Published monthly by Slovenian National Federation of Canada,
Eclited by: Editorial Board
Address: 646 Euclid Ave., Toronto, Ont. Canada
Subscription rates: $3 per year, 25c per copy Advertising
1 coluran x 1" $2.10
FOR A. FREE SLO VENI A
. . . "And when 1 speak of people enslaved by Communism and deprived of their freedom I certainly include the people of Yugoslavia too." . , .
Hon. Paul Martin, P.M.
Nov. 25. 1961
LETNIK XIII. — VOLUME XIII.
TORONTO 1—10 JANUAR, 1962
ŠTEVILKA 1.
NUMBER 1
V NOVO LETO
Navkljub težkemu bremenu časa, zapletenosti in grozotnosti svetovnega položaja stopimo Slo-venci v novo leto s poglobljeno vero v slovensko stvar in jasnim programom, ki bo vodil do uresničenja slovenske države in svobodnega slovenskega življenja.
Ne vprašuj mo, ne sebe, ne drugih: kdaj? Bodimo si odkritj: nihče ne ve odgovora. Odgovor na vprašanje kdaj ni in ne sme biti predpogoj narodnih in političnih načrtov in naporov. Če bi bil odgovor na vprašanje kdaj v resnici predpogoj za narodne, politične in obče človeške načrte in napore, potem bi bila človeška zgodovina takorekoč brez gibanj in brez odkritij. Če bi bil Slovencem pred sto in več leti pri njih boju proti Nemcem odgovor na vprašanje kdaj predpogoj njih naporov in boja, potem bi njih volja splahnela v nič in ne bi imeli slovenske zgodovine
LETO VESOLJNEGA CERKVENEGA ZBORA
SVETI OČE JANEZ XXIII.
j tičnpm trenutku nove dobe, čaka-I jo Cerkev silno težke in obsežne naloge kot v najbolj tragičnih dobah zgodovine. Tc zadevajo na-vezanje stikov poživljajoče in trajne energije evangelija s sodobnim svetom, kr se ponaša z zmagami tehnike in znanosti". Papež ugotavlja, da žal nravni napredek ni rastel istočasno s snovnim napredkom. Razen tega zatemnluje obzorje "obstoj napa-dajočega brezboštva, ki deluje po celem svetu".
Kljub temu ne smemo obupati. "Mi pa nasprotno obnavljamo vso vero, da naš OdreŠenik ni odšel s sveta, ki ga je sam odrešil".
ali je uresničenje slovenske države možno in je v korist slovenskega naroda. Odgovor na ta vprašanja je: da!
Razvojna pot slovenskega naroda je do vedla do stanja, ko so v narodu samem dani pogoji za lastno državno življenje. Dokaz temu je kulturni, gospodarski, socialni, narodni in politični razvoj Slovencev v zadnjem stoletju in pol. Trdna in nezlomljiva volja po samostojnosti, močna domovinska zavest, velika mera gospodarske in kulturne podjetnosti in dejavnosti ter
program
Drugi vatikanski zbor bodo zgodovinarji pozneje označili kot zaključek dolge dobe, ko je bila Cerkev izrinjena iz javnega življenja in se je posvetila predvsem notranji obnovi s poživitvijo ev-harističnega življenja (Pij X.) in nauka o Kristusovem mističnem telesu (Pij XII.) Obnovitev sho lastike in ustvarjalnost poedinih katoličanov v kulturnem življenju je pripravilo ugodno ozračje za ponovni javni nastop Cerkve kot dela javnega življenja v poedinih narodih in na mednaTbSni pozor-nici. Zato ne bo ta cerkveni zbor pomemben samo za katoličane, marveč z vse človeStvo, ker bo ud cerkvene edinosti do j Eden namenov zboru je tudi! ustvaril m opr-ed>!il sodelovanje
Papež Janez XXIII je podpisal	točnejši opredelitvi laikov in nji-
papeško bulo, s katero je oznanil	hovega mesta v cerkveni organi-
zadnjih sto let. Tako postavljeno'svetu sklicanje vesoljnega cerk-	zaciji ter bo tako dopolnjena
vprašanje kdaj, je preenostavno, venega zbora za leto 1962. Toč-	vrzel, ki je očitna v sedanjem
da bi imelo življenski smisel. | nejši datum bo deločen pozneje,	cerkvenem zakoniku, v katerem
Drugače pa je z vprašanjem ali Bula se imenuje "Humanac salu-	ni skoraj nobenih določil za lai
je delo za slovensko državo in j tjs» jn cerkveni zbor bo uradno	ke.
svobodo poleg hotenja tudi ute- imenovan 2. vatikanski cerkveni j Cerkvenega zbora se bodo ude-
meljeno z razumskimi razlogi, zbor T(j bo ■ vesoljni cerkve-	ležilo kot opazovalci tudi zastop-
ni	i<i	cl<»»r<jnelrr» I	...
ni zbor po zadnjem, ki je zasedal niki drugih ver. Sv. Oče je nekaj 1. 1870 v Vatikanu in ki zaradi dni preje objavil okrožnico za političnih dogodkov nI niti bil 1500 letnico smrti papeža Leona zaključen. Sedanji zbor bo dvaj- Velikega, v kateri poziva ločene seti po vrsti v zgodovini Cerkve, j vzhodne cerkve, da se vrnejo do-Zbora se bo udeležilo kakih mov ter obnove cerkveno edinost. 3000 predstavnikov cerkvene hie-' Enciklika je naslovljena AetemS rarhije in strokovnjakov.	j Dei Sapientia in je šesta okrožni-
Zbor bo obravnaval obsežen ca sedanjega papeža.
POPRAVEK
V oktoberski številki SD vmo objavili notico iž hrvaške Danice od 16. avgusta o delovanju Društva Hrvatov v Bruxellesu. Med tem smo dobili od prijateljev našega lista sporočilo, da poročilo, ki je bilo objavljeno v Danici, ne odgovarja resnici. Obveščeni smo bili tudi, da je poslala lieška škofija Dani® popravek poročila. S tem je seveda odstranjena podlaga pogojnega vprašanja našega dopisnika, ki ga je postavil v zvezi s tem poročilom Danice. Uredništvo obžaluje, da se je zaneslo na poročilo Danice ter tako objavilo pogojno vprašanje, ki bi moglo postaviti v napačno luč preč. g. Vinka Žaklja, ki deluje med slovenskimi in hrvatskimi izseljenci v Belgiji. .iaiRilainiBiitiBMaiiniBBmamilliiBaailniB
V NOVO LETO 1962
z novimi slovenskimi ploščami!
SL 15	51.25 REZKA
V pustih dneh
Kvintet Avsenitt š	petjem
SL 16	" $1.25
Izidor ovčiee pasel Po Koroškem po Kranjskem Smentana muha Moj očka ima konjička dva Otroški zbor z orkestrom
....G Mikael Starr, minister za delo in gdč. Agneta von Otter, le tošnja "Kraljica luči", — slikano na skandinavskem festivalu v "Časa Loma", 13. decembra. Ta narodni skandinavski običaj je bil tokrat že desetič predvajan v Torontu.
notranje discipline. Priprava zanj zbrati kristjane v skupni fronti potekajo že več let in tudi mnogo proti napadalnemu brezboštvu.
katoličanov pri obnovi družbe, ki je nujno potrebna( če se človeštvo
laikov je bilo pritegnjenih v pri- j ki je mednarodno prganizirano. V j hoče rešiti medsebojnega iztreb-prave Pričakovati je, de bo | buli omenja papež med drugim; j Ijenja in mnoge obstoječe civili-
jasno poznavanje nalog, ki nam dobršen del posvetovanj posvečen j "Ko se nahaja človeštvo v kri-1 zacije notranjega razpada jih nalaga naše ozemlje-vse to	"
moremo in moramo Slovenci razviti in doseči-bodo razvili na slovenskem prostoru tisto moč, ki bo zaslužila in uživala mednarodno priznanje, navkljub majhnosti našega ozemlja in naši maloštevilčnosti.
Evropa, katere del je Slovenija, je na poti ustvarjanja novega občestva svobodnih evropskih narodov. Pohlep velikih, pa tudi manjših, evropskih narodov po zavladovanju in širjenju, nadomešča počasi zavest skupne usode in nov način mednarodnega sodelovanja ob priznavanju posameznih in skupnih intere-
NARODNO POLITIČNI TEČAJ SLOVENSKEGA DRŽAVNEGA GIBANJA
V t,ednu od 25. avgusta do 3. septembra 1962. se bo na Planina Ranch v bližini Bracebridgea na področju Muscoke vršil diugi narodno politični tečaj slovenskega državnega gibanja.
izpostavljen nevarnosti integracije, katero komunistični režim načrtno zasleduje s premišljenimi sredstvi v Vseh ustanovah
sov. Tako se ustvarja v Evropi | državnega življenja, le da se pri red, ki bo zmanjšal nevarnosti tem izogiba sredstev odkritega
za obstoj malih držav.	! in neposrednega nasilja ter po- ( debato,	kjer naj bi se iznesli
ies časi in potrpežljivo omejuje po- ,„.,.„„!	... :n „rnt; t™ nrmla-
Letošnja predavanja, kateri?) dokončni program z naslovi in predavatelji bo objavljen kasneje, bodo obravnavala sodobno slovensko problematiko.
V zvezi s tem tečajem, ki ga že sedaj naj avl jamo, bi radi opozorili prijatelje slovenskega državnega gibanja in slovensko javnost na sledeče:
Tečaj bo odprt in dostopen vsem Slovencem, ki se zanj zanimajo. Tečaj naj nudi priliko za
Slovenski prostor je danes časi in potrpežljivo omejuje po-
sicer v okviru komunističnega sveta. To je trenotno najtežje dejstvo slovenskega položaja. A komunizem je danes problem vsega svobodnega sveta, ker ogroža ves svet, in ne le narodov pod njegovim jarmom. Svobodni svet more in mora zbrati tisto moč, politično in gospodarsko, poleg vojaške, ki bo rešila svobodni svet in prisilila svetovni komunizem k umiku. S vsojim gospodarskim povezovanjem postaja zapadna Evropa v zadnjih letih nova gospodarska velemoč, enakovredna ameriški in sovjetski. Gospodarski moči se pridružuje tudi politična in vojaška. Pred desetimi leti te moči še ni bilo. Komunistični svet ne more pokazati na kaj podobnega. Poleg tega bodo nenaravnost in lastne napake slabile komunizem in še danes ni več tiste monoli-
men narodnosti na golo folkloro. Celotni sistem v istem smislu tudi dopušča in podpira samo biološko propadanje slovenskega naroda. "Zdravstvene" ustanove v smislu "načrtnih rojstev" v severnem delu države zasledujejo politiko načrtnega preprečevanja življenja, med tem ko i^te ustanove na jugu države služijo reševanju življenja. Franc Jeza nam je pred dobrim letom pokazal v svoji knjigi "Nova tlaka slovenskega naroda" strahotno gospodarsko in socialno izžemanje in izrabljanje slovenskega človeka in zemlje Slovenske narodne manjšine ne uživajo resne podpore matične države in
razlogi za in proti tezi predavanja. Pri izbiri predavateljev prirediteljev ne bo vodilo pripad-ništvo k slovenskemu državnemu gibanju temveč predvsem njih strokovna usposobljenost.
Ker bo tečaj trajal teden dni in ker morajo predvsem udeleženci iz Združenih držav dodati še nekaj dni na račun poti od doma do kraja tečaja in nazaj in ker bodo zaradi tega udeleženci iz oddaljenejših krajev pri-
siljeni povezati svojo udeležbo na tečaju s svojim dopustom, opozarjamo vse, ki se nameravajo tečaja udeležiti, da si svoje dopuste urede in izgovore času tečaja primerno
Kraj tečaja Planina Ranch leži približno 120 milj severno od To-ronta. Podrobna navodila kako priti tja bodo sledila v eni prihodnji številk.
Sleherni udeleženec tečaja bo lahko združil svojo udeležbo na tečaju s svojimi počitnicami. Prostega časa bo dovolj, kraj tečaja pa je letoviški kraj s prelepim jezerom. Stroški v zvezi z bivanjem na tečaju bodo ma-lekostni.
V prihodnjih številkah našega lista bodo sledile nadaljne objave in navodila v zvezi z udeležbo na tečaju, kakor tudi obrazci prijavnic, ki jih boste izpolnili in odposlali in tako pravočasno napovedali svojo udeležbo.
Komunisti so infiltrirali the BREZPOSELNI International Union of	JASLICE
Mine, Mili and Smelter	_
VVorkers
IZDELUJEJO
V Sudbunju, Ontario, poteka manjšinska politika Beograda ne! že več let borba zasleduje slovenskih interesov in jih nikdar ni.
Le slovenska država bo brani-
. „ ... .i ustanovila škofija za iztrebljenje	J
Blizu Sydneya v Novi Scotiji je zavetišče za
komunistov iz kanadske" podrn-1 brezposelne. Imenuje se Talbot žnicc mednarodne rudarske 'House P° irskem delavcu Mattu unije. Sedaj je po petletnem štu-;Talbotu (umrl v Dublinu 1925), ki
SL 17	$1.25
Fantovska polka Mojca
Po domače (-.alček) Na desno tri, na levo tii Kvintet Boris Frank s solisti
SL 18	$1.25
V Šmihelu eno kajžico	imam Veniek domačih
Kvintet Boris Frank s	solisti
Na zalogi imamo še 13 drugih plošč!
Vse plošče so 45 RPM. Poštnina ja v ceni že vračunana. Plošče naročite pri:
SLOVENIA RECORDS
P.O. Box 8184
CHICAGO 80, ILLINOIS, U.S.A. ........................................
NAVODILA KATOLIŠKI AKCIJI
Suša V
Jugoslovanskem gospodarstvu
Z razvrednotenjem dinarja je Jugoslavija hotela nekako ustaliti svoj položaj na svetovnem trgu, z neprimerno večjini po-viškom v cenah pa dobro nadomestiti izgubo, ki naj jo, kot vedno, plačajo zasužnjeni ljudje doma zato, da bo komunistična partija pridržala zase in za peščino samodržcev, ki so na oblasti, se \ vi! il-l boaistva.
Toda pri uresničenju svojega gospodarskega načrta (plana) pa so morali mojstri večnih poskusov, ki se po navadi ne obnesejo, znova zabeležiti neuspeh. Stopnja porasta še zdaleka ne dosega načrtov, ki smo o njih slišali in
V nagovoru katoliškim pravnikom Italije je sv. Oče razvil tri točke, ki naj bi služile kot program katoliške akcije; povdarek nadnaravnega, enotnost v akcijah in sodelovanje s hierarhijo.
"Skrivnost vsega uspeha in merilo popolnosti in vrednosti
dela katoliške akcije temelji na	.	v „	.
.. r ... ... v, dano, pa je na moc čudno, da je notranji formaciji njenih clanoc' ' , ... , , , » ,
v Jugoslaviji vsako leto susa, od-
Uradno poročilo pove, da je izvoz padel skoraj povsod, najbolj pa na področju surovin. Krivda za to je, po mnenju jugoslovanskih komunistov, v za-padnem svetu, kjer je cena istim proizvodom znatno nižja. Krive pa so tudi cene prevozu v Jugoslaviji sami. Le povedati nočejo, da cene prevozu doma, komunisti sami odločajo.
