo, a da bo poletje bolj ali manj delovno, saj se individualno ukvarja z nekaterimi igralci. Sestavljajo ekipo Tudi trener Dejan Mihevc si je uspel odtrgati malo dopusta, a le za kratek čas. »Igralci so resda v tej fazi malo bolj sproščeni, a kar se tiče trenerskega oziroma strokovnega štaba, je to obdobje najbolj stresno in Dejan Mihevc je oče dveh fantov, starih dve in pol ter 13 mesecev. Foto Nataša Miiller zahtevno. Veliko je dogovarjanja in razmišljanja, saj sestavljamo ekipo za novo sezono. Poleg tega je letos specifična situacija, ker se še ne ve, ali bo jadranska liga ali ne,« razlaga Mihevc. Z družino si je privoščil nekaj morja, a pravi, da sta bila tudi tam glavno orodje telefon in računalnik. »Težko je, dokler ekipa ni sestavljena, saj se ne morem povsem sprostiti, je pa res, da se tako zamenja okolje,« pravi Mihevc in prizna, da mu družina veliko pomeni. To mu tudi pomaga, da se sprosti in da pozornost vsaj za trenutek odvrne od košarke. »Ko dva sinova danes pritečeta domov, ne preostane drugega, kot da odklopim,« se nasmeji. Edini Tajfunovec Kakšne načrte ima branilec šentjurskega košarkarskega kluba Domen Bratož, ne vemo. Je pa edini Tajfunovec, ki gaje selektor slovenske reperezentance Rado TVifunovič, ki je, mimogrede, tudi nekdanji šentjurski igralec, izbral med perspektivnimi igralci v B-reprezen-tanci. V času, ko je nastajal ta članek, je Bratož igral na Kitajskem. Aktualno @ Kdo pa vam pleska stene in kosi travo? varstvo otrok | pleskarska dela j lažja dela na vrtu cena v evrih 4 do 10 na uri 3 eur/m2 7 na uro j košenje zelenice I prevoz 10 eur/m2 0,50 eur/km j čakanje na prevozu 7 na uro V' v v , I čiščenje virusov 30 j priklop računalnika 25 Priklop televizorja 30 Cene pomoči na domu na šentjurskem, povzete po spletnih objavah. Cene pomoči na Šentjurskem. Delo na vrtu, čiščenje okoli hiše, košenje trave, pleskanje sten, varovanje otrok, priklop televizorja, prevoz po opravkih... » Piše: Daniela Paj Zadnja leta se vedno več ljudi srečuje s preveč zapolnjenim urnikom. Ljudje so preobremenjeni z vsakodnevnimi dejavnostmi (služba, opravki, tečaji, sestanki, športne aktivnosti) in jim tako preprosto zmanjka časa, da bi postorili še domača hišna opravila. Stiska s časom pa je lahko za nekoga drugega odlična priložnost za dober zaslužek. Vedno več je takšnih, ki nudijo pomoč pri opravilih v hiši, njeni okolici in pri varstvu otrok, ter seveda tistih, ki takšno pomoč iščejo. Šentjur: varuške, pleskarji, pomoč na vrtu... Po spletnih forumih sodeč, tudi v Šentjurju in okolici ni nič drugače. Med iskanimi pomočmi najbolj izstopajo delo varuške, pleskarska dela, lažja in težja dela na vrtu, obrezovanje drevja, košnja zelenice, prevozi oseb in računalniški ter multimedijski servis na domu. Poleg časovne stiske je vzrok za iskanje pomoči tudi staranje populacije. Starejši tako večkrat ostanejo sami v hišah in zato nujno potrebujejo nekoga, ki jim bo pomagal pri delu na vrtu, čiščenju okoli hiše, košenju trave, pleskanju sten, pri priklopu televizorja ali jih bo zapeljal po opravkih. Še eden izmed vzrokov pa je prav gotovo tudi ta, da je vedno več ljudi, ki zaradi drugačnega odraščanja ne obvladajo praktičnih stvari. Varuška: od 4 do 10 evrov na uro Pri nas se cene varstva otrok gibljejo od 4 do 10 evrov, je pa cena odvisna od tega, ali želite varovanje za krajše ali daljše časovno obdobje, celodnevno, popoldansko ali samo enodnevno varstvo. Vse je odvisno tudi od tega, kaj vam varuška pri svoji storitvi nudi: samo varovanje, brez hrane, plenic ali vse skupaj in še učenje ter animacijo. Pri pleskarskih delih ponudniki storitev zaračunajo okoli 3 evre na kvadratni meter, za obrezovanje drevja pa so vsi enotni, da si najraje najprej ogledajo teren in šele nato povedo, koliko boste morali plačati po opravljenem delu. Na območju Šentjurja je tudi vedno več takšnih, ki iščejo nekoga, da bi jim pomagal na vrtu ali delo celo opravil namesto njih. Za lažje delo na vrtu vam bodo zaračunali okoli 7 evrov na uro, za težje okoli 10 evrov na uro. Pri košenju zelenice bo vaša denarnica lažja za 10 evrov po kvadratnem metru. Če se odločite in pokličete nekoga za prevoz, vas bo ta peljal za 0,50 evra na kilometer in vam zaračunal še 7 evrov, če vas bo moral čakati vsaj eno uro. Ne znate priklopiti televizorja? 30 evrov Veliko ljudi v Šentjurju in njeni okolici išče tudi strokovnjaka, ki se spozna na računalnike in druge multimedijske naprave. Če se torej odločite za namestitev protivirusne zaščite, boste morali za to odšteti 20 evrov, če boste želeli, da vaš računalnik očistijo virusov, pa vas bo to stalo 30 evrov. Morda ste pravkar kupili nov računalnik, a ga sami ne znate priklopiti? To vam lahko za 25 evrov naredi nekdo, ki se na to spozna. Če boste želeli uporabljati nov televizor, pa vam ga priklopijo in nastavijo za 30 evrov. Za priboljšek... Kljub vedno večjemu naraščanju ponudnikov in tistih, ki potrebujejo pomoč, marsikdo meni, da se s takšnim načinom dela ne da dobro zaslužiti. Morda na prvi pogled res ne, a če dobro pomislimo, lahko takšno delo, če je seveda zadovoljstvo obojestransko, preide v dober posel in tako prinese dober priboljšek k drugim prihodkom. Seveda se pri tem pojavi tudi pereča problematika dela na črno. Posameznika, ki takšno delo opravlja, se lahko kaznuje v višini sedem tisoč evrov, tistega, ki takšne vrste delo ponuja, pa lahko oglobijo za vsoto, ki se giblje med 500 in 2.500 evri. Novo zabavno in družabno središče Loč ^ Mlada ekipa lokala bo poskrbela za zabavne vikende. Obljubljajo zabavo do jutranjih ur, polno plesa in dobre glasbe, ter redne nastope glasbenih gostov. Foto fas ’ Grad Pogled je poleg logotipa vplival tudi na arhitekturno zasnovo lokala, ki s svojo zunanjostjo spominja na grajsko obzidje. Zunanjost lokala se ponaša tudi z dvema prostornima terasama, ki lahko skupno sprejmeta okoli sto štirideset gostov. V kratkem načrtujejo še postavitev igrišča za odbojko, steze za balinanje in otroških igral. Lokal je družinam prijazen prostor, saj so poskrbeli tudi za previjalnito. Foto fas Odpiralni čas: Od ponedeljka do četrtka: od 7. do 23. ure I Petek: od 7. do I. ure I . Sobota: od8. do I. ure Nedelja: od 8. do 22. ure Ko združiš kavarno in taverno, dobiš odlično Kaferno V Ločah pri Poljčanah je mlada ekipa gostincev pred dnevi slavnostno odprla lokal z imenom Kaferna. Lokal s simpatičnim imenom so odprli z željo, da postane zabavno in družabno središče Loč. r Kalema, Slomškova ulita 10,3215 Lote pri Poljianah Telefon: 03 759 10 10; 070 856 649 Fatebook: Kaferna Lokal Kaferna je del podjetja Intertom Celje. Lokal Kaferna je močno povezan s tradicijo Loč in z gradom Pogled. Grad Pogled, ki leži na bregu med Ločami in Mlačami, je s svojimi slikovitimi rozvalinami navdihnil mlado ekipo in tako postal zaščitni znak lokala. Foto fas David Šemrov, vodja lokala, pravi, da idej in novosti v Kal-erni nikakor ne bo zmanjkalo. Že konec prihodnjega leta pripravlja veliko presenečenje, ki bo po godu predvsem ljubiteljem kulinarike. »Naj vam malce namignemo, gre za odlične dobrote z žara. Vse podrobnosti bodo znane konec leta 2016,« se skrivnostno nasmehne David. Foto fas 7 7 0* Ni ga lokala brez odlične, aromatične kave. V Kaferni stavijo na kvalitetno italijansko kavo Lavazza. Poleg toplih napitkov so še posebej ponosni na bogato izbiro vin izvrstnih slovenskih vinarjev Istenič, Simčič in drugih. V Ločah pa bo po novem moč dobiti tudi pivo znamke Kozel. Foto fas Na otvoritvi Kaferne, kamor je prišlo veliko ljudi, je vse goste zabavala odlična glasbena skupina Prava ekipa. Obiskovalci so se zabavali dolgo v noč. Posel PRAŠIČEREJA V SLOVENIJI K nam vdira poceni meso iz tujine Direktor poudarja, da so vsi prašiči v lasti Farm Ihan rojeni, rejeni in zaklani v Sloveniji. Farme Ihan MPR. Hčerinsko podjetje družbe Farme Ihan v Šentjurju deluje dobrih deset let. Z mag. Markom Višnarjem, generalnim direktorjem, smo govorili o prašičereji v Sloveniji in na Šentjurskem. » Piše: Nina K robat Družba Farme Ihan s sedežem v Domžalah je trenutno naj večje prašičerej sko podjetje v Sloveniji. Šentjursko hčerinsko podjetje, klavnica Farme Ihan - MPR, so v šentjurski industrijski izključno prašiče. Na lokaciji v Šentjurju, kjer koljejo in razsekujejo izključno prašiče, zaposlujejo nekaj več kot 40 okoliških prebivalcev -kvalificirane in priučene mesarje, ki opravljajo različna dela pri postopkih klanja, nekaj pomožnih delavcev za manipulacijo in čiščenje, vzdrževalce, administrativne delavce... Načrti, da bi v Šentjurju na leto zaklali 200 tisoč prašičev, se zaradi težav v tej panogi niso uresničili. V najboljših časih tega podjetja so v Šentjurju zaklali okoli 160 tisoč prašičev, danes okoli 60 tisoč. Direktor poudarja, da so vsi prašiči v lasti Farm Ihan, torej rojeni, rejeni in zaklani v Sloveniji. Farme Ihan imajo 60 kooperacijskih rej po vsej Sloveniji, največ v okolici Ljutomera. V prodajni mreži družbe Meso Kamnik z mesom poleg lastne maloprodaje zalagajo tudi večje trgovske sisteme in vrsto mesarjev. Letno prodajo okoli 4.000 ton mesa. Višnar poudarja, da so edini večji slovenski proizvajalec svinjine, ki trgovini lahko zagotavlja slovensko poreklo mesa. coni ustanovili v letu 2004, spomni direktor družbe mag. Marko Višnar. Čez pogorišče »Niso nas ravno toplo sprejeli, saj smo prišli v Šentjur čez pogorišče Mesarstva Šentjur in Grude Jurmes, v kateri so bili glavni akterji domačini, tudi člani lokalne samouprave. Naš prihod so razumeli kot vzrok svojega poraza, čeprav smo mi v tem poslu izgubili veliko denarja in je bil to edini vzrok za naš vstop,« začne Višnar. V prisilni poravnavi propadlega mesarskega podjetja so svoje terjatve konvertirali v lastniški delež in postali 68-odstotni lastniki. Višnar pravi, da so se soočali s precej neprijetnostmi. »Vseeno smo vztrajali, zaposlovali blizu 100 ljudi in upali, da se bo uresničil naš cilj -klavnica za zakol 200 tisoč prašičev. Ker je na slovenski trg začelo vdirati vse več tuje svinjine, se ti načrti niso uresničili. Skupina je medtem kupila večinski lastninski delež v družbi Meso Kamnik, začeli sta se finančna in cenovna kriza v živinoreji, tako da je bilo treba naše napore usmeriti v preživetje.