v>^V>>VcVVVW^A^>XVV? V\^X>^^ ; >^VNX?vX>SVVVVvxXXvv\.VVVVVVV'vXVVVV».VXVVNS. v >x^v a\\\\\V Balada. - Spisal ♦Tanko Ijeban. 1886 . Založil J. Leon-ov naslednik: L. Kordeš v Mariboru. S I I 03ooSX ^Oitoji mi grad tam bliz’ vasi, IjNedaleč mu je božja njiva, Zaprta okna in duri ^So mu, v njem nihče ne prebiva. Če mora, ko stori se noč Vasčanec iti mimo grada, Se prekrižava v njega zroč, Ter mrzla groza ga popada! Zakaj li se boje ljudje'? Li straši v gradu morebiti ? 0 tem nam pravljica pove, Ki hočem tu jo ponoviti! Minilo let je štiri sto, Kar živel v njem je grof brezveren, Ošaban mož je bil zelo, Njegov imetek neizmeren. Imel nij žene ne strok, A pač prijateljev obilo; Nij veroval, da je en Bog, Nij verVal, v Majko Božjo Milo! _ 4 — In grof vstopi v božji vrt Od groba hodi mi do groba, Na križe pogled mu je vprt, Krog usten mu igra grenkoba! „Kot mrtvih teh — osoda nas Enaka čaka prenemila! Oj grozna misel: pride čas, I mene zemlja bo pokrila! . . In zaječavši grof tako Zadene z nogo ob trdino, Nevoljno va-njo vpre oko, Zadel se bil je ob — er e p in o: Srdu v obraz zapeče mi, Od sebe cebne mi lobanjo Ter v srdu svojem reče mi Se zaničljivostjo vsakdanjo: N „Trdo umreti je zares, A s smrtjo konec je trpenja: Jaz vem, nij pekla, ne nebes, In nij posmrtnega živenja! A če bi vender kaj bilo Dokaži mi, mrtvaška glava! Pri meni danes zvečer bo Velika in krasna zabava. Tedaj le v goste pridi k nam, Ce res še onkraj groba žiješ; Refoška polhen je moj hram, Le pridi, da se ga napiješ! A, če Boga in raja nij, Ce pekla nij in vic mučečih, Naj grom in strela gonobi, Kar faijev ljudstvo je slepečih P Tako brezverni grof je klel, Kjer mrtvi spijo smrtno spanje, Potem pa je domov odšel Na krasno svoje stanovanje. — Stori se noč; z neba svetli Prekrasnih zvezd se brezi broja, Po vasi mirno vze že spi, T .d TT A n TITI f 6 — Razsvetljena mu okna so, A iž odičene dvorane Hremenje udarja na uho Vesele družbe, ondu zbrane. Vmes pa muzika doni, Vesele igrajoč komade, In družba v krogu se vrti, Plemijči in pa deve mlade. — Ko nekaj ur plesali so, Prijazno grof prevabi goste; „ Gospoda z man oj naj gredo, Da dobro pogostem boste!“ In družba, ljubko se smeje, Gre ž njim v sobano mi jedilno, Z jedjo in pilorn tam o se, Postrezalo je kaj obilno! Kakč zvene, kako zvene Kozarci polni in kipeči! Obrazi gostom se žare In sijejo v veliki sreči! — 7 — A pozor zdaj! Vse vtiline mi, In izza mize grof ustane, Krepko čisto ogovori Prijatle, goste ondu zbrane. „Prijatli in prijatlice, Srčno pozdravljeni bodite! S prihodom svojini mi srce Vsekdar zelo razveselite! Da vabljencev pa nekedo Nij prišel sim na veselico, To' žali me hudo hudo, Povem, gospoda, vam resnico!“ „„Kedo nemamež je le-ta ?““ Vse v eni sapi povprašuje; A grof sc ljubko nasmehlja In v šali potle nadaljuje: On, ki ga tukaj nij nocoj, Že davno nehal je živeti, — Čemu strmite? vse vam koj Natanko hočem razsodeti! — 8 — Šol davi sem na „ božji vrt“, Mej križevjem sem se sprehajal, Spomin prežalosten na smrt Se silo vso me je navdajal. In, ko sprehajam se tako Le Suj te mojo zgodovino! NehAtamo zadel z nego Trde ob neko sem — črepino! Zaradi tega zlovoljen Pred njo srdito se postavim Ter jako resen in srcan Naslednje jej besede pravim: Trdo umreti je zares, A s smrtjo konec je trpenja, Jaz vem, nij pekla ne nebes, In nij posmrtnega živonja! A, Se bi vender kaj bilo, Dokaži mi r mrtvaške glava! Pri meni danes zvečer bo Velika in krasna zabava. Tedaj le v goste pridi k nam, v Ce res še onkraj groba žiješ, Refoška polhen je moj liram, Le pridi, da se ga napiješ! — In žal mi je, mrliča nij! Pač nij nebes, ne vic, ne pekla! Tu rajajmo in pijmo mi, Tam sladka kaplja ne bo tekla!