Zanimivo pa je, da ima Jugoslavija kljub vsem polomon v gospodarstvu na razpolago velika sredstva za propagando v svetu in na vsak način poskuša čim več držav spraviti v tabor rdečih. Tako je v zadnjem času dobila od Jugoslavije mala država Ghana deset miljonov dolarjev, tako je dobila isto vsoto tudi država Mali.
Rdeči mogotci v Beogradu—v
Sloveniji niso mogotci marveč
le hlapci in valpti—se pritožu-
uradno poročilo pravi, da je vla- jejo tudi nad industrijo doma. Po
da zaskrbljena zaradi pomanj-' načrtu (planu) zadnye petletk.-.
kanja proizvodov na trgu.	bi porast industrije moral zabe-
. ležiti 12° 6. Izgleda, da ne bo število uvoženih predmetov je ^ ^ Xr,Jijo zopot_ da je temu
precej narastlo, posebno iz Združenih Držav. Jugoslavijo spet potrebuje pšenice iz Amerike, ki je zaradi suše vedno primanjkuje v Jugoslaviji. To iz-uradnih poročil. Zasebno pove-
in na stopnji milosti ter povezanosti z Bogom, ki jo vsak član doseže v svojem duhovnem življenju".
"....V katoliški akciji prinese vsakdo svoj delež v raznih oblikah pripravljenosti in odzivnosti.... toda delo v raznih vejah ne bo nikdar doseglo zaželenih uspehov, če ne bo poskrbljeno za edinost, kajti energije se bodo izgubile v pretirani raznolič-nosti...."
".... Papež je vedno mislil, misli sedaj in bo tudi vedno mislil, da je delo katoliške akcije resnično najprej in predvsem misijonsko ter apostolsko delo...."
la slovenske interese in oh ran- diju vladni raziskovalec Francis je bil alkoholik, pa se je zaoblju-
tosti v svetovnem komunizmu,1 jala slovenstvo. Hotenje po slo-1 A. Clierry v ZDA priporočal, naj bil, da ne bo več pil. Držal je to kot je bila za časa Stalina. I venski držav i
je razumsko ute-Izkušnje s prvo in drugo Ju- [ meljeno in njena uresničitev je goslavijo dokazujejo, da more le , možna. Naj nas ne moti vpra-slovenska država braniti sloven- šanje kdaj! S-trdno vero v svoj ske narodne interese in zavaro- narod in ljubeznijo do vsega slo-
mati naš narodni obstoj in raz- venskega, opogumljeni ob zgledu ne bo smela več nastopati kot
se unija označi kot infiltrirana * obljubo do smrti in pomagal od komunistov. Če bo Nadzorni j mnogim, ki so bili v podobnem odbor, ki nadzira Zakon o pološaju. Da bi zagotovili svaj nadzorstvu nad podtalnim delo- nckaj dohodkov za ustanovo, iz-vanjem, odobril to oznako, unija ; ddujejo možje lične jaslice, ki jih
voj na vseh področjih življenja1 naših prednikov, razširimo in do meja naših možnosti. V se-' poglobimo v novem letu delo in danjem jugoslovanskem okviru | napore za slovensko državo, je slovenski narod na celi črti	Mate Resman
prodajajo po $5.00, z desetimi
pogodbenik pri delavskih poga- .	.
janjili. Unija je bila že 1. 1950 klPcl Pa P° Naslov Je: Tal" izključena iz CIO iz istega ra- kot House, St- Mar>''s Glebe-zlocra.	[Frenchvale, Nova Scotia.
Jugoslaviji kar so se komunisti polastili oblasti. Edina razlaga za to je morda opravičilo nesposobnih gospodarstvenikov, čes da so se, kot vedno, zmotili. To je najbolj navadna razlaga na vseh drugih predelih gospodarstva, v poljedelstvu pa so se zmotili o vremenu.
V prejšnjih letih je kot nadomestilo za pšenico, ki jo je Jugoslavija morala uvažati, izvoz koruze vsaj deloma pokril stroške uvoza žita. Letos je suša (bolj točno: komunistično nespametno igranje s poljedelstvom) povzročila tudi slabo letino koruze. Tako je v zadnjih treh mesecih uvoz v Jugoslavijo od zunaj porastel za 26° o v primeru z isto dobo lansko leto. Izvoz pa je v istem času padel za dobre 3°o.
kriva suša, ker je zaradi primanjkljaja vode primanjkovalo tudi električne sile za industrijo Toda, kot da bi vodstvo industrije ne bilo popolnoma odvisno od Beograda, se vlada pritožuje, da se industrija ne mara prilagoditi potrekam potrošnikov in nudi na trgu zastarele predmete, ki niso niti po ceni, niti kaj prida uporabni. Seveda je to le opravičilo partije, ljudem pa pesek v oči. Žalostno je le, da ta navidezna trenja med vlado in industrijo, ki je od vlade popolnoma odvisna, mnogi v svetu tolmačijo kot znak svo-vode notranjega razvoja v Jugoslaviji in brez dvoma je glavni namen Beograda ravno ta prevara, dobro preračunana, da dovoli pregled gospodarskega položaja, ki je vse prej kot zadovoljiv, objaviti celo med zapad-nim svetom. Toda tudi ta prevara bo postala očita, in ji ne bodo večno verjeli niti največji lahko-verneži, prav tako kot že ne verjamejo mnogim drugim, ki so jih Titove papige kričale v svet poprej.	M.C.
WE OUOTE
PRAKTIČNI REZULTATI ZNANJA JEZIKA
Obisk predsednika ZDA Ken-nedyja in njegove žene v Venezueli in Colombiji je kljub nekoliki bojazni, da bo izzval nemire in demonstracije, potekel v najlepšem redu in navdušenju množic. Zdi se, da je tokrat Moskva naročila svojim statistom, naj ostanejo doma, ker očitno stremi za koncesijami, ki bi jih Hruščev rad izzvil od predsednika Kennedvja samega brez ostalih voditeljev zapadnih velesil (de Gaulle javno opozarja na nevarnost druge Jalte), toda mnogo je pripomogla k uspehu
predsednikova žena, ki je vešča.	„», . .	,, ,
španščine, ter je tako lahko j 1ucstlon of Ea.t-We»t relations should be discussed, not just one
ustvarila neposredni stik s po- asPect '' •
slušalci in osebami, s katerimi	Hon- Paul Martin, P.M.
je prišla v stik.	i	November 25, 1961
"And \vhcn I speak of people enslaved by Communism and deprived of their freedom I certainly include the people of Yugo-slavia too".
"We from the Free VVorld are entering now an era of negotiations. It vvill be centered around Berlin, and VVestem Povvers will condition every solution to that problem witli a guarantee for the free access to that City. But it should not be enough. In fortheom-ing negotiations we should insist that the freedom of peoples from Hungarv, Poland, Ukraine, Yugoslavia, Romania etc. should be condition to anv agreement on Germanv and Berlin. The vvliole
Slovenski izseljenci v Evropi

Podatkov o njih ni mogoče dobiti iz Vzhodne Nemčije in Poljske, kjer je ostalo dosti med vojno nasilno preseljenih rojakov. Tudi še ni ugotovljeno število izseljencev na Danskem, Norveškem, v Španiji in Portugalski.
Število Slovencev cenimo: Anglija 750, Belgija 2500, Francija 30.000, Holandiji 600, Nemčija 6000, Švedska 500. V Avstriji in Italiji vsaj po 10.000.
Družin je največ v Angliji, Belgiji, Holandiji in Franciji, samskih mož in fantov v Nemčiji in Franciji. Dekleta so povsod, toda v nizkem številu.
Starostno razmerje je zelo različno. V Angliji, Avstriji, Italiji Belgiji deloma Franciji, zlasti pa v Holandiji prevladuje srednja zivljenska doba, 40 do 50 let. Mlada generacija živi v Nemčiji in deloma Franciji. Vzroki izseljevanja so različni.
Pri založbi Herder je izšlo delo slovenskega jezuita Karla Vladimirja Truhlarja "Teologija dela" v nemščini, španščini in italijanščini. Brž ko bomo knjigo dobili, bomo pročali o njej obširneje.
SLOVENSKA KNJIGA v Cle-velandu je izdala knjižico Slovenke Pavle Kovačič, ki je preživela strahote taborišča v Auschvvitzu. Knjižica, ki jo je tiskala tiskarna Družbe sv. Mohorja v Celovcu, opisuje doživetja v "taborišču smrti".
Walter L. Gordon, TROUBLED CANADA, The Need for New
Domestic Policies. McClelland and Stevvart Ltd., 1961. Kanadska liberalna stranka se je verjetno naučila iz svojega zadnjega poraza, da je konservativna stranka zmagala v veliki meri, ker je spretneje izrabila strokovne nasvete oblikovalcev javnega mnenja kot liberalna. Ker bodo volitve v Kanadi v dogled-nem času, so se tokrat liberalci pripravili resneje na spopad. Porabili so znanegrf' ekonoma W.L. Gordon, ki je znan zlasti po tem, ker je bil predsednik komisije, ki je študirala kanadske gospodarske izglede za bo-
lajo v jami, bolehajo na silikozi.
Povsod med Slovenci so slovenska društva, zlasti htadicio-nalna sv. Barbare in pevska društva. Vendar pa zanimanje zanje, zlasti pa še aktivno delo iz leta v leto upada. — Poleg verskih imajo tudi kuturnopro-svetna društva. Razveseljiv pojav je družabnost naših rojakov. Čeprav strogo organizirano dru-Pred drugo vojno prevladujejo štveno življenje upada, raste pa: gospodarski motivi, po njej poli- družabnost na zabavnih večerih, tično-gospodarski. Kraji, odko- skupnih izletih, romanjih, mik-ker se je yršilo izseljevanje, so lavževanjih itd. okolica Celja, Prekmurja in. Pri- Slovenci so tujini znani kot morja. Najmanj Gorenjcev, ne-' zanesljivi in počteni. Moralno kaj pa Notranjcev in Dolenjcev, stanje je na splošno boljše med Proces se še nadaljuje, ljudje staronaseljenci ter v državah, beže v Avstrijo in Italijo, izsele kjer živi manj Slovencev, t.j. Bel-se pa v Kanado in Avstralijo, de- gija, Holandija in Anglija. Pije loma v Nemčijo, Francijo in se precej/ S tem v zVezi je zapra-Švedsko.	j vljanje in pa pretirano varče-
Hitro se nauče tujega jezika, vanje. Zakonsko in družinsko Večinoma se brez državljan- šivljenje je na splošno dobro, stva.	i Moreč problem pa so mešani
Velika večina ima le osnovno-' zakoni, narodno mešani še bolj šolsko izobrazbo, po drugi pa narodno in versko mešani, vojni pa jih je prišlo žc precej, zlasti v Nemčiji in na Šved-ki imajo strokovne izpite in te- skem. — življenskega materia-čaje. Nekaj je maturantov in s lizma je povsod precej. Lepo pa fakultetno izobrazbo. Kot posa- je, da izseljenci podpirajo svojce meznike najdemo zdravnike, in-1 v domovini, ženirje, univerzitetne profesorje | Domotožje je prva leta močno, iri docente ter operne pevce in kasrieja se ' čusveno razmerje celo plesalce.	. | pomiri, a na domovino niso jjo-
Slovenski šolski tečaji in šole zabili. Pri večini izseljencev pa so: ena v Angliji, tečaji verou- ostane čut manjevrednffsti, pe-
karstvo ter brezciljnost življenja.
V Zapadni Evropi deluje sedaj 19 izseljenskih duhovnikov, po eden v Italiji in Angliji, po dva v Avstriji in Belgiji, 5 v Nemčiji, 8 v Franciji.
Dušhopastirsko delo ureja apostolska konstitucija "Exulfa-j milia" Pok. papeža Pija XII iz ' leta 1952. Naloge pa izvršuje kon-zistorialna kongregacija v Rimu. Tako je urejen pravni položaj izseljenskih duhovni kg v iin njihovo delo. Ni pa s tem | urejeno gmotno vprašanje, ki je bilo prepuščeni volji krajevnih ordinarijev. Nekateri škofje omenjene konstitucije niso priznali.
Izseljenski duhovnik ima dela; kolikor ga hoče. Ne strogo duhovniško, temveč karitativno in socialno delo je tisto opravilo, ki duhovniku med izseljenci jemlje največ časa in moči. Potrebni so pogosti obiski vernikov.. Osebni pogovor poruši zid nezaupanja, nerazumevanja in prikritih predsodkov, odkrije pa tudi duševne in duhovne rane, ki so nažalost le prepogoste.
Tako duhovnik dela neposredno za ljudi in med ljudmi, je zelo samostojen, je pa brezdomec, kar je zanj lahko tudi duševno breme, kot sploh za vsakega izseljenca
"BEST VVISHES FOR A
. HAPPY NEW YEAR" Toronto Progressive Conservative Association
dočnost. Njemu so zaupali celo organizacijo prihodnjih volitev in ga pošiljajo po mnogih krajih, da nastopa kot glasnik liberalne gčspodarske politike. Temu namenu v glavnem služi tudi pričujoča knjiga. Toda dejstvo, da jo je pisal strokovnjak, ki dobro pozna kanadsko gospodarstvo in njegove možnosti, jo dviga nad višino politične propagande ter je uvršča v vrsto poljudne gospodarske literature. Če bo zajela širše sloje bralcev, utegne postati prihodnja volilna kampanja na dokaj višji ravni kot smo bili doslej vajeni, ker nudi tudi povprečnemu državljanu nekaj vpogleda v zapletene probleme narodnega gospodarstva.
ka v Franciji in slovenski na stopi otrok v Belgiji. Starejša generacija stov. izsel-
vzročen v glavnem zaradi družbene in družabne izolacije. Verske/ razmere so dokaj raz-
jencev dela'v poklicih, ki so, jih 1 lične. V Holandiji opravijo sko-imeli že doma. - Mlsijši 'generacija Maj vsi velikonočno dolžnost, v pa je prisiljeha izvrševati dela in! Belgiji 30, v Angliji 40, v Nem-službe, ki jih doma ni opravlja- čiji 10 odstotkov. Udeležba pri
la Staronaseljenci so večinoma rudarji in v Franciji poljedelci, mladonaseljenci pa prav tako rudarji ali težaki pomožni delavci v metalurški stroki, čeprav so izučeni ključavničarji, mehaniki, mizarji, tehniki in podobno. Le v Angliji ter deloma v Belgiji, Franciji in' Holandiji so si nekateri lahko poiskali zaslužek v že fzučenih strokah, v privatnih podjetjih ali tovarnah.
Plače so večinoma dobre. Stanovanjske razmere pa na splošno niso tako dobre. Precej rojakov stanuje po barakah ali začasnih stanovanjih. Lastne hiše imajo že Slovenci v Angliji in Holandiji.