« Šentjurski družbi so priključili svojo maloprodajno mrežo, obenem pa začeli drastično zmanjševati obseg lastnega pitanja, saj so, tako kot marsikdo v Evropi, na pitanca izgubili tudi po 20 evrov. »Poleg tega smo imeli tudi neljub zaplet z Občino Šentjur, ki je zelo dosledno izterjala 250.000 evrov kot drugi obrok prispevka za gradnjo komunalne čistilne naprave, čeprav smo medtem (zaradi velike zamude pri gradnji čistilne naprave) obremenitev voda že morali zmanjšati z gradnjo lastne naprave za predčišče-nje. Zmanjšal se je tudi zakol, tako da je naš delež v tej čistilni napravi bistveno prevelik,« meni Višnar. Težave v prašičereji Družba je imela kar nekaj likvidnostnih težav, a jim je uspelo pridobiti državno pomoč. Naj večja težava slovenskih prašičerej cev je, začne Višnar, da k nam že dlje časa vdirajo viški poceni mesa iz držav severne Evrope. Tamkajšnji rejci večino svojega blaga prodajo po precej višjih cenah, nam pa ponujajo poceni presežke, saj skušajo zmanjšati naš interes, da bi sploh redili prašiče, pravi Višnar. »Poskušajo nas izriniti s trga. To je znotraj EU povsem mogoče, saj je konkurenčna zakonodaja prilagojena temu. Gre za enoten trg in samooskrba lokalnega trga posamezne članice ne more biti zaščitena.« Odločitev, kakšno meso bodo kupili, je tako prepuščena potrošnikom. Višnar sicer ugotavlja, daje večina slovenskih potrošnikov zvesta lokalnemu poreklu, a se pojavlja še ena težava. Marsikateri dobavitelj in mesar potrošnikom zagotavlja, daje meso slovenskega porekla, pa dejansko ni. »Urad za varno hrano še ni dovolj uspešen pri preganjanju in kaznovanju takšnih prekrškov. V bistvu je potvorba porekla hud prekršek, saj pomeni, da je izgubljena sledljivost, ki pa je osnovni element zagotavljanja varne hrane.« Kakšna bo prihodnost? Kaj bi po njegovem rešilo slovenske rejce prašičev? »Red na trgu in zagotavljanje enakih cen za enako kakovost. Domači dobavitelji smo velikokrat prisiljeni dobavljati bistveno boljšo kakovost (svežina, obdelava, obseg in hitrost storitev) kot pa tuji konkurenti.« Višnar tudi meni, da likvidnostni krč zdaj že nekoliko popušča, manjši obseg klanja v Šentjurju pa nameravajo nadomestiti s povečanjem obsega razseka in nekaterimi drugimi projekti, o katerih pa še noče govoriti. Poudarja, da je pred njimi težka naloga, saj je veliko mesarskih podjetij že zaprlo svoja vrata, mednarodna konkurenca, nered na področju označevanja in sledljivosti mesa ter 'iznajdljivost' nekaterih manjših konkurentov pa temu sektorju za zdaj še ne moreta zagotoviti stabilnosti, zaključi Višnar. Naša krajevna skupnost KS Šentjur - Rifnik Število prebivalcev: okoli 2.167 Predsednik KS: Andrej Žmahar (1. mandat) Ceste: okoli 9.800 metrov lokalnih cest, 19.166 metrov javnih poti, 32.000 metrov nekategoriziranih cest (od tega 25.800 metrov makadama), 2.400 metrov pločnikov Proračun KS: 82.160 evrov Poraba denarja: okoli 13.600 za vzdrževanje in modernizacijo cest, 23.000 za delovanje KS, preostalo za različne naložbe Največja prireditev: praznik krajevne skupnosti (oktobra) Izgradili bi radi dom krajanov v N treba urediti javni vodovod, z deli naj bi začeli predvidoma jeseni, da ne bo škode na poljščinah na kmetijskih zemljiščih. Posodobili bodo igrišče Med drugimi načrti omeni ureditev športnega parka v Novi vasi, za kar so že pridobili slabih 30 tisoč evrov z razpisa Fundacije za šport. Celotno naložbo ocenjujejo na okoli 70 tisočakov, zato morajo pridobiti še preostanek potrebnega denarja. Upajo na pomoč občine in sponzorjev. V sklopu del bi obstoječe igrišče še letos razširili in popolnoma obnovili, nedaleč stran pa bi namestili tudi otroška igrala. V bližini sta namreč dva stanovanjska bloka, kjer živi precej mladih družin. Imeli bi dom krajanov V neposredni bližini športnega parka želijo izgraditi tudi večnamenski objekt, dom krajanov. Po treh letih so pred kratkim le uspeli pridobiti gradbeno dovoljenje, zdaj pa čakajo in upajo na primerne vire financiranja, saj sama krajevna skupnost take naložbe ne bi zmogla. Letos bodo uredili vsaj cesto do igrišča in zemljišča za predvideni objekt. Novi dom krajanov bi pomenil tudi družabno in športno središče tega območja krajevne skupnosti, saj trenutno nekega središča kraja in lastnih prostorov za krajane nimajo. Resevna in Rifnik Ko govorimo o območju krajevne skupnosti Šentjur - Rifnik, seveda ne moremo mimo Rifnika in Re-sevne. Resevna, ki se s svojimi 682 metri nadmorske višine dviguje nad Šentjurjem, je ime dobila po resju, ki tam množično zacveti spomladi in jeseni. Na Resevni nas pričakata planinski dom in razgledni stolp z vrtljivim daljnogledom, od koder se odpira čudovit razgled, v lepem vremenu vse do Triglava. Na vrhu Rifnika je eno najpomembnejših arheoloških najdišč. Prvi prebivalci naj bi se tam naselili pred kakšnimi šest tisoč leti. Današnji Arheološki park Rifnik stoji na mestu največje poznoantič-ne naselbine na Slovenskem. Tam si lahko vse leto ogledamo temelje starokrščanskih cerkva, hiš in obzidja s stražarnicami ter izkopanine KS Šentjur-Rifnik. Tu so živeli ljudje že pred 6 tisoč leti. Razgled imajo do Triglava. » Piše: Nina Krobat Največja težava na območju Krajevne skupnosti Šentjur - Rifnik so ceste, začne predsednik sveta krajevne skupnosti Andrej Žmahar. Čeprav so v zadnjem obdobju obnovili nekaj odsekov cest, je večina drugih še v precej slabem stanju. Ceste in voda »Vsaki dve leti lahko kandidiramo za tisoč metrov asfalta, kar pri naših dolžinah cest ni veliko. Pri nas obnove cest v pristojnosti krajevne skupnosti potekajo tudi v sodelovanju s krajani, da se kaj naredi,« pove Žmahar, ki je funkcijo predsednika KS nastopil po jesenskih lokalnih volitvah. Precej cest je še makadamskih, denimo v Jakobu, Vodružu in Kranjčiči. Letos so se znova prijavili na občinski razpis in upajo, da bodo uspešni. Obnovili bi radi tudi cesto v Vodružu (mimo vrtnarije) in cesto na območju Rifnika, pove Žmahar. Prav tako bo na Preskočim Andrej Žmahar je funkcijo predsednika KS Šentjur - Rifnik nastopil po jesenskih lokalnih volitvah. Igrišče v Novi vasi naj bi še letos razširili in posodobili. v rekonstruirani prazgodovinski izjemno bogato zgodovino. Pa jo hiši, kjer je na ogled tudi muzejska res dovolj izkoriščamo? Spomni-zbirka izkopanih ostankov prasta- mo, da smo bili v zadnjem času rih prebivalcev Rifnika. Na sever- priča kar nekaj poskusom oživitve nem pobočju hriba Rifnik so še rifniške dediščine, a se zdi, da dob-vidne razvaline nekdanjega gradu, re ideje o oživitvi Rifnika nekako ki pričajo, da ima to območje res ne zaživijo ... Arheološki park na vrhu Rifnika iz zraka. Novice (B) REŠUJEJO ŽIVALI Kdor nima rad ži nima rad ljudi Domači ljubljenčki. Skrbno premislite, če ste pripravljeni na novega družinskega člana. Največ zapuščenih mačk v Šentjurju je na območju reke Pesnice. » Piše: Metka Pirc Topli dnevi so tu. Ti so živalim sicer nekoliko bolj naklonjeni kot zima, a brez hrane in sveže vode jim bo tudi v vročih dnevih trda predla. Situacija na podeželju je glede živali drugačna kot v mestu. Podeželje raznim živalim ponuja več prostora in hitro se lahko zatečejo na sosedovo dvorišče. Hhkrati pa vse to pomeni, da boste težje ugotovili, katera muca je čigava. Največkrat zapustijo mačke In če razmišljate, kako fino bi bilo doma božati kakšnega ljubljenčka, pred tem skrbno premislite, ali imate čas zanj. Pri Verici Štante, veliki ljubiteljici živali, denimo živita dva mačka, Toni in Mica, ter psička Eva, vsi so bili rešeni z ulice. Ker niso našli lastnikov in novega doma, Štantetova ni mogla drugače, kot da jih je vzela k sebi. Najverjetneje se nekdanji lastniki ob prihodu živali v hišo niso zavedali, da to pomeni, da so dobili novega družinskega člana. Pa vi, ste pripravljeni nanj? Ko te majhne živali odrastejo in ljudje ugotovijo, da prinašajo odgovornost, se pre-rado zgodi, da jih vržejo na cesto. Živali so odtlej prepuščene samim sebi. Če s psi na našem območju ni toliko težav, je drugače z mačkami. Čeprav strokovnjaki opozarjajo, naj se lastniki odločijo za sterilizacijo in kastracijo mačk in s tem preprečijo nezaželen naraščaj, to rado naleti na gluha ušesa lastnikov. Nastavljajo hrano Člani celjskega Društva proti mučenju živali skrbno nastavljajo hrano predvsem brezdomnim mucam in počasi, s pomočjo številnih dobrih ljudi, se z dejavnostjo širijo tudi v Šentjur. »Veste, brezdomnih kužkov pri nas na Celjskem in v Šentjurju ni, vsaj mi ne poznamo takšnih primerov. Kužke je nekoliko lažje rešiti, če imajo čip, saj tako najdemo lastnika,« pove Verica Štante, podpredsednica društva in gonilna sila vseh njihovih akcij, s katerimi skušajo pomagati živalim. Ne le hrana, tudi pregledi pri veterinarju Največ skrbi tako namenjajo mucam, če najdejo katero drugo žival, se povežejo z drugimi društvi in strokovnjaki. »Počasi smo začeli z delovanjem tudi v Šentjurju. V trgovskih centrih že zbiramo prostovoljne prispevke, hrano za živali in mnogokrat so poleg vozičkov prisotni tudi naši člani, tako da nas lahko Šentjurčani spoznajo, kontaktirajo in dobijo informacije glede varstva živali. Tako smo že letošnjo zimo podarili nekaj ptičjih hišic s semeni v šentjurski