“ „„Da, da! na zdar še mnogo let!““ Zaori divje družba zbrana Kozarcev čuje se žvenket Hromenja trese se dvorana, Vrstita se dovtip in smeh Zbog gosta, ki nij hotel Neskaljena radost v očeh Vsej družbi sije plemeniti. A čuj t kaj to je bilo? . . . nič! Ne, ne! jaz nij sem se pre varil: Mrtvašk zapel in junaj ptič, S perutima krepko je v daril! - 10 In kaj še ta vihar strašan Mi združen s ploho jel je rjuti? V sobani vtihne krik glasan, Gospoda plašna nekaj sluti! . . . Grofovski obledi gospod, Miru mu misel ta nij dela: Kaj, ko mrličev bi prihod Ta znamenja oznanjevala? . . . A precej mine strah ga ta, Brezverni grof se potolaži, „Zaprte duri so, in psa Za durmi zunaj sta na straži k, In čaše zopet zazvene, In radost bolj in bolj še vžiga, aj zunaj življi le besne To naše družbe več ne briga! Toda, o groza! o gorje! Na stežaj vrata zdaj odpro se, Obrazi gostom oblede, Vsi k vratom ozrejo plaho se. — 11 — iV\V ll M M Pojav veselja vtihne vsak, Srce je slednji trepetalo: Na vratih stal je mošk kostnjak, Zavit do vrata v črno halo! In glej, mrtvaška glava ta Nij grofu bila mi neznana: S pokopališča je bila Od njega davi še psovana! Spoznavši to, obupen kri S Zažene plemič trepetaje; A k mizi stopi zdaj mrlič Resno tako besedovaje: „Cernu li se bojiš, bedak, Plemenitaška ti pustoba! Saj sam povabil si me v znak, Da se živejem onkraj groba! In prišel sem! ... A ti ne daš Mi ne stolice, ne pijače? Oh, vidim dobro, trepetaš, Srce je tebi palo v hlače! 12 — Kaj ne, to čudno se ti zdi, Kako li sim zamorem priti ? Kaj morejo vse duri, psi, Zapreke n a m ne more biti! Ker znaj, nebeški sam vladar Duhovom moč skrivnosto dava; Toda dovolj v tem, da stvar Sedaj mej sabo poravnava! Zdaj, ko me vidiš tukaj ti, Verjel v nebo boš, vice, pekel. Oj, s s m i' tj o duši k o n c a n i j, To pomni vsak, kar tu sem rekel! vsem povem, A vrhu tega Nikar se z Bogo m n o r č e v a t i! v S t e v a n j e svetim vse m reče m, A mrtvim dajte mirovati! Brezverni grof, ti prehudo Boga razžalil si in mene; Zato pri priči naj ostro Te kazen tukaj-le zadene!“ In izustivši stavke te Mrlič po zraku z roko švigne, Zagrabi grofa za vi ase Ter kvišku ga kot pero dvigne! Potem z o rja ga močjoj Na tla zelo srdito vrže, Da straha in bolesti koj Zivenja nit se grofu vtrže. A zdajci družba zakriči, Od groze bleda kakor stena In pred mrliča se spusti Jokaje milo na kolena: „0, nam zanesi vsa,], mrlič, Dovolj, da enega si umoril; Mi krivi nijsmo vsega nič, Ce smo, nas vsak se bo pokoril! 1 < „Naj bode toraj milost vam, A v istini se spokorite! Toda sim notri v ta-le liram, Nikoli več mi ne hodite! — 14 — In, kamor koli pridete, Tako povsod ljudi učite: Le z Bogom se ne šalite, Pri miru mrtvece pustiteP In rekši to, izgine mi Mrlič kaznilec iz dvorane, Nevihta zunaj se umiri Gradu se spraznejo sobane. A grad še danes mi stoji, Nedaleč mu je božja njiva, Zaprta okna in duri So mu, v njem nihče ne prebiva. s/ Ce mora, ko stori se noč Vaščanec iti mimo grada, Se prekrižava v njega zroč’ In mrzla groza ga popada. A ljudstvo še današnji dan O brezibožnem grofu pravi Ter pri lično ga vsak seljan V izgled svarilen deci stavi. — 15 — ! . %