Zdravstvene razmere so podobne onim domačinov. Skoraj vsi rudarji, ki žc desetletja de-
slov. nedeljski maši je prav tako zelo različna. V Angliji 60 odstotkov, približno toliko tudi v Belgiji, Holandiji in Franciji tam,-kjer so stalni slovenski duhovniki.
Od knjig so najbolj razširjene Mohorjevke, od listov najbolj "Naša luč". Na tuje verske časopise je naročenih v Angliji 40 odsiokov. Verska poučenost je bolj skromna. V posameznih primerih tuje okolje dobro vpliva. Kjer imajo katoličani močne pozicije, se dober vpliv nehote in nevede prenaša tudi na slovenske rojake.
Ovira za močno Versko življenje je v naravnem oziru pomanjkanje čuta za skupnost, občest-venost. Dalje enostranska razvitost v materialistično razumnja-
—.o.vi /.upan, Kicnard J. Daley, ki je eden izmed najvplivnejših demokratskih voditeljev Amerike, izroča pravkar podpisano proklamacijo o Slovenskem dnevu dr. Ludviku Leskovar, preds. Slov. radijskega festivala.
Na sliki je tudi Aid. Charles Bonk, ki je predstavil resolucijo o Slovenskem dnevu čikaški mestni zbornici; dalje ga. Corinne Leskovar v avtentični 100 let stari slov. narodni noši ter gdč. Margie Prah, ki je bila kraljica Slovenskega dneva, časnikarske konference v županovem uradu, sO se udeležili predstavniki vseh velikih dnevnikov in TV postaj v mestu.
INDUSTRIAL RELATIONS SE-VENTY YEARS AFTER RERUM NOVARUM, Proceedings and Addresses, Ninth Annual Session 1 —Halifax, October 13, 14, 15, 1961. Čanadian Catholic Confe-rence, Social Action Department (90 Parent Ave., Ottawa, Ont.) je letos izredno hitro objavil govore angleškega socialncga tedna v Halifaxu, ki so bili nanizani okrog 70 letnice objave okrožnice Rerum novarum. Objavljeno je tudi pismo sv. Stolice, ki je tako obsežno', da predstavlja skoraj drugo okrožnico poleg okrožnice Mater et Magistra. Knjiga obse-I ga spored in vse govore ter vprašanja za razgovore. Za razliko ! od prejšnjih poročil ne vsebuje glavne vsebine razgovorov ter imen udeležencev. Knjiga obsega 208 strani in stane $2.—
Pismo slovenskim izobražencem v inozemstvu
Dragi bratje Slovenci! Dovolite, da se obrnem zaupljivo na Vas. Pravzaprav nisem jaz, temveč je del naroda, ki se obrača na svoje najimeniutejše sinove in pričakuje od njih razumevanje in pomoč.
Vi ste ponos slovenskega naroda. Komaj dvamilijoski narod, pa ima po celem svetu odlične učenjake in razumnike, ki se uvrščajo med najboljše delavce za znanost in kulturo. Kakor ste Vi ponos za cel narod, takc^ je Vaš ponos pripadnost k narodu, ki ima koliko življenske moči v sebi.
Vi ste upanje slovenskega naroda, njegova duša. Kakor duša oživlja celo telo, tako morajo izobraženci skrbeti za svoj narod, za vsak del naroda, ker ne more sam vzdrževati pritiska raznarodovanja. Ta del naroda je naša lepa Koroška. Edino zavedni, neustrašeni in številni izobraženci bodo lahko rešili in oživeli ta ud našega narodnega telesa. Skrajni čas je že, da posredujemo narodu te oživljajoče moči.
Koroški Slovenci so končno dosegli svojo gimnazijo v Celovcu. Kaj pa bo s to našo mladino, ko bo prihajala na dunajsko vseučilišče? Raztresena po nemškem velemestu, v težavnem ekonomskem položaju, bo v stalni nevarnosti, da izgubi narodno zavednost ali vsaj gorečnost, in da zamenja knjige s kakšno trenutno mamljivo zaposlitvijo, kakor se je do zdaj že marsikrat zgodilo.
Da bi preprečili te nevarnosti in pomagali naši mladini v vsakem pogledu, smo se odločili, da ustanovimo na Dunaju slovenski visokošolski dom. Da ne bi ostalo
vse le pri dobrib željah, smo kar |' vzeli nadstropje v najemkjer stanuje že nekaj naših visokošol-cev. To pa je samo zečetek. Najemnina je draga in negotova. Eno nadstropje je premalo. Potrebujemo lastni dom. Za uresničitev tega res potrebnega načrta pa nimamo nobenih materijal-nih sredstev. Uspeli bomo samo s pomočjo naših bratov v inozemstvu.
Vi, dragi slovenski razumniki in izobraženci, boste najlažje razumeli potrebo tega doma. Zato Vas prosimo, pridite nam na pomoč. V Vaših krogih poznate gotovo premožna ljudi, ki bi lahko in radi kaj storili za svoj narod. Drugi bi menda lažje prispevali mesečno z manjšimi darovi. Pri poročite enim in drugim našo zadevo. Koliko lepih načrtov se bi lahko izvršilo, ako bi vsi samo z malenkostjo prispevali—s tisto malenkostjo, ki vržemo dnevno proč za popolnoma nepotrebne stvari!
i Slovenski akademiki v Ameriki (SAVA) so prevzeli organizacijo podpore za slovenski visokošolski dom na Dunaju. Sodelujmo vsi za največji uspeh!
Iva Tomazic
Ravnatelj slov visokoš. doma.
Darove' sprejema elevelandski odsek SAVE in jih lahko pošljete na naslednji naslov Šlovenski/akademiki v Ameriki 1116 East 72nd Street Cleveland 3, Ohio
Mednarodni kdngres mladih krščanskih delavcev v Braziliji i je ' sklenil, da bo organiziral 1 mednarodno študijo o delovnih pogojih mladine ter organiziral mendarodni program za poklicno izobrazbo mladine. Kongresa se je., udeležil tudi ustanovitelj
G. Paul Staniszewski je offi-cielni kandidat "Liberalne stranke", ki bo kandidiral v Torontu, High Park volilnem okrožju v Prihodnjih pokrajinskih volitvah.
Imenovan je bil na sestanku liberalnega združenja 5. dec. 1961
Pri zadnjih volitvah mu je manjkalo le nekaj sto glasov za izvolitev, Njegovi zagovorniki upajo, da zato lahko zmaga pri naslednjih volitvah.
Rodil se je v Montrealu 1925. leta.
Njegov oče je prišel v Kanado 1913.
Po poklicu je odvetnik, je poročen, ima 3 otroke, govori več .jezikov' iri je bil več lžt predsednik glavne polske organizacite v Kanadi-Apelira na vse", da ga podprejo pri bodoči kandidaturi
v pokrajinski parlament. _______i————■
žosizma kanonik J. Cardijn.
Za noVega predsednika je bil izvoljen Bartolo Perez iz Brazilije.

km »služnosti so za VAS!
V vseh večjih kanadskih občinah obstojajo za vse prebivalce uslužnosti za zdravje in blagostanje, za katere skrbijo prostovoljne organizacije in agencije.
Med temi uslužnostmi so:
—	Bolničarska skrb na domu
—	Pomoč v družinskih problemih
—	Pomoč osebam, ki so zdravstveno nesposobne
—	Poletna letovišča za mlade fante in dekleta,
in mnoge druge.
Kadarkoli vi ali kdo iz vaše družine potrebuje katero od teh uslužnosti, zaprosite za pomoč in vam bo z dobro voljo dana.
Javne uslužnosti so navedene na rumenih straneh telefonske knjige pod naslovom
"SOCtAL SERVICE ORGANIZATiONS"
Te uslužnosti obstoja za
VAS.
(jm^
/	Ellen L. Fairclough
Minister of Citizenship and Immigration
NAČELNA IZJAVA
Podpisane hrvatske skupine u emigraciji, osječajuči potreba složnog nastupa svih živih hrvatskih snaga u slobodnom svijetu, 'srhatraju/da im je prva clužnost označiti svoje zajedničke poglede, uz puho poštivanje samositalnosti i posebnih značajki svih skupina, te u tu s vrhu obiavljuju slijedeču
NAČELNU IZJAVU
1.	Hrvatski narod, kao povijesni i sociološki oblikovana zajednica ljudi s posebnom proŠloscu, s odredjenim područjem i s izraženom svije£ču .p jzajedničl^oj pripadnosti, ima pravo na svoju neza-visnost, ria Svoju narodnu državu, kako to predvidja i opče priznato načelo narodnog samoodredjehja.	.„, ,„ »_.
2.	Hrvatska Država mora biti samostalni medjunarodni subjekt i obuhvatati cjelokupno hrvatsko povijesno i etničko područje.
3.	U Hrvatsko] Državi bit če suveren jedino hrvatski narod, ko jI če svoju vrhovničku vlast yršiti samo putem slobodno izabranog Hrvatskog Sabora.
4.	Hrvatski narod gleda u svojo.) slobodnoj državi najdjelotvornije suvremeno sredstvo za zaštitu narodne cjeline i gradjana-pojedi-naea, te za ostvarenje i jamstvo pravde, slobode, mira i reda.
5.	Osiguranje i zaštita prava i slobode čovjeka i gradnjanina, uz opča druga priznata ljudska i defrrokratska prava, obuhvača i: ,
a)	Pravo i slobodu udruživanja pojedinaca u svrhu sudjelovanja kod državnih poslova i utječanja na javni život, promicanja kulture, te poboljšanja i zaštite uvjeta rada uopče;
b)	Pravo i slobodu javnog ispovijedanja vjere i slobodu udruživanja po propisima priznatih vjeroispovijesti;
c)	Pravo na privrednu djelatnost i slobodu privredne djelatnosti nad kojom če državna vlast /bdjeti, da ne bi zloupotreba slobode bila na štetu privredno slabijih ili same narodne zajednice;
d)	Zakonom zajamčeno pravo na socijalnu zaštitu svih dražavljana prema njihovim specifičnim potrebama.
6.	Svim stanovnicima Hrvastke Države, bez obzira na vjeru, stališ i podrijetlo, uz jednake dužnosti pripadaju i jednaka prava, te se ne mogu priznavati nikakva posebna prava niti pojedincima niti skupinama.
7.	U svrhu zaštite prava i slobode naroda i čovjeka, te unapredji-vanja kulture i poboljšanja životnih prilika uopče, hrvatski narod želi skladnu suradnju sa svim narodima svijeta. Svi su ljudi djeca Božja i prema torrie brača. Stoga hrvatski narod priznaje sviijj drugim narodima današnje "Jugoslavije", svim susjednim narodima, te svim narodima svijeta jednako pravo na riezavisnost i slobodu, koju on zahtijeva za se. Prema tome hrvatski narod i hjvastka emigracija u svom »oslobodilažkom radu uzdaju se i u pomoč svih siobodOljubivih naroda, te s njima žele svestranu i najužu suradnju.
8.	Za ostvarenje istaknutih ideala, koji sprečavaju svaki .komti-ništički, toialitarištički ili drugi nedemokratski sustav vladavine, podpisane skupine smatraju potrebnim:
a)	U svrhu što korisnijek g djelotvornijeg rada hrvatske emigracije uskladiti svoje -djelofanjc u slobodnom svijetu i raditi na oštvarenju što reprezentativniieg tijela, koje bi povezivalo rad hrvatske emigracije i tumačilo težnje zarobljenog hrvatskog naroda u Domovini, dok sam narod ne bude u mogučnosti slobodno izraziti svoju volju.
b)	U svrhu osigurania slobodnog izražaja volje hrvatskog naroda, te da se onemo«uči ostvarenje diktatorskog sustava po bilo kojoj skupini ili osobi, podpisane skupine smatraju korisn'm, da nakorn raspada komunističke Jugoslavije državno vrhovništvo ne bude ni privremeno u ruci jednog čovjeka, nego u rukama jed-nog odbora, dogovorno stvorenog nakon oslobodjenja, čija bi iskl j učiva zadača bila: pripremiti i provešti slobodne izbore ža Hrvatski Sabor i voditi neodgodive državne poslove do donošenja Ustava.
c)	U svrhu onemogučivan ja samovolje, sve vlasti u Hrvastkoj bit če dužne sprečavati svaki osvetnički čin, promicati duh snošlji-vosti i raditi na smirenju duhova. Počinitelji zločina nad hrvatskim narodom, pripadali bilo kojoj strani, odgovarat če pred redovitim sudovima i Država ne smije dopustiti, da budu žrtve bilo čije samovolje.
d)	Na rad za osiobodjenje hrvatskog naroda i uspostavu Hrvatske Države,; svi su jednako ovlašteni i jednako pozvani.
Podpisane hrvatske skupine u emigraciji, usvajajuči i podpi-sujuči ovu Načelnu Izjavu, uz punu jednakopravnost u suradnji i zajedničkom poslu, te uz poštivanje zakona zemalja, koje im dadoše eostoprimstvo, ne sumnjaju, da če žive hrvatske snage, koje prihvačaju načelo demokratske suradnje, iskreno poraditi u izloženom smislu, da bi tako hrvatska oslobodilačka borba donijela trajne i korisne plodove.
Dne 15. rujna 1961.
Društvo Hrvata u Belgiji, Seraing s'M.
Stipe Nosič, Ante Tomaševič, Dane Pavič, Stavko Novakovič, Marko Zovko i Kažimir Ujevič, članovi upravnog odbora.
Hrvatski Demokratski Odbor, Buenos Aires, Argentina Josip Žuni, tajnik Prof. Ante Vitaič-Jakaša, predsjednik Hrvatski Demokratski Odbor u Evropi Ing. Franjo Pavičič, predsjednik Krunoslav Mašina, politički tajnik Hrvatski Klub, London, Velika Britanija Josip -Babič, Ivan Petanjek, Mirko Kajdi in Ing. Vinko Vojvoda, članovi Uprave Kluba Hrvatsko Republikansko Književno i Znanstveno Društvo.
Buenos Aires, Argentina Kazimir Katalinič, tajnik Dr. Ivo Korskv, predsjednik
Narodna Stranka, Rio de Janeiro, Brazil Alan Renkert tajnik Tomislav Vrcibradič, predsjednik
Slodobni Hrvatski Rodoljubi, Montevideo. Urueuav Vjekoslav Cecelja, tajnik Valter Tomičič, predsjednik Ujedinjeni Hrvati Velike Britanije, Burv, Vel. Britanija Tomo Lujič, Jurd Burum, Drago Kosturin i Franjo Jurkovič, članovi uprave
DR. LAMBERT EHRLICH
PARIŠKA MIROVNA KONFERENCA IN SLOVENCI
(Nadaljevanje) VI. Težavna pozicija naše delegacij«
4. Frakcije v okviru delegacije
posamezni delegatje sploh indiscutable. Srbohrvaški
Čeprav
niso bili zastopniki svojega naroda ali plemena ampak interesov celokupne države SHS, je bilo vkljub temu popolnoma naravno, da se je vsak delegat udejstvoval v prvi vrsti na onem terenu, katerega je najbolj poznal.