vrtec in osnovno šolo,« pove Štantetova. Po njenih podatkih v Šentjurju niso zaznali grdega ravnanja z živalmi, največ prostoživečih mačk pa je ob reki Pesnici. Poudari, da poleg hrane te živali potrebujejo tudi veterinarske preglede. Kako rešimo brezdomno žival? Najprej morate ugotoviti, če je žival oziroma mačka resnično brezdomka. O brezdomnih živalih obvestite člane društva, ti pa bodo ukrepali naprej. »Ko je to preverjeno, o tem obvestimo občino, ki naj bi poskrbela 1^- j°V0 ster^zacti° oziroma kastracijo. Lahko pa jim poiščemo talni dom, tako da jo fotografiramo in to objavimo na naši Facebo-o strani. Seveda je zelo dobro, da rešeni muci nudimo vsaj začasni aom, da je do takrat na varnem,« pojasnjuje Verica Štante. Tudi zato imajo člani njihovega društva toliko pobranih muc s iB.e v sv°jih domovih. Najprej jim nudijo začasni dom, nato pa kakšna kar ostane pri njih. Člani društva pred nakupovalnim središčem, kjer zbirajo hrano za prostoživeče Živali. Foto DPMŽCelie Naredijo red na ulici Da bi imeli celovitejši pregled nad razmerami glede živali, ki bi v Šentjurju potrebovale pomoč, želijo za delo navdušiti prostovoljce, člane njihovega društva. »Vsi, ki želijo kakorkoli pomagati, so vabljeni, da se nam pridmžijo. Več ko bo članov društva na posameznem območju, bolje bomo lahko poskrbeli za tamkajšnje živali,« razlaga Štantetova. Tudi sama je že iz otroštva velika ljubiteljica živali. S svojo neverjetno energijo in ljubeznijo navdihuje tudi ostale člane društva, ki velja za enega naj starejših v državi na področju zaščite živali. Pa ne gre samo za ljubezen, gre tudi za to, da s svojim požrtvovalnim delom člani društva skrbijo za red na naših ulicah, kjer tudi po njihovi zaslugi skoraj ne srečujemo zapuščenih mačk, ki bi lačne brskale po smeteh. Mačke pomirjajo Veliko tmda vložijo v pridobivanje hrane, ki jo darujejo številni posamezniki in podjetja. Še posebej pozimi, ko je narava bolj neusmiljena, je skrb za živali nujna. Skupaj s kolegi Štantetova obiskuje tudi otroke v vrtcih in osnovnih šolah, pridejo pa tudi v domove za starejše. Z vsem tem želijo ozaveščati k odgovorni skrbi za živali. »Živali so zelo zveste, imajo takšno ljubezen, kot je noben človek nima. Težko je to opisati, treba je čutiti. Najpogosteje skrbim za mačke, saj se pustijo cartati in zato so mi najbolj pri srcu. Zelo rada pa imam vse živali. Dokazali so, da mačke pomirjajo, da znižajo krvni pritisk ljudem, hišni ljubljenčki še posebej pomirijo starejše ljudi,« ugotavlja Štantetova. Ozavestiti ljudi Le z ozaveščanjem ljudi lahko izboljšamo situacijo pri živalih. In ko boste naslednjič šli mimo vozička v trgovskem centru, kjer zbirajo hrano za živali, pomislite, da vam bodo hvaležni ne le člani društva, ampak predvsem brezdomne živali. »Glede na to, da imamo člani našega društva uspehe na področju ozaveščanja in odnosa do živali že v vrtcih in osnovnih šolah, želimo to dobro prakso prenesti tudi na območje Šentjurja,« doda naša sogovornica. V društvu bodo veseli novih članov iz Šentjurja. Foto DPMžceiie { l 1 Mii 1 \ t Trti! ■■■■■■ Najmlajši so jo mahnili na Češko, kjer so na pevskem tekmovanju osvojili bron. Foto os pianina Na Planini pojejo Za pevce na Osnovni šoli Planina jili zlato na regijskem tekmovanju v v otroškem pevskem zboru na pev- je bilo leto zelo pestro. Tamkajšnji Slovenj Gradcu, nato pa še srebro na skem tekmovanju v Olomoucu na otroški in mladinski pevski zbor sta mednarodnem tekmovanju v Celju. Češkem. Pevci ustvarjajo pod vod- bila zelo uspešna. Mladinci so osvo- Še povsem svež pa je bron učencev stvom pevovodje Mateja Romiha. Moč rokodelstva Učenci Osnovne šole Slivnica pri Celju so skupaj z vrstniki z drameljske osnovne šole sodelovali na nedavni kulturni prireditvi Moč rokodelstva preteklosti daje znanje sedanjosti in ohranja prihodnost. S tem se šolarji vključujejo v projekt, ki je nastal z namenom ohranjanja kulturne dediščine, v projektu pa mlajše generacije spodbujajo k učenju rokodelstva. Mladi so obiskali Ljudsko univerzo Šentjur, se odpravili na kmetijo, ustvarjali glinene posode in pletene košarice ter z ogljem in tempera barvami risali na temo legend in bajk o kruhu. Svoje ustvarjanje in plesno znanje so predstavili v Ipavčevem kulturnem centru, kjer so se mladi med seboj družili, spoznavali, se zabavali. Poleg pridobivanja znanja o rokodelstvu so se mladi tudi družili in naučeno pokazali na zaključni kulturni prireditvi. Fotoošsivnica Med počitnicami v šolo V okviru projekta Popestrimo šolo bodo na Osnovni šoli Hru-ševec pripravili počitniške aktivnosti. Šolarji s celotne občine se lahko tudi med počitnicami pridružijo plesanju zumbe, obiščejo lahko jezikovne, ustvarjalne in športne delavnice. Pripravili bodo družabne igre, pohode v okolico in draženje nasploh. Projekt financira ministrstvo za izobraževanje in Evropski socialni sklad, zato so vse aktivnosti brezplačne. Urnik si lahko ogledate na spletni strani šole, se pa morajo učenci na aktivnosti predhodno prijaviti. ■ i Korajža velja V avli OŠ Franja Malgaja so se E pretekli mesec opogumili in najt stopili osnovnošolci na festivalu I z dolgoletno tradicijo, Korajža ve-I lja. Voditeljica, udeleženka televi-I zijskega šova Misija Evrovizija, i Manuela Brečko je prebila led in zapela kot prva v podporo vsem nastopajočim. Glasbeno spremljavo je za večino udeleženih v živo izvedel Marjan Hvala. Zmagovalec pa bo znan kmalu, ko bo strokovna žirija pregledala posnetke in izbrala najboljšo izvedbo. Sara Reneja Centrih se je predstavila z avtorsko pesmijo. ŠENTJURČANI PRAVIJO +35 ali -15 stopinj Celzija? Nas čaka vroče poletje? Zanimalo nas je, ali Sentjur-čani raje prenašajo peklensko vročino ali polarni mraz? » Spraševal: Tomaž Pritekel] Jasmina Planko, študentka in svetnica Občine Šentjur: +35. Že po naravi sem bolj zmrzljiva in zato ne maram mraza. Raje imam vročino. Zlatko Zevnik, predsednik Tliristično olepševalnega društva Ponikva: Oboje je ok, vsako ob svojem času. Trenutno pa bi raje imel bolj toplo vreme, tako da +35. Ernest Zidanški, predsednik nadzornega odbora Društva upokojencev Slivnica pri Celju: Težko bi se odločil. Recimo, da -15. To pa zato, ker se lahko skriješ na toplo ali pa toplo oblečeš. Reportaža S stolpa se na zahodu odpre lep razgled proti Snežniku, Triglavu, Ojstrici, Uršlji gori in Kopah, na sever lahko pogledamo proti Rogli, Arehu in v smeri Maribora proti Boču (na fotografiji). Ko se ozremo na vzhod, gledamo proti Donački gori in v smeri Zagreba do Sijema, na jugu pa se z razgledne ploščadi ozremo v smeri Veternika, Bohorja, Trdinovega vrha do Lisce. Čudovit pogled s hriba Žusem Stolp ljubezni. S 669 metrov nadmorske višine visokega hriba se nad krošnje dreves slabih 26 metrov dviga še razgledni stolp Stolp ljubezni. O Stolpu ljubezni smo pisali razgledu z vrha stolpa. Tokrat že v majski številki Šentjurskih vam postrežemo z razgledni-novic. Ob prelepem poletnem mi slikami, po dober občutek vremenu je sprehod do njega na vrhnji razgledni ploščadi pa vsekakor odlična ideja za uživa- se boste morali odpraviti sami. nje v naravi in v dih jemajočem (TP) REKORDEN OBISK DRAMLJE: 8. traktor forum 8. demo traktor forum v Dramljah je ponujal predstavitev lokalnih starodobnih traktorjev in najsodobnejše kmetijske mehanizacije za spravilo travinja, organizatorje pa skoraj presenetil z rekordnim obiskom. V ospredju sta bila glavna donatorja, podjetji ITRO iz Štor, ki je generalni zastopnik traktorjev New Holland za slovensko tržišče, in podjetje SIP iz Šempetra, sicer naj večji proizvajalec kmetijskih strojev v Sloveniji, ki stroje prodaja tudi drugod po svetu. Na travniku ob kmetiji Korenjak so izvedli predstavitev strojev in traktorjev s kar 16 delovnimi kombinacijami. V program so prvič dodali tudi predstavitev starodobnikov, vendar se zaradi slabega vremena -ti traktorji namreč še niso imeli kabin — srečanja niso udeležili vsi prijavljeni. Tisočglava množica se je zbirala kar tri ure in s svojim prihodom iz vseh koncev Slovenije presegla dosedanji rekord obi- Traktorji in drugi stroji s številnimi delovnimi kombinacijami. Foto marko župane. skanosti. Jaka Korenjak, glav- in predsednik Društva Traktor samo veselil uspele prireditve, ni organizator 8. traktor foruma forum, se je lahko ob koncu (DP) @ Ponosni na Šentjur PONOSNA ZGODOVINA Druga svetovna vojna na Planini in okolici Kozjansko žari. Zbirka slik, video posnetkov, letakov, dokumentov in plakatov, ki obiskovalce popelje v različna obdobja druge svetovne vojne na Kozjanskem. » Piše: Tomaž Pritekelj »Oče zaklan, brat ustreljen, dom je požgan, jaz izseljen. Taka je nemška kultura iz 20. stoletja, doba terorja, krivic in svinčenega petja. Bohor je spal, Bohor šumi, Bohor je vstal, Bohor žari. Le naprej odred Kozjanski...« Tako piše na prvi strani debelega temnega albuma življenjepisov v sobi v prvem nadstropju bivšega zdravstvenega doma na Planini. Tam se nahaja Splošna muzejska zbirka Planina, ki poleg Etnološke zbirke Šmid vključuje tudi zbirko Kozjansko žari. Interaktivna sporočila Zbirka nas popelje v vihrava leta med 1941 in 1945, v čas dmge svetovne vojne, ki je pustošila po Kozjanskem in za sabo pustila žalostno, vendar ponosno zgodovino. V prostoru, kjer je zbirka razstavljena, si obiskovalci lahko ogledamo šolsko uro dolg dokumentarec, ki ga je s strokovnimi sodelavci pripravila in režirala Darja Jan iz Muzeja novejše zgodovine Celje. Ganljivi video prispevek, predvajan na veliko platno v prostorih zbirke, prikazuje pričevanja petih različnih ljudi, ki so preživeli vojno. Svojo zgodbo v filmu zaupajo dve intemiranki, izgnanka, partizan in prisilni mobiliziranec nemške vojske. Film si vsako leto pridejo ogledat šolarji s Planine, po predhodnem dogovoru pa je na ogled vsem. Boleči spomini V zbirki so na ogled trije težki in debeli albumi. V albumih najdemo dejanske fotografije iz dmge svetovne vojne, posnete na Planini in v okolici. Dva albuma pa med platnicami nosita boleče izpovedi, pisma in življenjepise padlih lokalnih borcev iz druge svetovne vojne, h katerim so dodane spominske slike. Predsednik DEJSTVA Večdesetletno dopolnjevanje zbirke Zbirka večjih slik iz druge svetovne vojne na Kozjanskem obstaja že od leta 1955. Slike so zavzemale skoraj celotno stavbo današnje Splošne muzejske zbirke na Planini. Zaradi lažje preglednosti so slike digitalizirali in jih na poučnih panojih kronološko razstavili v eni sobi. Celotna zbirka je bila dopolnjena in zaključena z izdajo dokumentarnega filma leta 2008. Anton Špan je ponosen na izdajo ganljivega dokumentarnega filma Kozjansko žari. Krajevne skupnosti Planina in Zveze borcev za vrednote NOB Šentjur, Anton Špan, kije poleg Darje Jan in Muzeja novejše zgodovine Celje ter Občine Šentjur zaslužen, daje stalna razstava Kozjansko žari zaključena, je ob prebiranju albumov povedal: »Vsi ti vojaki so bili pobožni kmečki fantje, ki jih je doletela strašna usoda. V albumih smo zbrali njihove besede o življenju in borbi v tistem času.« Kozjanski odred Kozjanski odred je bila slovenska partizanska enota med dmgo svetovno vojno, sestavljena iz treh bataljonov in minerske čete. Že takoj po formaciji enote so začeli izvajati uspešne akcije, ki so močno vplivale na zatiranje nemškega pritiska na Kozjanskem. S postavljanjem ovir in intenzivnim miniranjem so uničili ceste in železnice ter prekinili prometne povezave, s čimer so osamili nemške postojanke. Izdajali so tisk in poročila o stanju na fronti. Prav te originalne izvode si je mogoče ogledati v zbirki. V vitrini hranijo tudi dejanske medicinske pripomočke partizanskih bolnišnic, na voljo pa je tudi literatura in zloženke, ki ponujajo točne datume in letnice pomembnejših dogodkov in veliko V prostorih zbirke je mogoče prisluhniti resničnim informacij o tedanjih združbah, ki so delovale zgodbam ljudi, ki so vsak na svoj način preživeli vojno, na območju Kozjanskega. Uspešni podjetnik Hugo Bosio je svojo prvo peč izdelal v prostem času kar v domači garaži v Šentjurju. To je bil prvi ključni korak na njegovi samostojni poti, ki je bil dobro sprejet, saj so kmalu sledila nova povpraševanja, zato se je odločil, da sepreizkusi na svoji podjetniški poti. Po opravljeni diplomi iz elektrotehnike je pet let delal v Železarni Štore, kriza tik pred razpadom Jugoslavije je pomenila upad naložb v industriji, Bosio pa je v tem videl priložnost in ravno pravo spodbudo za inovacije in preizkušanje na novih področjih. Sedež podjetja je danes v Celju, kljub temu pa Bosio rad zahaja v Šentjur. Najpogosteje ga boste srečali na bregu pri starših in družini ter na izletih s psom na Resevno ali druge okoliške planote. Kljub temu da vodi Center konjeniškega športa Celje, ga boste pogosteje kot na konju srečali na košarkarskem igrišču, kjer se vsak teden redno dobiva s svojimi prijatelji. Za njim so naporna poslovna potovanja v tujini, zato smo ga tudi sami komaj uspeli ujeti za intervju, a se je Bosio, kot smo novinarji že vajeni, vnovič izkazal za odličnega sogovornika. » Piše: Metka Pirc » Foto osebni arhiv Intervju @ @ Intervju Kakšni 50 vaši spomini na delo v Šentjurju? • Delo v Šentjurju je bilo vedno prijetno, saj je potekalo v garaži domače hiše, kjer so in še prebivajo starši. Delavnica oziroma garaža je bila pogosto mesto druženja v prostem času, kjer sva z očetom vedno kaj novega sestavljala, razvijala ali se pogovarjala in družila. Če bi moral povzeti z eno besedo ta spomin, bi rekel domačnost, saj je tista, ki se mi je najbolj vtisnila v spomin. Bilo je prijetno, domače, v krogu družine, hkrati pa je bil to prostor za inovacije, razmišljanje in razvoj, prostor začetka lastne podjetniške poti. Po rodu ste iz Lesičnega, kje živite sedaj in kaj vas veže na Šentjur danes? • Resje, po rodu sem iz Lesičnega, kjer sem obiskoval osnovno šolo, v mladosti sem živel v Šentjurju in se vozil v srednjo šolo v Celje, zdaj pa že več kot 20 let živim v Celju, kjer ima sedež tudi naše podjetje. Šentjur še zdaj zelo pogosto obiščem, saj imam tam brata z družino in mamo, s katerimi se redno srečujemo na nedeljskih kosilih, ki jim potem sledi skupen sprehod s psom v Šentjurju in okolici. Odločitev, da začnete samostojno pot in greste iz Železarne Štore, je bila ključna, a hkrati tvegana. Kako gledate na to danes, glede na to, da ste takrat zapustili relativno varno službo? • Danes je jasno, da je bilo to prava, čeprav tvegana odločitev, Potrebno se je samo odločiti, sprejeti tveganje in poskusiti. Ko enkrat začneš in zaženeš kolesje, ti ta zagon tudi sam po sebi pomaga. a včasih je pač treba slediti svojemu srcu, intuiciji in podjetniškemu občutku. V tistem času se je ravno pričela kriza v Jugoslaviji. Po mojih prvih nekaj projektih, povezanimi s pečmi, sva se pričela z ženo pogovarjati, da bi odprl podjetje in začel na svojem. V tistem času je bila ta odločitev kar težka, saj v družini nisva bila več sama, temveč z otroki, lastna podjetniška pot pa lahko pomeni vzpone in padce ter z njo povezana tveganja. Na koncu sva se strinjala, danes pa lahko vidim, da se je ta odločitev izkazala za pravo. Potrebno se je samo odločiti, sprejeti tveganje in poskusiti. Ko enkrat začneš in zaženeš kolesje, ti ta zagon tudi sam po sebi pomaga. Kako je to vplivalo na vaše zasebno življenje nasploh, je bilo potrebnega precej odrekanja? • Vsekakor zagon in vodenje lastnega podjetja predstavlja precejšno življenjsko spremembo, zato je potrebno prej tehtno razmisliti in uskladiti medsebojna pričakovanja in želje. To je pomenilo, da bom sam več na poti ter posvečen delu, medtem ko bo Nika več z družino in na razpolago otrokom. Potrebno je najti ravnovesje enega in drugega ter si med seboj pomagati in se podpirati, saj veste, kako pravijo: »Za vsakim uspešnim moškim, stoji še uspešnejša ženska.« Ko vas povprašamo o vaših poslovnih rezultatih, so ti za razliko od veliko drugih podjetnikov, vedno dobri. Kako vam uspe? • Z veliko mero trdega dela in dobre volje. Potrebno je biti optimist in zreti v prihodnost z optimizmom in jasnimi cilji. Če na vse gledaš negativno, to slabo energijo preneseš tudi na zaposlene, potem pa imaš dva problema. Sam si bolj obremenjen, zaposlenim pa se motiviranost prepolovi, kar je v teh časih nedopustno, saj potem nima nihče več volje, da bi razvijal nove izdelke, da o inovacijah niti ne govorim. Zato je optimizem v teh časih zelo potreben. Naš paradni konj so že ves čas znanje in inovacije, saj je vsaka peč ali pralna linija inovacija zase, narejena po specifikacijah in željah naročnika, hkrati pa je v celoti rezultat slovenskega znanja in zaposlenih v podjetju. Kako težka je bila odločitev, da podjetje prodate? Kako gledate na to danes? • Vsekakor ni bila najlažja odločitev, a poslovno nujna, če se želimo še vsaj pet do deset let razvijati in povečevati kapacitete in nastop na trgu. Mnogi so se v času krize borili sami, mi smo se odločili za vstop strateškega partnerja v podjetje, ki je pripravljen v družbo investirati, ji pomagati pri vstopu na nove mednarodne trge, hkrati pa podpirati razvoj v znanje in zaposlene v Sloveniji. Pri srcu mi ob tej odločitvi ni bilo najlažje, ampak to so subjektivni pogledi, ki pa z realnostjo, ekonomijo oziroma poslom nimajo nobene povezave. Danes vidim, daje bila ta združitev poslovno prava odločitev, saj ni zaprla nobenih vrat, kvečjemu odprla nove priložnosti za razvoj, širitev in nadaljevanje tradicije. Kakšne so po vaše trenutne razmere na trgu? • Še vedno so zaostrene, čeprav veliko manj, kot so bile pred letom ali dvema. Menim, da je treba slediti internacionalizaciji podjetij in pridobivanju trgov v tujini. Pri tem je nujna pomoč države pri izvoznih projektih na eni strani ter veliko vlaganja lastnega truda in dela na drugi. Splošen napotek bi bil, da se je potrebno čim bolj približati kupcu, vedeti komu prodajaš, kako mu to prodajati in kaj potrebuje. V našem primeri so to peči, ki so prilagojene potrebam vsakega kupca posebej, saj jih delamo le po naročilu. S tem ustvarimo manjše tveganje, kot če bi izdelovali peči za neznanega kupca. Žal sem včasih veliko zdoma, a nove posle je potrebno pridobivati, po drugi strani pa je potrebno že vzpostavljene kontakte ohranjati in vzdrževati močne za nove poslovne priložnosti. V največji meri ste vezani na tuje trge, predvsem na Rusijo. Kako je tačas poslovati z Rusijo? • Res je, trenutno veliko poslujemo z Rusijo, medtem ko si ves čas odpiramo nove trge in širimo poslovna obzorja. Rusija je ogromen trg velikih priložnosti, se je pa potrebno zavedati, da so tam prisotni vsi proizvajalci s celega sveta, kar pomeni, da tekmuješ z vsemi oziroma moraš biti boljši od vseh drugih. Poslovati z Rusijo je precej adrenalinsko, saj tamkajšnji kupci zahtevajo veliko pozornosti in dajejo visoko veljavo referencam v Rusiji. Nam je zdaj lažje kot tistim, ki šele zdaj prodirajo na ruski trg, saj imamo že vzpostavljene povezave in kakovostne reference, ki tam največ štejejo. Zdaj je enkratna priložnost za mala slovenska podjetja, da se opogumijo in stopijo na ruski trg ter pridobijo čim več zvez. Dejstvo je, da imamo z Rusi precej podobnosti, kot so zgodovina (razpad države), miselnost in srečevanje z enakimi težavami, le da se oni srečujejo z njimi nekoliko kasneje. Kako se slovenski podjetniki znajdete na tujih trgih? • Kar dobro, saj smo prilagodljivi, razmišljamo in ves čas iščemo nove rešitve, kako ugoditi oziroma