Ako so se srbski delegatje s posebno vnemo zavzemali za Ba-nat, za bolgarsko mejo in Mace-donijo, se temu ne moremo čuditi, ker je Srbija doprinesla v zadnjih dveh vojnah nezaslišane žrtve za osvodobitev vseh Srbov.
Hrvat j e( oz. DaTmatinci so obrnili svojo posebno pozornost ni Dalmacijo, in ako so dalmatinsko obalo smatrali za najvažnejši del jugoslovanskega Primorja, je tudi to v človeški naravi utemeljeno.
Slovenci so se, kar Je naravno, najbolj vojskovali za severno mejo proti Nemccm in za za-padno mejo proti Italijanom. Naloga slovenskih delegatov je bila tudi v tem,ida so važnost slovenskega ozemlja, Prekmurja, Koroške, Goriške in Trst drugim de-, legatom tolmačili ter pojasnili psiho slovenskega naroda, ki bi izgube Koroške ali Gorenjske ne mogel preboleti in ki bi občutil izgubo slovenskega Primorja kot trajno kravavečo rano.
LOVENSKEGA
delegatje so pa hoteli izvajati direktno taktiko, da so se v prvi vrsti potegovali za dalmatinsko obalo, dočim so Primorsko in Istro pustili bolj v nemar.
Tako je razumljivo, da so mogii nastati sledeči pojavi: Splitski škof Carič je meseca marca napram Wilsonu in drugim krogom Entente izjavil, da so Hrvatje in Srbi pripravljeni se odpovedati zahodni Istri in Goriški. Tako so razumljivi tudi razni intervievvji: Daly Telegraph je prinesel 26. marca notico, da je pozval neki journalist min. Trumbiča naj i.iu javi naše skrajne koncesije v prid Itatlijanom. Trumbič je poslal Smodlako, ki je označil Trst, zahodno Istro in Goriško kot tako koncesijo.
12. aprila je prinesla Morning Post poročilo o razgovoru Trum biča z amerikanskimi in angelskimi žurnalisti, in tem je baje Trumič rekel, da je za našo državo samo Reka in obala vzhodno od Reke brezpogojno potrebna.
30. aprila je prinesel Journal de Geneve notico povzeto iz Tribune, po kateri je Wilson obvestil Or-landa, da je Trumbič pripravljen se odpovedati Trstu, Pulju in Gorici.
Slovenska delegata sta V sejah Slovenski delegatje so imeli po-'ponovno interpelirala Trumbiča sebno zaradi tega neugodnejšo in Smodlako, prišlo je radi tega pozicijo, ker je slovensko Pri-1 do ostrega spora in slovenska morje bilo tako po londonskem delegata sta mislila celo na paktu kakor po Wilsonovi črti odstop. Pri teh debatah je govo-žrtvovano, dočim je oni del ril Smodlaka o slovenački patolo-hrvaškega ozemlja, ki je bfl og- gični megalomaniji.
Vestni k, glasilo slovenskih pro-tikomunističnih borcev objavlja v letošnji oktoberski številki: 29. OKTOBER Naj je različnost mnenj še tako pestra in možnosti prijemov skorajda neomejene, vendarle smo si vsi Slovenci edini v tem, da je vsakoletno praznovanje 29. oktobra spominjanje dne, ko smo se Slovenci po tisočletnem suženjstvu osvobodili. Za ves narod bi moralo veljati: pot navzgor, na kateri je temeljni kamen proglasitev naše samostojnosti po končani prvi svetovni vojski, še ni končana. Nekje v daljavi je dan, ko bomo spet svobodni na zemlji dedov in očetov zapeli iz vsega srca najlepšo hlavnico, visoko dvigajoč našo trobojnico, katere barv nismo nikdar pozabili in nikdar izdali.
gosi. založnikov organiziralo za-tgrebško podjetje MLADOST, ki ima menda monopol na take prireditve. 11 gospodje gredo leto za letom na razne mednarodne držav in sdcer: Argentinije, Avst-' razstave, pa vendar niso utegnili rije, Belgije, Brazilije, CejIona,1 ali niso hoteli si ogledati razstave Kitajske (Forinoza), Danske, drugih narodov, da bi vjdeli in se Finske, Francije, Velike Britani-' naučili kaj spada na mednarodno je, Indije Izraela, Italijo, Japon-1 razstavo knjig.

ske, Jugoslavije, Norveške, Kana-1 Sorazmerno dostojna je bila de Libanona, Mehike, Norveške, razstava, ki jo je organizirala Poljske, švedske, Švice, Španije, Založba Jug. akademije znanosti Južne Koreje, Južne Afrike, Ce- jn umetnosti v Zagrebu. Ta je hoslovaške, Madžarske, Sovjetske razstavljaj a izključno publikacije zveze in druženih držav. Tako vseh treh akademij, izmed 131 lahko rečemo, da so bili zastopa-'del je bilo 21 publikacij Srbske ni vsi pomembnejši kulturni na- akademije, 16 publikacij Slo-rodi po knjigah v lastnih jezikih.1 venske akademije, večino pa so Kljub udeležbi Jugoslavije pa tvorile publikacije Jugoslovanske knjig slovenske literature nisem' akadmije v Zagrebu, torej prak-mogel zazreti, kot da bi bili Slo- J tično hrvatske. Toda tudi izbor venci narod brez književne umet-1 siovenske znanstvene knjige je bil nosti, narod brez lastne proze in'v primeri z dejansko razpoložlji-
rožen po londonskem paktu imel boljše šanse, kajti Italijani so glede Dalmacije začeli sami nekoliko popuščati, in VViison je Dalmacijo izrecno prisodil naši državi.
List La Serbie je trdil v nekem članku, da je Soška dolina večinoma laška in Marinkovič je pisal v drugem članku, da je samo Reka brezpogojna zahteva za Ju-'goslavijo. Tudi radi tega je bil položaj | slovenskih delegatov mnogo težji, ker slovenski narod po svojih činih, svoji zgodovini, svojem pomenu, svoji kulturi v širšem svetu prav nič ni bil znan, dočim je hrvatski narod užival od nekdaj velike simpatije in je že zdavnaj imel v ententnem svetu gorke prijatelje in zagovornike. 1 Slovenski narod je bil napolnjen idealnega in naivnega op-
poezije. Jugoslavija
je zastopala s 4
vim materialom zelo boren: Zbornika in nekaj tehnike, reprezenta-
Svetovna razstava knjig brez slovenske literature
Slovenski znanstvenik in kulturni delavec ki je obiskal "Knjižni sejem" v Frankfurtu, nam je poslal naslednji dopis:
Knjižni sejem v Frankfurtu je največja knjižna razstava na sve- "slovanske knjige, bila je to "št. tu. Njegov pomen narašča od leta 427 "Biicher aus Jugoslavien". do leta. Med letošnjimi sloves- Vsega skupaj SQ razstavili 125 nostmi velja omeniti počastitev knjig> mcd njimi sledeče (pQ državnega podpredsednika Indije, mnenju razstavljalcev) najboljše
in najbolj značilne publikacje
razstavami. Stojnica št 707 je no- tivnega dela ni bilo niti enega, sila naslov "Izdavačko preduzeče j že pretl dvema letoma je pisa JUGOSLAVIJA": Tu si videl po- tclj Grun v ljubljanski "Razgle litično in propagandno literaturo, dih'» žigosal izključitev slovenske nekaj jugoslovanske grafike in knjige iz mednarodnih sejmov nekaj publikacij Leksikogr za- njegov glas pa je ostal glas vpi-voda v Zagrebu, Slovenske knjige j0čega v puščavi. Lani in letos se
je v Frankfurtu ponovilo isto. Za-
VASE PISMO JE VAŽNO
Kadarkoli pišete pismo, zagotovo
ta»
natančno, pravilno in popolno.
izpišite zalepko
ali grafike ni bilo. Druga stojnica je bila kolektivna razstava jugo-
filozofa Sarvepalli Radakrishnana
z mirovno nagrado v cerkvi sv. zadnjega leta. 26 žepnih slo-Pavla. Pravico do razstavljanja var5kov> 21 turistične literature imajo samo založbe, poleg tega so {vodičCi karle)( 15 grafik narodnh li takozvane "na-jnož južnih krajey 10 Srbskohr-to je kolektivne razsta- ■ vatskih pravopisov, 13 komadov ve narodov oz. držav. Na letoš- srbskc in hrvatske beletristike (in' potrebno, da na tako razstavo
dopuščene cionalne'
kaj slovenske založbe ne nastopajo samostojno?
Mednarodne razstave so po memebne, ker predstavljajo ustvarjalno delo genija naroda v do ločenem razdobju, zato je treba razstavljati taka najboljša dela. Tak izbor pa zmorejo' le strokovno usposobljeni ljudje, ki vedo, kaj je knjiga in njena funkcija v kulturi. Poleg tega pa je
njem sejmu je bilo 1900 razstav- ■ sicer izkIjučno nekvalitetne), os-ljalcev od tega 1140 iz 31 tujih tali del so bile knjigc za praktične
potrebe, vključno modo. To razstavo je v imenu Društva ju-
vojskovali do zadnjega proti En-tenti.
Naša država je bila priznana meseca februarja od Amerike in šele jmesecA Junija od Francije in Anglije. Iz vsega tega sledi, da je bilo stališče slovenskih delegatov težko, ker pozicija ni bila popolnoma precizirana.
Že kar v začetku, ko so se do- 6. Slovanske vzajemnosti ni ločile naše rivendikacije, srbsko- V zadnjem stoletju je gotovo hrvaški delegatje nikakor niso slovanska ideja imela med slo-hoteli rivendikacije na Primors- vanskimi narodi velijo večjo kem in Goriškem vzeti resno. Za privlačno silo kakor na primer Trumbiča je bil Promontore germanska ali romanska med točka, južno od katere zahtevamo svojimi plemeni. To se je videlo | stanje" Mi smo p0iagali v dokaz
demonstraciji v Rimu oO povrat-ku Orlanda, je češki general Šte-fanyk se oficijelno udelžil te demonstracije.
7. Mentaliteta Amerikancev
Amerikanci so prišli na konferenco kot zmagovalci in nadalje tudi kot moralni sodniki celega sveta. Kadar oni govorijo, se jim
Vedno uporabljaj začetno črko prvega imena naslovljenca.
Ne pozabi hišne številke, ulico, številko poštnega okrožja (če obstoja), mesto ali trg in pokrajino v naslovu.
Pošta naslovljena na stanovanje številko istega.
ali urad, naj nosi
pošljejo kot predstavnika človeka, ki je kulturno zadosti razgledan, da more obiskovalcu tolmačiti kulturo in knjižno proizvodnjo svojega naroda. Gospodje, ki so razstavo organizirali, so morda dobri strokovnjaki za prodajanje | knjig, prav gotovo pa nevedo, katera je najbolj pomembna in značilna knjiga za kak narod. Ce bi to vedeli, bi razstavili vsaj Andriča. Andriča v Frankfurtu ni bilo, čeprav je že več let svetovni tisk o njem pisal kot pisatelju, ki
•	Napiši naslov odpošiljatelja v gornji levi kot sprednje strani zalepke.
•	Če pišeš izven meja Kanade, vedno napiši ime države v polni obliki.
• Prilepi zadostne znamke za poštnino. Če dvomiš,
kolika je ta, posebej pri letalski pošiljki, povprašaj »
na vašem poštnem uradu. Popolni in čitljiv naslov povspeši dostavo vase pošte.
zdi, da govori nezmotljiva resriT- ima največ izgledov za Nobelovo
I

CANADA ffi OFFICE
ca iz njih, in za argumente niso' nagrado. Res jo je teden dni lahko dostopni. Vsak smisel jim kasneje dobil. To dejstvo priča o manjka za zgodovinski moment, kulturni ravni razstavljalcev, ki i "remek-delo1 Pri njih odločuje samo sedanje so na določno mesto
z naslovom: "Kako Naš tednik postavili treba, da se žena dobro odjeva". novembra 1961.
— Kronika 2.
brezpogojno vso obalo, toda se- posebno na Balkanu in tudi v verno od te točke se je treba po-' Avstriji je deloma slovanska gajati z Italijani. Srbo-Hrvatom (vzajemnost 'delala avstrijski vla-bi bilo najljubše, ako bi se o di dosti preglavice. Takozvam ., Trstu in Gorici sploh ne bilo go-1 panslavizem je bil brezdvomo
timizma in voditelji naroda mes to da bi ljudstvo pripravili do vorilo. Spis dr. Gregorina opažen političen faktor pred
treznega prevdarka, so ta preti- Trstu se je v etnografski sekciji (vojno,- toda na mirovni konferen-rani optimizem gojili ter stavili ostro kritiziral in delegacija je ■ cl je ta vzajemnost popolnoma prevelike nade in zahteve v dele- želela, da naj bi se bilo polovico. odpovedala. Slovanska ideja ju
črtalo, kajti s tem, da sc sili pokazala nobene vsebine pri tej Trst preveč v ospredje, se oško- konrerenci. Čehi so se sprli s duje naše stališče glede Reke in,Poljaki in simpatizirali z Itali-
gacijo SHS.
S tem razpoloženjem v domovini so morali slovenski delegatje računati, ter so vsled tega zastopali slovenske interese večkrat s tako neodjenljivostvo, da so zadeli pri drugih delgathih sem ter tja na odpor.
To je tembolj razumljivo, ker niso poznali razpoloženja v En-tenti tako dobro kakor Pašič, Vesnič, Trumbič, ki so imeli že dolgoletne stike z njo. Ti so namreč vedeli, da je Goriška, Trst kolikor toliko izgub j ena, in zdelo se jim je neoportuno se preveč zaganjati "v te točke".
Kakšno razpoloženje je v tem oziru vladalo v Ententi, je dr. Žolger sprevidel iz razgovora, ki ga je imel 19. 3. 1919 z La Roc-hem, polno pooblaščenim ministrom v francoskem ministrstvu zunanjih zadev, in v katerem mu je ta nam sicer zelo naklonjeni državnik direktno izjavil, da smo mi napravili politično pogreško s tem, da smo Trst sploh sprejel v svoje revendika-cije.
Pojavilo se je vsled tega v delegaciji različno naziranje o taktiki. Slovenci so hoteli izvojevati boj za Reko in Dalmacijo na Go-rikem in v Istri. Povdarjali so pri
Dalmacije.
jani proti Jugosloanom, Poljaki na drugi strani so simpatizirali z Rumuni. Tako brežpomembna je bila slovanska ideja na konferen-
To latentno nasprotstvo med našimi in srbsko-hrvaskimi in te?
resi je Wilsonova spomenica *'cij da v Ligi Narodov niti v. glav dne 23. aprila še bolj poostrila.! nem niti v izvršilnem odboru do VViison je namreč priznal Goriško ' sedaj ^ slovanskega zastopnika. in Trst Italijanom, a Dalmacijo GIavna napaka Je> da Rusife ni Jugoslovanom. Srbo-Hrvatje so ^ na konferencL Seveda je na
bili vzradoščeni, Slovenci so bili potrti. Pašič je pisal VVilsonu zahvalno pismo, a dr. Žolger je predlagal delegaciji, da naj se odpošlje protestna nota.	i
5. Naša država ni bila priznana
Od začetka so bili vablejni naši delegatje k sejam konference kot zastopniki Srbij ne kot države SHS. Ravno tako so se vabili tudi k komisijam. Avstrijski Jugoslovani so veljali še kot 'sovražni ki' posebno je to povdarjala Italija. V Commission du regimc interna-tional des Ports, Voies d'eau et voies ferrecs je smatrala v začetku avstrijski jugoslovanski teritorij kot sovražno deželo in celo po dolgem naporu delegacije se je posrečilo koncem marca, da se je to opustilo.