prepričati kupca. Po mojem mnenju so sejmi dandanes prepogosto zanemarjeni in potisnjeni na stranski tir, saj ravno na sejmih navežeš stike, javno predstaviš svoje podjetje in povečuješ njegov ugled. V Rusiji so sejmi, v nasprotju z zahodno Evropo, še vedno pomemben vir informacij in poslovnih zvez. Internet tu še zdaleč ni tako razvit kot pri nas, zato so v Rusiji sejmi enako pomembni, kot so bili pri nas v začetku devetdesetih let. Sam sem se ravno minuli vikend vrnil s sejma v Dusseldorfu. Za vami je veliko poslovnih poti v tujini, doma ste bili bolj malo ... • Resje, zadnje tri tedne sem bil na poti, nekaj v Rusiji, drugi del pa v Nemčijim v Berlinu in Diisseldor-fu na sejmih, kjer smo vzpostavljali nove poslovne stike in odpirali nove priložnosti. Žal sem včasih veliko zdoma, a nove posle je potrebno pridobivati, po drugi strani pa je potrebno že vzpostavljene kontakte ohranjati in vzdrževati močne za nove poslovne priložnosti. Kako vidite konjeništvo in svoj konjeniški center? Je to odločitev za prosti čas ali poslovna naložba? • V konjeništvu kot športu uživam, v njegovi eleganci, moči, enotnosti dveh živčnih sistemov in adrenalinski napetosti. Konjeniški center smo pričeli postavljati leta 2007, odločitev pa je pol poslovna in pol osebna. Takrat smo razmišljali, ali narediš hlev zase in svoje konje ali pa narediš nekaj malce večjega, s čimer lahko športu in športnikom pomagaš doseči čim boljše rezultate in pogoje za trening ter delo. Poskusili smo in se odločili za slednje, s čimer se trudimo podpreti konjeništvo, hkrati pa raziskujemo poslovne dimenzije, ki jih ta naložba omogoča. Radi igrate tudi košarko. Kako vam športne izkušnje pomagajo v poslovnem svetu? • Košarko se trudim igrati čim pogosteje, saj je neke vrste ventil, s katerim odklopim od dnevnih obveznosti in se sprostim s športom v krogu prijateljev. S športom sem se ukvarjal že od rane mladosti, mislim, da pomaga predvsem na ravni vrednot in dobrih navad. Šport ti vcepi oziroma te nauči discipline, trdega dela, ki obrodi sadove in jasno borbenosti, da seje treba boriti in včasih samega sebe prepričati, da stisneš še tisti zadnji kanček energije iz sebe, da zadeneš zadnji koš. NE POZABITE NA STARA DOBRA PISMA Še so aktualni telegrami s šopkom rož iTBS.POŠTNABANKASLOVE MENJALNICA EXCHANGE OFFICE WECHSELSTUBE cambio VALUTE bureau de change Z^^^==::=T::::==::=:===::==:Z delovni cas PONEDELJEK - PETEK 8.00-1 8.00 SOBOTA 8.00-12.00 NEDELJA IN PRAZNIKI ZAPRTO Na šentjurski pošti je od skupaj 28 zaposlenih kar 20 pismonoš. Jožica Bizjak najraje siri dobre in prijetne novice. Jožica Bizjak. Upravnica šentjurske pošte meni, da je še vedno najlepše prejeti osebno čestitko, voščilo, pisemce, zato vsakomur priporoča, da ohrani to tradicijo. » Piše: Metka Pirc Povprečen delovni dan je, ko vstopimo v šentjursko pošto. Za okenci imajo polne roke dela, kar kaže na to, da kljub sodobnim tehnologijam pošto še kako potrebujemo. Upravnico Jožico Bizjak zmotimo ravno pri pogovoru s poštarjem, s katerim sta pregledovala delo. »Bliskovit razvoj informacijske tehnologije bistveno vpliva na storitve denarnega prometa, kakor tudi na pisno sporočanje po klasični pošti, kot so voščila, čestitke. Na poslovanje pošte vpliva tudi sprememba zakonodaje, ki več ne predpisuje vročanja proti podpisu naslovnika (odločbe javnih organov) in tudi e-poslovanje,« ugotavlja Bizjakova. Delo se je spremenilo 11 let je že upravnica šentjurske pošte in pravi, da delo še vedno opravlja z velikim veseljem. Po vsakem zaključku delovnega dne ga analizira in ko ugotovi, daje delo opravljeno v skladu z njenimi pričakovanji, ji to da dodatno voljo in energijo za delo jutrišnjega dne. »Vsak rad sliši le dobre stvari, tako da najraje širim le prijetne in dobre novice,« šaljivo poudari. V zadnjih letih se je narava dela na pošti precej spremenila. Računalniški programi so naredili svojevrstno revolucijo, uvajajo nove storitve, ki zahtevajo veliko več znanja (npr. zavarovalniške storitve). Poleg osnovne dejavnosti se ukvarjajo s prodajo nekaterih vrst trgovskega blaga, novih storitev, logističnih storitev, storitev loterije. Vodi 28 zaposlenih Čeprav je šentjurska pošta v mestu, pod njihovo okrilje spada precej okoliških, podeželjskih krajev. »Zaradi preoblikovanja manjših pošt v pogodbene pošte so se pošti 3230 Šentjur pridružili še pismonoši pošt 3222 Dramlje, 3231 Grobelno in 3263 Gorica pri Slivnici in premične pošte 3233 Kalobje,« pojasni Bizjakova. V Šentjurju je skupaj zaposlenih 28, od tega je kar 20 pismonoš, ki opravljajo odgovorno in zahtevno delo. Poštarji v vsakem vremenu raznosijo pošto, kar ni težko le po- zimi, ampak tudi v poletni vročini. Kdaj ste nazadnje poslali pismo? Šentjurčani najpogosteje pošiljajo poslovno pošto, ki je je daleč največ. Z veseljem pa Bizjakova ugotavlja, da niso zanemarljivi niti telegrami, predvsem tisti s šopkom rož. Omeni, da tudi tradicija pošiljanja voščilnic in počitniških kartic še vedno obstaja, a v manjšem obsegu. Vse bolj je na pohodu sodobna oziroma hitrejša komunikacija preko mobilnih telefonov in elektronskega komuniciranja. »Menim, da je še vedno prijetneje prejeti osebno čestitko, voščilo, pisemce, zato vsakomur priporočam, da ohrani to lepo tradicijo,« svetuje. Sicer pa na šentjurski pošti radi rečejo, da ne poznajo težav, saj se soočajo z izzivi, ki jih sproti rešujejo v dobro vseh zaposlenih in njihovih uporabnikov. Bizjakova je najbolj navdušena, če je delo kakovostno opravljeno, da se zaposleni med seboj spoštujejo in je vzdušje prijetno. Poleg vsega tega izpostavi prijaznost do strank, ki je vodilo njihovega dela. ŠENTJURSKE NOVICE, JULIJ 2015. urednistvo@sentjurskenovice.si Medgeneracijsko druženje » Rubriko pripravlja LJUDMILA CONRADI. Skupine v Domu starejših V Domu starejših v Šentjurju se stanovalci lahko udeležujejo različnih pogovornih skupin za medsebojno pomoč. To so Korenine, Marjetke, Molitvena skupina, Literarna skupina, Mladi v jeseni, Pšenica in druge. Lahko tudi pojejo pri domskem pevskem zboru. Domska skupina Pšenica Člani skupine Pšenica so na vozičkih. Da pridejo na srečanja, morajo zbrati posebno voljo. Frančiška Vovk, upokojena upravnica Jarške-ga doma na Veliki planini Dobro sodelujem s skupino, s katero sem povezana. V prostem času pa rada berem in se z vozičkom vozim ven. Zunaj srečam znance in znanke in se pogovarjamo. Moram pa povedati, da se po kapi težko vozim, ker mi ena noga in ena roka ne služita dobro. Težko tudi govorim, a se zelo trudim in opažam, daje vedno bolje. Ana Šolinc, upokojena kmetica V domu se odlično počutim. Tu sem več kot tri leta. Vse mi je všeč tako, kot je. Ne želim si nič drugega, boljšega. Pri skupini Pšenica sem od začetka in se rada udeležujem srečanj. Vedno izvem kaj novega. Vse, kar nam voditeljica Kristina pripoveduje, me zanima. Sorodniki me obiskujejo in mi pripovedujejo novice o sebi. Medgeneracijska skupina za samopomoč Pšenica. V Domu starejših Šentjur deluje že tri leta. Vodi jo prostovoljka Kristina Čater. Skupina šteje deset do štirinajst stanovalcev. Sestajajo se vsako sredo petnajst minut pred enajsto. Skupina deluje na negovalnem oddelku doma, a članice in dva člana so zelo požrtvovalni in se z vozički pripeljejo na srečanje skupine ali pa imajo hodulje. Vendar vsem stanovalcem tega oddelka ni dano, da bi se udeleževali srečanj skupine. Od kodirne skupine? »Pogovarjali smo se o poljšči- nah in običajih od setve do mlačve. Vsak član skupine se je spomnil na svoja mlada leta in na delo na polju. Pri tem razgovoru so se zabavali in predlagali za skupino ime Pšenica, saj ima pšenica simbolni pomen za življenje, ki mora postati rodovitno, da smo zadovoljni z njim,« pove voditeljica skupine Čatrova. Od pridelka pšenice je odvisen tudi kruh, ki je zelo pomemben za preživetje človeka. Spoznavajo in občudujejo Slovenijo Na srečanjih skupine se pogovarjajo o praznikih, običajih, navadah in o značilnih vsakdanjih in prazničnih jedeh po pokrajinah. »Starejše osebe imajo v sebi dragocenosti, ki jih mlajši ne poznamo. V sebi nosijo veliko modrosti in znanja, ki se je ohranjalo iz roda v rod. Radi berejo in govorijo. V dom so prišli iz raznih krajev Slovenije in s sabo so prinesli vsak svoje navade, o katerih spregovorijo in z njimi seznanijo druge člane skupine,« pravi voditeljica, ki jim prinaša na ogled fotografije različnih krajev in pokrajin Slovenije. Pomembno je druženje Stanovalci radi prihajajo na srečanja in sodelujejo v skupini ter so med sabo bolj povezani in se imajo raje kot z drugimi stanovalci. Povezani so kot družina, ki jih združuje nekaj skupnega, se razumejo med sabo in se imajo radi. Zelo radi imajo tudi svojo voditeljico Kristino in ob sredah skozi okna opazujejo, kdaj bo prišla, saj se bojijo, da ne bi prišla. Drug drugemu bogatijo življenje in se drug od drugega učijo. JUBILEJI 85 let Marije Hvale Marija Hvale se je rodila v kmečki družini Pavlakovič v vasici Preloka v Beli krajini ob Kolpi, kjer je obiskovala tudi šolo. Kot otrok je s sestro in bratom pomagala staršem, pasla je živino in delala na polju. V letih odraščanja jo je prizadela druga svetovna vojna, na katero ima hude spomine. Po vojni se je na hitro v treh mesecih izučila za šiviljo. Potem je šivala bolj kot samouk. V Čermošnjicah pri Dolenjskih Toplicah je v trgovini službovala njena sestra Anica. Preselila seje k njej in stanovala z njo v njeni sobici. V Čermošnjicah je šivala razna oblačila. Ko je nesla obleke delavcem, je srečala svojega bodočega moža - gozdarja, se zaljubila in poročila sta se. Sestra Anica pa je na poroki spoznala svakovega brata. Marija je po poroki z možem ostala tam enajst let. Ker je bil mož doma iz Kozjega, ga je domotožje vleklo domov in preselila sta se v Šentjur. Marija je rodila štiri sinove, ima štiri vnuke, tri vnukinje in tri pravnuke. Pred desetimi leti ji je mož umrl. V Domu starejših v Šentjurju živi tri leta. Zadovoljna in sproščena je. Nikoli ji ni dolgčas, ker jo kratkočasijo knjige Šentjurčani (2l) NJENA PRIHODNOST Na področju zborov je treba marsikaj požreti Anja Zdolšek. Zborovodkinja pevskega zbora Nežice s Ponikve je študentka glasbene pedagogike na Pedagoški fakulteti v Mariboru. Zborovskemu petju se predaja na več frontah in v njem vidi tudi svojo prihodnost. » Pogovarjal seje: Bogdan Rahten Glasbo ima po mamini strani v genih, saj so in so bili vsi njeni sorodniki pevsko oziroma glasbeno nadarjeni. Ob njihovih druženjih se vedno tudi poje. V Šentjurju je končala nižjo glasbeno šolo iz klavirja in solopetja, v prvih mesecih tega leta pa je na Glasbeni šoli skladateljev Ipavcev končala tudi predmet orgle. S študijskimi kolegicami prepeva v fakultetnem zbom, v prihodnosti pa si želi voditi še kakšen zbor. Vaša pot do sedanjega študija je šla nekoliko po ovinku ... Najprej sem želela študirati novinarstvo, vendar mi je za vpis zmanjkala točka. Druga izbira j a bil študij geografije in angleščine. Imela sem srečo, da je moja sostanovalka študirala glasbeno pedagogiko, saj sem spoznala, da si tudi sama v resnici želim prav to. V prihodnosti se vidim v šolstvu, seveda če se bo našla kakšna služba. Na praksi sem pri delu z otroki zelo uživala. Kako je prišlo do Nežic? Že od majhnega sem hodila k otroškemu cerkvenemu zboru na Ponikvi. Z leti se je ustvarila skupina deklet, ki si je želela prepevati nekoliko zahtevnejše stvari. Po odhodu prejšnje zborovodkinje Suzane Tovornik sem naloge prevzela jaz in jih trenutno opravljam že štiri leta. Sestav sedaj šteje 13 pevk. Kot Nežice se pojavljamo šele zadnje leto in delujemo kot samostojna zasedba. Prvi koncert je bil lanske- Nežice se za nastop znajo urediti (Anja na levi). Cr Anja je letos končala študij orgel. ga julija, odzivi pa so bili izjemno pozitivni. Od takrat smo prejele številna vabila in se nastopov resnično veselimo. Sodelovale smo na adventnem koncertu na Ponikvi, na koncertu folklorne skupine Lintvar v Šentjurju, prepevale pa smo tudi starejšim v domu za ostarele ter mnogim slavljencem, ki so praznovali okrogli jubilej. Organizacija samostojnega koncerta je dokaj zahteven zalogaj in ga letos ne bomo izvedle. Načrtujemo ga za naslednje leto okoli gregorjevega. Seveda medtem nastopov ne bo manjkalo. Ali je pred zborovskimi nastopi kaj treme? Precej. Vsi smo nekoliko napeti. Tudi kakšna beseda 'prileti', ampak ko se začne nastop, pride do nepopisne sreče in vse ostalo postane nepomembno. Kakšna je cerkvena zborovska scena v primerjavi s civilno? Razlika je predvsem v repertoarju. Veliko več je nastopov, drugače pa je zelo podobno: vaje, revije, občni zbori, ... Pripravljamo tudi večje dogodke, kot je bil skupni koncert z Drameljčani in orkestrom Lucky and the Pipes iz Celja. Vodim tudi otroško-mladinski cerkveni pevski zbor na Ponikvi. Trenutno je nekaj težav z njegovo zasedenostjo. Z otroki je nekoliko lažje delati, ker se še učijo in so navdušeni ob novih prijemih. Pri odraslih je drugače, ker včasih koga težko prepričaš ali pa ga sploh ne moreš, da bi spremenil mtino. Kako bi se opisali? Sem zelo občutljiva in čustvena. Na področju zborov je denimo treba marsikaj požreti. Ne morem kar zamahniti z roko, če ljudje nekaj govorijo. Včasih te podcenjujejo zgolj zato, ker si mlajši. Prav tako je med zbori prisotno rivalstvo in nečimrnost, kar se npr. vidi na občinskih revijah. Na srečo se na koncu vedno skupaj poveselimo. Doma imate ekološko kmetijo. Ste razmišljati, da bi ostali na podeželju? Težko je usklajevati dve takšni dejavnosti, če se z njima resno ukvarjaš. Najraje sem v kuhinji, kjer se sprostim ob peki slaščic, zunaj pa pomagam ob večjih akcijah, vendar je ob vseh ostalih obveznostih težko najti čas za kaj več. Na srečo kaže, da bi lahko kmetijsko dejavnost prevzel leto dni starejši brat. ZALJUBILA SE JE V PRISRČEN VIDEZ Kaja Nika vzgaja skoraj izumrlo pasmo 8 mladičev. Toliko se jih te dni razigrano podi po dvorišču v Planini pri Sevnici. Tako rase nov rod že skoraj izumrle pasme visoko cenjenih lovcev in čuvajev. » Piše: Tomaž Pritekel] Kaja Nika VVeber je registrirana vzrediteljica že skoraj izumrle pasme psov cane corso in je lastnica psarne Custode del mio corpo, ki jo je potrdila mednarodna kinološka zveza. Pred petnajstimi leti je na sliki videla psa, v katerega se je zaljubila. Ni vedela, za katero pasmo gre, prepričana pa je bila v eno. »Rekla sem si, ko končam fakulteto in ko bom imela dovolj časa, bo to moj pes, se spominja Kaja Nika. Po koncu študija je delala celo poletje, da si je lahko zaslužila dovolj denarja in si kupila psičko, Blu, pasme cane corso, ki bo letos dopolnila 6 let. Blu in Kaja Nika sta tako navdušili domače, da so starši kupili še eno psičko. Kasneje, ko so na Poljskem kupili še samca, pa so se odločili, da bodo pričeli z vzrejo. Danes pri njih živijo 4 odrasli psi in 8 mladičev. Pari se precizno določajo Kljub temu da nekatere psarne pošiljajo pse po svetu, da se parijo, Kaja Nika pravi, da pri njih to ni mogoče. Njihovi psi so namreč člani družine in zelo navezani na lastnike in domače okolje. »Če bi našega psa kam poslali, bi verjetno umrl od žalosti. So zelo navezani na nas,« dodaja. Njihova psama se bori, da bi dobili nazaj rustikalno italijansko pasmo. Vzrediteljev te popularne pasme je vedno več in nekateri izmed njih pse pustijo parit nepremišljeno. Pred paritvijo mnogi namreč ne pregledajo niti zdravstvenih testov. V leglu nikoli niso vsi psi primerni za nadaljnjo vzrejo. Psama Custode del mio corpo pri vzreji upošteva kriterije, kot so barva oči (barva oči mora biti čim bolj podobna barvi dlake), belina dlake (čim manj belih lis na dlaki) in konstitucija telesa. Njihovi kupci se s pogodbo ob prodaji zavežejo, da ne bodo pustili parjenja svojih psov vse povprek. pum Sipali! •- 2 j Kfr/*# jfkjffcjHI Kaja Nika VVeber z odraslimi psi cane corso. Cane corso kot hišni ljubljenček Cane corso. Italijanska pasma mastifskih psov. Znani so po svoji vdanosti lastniku, inteligenci in teritorialnosti. Pasma v prvi vrsti ni primerna za lastnike začetnike, potrebuje odločnega gospodarja in konsistenten trening. Z otroki je nežen, zaščitniški in nikoli agresiven, kljub temu pa ni najbolj priporočljiv za družine z majhnimi otroki, saj jih lahko nenamerno poškoduje. Tudi z večjimi otroki gaje potrebno primerno in zgodaj socializirati, otroke pa naučiti razumnega in spoštljivega ravnanja s psom. IMRiRIHIRIIRIMIlilM Simpatični mladiči Vzrediteljico smo obiskali ravno v pravem času. Na njihovem dvorišču se namreč razigrano podi osem mladičev, ki so se skotili sredi maja in odidejo v nove domove pri starosti 8 tednov. Kaja Nika pravi, da se pri njih trudijo za socializacijo med psi. Postavili so jim manjši park in gugalnico za krepitev ravnotežja. Psi pasme cane corso so namreč zelo razigrani in atletski psi. Za razliko od kakšne pasme psov večje rasti, ti ne poležavajo cele dneve, ampak potrebujejo veliko gibanja in aktivnosti. Kljub izredni ljubkosti je potrebno mladiča, ko prispe v nov dom, takoj navaditi avtoritete. »Psi te pasme veljajo namreč za bolj trmaste, a se jih z neko mero potrpežljivosti da naučiti popolnoma vse. So ubogljivi,« pojasnjuje Kaja Nika. Sama se s svojimi psi udeležuje raznih šolskih programov in izpitov, vsem bodočim lastnikom pa priporoča vsaj osnovno šolanje za pse. Cane corso nekoč in danes Psi cane corso so se pred davnimi leti bojevali z levi in medvedi. Bili so tudi zaščitniki osebja na trgovskih poteh. Da jim nasprotnik ne bi trgal udov, so psom krajšali ušesa in repe. Ponekod to še vedno počnejo, v Sloveniji pa je to zakonsko prepovedano. Prav tako se psi te pasme v Sloveniji ne smejo uriti po programu IPO (iskanje sledi, poslušnost in obramba). Pri psarni Custode del mio corpo pa imajo željo, da bi vzgojili čim več delovnih psov in jih oddali v tujino, kjer se lahko izpopolnjujejo. Psi pasme cane corso so namreč v zgodovini bili vzgojeni ravno za to. Poleg tega da so dobri družinski čuvaji, so psi te pasme ob primerni vzgoji tudi odlični policijski in delovni psi, mnogi pa se udeležujejo tudi pasjih razstav, ki jih organizirajo kinološke organizacije. '»Tudi jaz sem se, kot večina ljudi, zaljubila v njihov prisrčen videz,« pravi Kaja Nika. Razigrani mladiči so vedno bolj aktivni in nagajivi. ZGODBA O PREŽIVETJU IN COPATIH Najbolj gredo v prodajo39,40 in 41 Jadranka Kincel z Grobelnega. Sicer diplomirana ekonomistka ima čisto poseben hobi. Pravzaprav ta zanjo predstavlja vir zaslužka zadnji dve leti, odkar je ostala brez službe. Mogoče se tudi vi sprehajate v njenih copatih. » Piše: Daniela Paj Prvi copati iz jeansa so pod spretnimi rokami Jadranke Kincel nastali čisto spontano, sosedovemu otroku je namreč obljubila copate, mož, ki se sicer ukvarja z gostinstvom, pa ji je dal kavbojke. Jadranka je dobljeni material nato iznajdljivo uporabila in tako je nastal prvi copat iz jeansa. Od takrat je minilo leto in pol, prodaja copatov pa vse bolj raste. Po besedah sogovornice se ljudje v časih, v katerih živimo, vedno bolj zavedajo vrednosti in pomembnosti domačih izdelkov, zato jim dajejo tudi prednost. Takšen pogled na unikatne izdelke pa vsekakor pomaga tudi Jadranki, ko ob četrtkih svoje copate pridno prodaja pred trgovino v Podčetrtku. Vsako prvo soboto v mesecu se odpravi še na tržnico v Šmarje pri Jelšah, obiskuje in promovira pa se tudi na raznih sejmih in v založbah. Včasih svoje unikate podari prijateljem ali za kakšen srečelov. Od 40 minut do štiri ure Na začetku je prodaja šla bolj počasi, ljudje so bili skeptični, izdelkov niso poznali. Ko se je nekaj časa pojavljala na različnih lokacijah, so jo potencialni kupci začeli spoznavati, ji bolj zaupati in zdaj je prišla do točke, ko je prodaja zanjo zadovoljiva, sploh v času božičnih praznikov, ko dela tudi po ves dan. Tudi v avgustu prodaja ni zanemarljiva, prav nasprotno! To je čas, ko se otroci in njihovi starši Pripravljajo na novo šolsko leto in iščejo kaj posebnega, imajo pa seveda tudi različne želje. Če so te bolj skromne, potem je par copa- tov izdelan v dobrih 40 minutah, če imajo stranke bolj zahtevne ideje pa lahko šivanje in izdelava copatov trajata tudi štiri ure ali več. Za poročno darilo ali ob vselitvi Jadranka pravi, da pridejo ljudje k njej ob različnih priložnostih. Nekateri si želijo popolnoma nove in unikatne copate ob vselitvi v novo stanovanje, dmgi pridejo po poročno ali rojstnodnevno darilo, spet tretji po darilo za učitelje, božič oziroma veliko noč. Jadrankini unikatni copati so znani že veliki večini, sploh se nad njimi navdušujejo otroci, nekaj parov je podarila tudi znancem v Ameriko in Kanado. »Zanimivo je,« pravi prijazna sogovornica, »da si fantki, ko prodajam na stojnicah, zelo radi izberejo roza ali oranžne barve copatov.