Ko je nadalje Trumbič 3. aprila bil poklican pred Conseil des Ouatres, da obrazloži naše sta-
drugi strani tudi to spet lahko naša rešitev, kajti s tem, da Rusija ne podpisuje mirovnih pogodb, se za bodočnosti ni vezana.
Kar se tiče Čehov, je treba povdarjati, da so od prvega začetka se zelo hladno proti nam obnašali. Uganjali so, kakor so
našega etničnega položaja veliko važnost na stare zemljevide od prejšnjega stoletja in smo mislili, da so to najdragocenejši dokumenti. Toda Amerikanci so jih smatrali godne za kak muzej, ne pa za rešitev svetovnih problemov.
V germanizaciji kot taki, Amerikanci niso videli onega hudodelstva, katerega je treba kaznovati in s tem krivico popraviti, ampak to so smatrali kot rezultat, s katerim je treba sedaj računati. Njim se je germaniza-cija zdela celo opravičena, v koli kor je nemška moderna in tehnična kultura zagospodarila nad 'nekultiviranimi' slovanskimi plemeni. Ravno tako so tudi oni Ameriko kolonizirali in njihova opravičba za postopanje proti In-dijanom je ravno v tem, da jim njihova tehnika, njihov napredek daje dozdevni titulus v roke do takega postopanja.
Amerikanci so polagali izredno važnost na mesta. V Ameriki se je namreč najprej ustanovilo
li-.!;;
rekli, državno politiko ne pa na- mesto in iz tega središča se je
rodne. Isto, kar so oni napravili začela širiti na okrog kultivirana
i.
proti Nemcem na češkem, to so ^ in obljudena zemlja, hoteli Italijani glede primorskih j v prejšnjih časih bilo
Pri nas je le malo
Slovencev. Čehi bi se bili torej mest in naše prebivalstvo je bilo same sebe obsodili, ako bi poteg-' na deželi. Šele s spremembo eko-nili z nami. Posebno so pa hoteli ' nomskega življenja je začelo imeti italijansko delegacijo za ljudstvo iz dežele siliti v mesta, a svoje aspiracije proti Nemcem. J ravno zaradi tega so bila mesta Tako se je moglo zgoditi, da so ^ rezultat tega priseljevanja ter Čehi proti nam nastopali. V ko- izraz etnične okolice. Amerikanci misiji za luke, vodne ceste itd.' so mnenja, da mora mesto odlo-riso hoteli glasovati v naš prilog,1 če vati in da se mora dežela po da naj se nas ne smatra za sov- plebiscitu mesta ravnati. Radi ražno deželo. Nadalje so Čehi tega so Amerikanci bili odločno
tem, da je Italija zasledovala po- ^ lišče glede Reke, se je Orlando javjii baje predsedstvu konferen- protj temu, da bi Celovec prišel dobno taktiko s tem, da je spni- (odstranil z motivacijo, da ne | re, kakor je to poročal Secolo od k nara ;n giede Maribora tudi ni-vila Reko v ospredje, kot bi bili more obravnavati z zastopniki 20. aprila, da simpatizirajo z so bili popolnoma zadovoljni. Goriška, Trst in Istra za njo ^ Hrvatov in Slovencev, ki so selškimi aspiracijami na Reko. Pri j (Se bo nacJaljevalo)
ZIMSKE IZKUŠNJE ZAHTEVAJO, DA SE PRIPRAVITE
ZA ZIMSKO ŠOFIRANJE, fH	KOT STE PRIPRAVILI VAŠ AUTO —
Držite se teh navodil, ki jih priporoča Ontario Department of Transport
1.	ZAČNI POČASI.
Na zasneženi cesti ali poledici začni voziti z drugo prestavo, če imas auto z ročnimi prestavami. Kolesa naravnost naprej za lažji začetek. Če obtičiš v snegu, začni vedno z nizko prestavo, premakni se počasi naprej in potem nazaj. Tako "nihaj", dokler tvoj auto ni iz snega.
2.	VIDI IN DAJ SE VIDETI.
Očisti sneg iz oken, prav tako očisti led in ostalo cestno brozgo odpri nekoliko zadnje okno za zračenje in nedopusti, da bi se šipe orosile znotraj. Prižgi sprednje luči tudi podnevi, če zaides v snežni metež, tako, da te tudi drugi vidijo, padajoči sneg zniža vidljivost, prav tako lahko snežni odkopi zakrijejo dovoze, križišča, pešce in druga vozila.
3.	"OBČUTI" CESTO.
Ugotovi, če je cesta spolzka vsled ledu in snega in uravnaj svojo brzino po taki ugotovitvi. Preizkušaj cesto vedno z nalahnim pritiskom na zavoro ali plin, da ugotoviš, če začenjajo kolesa drseti.
4.	SLEDI VOZILOM V VARNI RAZDALJI
Zaostani za vozilom pred teboj toliko, da boš imel dovolj prostora za ustavitev. Vozi počasneje koti sicer. Potrebuješ 3—12 krat daljšo razdaljo za ustavitev automobila na zasneženi ali ledeni cesti, kot pa na suhem tlaku.
5.	ZAUSTAVLJAJ PRED OBRATOM
Upoštevaj možnosti zaustavljanja in počasi zaviraj še predno dospeš do ovinka, križišča ali vrh hriba. Znižaj brzino do varne hitrosti, da te "ne zanese" s sprednjim delom autbmobile na obratu, z zadnjim delom na ovinku, ali da ne zdrčiš v sredo križišča, ali da se ne začneš vrteti navzdol po hribu in takp izgubiš kontrolo nad vozilom.
6.	PRITISKAJ NA ZAVORO KOT NA ČRPALKO K0 USTAVLJAŠ
Pritiskaj, na zavoro kot na črpalko ko ustavljaš, da ti tia blokira koles, kar povzroča drsenje na ledu ali na spolzkem snegu. "Pumping" je to. če po hitrem pritisku na zavoro, to takoj izpustiš popolnoma. To da ponavljajoče se popolno zaviranje in pravilno obvladanje volana v času, ko se kolesa vrtijo.
VARNOSTNI ODDELEK CEST
ONTARIO DEPARTMENT 0F TRANSPORT
i
Hon. H. C. Rovvntree, Q.C., Minister	A. G. MacNab, Deputy Minister
• KongSI®
Alb«ctville
• Kibongo
»Ktpangi Siftdoi
Kimina
Kisenga
ELISA6ETHVILLE




J"	•.'»KM«
*	Mt 5*® o*.**""** v* i J«"»*W»W<
! * - Ji i •»	>' mu =
Prijateljem pokojnega Antona Merkuna
Pokojni homški župnik Anton Merkun je bi luč in luč se ne postavlja pod mernik, ampak visoko, da sveti vsem. Kdo je še toliko napisal, toliko zgradil, toliko organiziral, tolikim pomagal, toliko ponižanj m krivic pretrpel in vendar pri vsem ohranil tako velik pogum in vero v bodočnost kakor gospod Merkun? Zdi se, da zlepa ni sinu slovenske krvi, ki bi v naši dobi mogel tekmovati z njim. In vendar so njegova dela taka, da jih lahko do heke mere posnema vsak Slovenec, vsak človek, duhovnik in kmet, študent in vajenec, profesor in gospodinja, misijonar in znanstvenik. Prebiram arhive, pregledujem zapiske in pisma, ki mi jih je skozi več- let pošiljal (saj so mu nekateri nasprotniki celo odkrito grozili, da bodo po njegovi smrti vse sežgali.... Pa najdem pisma od monsignorov in tovarniških de-, lavcev, od doktorjev in služkinj, od študentov in sivolasih starčkov in stark, ki se znova in znova zlijejo v en stavek: "Prešibek in preslab sem, da bi Vas mogel v vsem posnemati; toda trudil se bom, da Vam bom vsaj malo sledil!"
Čeprav že imamo veliko gradiva, ki nam ga je pokojnik sam v ta namen izročil, lepo prosimo vse njegove iskrene prijatelje, ki se spominjajo iz pokojnikovega življenja kakega posebno pomembnega ali značilnega dogodka, doživljaja ali dejanja, da to natančno opišejo. Opis je lahko v obliki navadnega pisma ali v obliki članka ali črtice; poglavitno je le, da povsem odgovarja resnici. Vse podobne spomine bomo vložili v pokojnikov življenjepisni arhiv in bodo pozneje služili kot del gradiva za izdajo posebne knjige o pokojnem homškem župniku Merku-nu.
Spomine blakovolite poslati na naslov:
EURAM, Box 843, Oolumbus 16, Ohio
DRUŽBENE VEDE ZBORU- ' V NEW YORKU
Središče Ne\v Yorka se je za nekaj dni po božiču spremenilo v neke vrste ameriško akademijo. Okrog 10.000 profesorjev severnoameriških univerz in kolegijev se je zbralo na letna zborovanja svojih strokovnih društev. Zatopane so bile naslednje organizacije: Academv of Management, American Economic Assocaition, American Farm Economic Association, American Finance Association, American Marketing Association, American Risk and Insurance Association, American Statistical Association, Biometric Society, ENAF, Ca-tholic Economic Association, Ecometric Society, Industrial Relations Research Association, Institute of Mathematical Sta-tistics in Regional Science Association. Skupni program (z nekaj stranmi reklame in načrti zbo-rovalnih prostorov) je obsegal 152 strani.
Nepričakovano so se na zborovanjih znašli tudi štirje Slovenci: dr. Ciril Žebot, George-town University, Washigton; dr. Tone štukelj iz Ottavvske univerze, dr. France Oražem, Kansas State Universitv in di\ Rudolf Cuješ, S t. Francis Xavier Universitv,- Antigonish, Nova Scotia. Dr. Oražem je bil diskusant na programu katoliških ekonomov v vprašanju, deleža farmarjev pri narodnem dohodku, dr. 2ebot pa je bil načelnik odbora za resolucije na občnem zboru Družbe katoliških ekonomov ter je poleg rednih resolucij predlagal še posebno za izboljšanje katoliške ekonomske revije, ki je bila soglasno sprejeta.
CERKEV V CHILE PRODAJA ZEMLJO KMETOM
Škofje v Chile so sklenili na svoji konferenci, da bodo ustauo-vili poseben študijski odbor, ki bo predlagal najboljši način razdelitve cerkvene zemlje med poljedelce. "Odbor bo- pripravil legalne kanonične In druge podrobnosti z namenom, da bodo poljedelski delavci imeli lahek dostop do lastništva zemlje. Na ta način hočemo sodelovati 7. dvema namenoma učinkovite zemljiške reforme: boljšo izrabo zemlje za občo blaginjo in večje udeležbo kmečkih delovnih družin v lastništvu in dohodkih od zemlje".
POUK ODRASLIH V KANADI
ZA VSE JE SVET DOVOLJ BOGAT
Predsednik Mednarodne zveze kraščanskih strokovnih zvez Maurice
trditve Eugena Blacka, predsednika Mendarodne banke za obnovo in razvoj, ki je izjavil, da resno dvomi, če bodo domači prihranki in tuja pomoč zadostni za dejanski napredek gospo-darsta zaostalih dežel če bo prebivalstvo naraščalo v sedan-
Z BARVO NA DAN
Ko je Fidel Castro prevzel oblast v Kubi, so bili vsi bolj ali manj edini, da je njegov brat komunist, za Fidela samega pa so bila mnenja deljena in celo katoliški tedniki so objavljali članke duhovnikov , ki sp izja-vljaji svoje prepričanje, da je Fidel vse prej kot komunist.
V začetku decembra 1961 je Fidel sam razčistil vse dvome. Po njegovi lastni izjavi je bil že prepričan komunist, ko je vodil prvi neuspeli poizkus odstraniti Fulgencija Batista 26. julija 1952, "Sem marksist-leninist In bom to do zadnjega dve svojega življenja". Očitno je Hrušče-vu na ljubo izpustil iz svoje "genealogije" - Stalina.
Podobno izjavo je dal pet dni pozneje Francisco Juliano, "kmečki vodja" v Braziliji, ki skuša pridibiti za komunizem brazilske poljedelce.
Za Kanado cenijo, da obiskuje približno dva milijona oseb posebne tečaje, ki so ljudi, ki so dokončali formalno šolsko izobrazbo. Do nedavnega je bil glavni namen teh tečajev, da so dopolnili vrzeli, ki so jih poedinci občutli v svojih poklicih, ker so zaradi lastne nepremišljenosti -ali zaradi sile razmer prehitro zapustili šolske klopi. Danes je večina teh tečajev namenjena izpopolnitvi znanja, ki se zlasiti v nekaterih strokah množi iz dneva v dan, ali pa za osebe, ki se morajo zaradi nenadnih in velikih sprememb (avtomacija) priučiti novemu poklicu. Zaradi hitrega kopičenja zlasti tehničnega znanja je te ali one vrste šolanje življenjska naloga velikega števila ljudi. Primeri, ki včasih niso bili tako redke izjeme, da so ljudje brali zadnjo resno knjigo, ko so se pripravljali na zaključne ispite, so danes bele vrane. Vsake stroka razpolaga s strokovnimi revijami, ki poročajo o najnovejših izsledkih in ki so zlasti dobrodošla pomoč, da se človek | znajde v labirintu novih knjig, ki poplavljajo knjižni trg.
# župnija Ste. Suzanne v Bouladoux je zavrnil ,, . , . ,	,
, J , , Montrealu je menda prva cerkev,
ki uporablja istočasno prestavo
za oznanila in pridige pri božji
službi. Ker ja župmja približno na
polovico angleška in na polovico
francoska, se pridige in oznanila
menjavajo vsako nedeljo. Klopi
so opremljene s slušalkami in
jem razmerju. G.M. Bouladoux kdor šeli, lahko posluša preko
RESOLUCIJE ŠPANSKEGA SOCIALNEGA TEDNA
Španski dvajseti socialni teden (27. novembra — 3. decembra 1961) je razpravljat o socialnem vidiku gospodarskega razvoja v luči okrožnice Mati in učiteljica. Resolucije zahtevajo: bolj razširjeno temeljno vzgojo in bolj popolno tehnično izobrazbo; pospeševanje občest venega življenja in avtonomnih družbenih ustanov; možnost napredovanja za vse državljane;
upoštevanje načela subsidiar-nosti v kakršnem koli narodnem načrtu; zmanjšanje razlik v dohodkih, ki jih prejemajo različni sloji.
VESOLJNI EDINOST
ZBOR IN
Kardinal Augustine Bea, S.J., je govoril v Zurichu, Švici o vesoljnem kongresu in cerkveni edinosti. Med poslušalci so bili skoraj vsi profesorji protestantske teološke fakultet. Kardinal je izjavil, da bi bilo napačno pričakovati, da bo vesoljni zbor napravil kako koncesijo na dogmatič-nem področju, toda osvetlil bo mnogo drugih vprašanj, ki so važna za protestante in pravoslavne ter bo pripravljen na koncesije na področju pravic v Cerkvi, v bogoslužju in pobožnostih.
je izjavil, da sta družinki načrt in kontrola rojstva zadevi osebne vesti ter zato ne moreta biti smatrana za tehnično sredstvo pri reševanju kakršnega koli gospodarskega vprašanja. Če bi hotela Mednarodna organizacija dela (ILO) priporočati omejevanje rojstev kot praktično od-pomoč za premajhno zaposlitev, bi prekoračila svoj delokrog ter bi se izneverila svojim temeljnim načelom kot spoštovanju človekove osebnosti in njegovih osebnih pravic.
Z VLAKOM PREKO MEJE
Pred kratkim se je zopet ponovilo v Berlinu, da je strojevodja porabil vlak za pobeg preko meje v Berlinu. S seboj je imel petčlansko družino in še 19 drugih oseb. Sedem drugih potnikov, ki za namen potovanja niso vedeli, se je vrnilo nazaj v sovjetsko cono.
PETA ARMADA
Veliko število vohunov, ki jih uporablja Sovjetska zveza po celem svetu, narekuje potrebo po zamenjavi pojma "peta kolona" s "peto armado". Po cenitvi ameriške tajne policije FBI dela za Sovjete vsaj 300.000 organiziranih vohunov, ki so povezani v 37 tajnih organizacijah. Za pri-
PROSLAVA POLJSKE 1000 LETNICE V PITTSBURGHU
Prevz. John J. Krol, nadškof Philadelphje, nekdanji pomožni škof v Clevelandu, se je udeležil slavnosti v proslavo 1000 letnice, odkar so Poljaki sprejeli krščanstvo. Proslave se je udeležilo nad 17.000 oseb, večinoma poljskega pokolenja. Komunistični režim na Poljskem si seveda prizadeva, da bi zakril verski značaj 1000 letnice in govori samo o tisočletnici poljske kulture, kolikor obletnico navaja. Nadškof Krol je med drugim izjavil v svojem govoru: "Ljudje na Poljskem, ki so zakriti v mraku komunizma, prenašajo neumorno kampanjo terorja in preganjanja, ki hoče udušiti in uničiti vse oblike verskega vpliva. Tragično je, da posvečajo tako malo pozornosti preganjanju, ki zasenčuje krvoločnost Heroda in barbarstvo Nerona".
slušalk prevod v drugi jezik.
#	Papež Janez XXIII je pozval bolnike, naj žrtvujejo svoje trpljenje za mir, za uspeh vesoljnega zbora in za zedinjenje kristjanov.
#	V Georgetownu, Ontariju, je 16-lctno dekle letos prvič slišalo božično glasbo. Bila je gluha od rojstva> pred kratkim pa je zdravnikom uspelo, da so ji z operacijo vrnili slun.
#	Hee Sup Park, ki je študiral eno leto v Antigonishu, je prevedel v korejski jezik priročnik o kreditnih zvezah. Hee Sup Park je zapustil državno službo, v kateri ni mogel aktivno delovati po smernicah antigoniškega gibanja ter je posvetil vse moči širjenju zadrug v Koreji Sprva je pomenila njegova odločitev veliko osebno finančno žrtev, ker je bilo njegovo delo neplačano. Šele pozneje je dobil zaposlitev pri FAO, ki mu omogoča življenje in obenem delo s poslanstvom.
#	V Washuigtomi je umrla m rojstni dan svojega pokojnega moža žena bivšega predsednika ZDA Woodrowa "VVilsona. Istega dne bi bila morala odkriti spominsko ploščo na mostu preko reke Potomac južno od \Vashing-tona. Nadomestil jo je Wilsonov zet Francis B. Sayre, Jr.
•	Proti pričakovanju je sovjetski predlog, da dobi komunistična Kitajska sedež v organizaciji zedinjenih narodov, propadel z večjo večino kot lani. Glasovali so (v oklepaju so številke prejšnjega zasedanja): proti 48 (42), za 36 (34), glasovanja so se vzdržali 20 (22).
•	Kanada je izgnala 10. decembra sovjetskega vojaškega atašeja Anatolija F. Loginova, ki je skušal kupiti tajne informacije od enega državnih uradnikov.
NOVICE
0 Ker komunisti obvladujejo bogoslovja na Madžarskem, se je Cerkev zatekla k zasebnemu poučevanju duhovniških kandidatov, ki so nato na skrivnem posvečeni
# Arheologi so odkrili v Paes-tumu blizu Salerna v Italiji ostanke, o katerih menijo, da predstavljajo ostanke cerkve iz prvih časov krščanstva.
% Knjižnica v vzhodnem Berlinu ima. "zakladnico strupa" — . zbirko knjig, ki si jih navadni izposoditi.
mer njihove učinkovitisti navaja agencija, da so sovjetski vohuni | zemljani ne morejo uspeli v obdobju enega leta zbra- j Med "nevarnimi" knjigami so četi podatke o 36 znanstvenih inl jQ dela francoskega pesnika in industrijskih sestankih v. ZSA. fiIozofa Pauja ciaudela.
•	Kanadske oblasti so razdelile med novopriseljence nad 645.000 učnih knjih za učenje angleščine in francoščine.
9 Saskatche\van je edina provinca v Kanadi, ki ima ministrstvo za zadružništvo.
•	C.C. Janes, manager New-foundland Co-perative Union, bo za eno leto svetovalec za zadružništvo pri vladi Zapadne. Nige rije. Poslal ga je kanadski urad za zunanjo pomoč.
•	Dijaki v New Waterfrontu, Nova Scotia, so prihranili v svojih šolskih kreditnih zadrugah v sedmih šolah $12.000.
•	Socialna odgovornost vseučilišč in akademikov bo osrednji predmet študija zborovanja Pax Romane v. 1. 1962. Zborovanje bo koncem julija in v začetku avgusta v Montevideo, Uruguay.
•	Anglija se je odločila, da bo
uvedla decimalni sestav, če ne bodo ovire prevelike. Vlada je imenovale posebno komisijo, ki bo preučila vse razloge za in proti (proti zlasti vprašanje tradicije in veliki stroški — skoraj pol milijarde dolarjev). Upajo, da bo komisija končala še letos, s svojim delom, ki bo dokončna podlaga za-odločitev vlade. Sprememba ne bi samo olajšala učenje in poslovneh transakcije, marveč tudi angleški promet ? velikim delom sveta in zlasti z Evropo, s katero, se skuša sedaj povezati.
•	Nekaj dn pred božičem sia imela prvi telefonski pogovor po novem prekooceanskem kablu kanadski miriisterski predsednik John Diefenbaker in kraljica Elizabeta. Za zaključek je igrala RCMP godba v Ottawi God Save thc Oueen, Irska straža v Londonu pa O Canada. Ta novi kabel CANtAT je del nove telefonske zveze, ki bo vezela vse države Commomvealtha. Prenaša 60 istočasnih razgovorov in seveda tudi morsejeve znake ali slike. Za razgovor uporablja samo eno žico, dočim rabijo starejši sistemi dve. Od Kanade do Anglija ima 90 "ponavljalcev", ki dvigneja glas zopet na prejšnjo višino, ko oslabi na daljavo.
•	Katoliška univerza v Lu-blinu je edina katoliša univerza, ki jc odprta v kaki komunistični državi. Kljub temu, da se vzdržuje zgolj s privatnimi darovi, ne zahteva od akademikov ni-kake šolnine in nudi sorazmerno enako število štipendij kot državne komunistične univerze. Odstotek akademikov iz delavskih in kmečkih d nižin (6596) presega njih odstotek (približno 509-6) na državnih vseučiliščih. Vseučiiiška knjižnica šteje 400.500 knjig in prejema 350 poljskih in 1002 inozemskih revij.
•	Sveta Stolica je dovolila vernikom v Argentini in Peruju, da smejo uporabljati pri recitirani maši španščino v približno isti meri kot smo smeli mi slovenščino v Sloveniji že pred desetletji. Sedaj so zaprosili za isti privilegij škofje Brazilije.
Zgoraj premier Katange Moise Tshombe, spodaj premier centralne vlade Konga Cyrille Adoula.	v
Samo petdeset minut iz Montreala, pa raja: Laurentian. (Can. Scene).
si že v osrčju Quebeškega smučarskega
PEACE OPEN TO QUESTlON
RAZUMELI SO, A OČITNO VZTRAJAJO NA OŽINI
Družabna pravda je objavila v , svoji številki 1. oktobra 1961 naslednje sporočilo pod naslovom : Odmev naše socialne izjave.
"Socialno izjavo Družabne Pravde.... je objavilo v celoti ali v izvlečku skoraj vse slovensko zamejsko časopisje.... Neprijetno nas je zadela "cenzura" ki jo je bila naša socialna izjava deležna V mesečniku "Slovenska država", ki je pri objavi izpustila prvi odstavek".
Uredništvo DP je prav razumelo, da je bil prvi odstavek izjave, ki vključuje delo DP v sestav ene politične skupine, namenoma izpuščen iz objave v SD. SD je kljub mnogim nasprotnim dejanjem upala, da bo DP končno le eno področje, kjer bo možno sodelovanje Slovencev br-ez ozira na druge razlike. Ta izjava priča, da v obliki objave Izjave izraženo pričakovanje ni bilo dobrodošlo sprejeto vsaj pri tistih, ki v DP očitno odločajo. Ne pride nam niti na um, da bi hoteli kratiti svobodo odločitve DP kot organizacije, da se narodno politično ali strankarsko politično opredeli, kakor se hoče. Ugotavljamo samo z žalostjo, da smo zopet za eno razočaranje bogatejši.
Urednik.
DRAGI ROJAK!
Kakor pri vseh ljudeh, tako je za nas, dobra knjiga učiteljica. Ako jo naročiš, jo imaš" pri roki vedno kadar Ti dopušča čas in razpoloženje. Ona Ti je prijatelj, zabava, uteha in spomin. Ker Te vsakdanjost zaposljuje, izgubljaš to, kar si morda že slišal, se učil, ali čital. Zato pc£ stajaš plehek in prazen. Razum se Ti ustavlja samo ob rabljenih besedah, pri oguljenih frazah in ponavljajočih se mislih, duša pa je neutešena v vsakdanjih čustvih in zaznavah. Zato si naroči- knjigo, da boš obnovljen svež in potolažen ter Ti bo marsikaj jasno. Morda boš dobil tudi pobude, da boš sledil primera zglednih mož.
Odbor društva sv. Cirila in Metoda.
Imamo sledeče knjige v zalogi: ' Fundamentalka"	$2.50
"Dominik"	1.20
"Mali Molitvenik"	0.20
"Love Movcs Mountains" $1.50 "Čudodelna Mati Božja" $0.25 Naroča se: Clril-Metod Mouvement 15919 VVhitcomb Cleveland 10, Ohio, U.S.A.
KONFERENCA ETNIČNEGA TISKA V OTTAW!
4. in 5. decembra 1961 je bila v Ottawi konferenca za državljanstvo za zastopnike kanadskega etničnega tiska. Udeležilo se je je kakih 80 zastopnikov listov, v Kanadi, ki niso tiskani v francoščini ali angleščini. G| Vladimir Mauko je zastopal Slovensko državo.
Konferenca je bila v glavnem poslopju parlamenta. Predsedovala mu je ga. E.L. Fairclough, minister za državljanstvo in vse-ljevanje, pomagal pa ji je g. W. Hamilton, kanadksi poštni minister.
Ministerski predsednik g. J. Diefenbaker je nagovoril udeležence pred začetkom zborovanja ter govoril o pomenu državljanstva ter osebnih svoboščin, ki jih je uzakonila Kanada.
Udeleženci' so dobili že prej-nji dan v študij dva referata: "Pridobitev kanadskega državljanstva" ter "Jezikovni pouk za priseljence". Večina prvega dne je bila posvečena tema dvema predmetoma. Kazali so tudi film "Glasuj na Mihalskega", ki prikazuje zgodbo novonaseljen-ca, ki se posveti javnemu udej-stvovanju. Ostali del dneva ter naslednji dan so izpolnili razni ministri osebno ali pa njihovi namestniki, ki so poročali, s svojih oddelkih in njih odnosu do novonaseljencev. Zastopnik oddelka za vojne veterane je na-glasil, da so razne ugodnosti njegovega oddelka na razpolago tudi priseljencem, ki so se borili na strani zaveznikov; zastopnik trgovinskega ministrstva je na-glasil možnost posojil pod ugodnimi obrestnimi merami, ki jih morejo dobiti samostojni majhni podjetniki (v znesku od 2.000 do 500.000$)' za izboljšanje svojih podjetij (podrobnejši podatki so na razpolago pri g. Mauku).
Zastopnike tiske je počastil tudi guverner Kanade g. Vanier, ki jih je sprejel s svojo soprogo v svoji rezidenci.
Sestanek ni koristil zastopnikom tiska samo, ker jih je seznanil z različnimi področji vlade, ki imajo več stika z novonasel-jenci, marveč tudi zato, ker je pripomogel k večjemu medse-bojnemu spoznanju oseb, ki vo-1 dijo tujejezični tisk v Kanadi.
•	Katoliški opazovalci so se
prvič udeležili Svetovnega zbora cerkva v Indiji. Posebno vnemo za zedinjeneje so pokazali predstavniki pravoslavja, ki so dobili tudi večje predstavništvo v vodstvu. Pravoslavni nadškof nadškofi je za Severno in Južno Ameriko Jakovos je bil edini, ki je bil ponovno izvoljen za enega šestih predsednikov. Zbor je spremenil pogoj za članstvo. Doslej je bilo dovolj, da so člani priznali Kristusa kot Boga in Od-rešenika, odslej naprej bodo morali priznati izrečno sv. Trojico.
•	Brat škofa A. Carterja kanok Gerald E. Carter je bil imenovan za titularnega škofa Altimura in dodeljen za pomožnega škofa londonske škofije v Ontariju.
POZOR . . . NOVA KNJIGA
Izšla je nova knjiga,
SVOBODA V RAZVALINAH
ki po izpovedih prič opisuje dobo ob italjanski kapitulaciji 1943, zlasti Grčarice, Turjak in Kočevski proces.
■ Knjigo sta napisala France Grum in Stane Pleško. Cena knjigi: za U.S.A. in Canado $1.75 za vse ostale dežele $1.00 poštnina posebej. Naročite jo lalvko pri vseh krajevnih organizacijah D.S.P.B; za Canado pri Stane Pleško 102 Weslev St., To-ronto 18, Ontario, Canada; Za U.S.A. pri France Grum 42 Shorecliff Dr. Rochester 12, N.Y. U.S.A. Knjiga obsega 164 strani in je opremljena z 20 krasnimi slikami bolj poznanih oseb in krajev.