« Njen sin je odličen v marketingu Kot pravi, gredo najbolj v prodajo številke 39, 40 in 41, izdeluje pa številke za vse velikosti, od 34 do 51. Obenem ponosno poudari, daje njen sin velik promotor izdelkov in da vedno poskrbi za odlično rekla- mo v šoli, med svojimi sošolci, nad mamičinimi izdelki pa navdušuje tudi svoje učiteljice. Osebna dopolnilna dejavnost tako Jadranki Kincel z Grobelnega omogoča preživetje, njen talent, vztrajnost in veselje do dela, pa ji vsak dan znova prinesejo ideje, polne navdiha, kijih s pridom uporabi. Rezultat je zares unikaten par copatov, ki se jim človek nikakor ne more upreti. Ko jih enkrat vidiš, jih preprosto moraš imeti. Unikatne copate prodaja (tudi) kar v domači gostilni. ŠENTJURSKE NOVICE, JULIJ 2015. urednistvo@sentjurskenovice.si Stari zapisi Po arhivih vas vodi Bogdan Rahten Če bo v lovske vrste stopilo več mladih ljudi, željnih znanja in delovno aktivnih, bo prihodnost naše divjadi za nekaj časa zagotovljena. Zato mladini priporočam, da izkoristijo možnost, ki se jim ponuja, in namesto da se igrajo z računalnikom, stopijo v lovske vrste in odkrijejo, kakšne čare ponuja narava. » Piše: Miran Hernaus, lovski mojster] 20 milijonov za rešitev Tola Sredi julija je župan presenetil občinske svetnike z vabilom na izredno sejo občinskega sveta, pa ne zaradi poplave, kot smo navajeni, ali letos zaradi suše, temveč zaradi poroštva za kredit v višini 20 milijonov SIT, s katerim naj bi se Tol o rešil iz svojih težav. Razlog se je zdel nekoliko nenavaden, zlasti zato, ker se je v preteklosti večkrat dogajalo, da je občina posojala svoje proračunske likvidnostne viške, za katere občinski svetniki praviloma še vedeli niso. Tako tudi o dolgu Alposa, ki naj bi tokrat dal poroštvo Tolu v imenu Občine in ki po neuradnih podatkih znaša dvakrat več od Tolu namenjene vsote, svetniki formalno nič ne vejo. Šentjurske novice, julij 2000 Na konjskem hrbtu po svetu Sredi julija je skozi Šentjur prijahal Patrick, 40-letni Francoz iz Provanse. Pri trgovini Kea, kjer je iskal informacije, kje bi lahko 'preobul' svojega konja, so ga usmerili na Hotunje k Dejanu Kalanu. Ta ga je kot zaprisežen konjenik gostoljubno sprejel, Patrick, ki je od doma pre-jezdil 2000 kilometrov, pa je bil za en dan prava posebnost in magnet za vaščane. Zlasti dekleta so se rada smukala okrog njega in njegovega konjiča ter poslušala njegove modrosti. Namenjen je proti Palestini, za naprej pa se še ni odločil. Šentjurske novice, julij 2005 Po desetletju znova TOD Šentjur Začela se je zadnja faza oživljanja Turistično olepševalnega društva Šentjur, ki v zadnjem desetletju ni delovalo. Aktivno delo takšnega društva je za Šentjur nujno potrebno, a je bilo njegovo oživljanje v zadnjem času pospremljeno s kar nekaj prigodami, ki niso vlivale optimizma. Vseeno se zdi, da se bo začela nova era, ne samo za društvo, ampak tudi v marsikaterem pogledu za proslulo povezovanje Šentjurčanov. Šentjurske novice, julij 2010 Prihodnost lovstva = prihodnost divjadi Najprej so lovili za hrano V pradavnini je bil vsak človek lovec in je lovil izključno za preživetje. Ko je pričel udomačevati živali, je počasi spreminjal navade in njegovo preživetje ni bilo več tako močno odvisno od lova. Kljub temu je imel vsak pravico do lova. V srednjem veku je bil lov privilegij bogatih in podložniki niso imeli pravice do lova, so pa imeli obvezo sodelovati na pogonih kot gonjači. Vladajoči razred je lovil za zabavo, medtem ko so podložniki skrivoma lovili iz potrebe in so bili zaradi tega preganjani. Zelo malo skrbi seje posvečalo številčnosti divjadi in škodo, ki jo je divjad povzročala, so podložniki morali trpeti sami. naravi. Danes se ne lovi več zaradi potrebe po hrani, ampak zaradi usklajevanja številčnosti divjadi z zmožnostjo okolja in preprečevanja širjenja bolezni, to je zaradi preprečevanja škode na kmetijskih in gozdnih kulturah in preprečevanja izbruha bolezni, ki so nevarne za človeka (steklina, ptičja gripa itd). Meso divjadi kot hrana je sekundarnega pomena, vendar ne nepomembna. Številčnost lovcev pada, razmere za divjad drastično slabše V zadnjih dvajsetih letih se v lovstvu kaže nekaj negativnih trendov, in sicer počasi, a vztrajno pada številčnost lovcev, medtem ko Prihodnost naše divjadi je tesno povezana z razumevanjem odnosov v naravi (znanje) in pripravljenostjo aktivnega delovanja v korist divjadi. Zato v lovskih vrstah potrebujemo več mladih izobraženih ljudi, ki bodo sčasoma postali nosilci naravovarstvene aktivnosti v lovskih družinah in širše. Takšno stanje je v Sloveniji veljalo do začetka 20. stoletja, ko so bila ustanovljena zakupna lovišča. Takrat so pravico do lova dobili vsi, ki so bili dovolj premožni, da so kupili lovišče od države. Lovozakupniki so morali skrbeti, da divjad ni povzročala prevelike škode v kmetijstvu, kljub temu so nelovci nezakonito lovili divjad za preživetje. To stanje je veljalo do konca druge svetovne vojne. Danes lov pomembna naravovarstvena in sociološka dejavnost Po koncu druge svetovne vojne so bile v Sloveniji ustanovljene lovske družine in so pravico do lova dobili vsi državljani, ki so postali člani lovske družine. Vse meso divjadi (divjačina) je postalo last lovske družine. V tem času je lovska dejavnost pričela dobivati več novih pomenov. Poleg usklajevanja številčnosti divjadi z zmožnostjo okolja (odstrel ali zaščita), lovska dejavnost postaja zelo pomembna z naravovarstvenega, sociološkega in rekreacijskega vidika. Za boljše poznavanje divjadi in njihov vpliv na okolje se lovci neprestano izobražujemo in premoremo veliko znanja iz poznavanja divjadi in odnosov v njihova povprečna starost raste. Obenem se razmere za divjad drastično slabšajo zaradi izgube ustreznih življenjskih razmer. Prihodnost naše divjadi je tesno povezana z razumevanjem odnosov v naravi (znanje) in pripravljenostjo aktivnega delovanja v korist divjadi. Za to pa rabimo več mladih izobraženih ljudi, ki bodo. sčasoma postali nosilci naravovarstvene aktivnosti v lovskih družinah in širše. Članstvo v lovski družini omogoča vsakemu lovcu možnost aktivnega sodelovanja pri izboljševanju razmer za divjad, pravico do legalne posesti orožja, sodelovanja na lovskih prireditvah ter veliko izobraževanja, druženja in rekreacije. Če bo v lovske vrste stopilo več mladih ljudi, željnih znanja in delovno aktivnih, bo prihodnost naše divjadi za nekaj časa zagotovljena. Zato mladini priporočam, da izkoristijo možnost, ki se jim ponuja, in namesto da se igrajo z računalnikom, raje vstopijo v lovske vrste, kjer bodo odkrili, kakšne čare ponuja narava. Narava in divjad vas potrebujeta, lovci pa vas pričakujemo, da bomo lahko skupaj opravili potrebno delo v korist divjadi. gggglUP" DALEČ NAJVEČJA INTERVENCIJA V Dolgi Gori našli skoraj 3.000 nabojev in bombe Sreča. Da so naboji in bombe zadnjih 70 let 'počivali' v starem vodnjaku. Gre za daleč največjo intervencijo na Šentjurskem. » Piše: Nina Krobat V začetku junija so delavci med gradnjo nove ceste ob železnici v Dolgi Gori naleteli na presenetljiv prizor. Ob kopanju trase ceste so v starem zapuščenem vodnjaku nekaj metrov pod zemljo naleteli na veliko količino neeksplodiranih ubojnih sredstev. Gradbišče so nemudoma izpraznili in na pomoč poklicali predstavnike celjske enote za varstvo pred neeksplodiranimi ubojnimi sredstvi. Na delu smo se jim pridružili tudi mi. Nakupu bomb Prva naloga bombnih tehnikov in drugih predstavnikov službe za varstvo pred neeksplodiranimi ubojnimi sredstvi je, da ugotovijo, kakšne so najdbe in kakšno nevarnost predstavljajo. Nato določijo varnostno razdaljo. Območje najdbe v neposredni bližini dolgogorskega železniškega tunela so tako najprej zavarovali z zaščitnim trakom, da bi preprečili dostop radovednim mimoidočim, nato pa začeli z izkopom nevarnega orožja. Kot nam (dobesedno) na kupu neeksplodiranih bomb pove vodja enote Zlatko Šunko, mora to delo opravljati čim manj oseb. Če ugotovijo, da je premikanje nad najdbami pre- Najprej je treba določiti varnostno razdaljo in zavarovati območje. DEJSTVA V Dolgi Gori so skupaj našli: - 919 protiletalskih nabojev kalibra 20 mm (za tlak) -1.800 nabojev kalibra 7,9 mm -16 ročnih bomb različnih modelov - 6 protipehotnih razpršilnih tromblo-nov kalibra 30 mm -11 svetilnih nabojev nevarno, se odločijo za uničevanje ubojnih sredstev na licu mesta, kar pa seveda zahteva posebne varnostne ukrepe. V Dolgi Gori takšnega ukrepa niso izvedli. Nemško orožje V dveh dneh so bombni tehniki počasi in previdno odkopali zelo veliko količino različnih vrst na- bojev in bomb. Zavarovali sojih in odpeljali na varno. Vse najdbe izvirajo iz časa druge svetovne vojne in so nemške izdelave, pojasni Šunko. Starejši krajan se spomni, da so po vasi govorili o tem ‘skrivališču orožja’. Nemški vojaki so ob koncu vojne med umikom menda granate in protiletalske izstrelke zmetali v vodnjak, kmalu zatem pa so ga zakopali. Še dobro, meni Šunko. »Zaradi velike količine bi to orožje napravilo veliko škodo, sreča je, da smo ga našli v starem vodnjaku oziroma okoli njega, kjer je bil odvržen ob umiku vojakov,« pove Šunko. Največja intervencija Na območju občine Šentjur predstavniki enote za varstvo pred neeksplodiranimi ubojnimi sred- stvi vsako leto opravijo približno tri intervencije, toda ta v Dolgi Gori je daleč naj večja v naših koncih, ugotavlja Šunko. »Vse intervencije so zahtevne, vendar v medijih odmevajo predvsem tiste, v katerih se najdejo avio bombe, težke do 500 kilogramov, ali pa morske, ki dosežejo tudi do 900 kilogramov,« doda Šunko, ki bombe išče tudi na dnu morja in rek, saj opravlja tudi delo podvodnega deminerja. Največ neeksplodiranih ubojnih sredstev v Sloveniji je sicer na Goriškem, kjer pogosto najdejo orožje iz prve svetovne vojne, medtem ko pri nas prevladujejo najdbe iz druge svetovne vojne. Izkop neeksplodiranih sredstev mora opravljati čim manj oseb. Če bi območje, kamor so bili Tukaj so našli velike količine orožja, ki so ga Najdbe ustrezno zavarujejo in odpeljejo na odvrženi, eksplodiralo, bi bila škoda ogromna, nemški vojaki med umikom odvrgli v vodnjak, varno. Kam, nam seveda niso izdali. Skrbnik oziroma lastnik psa mora poskrbeti, da žival ni nevarna okolici. Psi morajo biti privezani! MINI KRIMI f Razgrajal in pretepal Šentjur, 29. maj - Policisti so posredovali na Mestnem trgu, kjer je v zgodnjih jutranjih urah prišlo do pretepa. Občana, ki je kršil javni red in mir, so policisti našli in mu namesto pesti ponudili plačilni nalog. V napačno smer Šentjur, 29. maj - Ker je vozila v nepravilni smeri, je občanka povzročila prometno nesrečo na Čatrovem klancu. Hujših poškodb ni bilo, je pa voznico doletel plačilni nalog. Vlomil in odnesel Vrbno, 31. maj - Vlomilci ne počivajo. Neznanec je čez dan vlomil v stanovanjsko hišo v Vrbnem in s sabo odnesel denar. . Izsilila prednost Šentjur, 1. junij - Voznica je izsilila prednost kolesarju in povzročila prometno nesrečo,v kateri je kolesarja lažje poškodovala. Policisti so jo kaznovali. Dole, 2. junij - Voznik kolesa z motorjem je zaradi izsiljevanja prednosti povzročil prometno nesrečo in bil pri tem lažje poškodovan. V zameno je dobil plačilni nalog. Je denar vaš? Šentjur, 2. junij - Občan je na policijsko postajo prinesel denar, ki gaje nekdo pozabil na bankomatu pri Mercatorju v Šentjurju. Če dokažete, da je denar vaš, vam ga bodo policisti vrnili. Soseda ugriznila sosedo Stopče, 2. junij - Precej vroče je bilo ta dan med dvema sosedama. Najprej sta se sprli, prerekanje pa je preraslo v prerivanje in naposled grizenje. Soseda je drugo sosedo ugriznila v roko. Policisti so jo pomirili s plačilnim nalogom. Zasegli so motor Šentjur, 7. junij - Ker je občan kolo z motorjem vozil brez veljavnega vozniškega dovoljenja, so mu ga zasegli ter o zadevi podali obdolžil ni predlog. Traktor v kozolec Šentjursko, 7. junij - Voznik traktorja je trčil v kozolec in ga poškodoval. Zaradi kršitev cestno-prometnih predpisov bo prekršek moral plačati. Podrli in odnesli bukve Bohor, 10. junij - Danes pa res kradejo že čisto vse. Tako so občani na Bohorju policiste obvestili, da so jim neznanci podrli in iz gozda odnesli šest bukev v skupni prostornini štiri kubike. Storilca še niso našli. Prekratka razdalja Dole, 11. junij - Zaradi prekratke varnostne razdalje je voznik osebnega vozila trčil v dmgo vozilo. V prometni nesreči sta bili dve osebi telesno poškodovani, zanju so poskrbeli reševalci, za kršitelja pa s plačilnim nalogom policisti. Zakonodaja. Če psa na javnem mestu nimamo na povodcu, nam grozi do 400 evrov globe. Šentjurski policisti so v zadnjih tednih kaznovali več občanov, ki svojih psov niso imeli na povodcih. Tako je 12. junija voznica z avtomobilom trčila v psa, ki je prosto tekal naokoli. Konec maja so občani poklicali policiste, saj sta si dva psa izborila pot v zajčnik, kjer sta preganjala zajce in kokoši. 14. junija pa je med nedeljskim sprehodom občankinega psa napadel in poškodoval dmgi pes, ki seje strgal z verige. Lastniki živali bodo morali plačati kazen. Povodec in izjeme Zakonodaja določa, da mora lastnik psa na javnih mestih imeti na povodcu. Lastniku neprivezanega psa grozi od 200 do 400 evrov globe. Javno mesto je sicer vsak prostor, ki je brez- pogojno ali pod določenimi pogoji dostopen vsakomur, razen površin, kjer ni oziroma ni pričakovati večjega števila ljudi. Torej pes lahko na neobljudenem travniku izven naselij prosto teka, a ga moramo imeti vedno pod nadzorom. Nevarni psi Prav tako mora skrbnik oziroma lastnik psa poskrbeti, da žival ni nevarna okolici. Če pes ugrizne človeka, drugega psa, če ogroža okolico zaradi svoje neobvladljivosti ali napadalnosti, velja za nevarnega. To sicer ne velja v primem, da vas ugrizne mlad pes (do devet mesecev) ali pes znotraj objekta oziroma ograjenega zemljišča, ki je na vhodu označeno z opozorilnim znakom. Za skrbnike nevarnih psov velja, da morajo imeti pse na sprehodih vedno na povodcu in opremljene z nagobčnikom, doma pa mora tak pes biti zaprt v pesjaku, hiši ali ograjenem prostoru z ograjo, visoko najmanj 1,8 metra. Če lastniki nevarnih psov pravil ne upoštevajo, jim grozi od 800 do 1.200 evrov kazni. (NK) ŠENTJURSKIH 5 Kaj berejo Šentjurčani? Andreja Bosio iz Knjižnice Šentjurje spregovorila o bralnih navadah Šentjurčanov in o predlogih za poletno branje. Kakšne so bralne navade Šentjurčanov? Zelo različne. Nekateri berejo vse leto, drugi samo med dopustom. V katerem času Šentjurčani berejo največ? Največ knjig si izposodijo v zimskem in poletnem času, manj pa v jesenskem in pomladanskem. Kakšne knjige Šentjurčani najraje prebirajo? V prostem času bralci najraje posegajo po ljubezenskih in kriminalnih romanih. Zelo radi pa si izposojajo tudi razne priročnike. Kaj pa šentjurski otroci? Radi berejo?Otroci zelo radi berejo sami ali skupaj s starši, med drugim za bralno značko za otroke 'Beremo s sovico'. Mlajši radi berejo pravljice, starejši pa fantazijske zgodbe. Katero knjigo priporočate letos za branje na plaži? Ljubiteljem splošnih romanov priporočam zbirko Roman, Srebrne niti, resnične zgodbe, nagrajence in nominirance za Kresnika, šentjurske avtorje in knjige s seznama bralne značke za odrasle. Za tiste, ki imajo radi kriminalne romane, pa so skandinavski pisatelji, na primer C. Lackberg. ŠENTJURSKE NOVICE, JULIJ 2015. urednistvo(a)sentjurskenovice.si [H2)u[}3iJ Zadišalo po gasilskem ričetu Modna revija navdušila Šentjurčane I IH Člani PGD Planina pri Sevnici so orga- prireditvi so se predstavili tudi člani Sloven-nizirali Dan gasilca na Planini ob 60-letnici ske vojske, Policije in Radio kluba Šentjur. GZ Šentjur. Čez dan so se gasilska društva Članice PGD Planina pa so poskrbele, da je med sabo pomerila v kuhanju ričeta. Na- zadišalo tudi po pršjači. Druženje so zve-jokusnejši ričet so poleg najbolj urejene čer z nastopom okronali še člani ansambla stojnice pripravili člani PGD Lokarje. Na Veseli svatje. V Šentjurju so v začetku junija pripravili za- kratkim, zagotovo pa bo v njej našel vsak nekaj nimivo modno revijo. V poletni kolekciji obla- zase, saj ponujajo širok izbor trendovskih oblačil, čil MF butika so se sprehodili ženski in moški obutve in torbic. Večerno dogajanje je popestril modeli. Trgovina je svoja vrata odprla šele pred tudi nastop Omarja Naberja z bandom. (BM) Andrej Jevšnik je poleg ostalih članov Radio kluba Šentjur prisotnim rade volje povedal kaj o radio opremi. Zmagovalni člani PGD Lokarje. Osebje MF butika: Suzana Grgič, Mateja Domanjko (vodja butika), Martina Vrečko in Martina Domanjko. Članice PGD Planina so poskrbele za okusno pršjačo. Vsi kolesarji so bilij oblečeni v starodobna oblačila, ki so I predstavljala ^obdobja, iz katerih izhajajo kolesa.’ S starimi kolesi po Šentjurskem Člani kluba Večno mladi Šentjur iz sekcije Južne železnice v Šentjurju in razstavi koles so kolesarjev so v začetku minulega meseca orga- se ob lepem dopoldanskem vremenu odpravili nizirali 1. srečanje kolesarjev starodobnih ko- na skupno panoramsko vožnjo. Popeljali so se les. Na srečanje so povabili tudi enako misleče preko Vrbnega in Nove vasi in pot zaključili v prijatelje iz Škofje Loke, Stare Gore, Dupleka, hotelu Žonta s pogostitvijo in podelitvijo pri-Juršincev, Gribelj pri Črnomlju, Vrhnike, Tržiča, znanj in pokalov. Želijo si, da bi srečanje tradi-Kočevja in Kranjske Gore. Po zboru pri Muzeju cionalno izvajali tudi v prihodnjih letih. Za prijetno glasbeno vzdušje je poskrbel Omar Naber. Po modni brvi sta se sprehodili simpatični Aleksandra Planinac in Nastja Tratnik. Rosa team d.o.o. Drofenikova 16, Šentjur Dušan Pungartnik je prisotnim ob postanku v Novi vasi z izčrpno razlago predstavil zbirko Rogovih avtomatikov, francoskih soleksov, madžarskih dongotov in motorja, ki so ga uporabljali angleški padalci med 2. svetovno vojno. Navdušenci nad starodobnimi kolesi so se na prelep dopoldan zbrali pred Muzejem Južne železnice. Zbiratelj Peter Habe na sre-; C Čanju ljubiteljev starodobnih g- koles, oblečen v približno 1 D100 let stara avstro-ogrskaj ■ > oblačila............