Dogodki opisani v tem delu, so na splošno zelo malo poznani, zato je toliko bolj važno, da knjiga najde pot v vsako slovensko protikomunistično hišo, posebno pa naj ne bo protiko-munističnega borca, da bi te knjige ne kupil.
• • Draga neumnost. Normalna
l prehrana vsebuje vse za zdravje potrebne vitamine. Kljub temu se daje kakih 10,000.000 ljudi v ZDA zavajati z reklamo, da tro-šijo letno vsaj 500,000.000 dolarjev za vitamine in zdravstvene preparate, ki jih ne potrebujeja Za razne shujševalne preparate izdajejo ljudje v ZDA vsaj 100,000.000$ letno. Zdravniški izvedenci zatrujejo, da je edini zdrav način shujšanje—manj jesti. Razen tega živi na svetu na milijone ljudi, ki bi jim tako prihranjena hrana lahko rešila življenje. Izdatki za namišljena zdravila bi bili več kot dovolj za plačanje prevoza v najbolj oddaljene kote sveta.
•	21 organizacij v ZDA se je
odločilo, da bodo posvetile leto 1962 temeljitemu študiju okrožnice Mati in učiteljica. V Kanadi je Katoliška ženska liga pripravila gramofonsko ploščo s kratko razlago okrožnice. Povpraševanje po plošči je toliko; da so morali pripraviti že drugi iztis.
•	Katoliški kolegiji in univerze
so imele med svojimi slušatelji v šolskem letu 1960—61 5,405 študentov iz 110 različnih dežel izven ZDA. število je naraslo od prejšnjega leta za 350 ali 1%.
•	Brala Kennedy odlikovana. Predsednik ZDA John F. Kenne-dy je prejel LAETARE svetinjo, ki jo vsako leto podeli University of Notre Dame kakemu odličnemu katoliškemu . laiku, njegov brat Robert F. Kennedy pa svetinjo PRO DEO ET JUVEN-TUTE.
•	Tudi Afrikanci se pritožujejo nad komunistično špijonažo, ki se poslužuje diplomatske zaščite. Predsednik Sekou Toure, ki sam pravi, da je marksist, čeprav zanika, da bi bil komunist, je znan, da vodi politiko v dobrem soglasju s Sovjeti, Letos je bil celo nagrajen z Leninovo mirovno nagrado v Moskvi. Njegov javni protest 12. decembra, da je neka "ambasada vzhodnega bloka" v prestolici Conarky središče podtalne mreže, ki uprizarja nemire proti njegovemu režimu, je izzval presenečenje in bo gotovo škodil Sovjetom v Afriki.
•	Italijanski politiki so mnenja, da bo Hruščev porabil Albanijo kot odkupino, če se Tito povsem spravi z Moskvo. V tem primeru bi bilo Titu dovoljeno, da ima Albanijo za svojega satelita. Tito sam je 17. novembra izjavil, da mu je Stalin ponudil Albanijo, predno je bil izklju-čeh iz komunistične družine. O sedanjem prelomu političnih od-nošajev med SSSR in Albanijo tisk ne poroča mnogo. Nekateri domnevajo, da so pa Titovi agenti v Albaniji toliko bolj aktivni.
SPOMENIK "ILIRIJA" V OZADJU "KRIŽANKE"
•	Dr. Krnjevič je v Hrvatskem glasu (30. oktobra 1961) takole označil gospodarstvo komunistična Jugoslavije: "Komunistična Jugoslavija živi kakor tisti, ki porabi na teden 120 dolarjev, zasluži pa samo 80 dolarjev".
•	člani centralnega odbora Federalistične unije evropskih manjšin so poslali s svojega zasedanja 11. in 12. oktobra na Dunaju spomenico avrstijski vladi, v kateri so podprli zahteva Slovencev v Avstriji.
PRI T-D VAM RAČUN PRIHRANKOV
ZASLUŽI DENAR
Savings Account (Hranilni račun) je to kar ime samo pove . . . uslužnost ki Vam pomaga hraniti denar. Izmed vseh bančnih računov je ta verjetno vsem najbolj poznan. Statistike kažejo, da skoro lOO^ ljudi, ki imajo posla z banko, posedujejo Savings Account.
Če ga uporabljate pravilno, — za stalno hranjenje — začne vaš Savings Account delati za Vas. To zato, "ker Banka" plača procente, ali rento, če hočete tako, za denar, ki ga imate vloženega. Evo, tako ta sistem dela. štirikrat na leto — ob koncu januarja, aprila, julija in oktobra — vam "banka" da 2in 3A% obresti na najnižjo vsoto v zadnjih treh mesecih. Ta vsota je pripisana dvakrat na leto k vašemu računu in sicer 30 aprila in 31 oktobra. Samo po sebi umevno je, čim več denarja imate vloženega, tem večje so vaše obresti.
Miljoni kanadčanov so se naučili,, da je najboljši način štednje, ako od vsake Vaše plače ali dohodka daste del na stran — da izdajo tako manj, kot pa zaslužijo. Toda štednja mora biti pravilna. Ne sme biti samo slučajna. Biti mora po načrtu in nikoli ni prezgodaj začeti z njo.
Kakršna koli je že vaša plača ali dohodek — pametno je postavili si cilj ter določiti mero štednje. Potem pa morate stalno vsaki teden ali mesec vložiti določeno vsoto na Vaš račun — to pač, kakor Vam časovno najbolje prija. Začudiji se poste, ko ugotovite, kako hitro se bodo Vaši prihranki začeli dvigati. Lahko odprete Vaš Savings Account celo z vsoto enega dolarja.
Pametno je, da uporabljate Vaš Savings Account samo za štednjo. Če rabite za vsakodnevno uporabo tekoči račun, vam svetujemo, da si omislite Personal Chequing Account (Osebni čekovni račun).
Za nasvet pametnega hranjenja obiščite posldvodjo najbližnje podružnice Toronto-Dominion banke. On Vam bo rad pomagal.
Če hranite za stvari, ki jih rabite ali želite, ali samo za investacijo, "T-D" Savings Account je dobro gospodarstvo za vas. Pravzaprav je posečanje in to pogosto, soseške Toronto-Dominion banke vedno dobra stvar. To zato, ker se Vam izplača imeti posla z ljudmi, ki Vam nudijo "zanimivo" uslugo. Pridite kmalu. Pomoči polna uslužnosti, ki jo boste našil, Vas bo kmalu prepričala, da . .
Ljudje so drugačni pri ...
TORONTO-BOMINIOM ITETTEl
THE BANK THAT L O O K S A H E A D
BANKA, KI GLEDA V BODOČNOST
•	Kardinal Spellman je Izročil
j italijanskemu zunanjemu mini-j stru A. Segniju $5,000 za družine j 13 italijanskih letalcev, ki so bi-I li ubiti v Kongu.
•	V Sydneyu, Noca Soctia, je
umrl James J. Johnston, eden pionirjev t. zv. Antigoniškega gibanja.
•	John B. Mannion, tajnik
Narodne liturgične konference v VVashingtonu, je izrazil mnenje, da bo ckumenski koncil odobril vsaj delno rabo živih jezikov pri maši.
• Združeni pevski zbori slovenske Koroške so priredili pod vodstvom dr. Cigana uspel koncert v dvorani Delavske zbornice v Celovcu. Koncerta so se udeležili predstavniki verskega, prosvetnega in političnega življenja.
• Wan San, ki bo vsek čas
100 let star in je bil najstarešji član kitajske masonke lože v Vancouverju, je vstopil v katoliško Cerkev. Kot razlog je navedel: "Sedaj sem skoraj 100 let star in ni druge poti več"
SLOVENSKA DRŽAVA Izhaja prvega v mesecu.
Letna naročnina znaša: Za ZDA in Kanado 3.-$. za Argentino 40., pezov, za Brazilijo 50 kruzeirov, za Anglijo 15 šilingov, za Avstrijo 30 šilingov, za Avstralijo 2.- avstr. L., za Italijo in Trst 600.- lir, za Fran-cijo 500.- frankov. Naročniki v Argentini morejo poravnati naročnino tudi v upravi Slovenske poti.
Za podpisane članke odgovarja pisec. Ni nujno, da bi se avtorjeva naziranja morala skladati v celoti z mišljenjem uredništva in izdaja-telja.
Toronfo
• Slovensko gledališče pripravlja češko vesoloigro Josipa Štolbe: stari grehi. Igra bo 21. januarja ob 4.30 pop. v slov. cerkveni dvorani Marije Pomagaj.
—	Kulturni krožek je imel v letošnjem poslovnem letu že dva sestanka v International Institutu v Torontu. Na prvem so obravnavali glavne probleme delavskega in socialnega vprašanja v luči nove socijalnc okrožnice papeža Janeza XXIII. Referat dr R. Cuješa je prebrala ga. Mantuani, opombe k referatu je dodal g. Mantuani. Na drugem sestanku pa je ing. g. J. Opara razpravljal o delavskih unijah v Kanadi. Delo kulturnega krožka bi zaslužilo več pozornosti.
—	Sicer pa je veselic, zabav, prir reditev, štefanovanj in sivestro-vanj raznih slovenskih organizacij, odborov in društev v Torontu zopet na pretek. Vse so po navadi dobro obiskane ker Slovenci se radi skupno poveselimo, popijemo in' zaplešemo.
— Tudi mladinski klub se pridno zbira. Želeti bi bilo več zunanje aktivnosti in sproščenosti. Kar nehote se opaža neka okorelost in okostenelost, ki bo pač pri nekaterih še odsev nesvobode, ki jo jim je delila "ti-tovska svoboda" v Sloveniji.
—Kanadski odbor za Goriški katoliški dom se nam bo predstavil s pestro prireditvijo v soboto 13. januarja v dvorani na Manning Ave., v Torontu. Udeležbo toplo priporočamo, da tako čim učinkoviteje podpremo slovensko in katoliško idejo na mejah Slovenije, da bo lažje kljubovala napadom "domačih in tujih sosedov"
i Inštituta in tudi mnogo profesorjev je odšlo vsaj za krajšo dobo v druge kraje
•	Antigoniška High School je priredila lepo povezan koncert božičnih pesmi, ki sta jih povezovali recitacija in skioptične slike. Povezujoče besedilo je recitirala Marjetka Cuješ.
•	Študentje, ki študirajo v Antigonishu iz oddaljenih kontinentov, ter niso bili povabljenih od kakih sošolcev na njihove domove, so imelu skupno kosilo v profesorski menzi skupno kanclerjem univerze antigoni-škim škofom prevzv. W. Poverjeni. Profesorji imajo skupno večerjo s škofom pred začetkom predavanj v začetku januarja.
New York
•	Ruda Večerin je odpotoval
službeno za dva tedna v Evropo Obiska bo Švico in Avstrijo.
•	Erna in Polde Klauž sta
pripravila v svojem gostoljubnem domu prijeten večer za slovenske udeležence zborovanj družbenih ved v New Yorku.
Cfeveland
DAROVI ZA GRADNJO KATOLIŠKEGA DOMA V GORICI
Po. $100.—G. Josef Kastelic— Mimico;
Po. $10.— G. Ivan Tratnik, Edi Jermol (drugi dar), Štefan Hu-mar (drugi dar), Franc Jug in Jožef Radovan vsi iz Toronla;
Po. $5.— Štefanov Jože, Frančiška Lenarčič, Stanko Kranjc, Franc Urkančič, Jožef Zaler, Matija Sedej, Vladimir Berlot, Rozi-ka Bucik iz Toronta; Franc To mažič, Franc Končan, Anton Ko-bal, Marijan Blezko, Janez Zupančič in Franc Zadel iz Londona, Ontario.
Po $4.— Janez Jevnikar, London.
Po. $3.— Tony Dobravec, Ari ton Shorn, Štefan Legan in Stanko Rezar vsi iz Londona.
Po. $2.— Dani Horjančič, Rad-ko Velikonja, Viktorija Gnedec, Silvija Erjavec, Slavko Florjan-čič, Mik*; Bernardo, Franc Fab-jan in Anton Jajec iz Londona; Albert Medved, Janko Smrdel in Jožef Lenarčič iz Toronta.
Po $1.—. Franc Bolta, Toronto: Emilija Goncuruk in Angela Ivan iz Londona.
Toronto 7 12;i96I.
ANTIGONISH
•	Proslava neodvisnosti Tan-ganjike. Arfiški študentje, ki študirajo bodisi kot redni študentje na univerzi, bodisi na enotletnem tečaju v Coadvjevem mednarodnem inštitutu, so priredili proslavo ob priliki razglasitve državne samostojnosti Tan-ganjike. Proslave se je udeležil tudi predsednik univerze- msgr. dr. Somers in več univerzitetnih profesorjev.
•	Član VW kluba zlatih ur. Tukajšnji predstavnik tvrdke Volksvvagcn Canada Ltd. g. Rcg. Coleman je izročil dr. R. Cuješu člansko diplomo Volks\vagen 60.000 Mile — Gold VVatch Club,
Miklavževanja.
Slovenska šola pri sv. Vidu je v nedeljo popoldan 3. decembra priredila v šentviški novi dvorani otroško igrico "Babica pripoveduje", kateri je sledil Miklavžev nastop v tradicionalni obliki z odbarovanjem otrok. Zanimanje za miklavževanje. je bilo veliko in dvorana je bila napoljnjena.
Slovenska šola v Collinvvoodu pa je v nedeljo popoldan 10. decembra v dvorani slovenskega loma na Holmes Ave. podala >pereto "Miklavž prihaja". Reži-ral in vodil je g. Rudi Knez: Tudi tu je sledilo obdarovanje. Izvedba je navdušila tako otroke, kol odrasle. Posebni programi.
Slovenska radijska oddaja "Pesmi in melodije iz lepe Slovenije", ki vzdržuje enourni slo-vnski program sleherni dan v tednu na AM postaji \VXEN t Clevclandu, je poleg rednih oddaj priravila za sveti večer in za silvestrovo še posebno enour no oddajo za Slovence med deveto in deseto uro zvečer. Oddajo vodita dr. Milan Pavlovčič in g Rado Menart ob sodelovanju g Pavla Borštnika. Silvestrovanja.
Silvestrovanje je v svojih prostorih priredil Baragov dom na St. Clairju. Dramatsko društvo Lilija pa je priredilo silvestrovanje v slovenskem domu na Ilolmes Ave., ki je bilo zelo lepo obiskano. Naročnina.
Opozarjamo naročnike, ki naročnine za preteklo leto še niso poravnali, da to store čimpreje. ! Prosimo pa tudi naročnike, da plačajo naročnino za leto, katero smo zaceli. Naročnina za eno leto je malenkostna in znaša le tri dolarje. V. Clevelandu morete poravnati naročnino pri Erštetu,
jih narodnih tradicij, tudi v tu-i ini. —Odbor SNZ je od te prireditve poklonil $50.00 slovenskim koroškim študentom na Dunaju.
• Pevski koncert cerkvenega
pevskega zbora fare sv. Štefana Dne 18. nov. je bilo drugo kulturno doživetje v naši slovenski naselbini. Udeležba odlična, domači farani, pa tudi gostje od drugod. Prav jo tako. Pevski zbor naše fare je to zaslužil v polni meri. Nastopili so cerkveni pevski zbor, katerega slišimo vsako nedeljo pri slovenski maši ob pol 11. uri. Podal nam je vrsto narodnih in umetnih pesmi. Prav dobro so se odrezali.
•Nekako boječe smo pričakovali, kaj nam bodo podali naši najmlajši. Najprej dekleta farne šole 7. in 8. razreda, nato pa dečki in za konec pa vsi skupaj. Kako doživetje! Kar čudili smo se, od kod so se le vzeli? Pa ni potrebno posebej naglasiti, če vidimo p. Vendelina in njegovo taktirko. P. Vendelin ustvarja čudesa pri fari. Iz nič ustvari dober dekliški in izvrsten deški pevski zbor. Krasni, ubrani glasovi! Lani smo namignili na tem mestu, naj p. Vendelin poskusi med angleškimi pesmimi tudi kaj slovenskega, domačega. Letos smo to doživeli. Deklice so zapele "Sonce čez hribček gre1 fantki pa "Marko skače". Te male žabice! Kako so se postavile. Skoraj bodo stare posekale! Kako gladko je teklo slovensko besedilo! Veste kaj, p. Vendelin? Poizkusite s temi mladimi močmi samostojen koncert! Poleg angleških, seveda tudi nekaj slovenskih pesmi. Boste uspeli, saj imate bogat instrumentarij teh le mladih grlih. Le časa jim dajte! — Mladinski zbor smo že večkrat slišali. Dober je in lepo napreduje. Uživali smo pri odlomkih iz Smetanove opere 'Prodana nevesta". Kratko rečeno, ne da bi pretirano hvalili, koncert je uspel. Hvala pevcem, starim, mladim in najmlajšim, zlasti pa pevovodju p. Vendeli-nu!
Naslov *
V vseh pravnih zadevah se kitom v amboo*i<* lahko z zaupanjem obrnete na ANTON T AMBROŽ C
novega slovenskega odvetnika Bf^lSter, Notary PubllC .	714 College St., Toronto, Ont.
ta nwtarja-	Telefon: LE. 1-0713
"Namišljeni bolnik". Milvvauški igralci so znani, da znajo dobro igrati in da bo užitek za vsakogar, ki ljubi slovensko odersko besedo. Osebe, ki bodo nastopile, so mojstri odra! Naj bo dvorana ta večer polna, pa če tudi bi bil sneg do kolen ali še čez. Vrnimo gostoljubnost z gostoljubnostjo! Pa prav zares!
•	Nastop Slovencev v Museum of Science and Hlstory. 2e nekaj let nastopajo naši požrtvovalni društveni delavci v tej ustanovi, da prikažejo tujemu svetu slovenske božične običaje, pesmi in plese. Tuli telos so nastopili dne 29. novembra. Sodelovali so slovenska sobotna šola, plesalci Slov. Rad. kluba pod vodstvom Mrs. Corinne Leskovar in Mladinski zbor pod vodstvom p. Vendelina.
•	"Spomini mladosti" je na slov prav lepi knjigi, katero je izdala agilna društena delavke Mrs. Gizela Hozian. Knjižica, ki obsega 151 strani, na katerih so zbrane mnogo lepe narodne pesmi. Mnoge v domačem prekmurskem narečju, kakor jih narod poje doma. So pa tudi vmes take, ki so ponarodele (n. pr. Simon Gregorčič). Pri takih le pesmih bi bilo vsekakor tre-balo navesti ime pesnika. Knjigo topla priporočamo. Stane $2.00.
• Slovenski Akademiki v Ameriki (poznamo jih že po kratici SAVA) so pokazali tudi svojo korajžo in prav živahno razgiba rcost na svoji družabni prireditvi dne 28. nov. v cerkveni dvorani Marsikdo je bil skeptik, pa vendar le, hvala Bogu, zaman. Prav lepo je bilo in vsakdo je odhaja domov z zavestjo, da imamo mladino, ki hoče ohraniti slovenske ga duha in ga poživljati na vseh področjih. Prireditev je imela dva delo Kulturnega, ki je obstojal v skrbno pripravljenem programu, pri katerem so sodelovali predvsem naši slovenski študentje, na katere smo lahko ponosni, pa tudi drugi gostje N. pr. Ciril Preifer, ga. Ivanki Gerželj, ga. Ema Erman in Milena Šoukal. Kot gostje iz Mil-waukeeja pa Vlado in Izabela
LONDON
Dne 15. novembra 1961. je bil zaključen V. redni občni zbor Slovenske Pravde, ki je pismeno potekal deset mesecev. Poleg pregleda dela, opravljenega v dveh letih pred tem občnim zborom (stabilizacija organizacije po izvršenih načelnih spremembah; reorganizacija založbe; izdajanje internih RAZGOVOROV, poleg okrožnic za člane; izboljšanje materialne osnove KLICA TRIGLAVA; poznani politični intervjuji ; spomenica o cerkevnih razmerah na slovenskem Koroškem;, vpliv KLICA TRIGLAVA v javnosti, ki se kaže v 75 ponatisih ali omembah v slovenskem, hrvaškem, srbskem, macedon-skem in tujem tisku;) se je občni zbor ukvarjal predvsem z vprašanjem tiskanega KLICA TRIGLAVA. Že leto dni pred začetkom občnega zbora je bil postavljen poseben Tiskovni odbor, ki je pripravil za občni zbor obširen strokovni elaborat o tem vprašanju. Na občnem zboru sta prevladovali predvsem dve stališči glede tega, ki sta se odra žili tudi v dveh nasprotujočih si predlogih: po enem naj bi se v zvezi z drugimi partnerji osnovala lastna tiskarna (s formalno
(7)	Občni zbor se zahvaljuje sedanjim in bivšim poverjenikom Klica Triglava, ki niso člani Slovenske Pravde, pa kljub temu požrtvovalno vršijo prevzeti posel.
(8)	Med obema predlogoma za zvišanje članarine je prodrl nižji. Člarina bo odslej letno 3 odnosno $10.00. Istočasno je bila izglasovana (9) resolucija, ki določa članarina za izredne člane L1 odnosno $3 na leto, kar pa ne vključuje zastonj prejemanja KLICA TRIGLAVA, kot je to primer pri rednih članih.
(11) "Politična" resolucija občnega zbora v celoti odobrava izjavo izvršnega odbora Slov. Pravde z dne 23. aprila 1960 glede značaja Slovenske Pravde: pospeševati svobodno razpravo in se z vsem pogumom osredo-točati na temeljnih vprašanjih časa. Zato je občni zbor:
—	naročil, da je treba okrepiti obstoječa sredstva svobodnega -azpravljanja v Slovenski Pravdi;
—	ugotovil da je to možno le, ;e ostane Slov. Pravda politično leodVisna;
—	pozdravil prakso, da SP združuje demokratične Slovence različnih političnih naziranj, kar omogoča širšo in globljo razpravo, obenem pa krepi duha strpnosti in sodelovanja; k temu naj bodo pritegnjeni, v okviru organizacijskih določb, tudi demokrati drugih narodnosti;
—	povabil svoje člane, da sodelujejo v političnih strankah in skupinah, in
- naročil izvršnemu odboru, da to podpira.
(13) V zadnji resoluciji se je občni zbor zavzel za skupni nastop vseh Slovencev v Italiji za dosego zaščitnega zakona in izpolnitev določil londonskega porazuma, ne da bi bila ob tem okrnjena samostojnost posameznih političnih organizacij
RADENSKA MINERALNA VODA
\
SLOVENSKI MED ŠVICARSKA ZDRAVILNA ZELIŠČA
dobite samo pri
SWISS HERBAL REMEDIES
\YA. 4-5904 736 YONGE ST.
EM. 4-5085 TORONTO, ONT. — 554 QUEEN ST. W.
PRVA SLOVENSKA ZADRUGA V TORONTU
HRANILNICA IN POSOJILNICA JANEZA E. KREKA
VAM NUDI
višje dohodke od Vaših vlog kot drugi denarni zavodi, cenejša in ugodnejša osebna in hipotečna posojila, nasveta za boljše vodstvo Vašega družinskega gospodarstva, brezplačno zavarovanje Vaših vlog in posojil za primer smrti, popolne ali začane (nad tri mesece trajajoče) nesposobnosti za delo Uradni prostori: 646 Euclid Ave., Toronto Telefon blagajnika LE. 2—4746
OBRNITE SE Z ZAUPANJEM V VSEH NEPREMIČNINSKIH,
DRUŽINSKIH IN PRAVNIH ZADEVAH NA:
CARL VIPAVEC
SLOVENSKI ODVETNIK IN NOTAR
278 Bathurst St.. Room 4. Toronto, Ont. — EMpire 4-4004
Novi izvršni odbor
Pri volitvah je bil izvoljen naslednji novi izvršni odbor:
POZOR I	Prenočišče, hrana, ogled
,_ ....	_ Rima itd, vse te skrbi bodo
POTUJETE v RIM - ITALIJO? odveč, če se boste obrnili
na:
Hotel - Penzion RLED
Via Statilia, 19 — Telefon 777-102 - Roma
Se priporoča in pozdravlja, Vaš rojak VINKO A. LEVSTIK Izrezite in shranite! • Pišite nam za cene in prospekte!
Gg. Pavle Borštnik, Vekoslav Farkaš, Lojze Zupan, Dušan Ple-ničar, Dr Ljubo Sire, Štefan To-mažič.
Za nadzornika je bil izvoljen g. Božo Polanc, za njegovega namestnika pa g. Milan Eržen.
• Kanadska verska komisija
je ustanovila posebno Komisijo za Latinsko Ameriko, ki bo koordinirala zlasti kanadsko pomoč v obliki laikov, redovnikov in duhovnikov , ki se bodo odzvali povabilu za delovanje v Latinski Ameriki.
•	Knights of Columbus v
Kanadi bodo zbrali S50.000 v. 1. 1962 za potrebe Cerkve v Latinski Ameriki.
•	Sedmi mednarodni festival
verskega filma je na letošnjem zborovanju v Avstriji vključil prvič nekrščanski film. Indijski film "Dvoje oči, dvanajst rok" je bil izbran zaradi visoke etične vrednosti.
•	štipendije, ki jih bo razpisal
Catholic Journalism Seholarship Fund, \Inc., bodo na razpolago tudi za Kanadčane.
Kralj, Lojze Bambič in Kari; ali neformalno Pravdino podpo-
Kveder. Pozdravni govor je imel predsednik Save g. Ing. Tone Arko. Kulturnemu programu je sledilo domače veselje, ples ob zvokih godbe Joe Kovicha, ki je trajalo do jutranje ure. Videli smo številne goste tudi izven Chicage, n. pr g. prof. Milka Jegliča iz South Benda, Ind.
10), ki naj bi tiskala .KLIC TRIGLAVA po znosni ceni; po drugem predlogu naj bi nekaj čla nov in prijateljev zagotovilo svojo redno pomoč listu, s čemer bi se—poleg naročnine — potem KLIC TRIGLAVA tiskal v kakšni tuji tiskarni. Prvi predlog zahteva kajpak večje začet-
• Izmenjava kulturnih dobrin ne investicije in ga je mogoče ln ,68', CCfta ^L^J!" ,med slovenskimi naseljenci. Ena j vzeti kot donosnega le tekom
Viliiu Zadnikarju, liss Ave.
6920 Bay-
Chicago
najvažnejših prilik za medse-. daljše dobe; drugi predlog je bojno spoznanje in medsebojno j možno uresničiti hitreje, vendar vzpodbudo je gostovanje sorod-! pa obstoji vprašanje, koliko nih slovenskih organizacij. Iz- j časa bi bila subvencija potreb-menjava gostovanj in prireditev na in če bi ta bila redna. Pri gla-
Cikaško kulturno življenje
; je gibalo, ki utegne i delavnost različnih
povspesitL slovenskih
Prav pestro je bilo tik pred (kulturnih ustanov: pevskih zbo-adventom. Vsak je prišel na svoj . rov, igralskih družin, organiza-račun. Dokaz, da med Slovenci v cij, ild. Začetki so bili storjeni Chicagu, zlasti med novonasel- že lani. Letos se bodo nadaljeva-jenci ni mrtvila, ampak pestro li. življenje, ki se odraža v različnih oblikah in ob različnih prilikah. Kar po vrsti jih bomo našteli, kakor so se prireditve vršile:
• 4. novembra je imela Slov. Narodna Zveza Martinovanje ali
pozlačen članski znak, zlato uro | vinsko trgatev. Vedno je bilo ter Krištofovo medaljo z napi-; zelo pestro in živahno ob tej pri-som 100.000 kilometrov, števec j liki. Letošnja prireditev je pose-na avtu kaže medtem že nad j kala vse prejšnje. Tako po ude-84.000 mil j in še vedno kvalifi-, ležbi kakor tudi po razpoloženju
cira, da ni potreboval "večjega popravila".
• Zaradi božičnih počitnic je
Antigonish skoraj izumrl. Od nad 1200 študentov jih je ostala
Mladina, cvet našega naroda in naše upanje je v najlepšem raz-po loženju, ob veseli pesmi, vrisku in plesu prikazala, da smo Slovenci družaben narod, poln
Je peščica, predvsem študentje i veselja in da se drži zvesto svo-
sovanju je prodrl pn i predlog.
Med drugimi resolucijami občnega zbora kaže omeniti še sledeče :
(3) Občni zbor se zahvaljuje Dobrodelnemu združenju svo-I bodnih državljanov Jugoslavije • Dne 26. novembra je gostoval za njegovo dolgoletno pomoč v Mihvaukeeju, Wisc., cerkveni, Socialnemu skladu Klica Trigla-pevski zbor fare sv. Štefana., va.
Nastopil je tudi Mladinski zbor.1 (4) Slovenska Pravda naj prou-Želi so prav lep uspeli. Bila je či vprašanje toliko omenjane odlična udeležba. Naši pevci in srbizacije Slovenije in (10) vpra-pevke na morejo prelivali ti go- sanje ekonomskega izkoriščanja stoljubnosti slovenskih rojakov i Slovenije od strani Beograda, v Mihvaukeeju.	I ter naj o obojem objavi svoje
• V januarju se nam pa obeta zaključke, v Chicagu enak obisk. Tudi iz-: (5) Nadaljuje naj se z inter-menjava kulturnih dobrin. Dra-; \'juji političnih osebnosti, kot matski odsek društva "Triglav" jih je objavljal KLIC TRIGLAVA iz Mihvaukeeja pride v Chicago.i v pretekli dobi. To bo v soboto dne 27. januarja. (6) Budno je treba spremljati V cerkveni dvorani! Zapomnimo j cerkveni položaj na Koroškem si ta datum! Vredno bo, da vidi- i in storiti vse, kar se le da, da se mo znano Molierovo komedijo: I ta izboljšuje
ČUVARJI
MIRU
Bolj kot kdajkoli preje od 1940. leta sem, dolgujemo danes posebni pozdrav — elanom-državljanom v kanadski vojski, ki so Vedno pripravljeni braniti našo svobodo ter pomagajo čuvati svetovni mir.