41. številka.
Ljubljana, v petek 20. fVhruvarja.
XXIV. leto, 1891.
Izhaja vsak dan zvečer, izimfii nedelje in praznike, ter velja po poŠti prejeman za avstro-oge rak e dežele za vse leto 15 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta 4 gld., za jeden mesec 1 gld. 40 kr. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vse leto 13 gld., za fietrt leta 3 gld. 30 kr, za jeden mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom računa se po 10 kr.
na mesec, po 30 kr. za četrt leta. — Za tuje dežele toliko več, kolikor poštnina zna&a. Za oznanila plačuje se od četiristopne petit-vrste po (i kr., če se oznanilo jedenkrat tiska, po 6 kr., če se dvakrat, in po 4 kr., če se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvole frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredni* tvo in npravaiStvo je v Gospodskih ulicah št. 12. II p r a v n i 5 t v u naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari.
Nova in stara šola.
Že nekaj let sem prekatoliška stranka v nas in drugod z vso silo agituje za versko šolo. Sedanja šola velja tem ljudem /a brezversko in vse, kar se Blabega in hudega v sedanjem času prigodi, vse je plod novodobne brezversko šolo. Mladina je popačena, kakor še nikdar. Da ho pri tem ne boje tudi včasih resn ee zavijati, je čisto naravno, vajeni smo že toliko pobožnih lažij, da se več ne čudimo, če jih Čitamo v prekatoliškik naših listih. Posebno radi trdijo, da se zločinstva množe, odkar je uvedena nova šola, dasi statistika baS nasprotno dokazuje in so tudi zasedanja porotnih sodišč poslednja leta navadno precej krajša, nego so bila še pred desetimi leti. Po tem takem vsekako tudi nova Šola dobrodejno upliva na javno nravnost. Mi pa s tem nikakor ne rečemo, da je prejšnja koukordatska šola morda uprav slabo uplivala, temveč so bile razmere največ zaradi tega slabše, ker še šolski pouk ni bil tako razširjen. Tudi nam na misel ne pride, da bi duhovščini odrekali zasluge za šolstvo v prejšnjih letih, temveč le konstatujemu, da nova šola ni tako slaba, kakor se rado zatrjuje in da ni treba tacih silnih agitacij proti njej.
Tudi socijalizmu in anarhizmu je uzrok odprava verske dole po trditvah klerikalnih listov Da se ni odpravila verska šola in ž njo iz šole leskovka, bi teh dveh pošustij ne biio in židovski in kristi-janski kapitalisti bi lahko lepo mirno spali, državnikom bi ne bilo treba s socijalnim uprašanjem beliti si glave in še celo državnemu zboru bi se pri razpustu ne bila mogla dati nezaupnica, da socijalnih uprašanj razumel ni. Da celo nekateri ne baš klerikalni možje hočejo videti v sedanji šoli uzrok anarhizmu, to pa menda radi tega, ker se jim slika strah na steno in še neso toliko razmišljali, da je ta strah votel in ničev.
Kdor stvar nataučneje preudari, bode kmalu spoznal, da se tudi v tem oziru novi šoli dela krivica. Uzrok socijalnemu gibanju tiči drugje. Poslednja leta so ju velika industrija močno razvila in spodkopala tako rekoč tla srednjemu stanu. Število delavcev po tovarnah se je močno pomnožilo
in hitro se približujemo dobi, ko po mestih ne bode srednjega stanu, ampak le bogatini in terpini nema-niči, če se s kakimi radikalnimi naredbami ne pre preči sedanji tek stvarij. Naravno je, da so take razmere kaj ugodna tla socijalizmu, posebno ker je pri mnogih podjetjih delavska mezda zares tako nizka, da se delavec več pošteno preživeti ne more, akoravno trpi, kakor Črna živina.
Tudi se socijalizem lažje razSirja, če veliko število delavcev dela v jedni tovarni, kakor poprejšnja leta, ko so bili delavci raztreseni pri raznih mojstrih. Sicer pa moramo opomniti, da vsaj pri nas v Avstriji večina socijalistov ni pohajalo Še nove šole, katero imamo jedva 22 let, temveč še staro. S tem pa ne rečemo, da je le konkordatska šola to žalostno prikazen zakrivila, ker naš namen nikakor ni grditi Btare Šole, kakor nekaterniki grde novo.
Socijalizem se je razširil po vseh evropskih industrijalnih državah, pa tudi v Ameriki, naj že imajo tako ali pa tako šolo. Naš klerikalni dnevnik je sam nekoč zagovarjajoč Liechtensteiuov predlog trdil, da v Prusji že imajo versko šolo. Priznati pa uam mora, da se je socijalizem v Nemčiji veliko bolj razširil, seveda ne zaradi šolskih razmer, temveč ker je ondu velika industrija bolj razvita nego pri nas.
V Franciji je državna, ali recimo brezverska šola bolj iz novejšega časa, uvela se je pod Feriy-jevo vlado, poprej je bilo šolstvu največ v rokah raznih redovnikov in redovnic, ali vender se je že davno v tej deželi anarhizem v najhujši obliki bil razvil. 2e v juliji 1848 leta je bila socijalna ustaja iu uprav strašni so pa bili dogodki 1870. leta, ko se komunisti razgrajali po Parizu.
Blizu jednak uzrok, kakor sedanje Bocijalističuo gibauje imela je velika francoska revolucija, ki se je odlikovala z vsemi mogočnimi strahotami, ali vender tedanji rod še ni pohajal moderne šole.
To se nam je zdelo potrebno omeniti, da čitatelji spoznajo, da uprašanje o verski šoli nikakor ni tako pereče, kakor nekaterniki zatrjujejo. Od nje nikakor ni zavisna blaginja Avstrije, pa tudi ne blaginja našega naroda.   Zato nt nobenega povoda,
da bi mi morali v državni zbor odposlati le poslance skrajnokatoliškega mišljenja, ki bi jezdili le uprašanje o verski Soli, temveč nam je v prvi vrsti gledati na njih narodno prepričanje, na njih gorečnost za prave naše potrebe.
Sedanji položaj tudi ni tak, da bi bilo misliti, da bodo konservativci v državnem zboru imeli izdaten upliv, ž njih pomočjo nam najbrž nikakor ne bode mogoče kaj doseči za našo narodnost. Verska šola z vsemi pritiklinami je torej le prisiljena bojna parola, za katero se mi ne moremo ogrevati, ker vsaj za slovenske pokrnjine nema niti najmanjše praktične vrednosti. V nas ni bila, ni in ue bode vera v nevarnosti, pač pa je položaj opaseu za narodnost našo in boj za obstanek je ob naših mejah vedno hujši. Poslanci naši, kot prvoboritelji narodovi, morajo torej gledati in skrbeti, da nam glede* narodnih teženj kaj pribose. Iskati jim bode v tem oziru zaveznikov, s katerih pomočjo bode možno kaj doseči. Izvršitev narodnega programa je in ostane „suprema lexu in kdor bode v tem oziru največ storil, stekel si bode največ zaslug. —a—
Politični razgled.
Notranje dežele.
V Ljubljani, 20. tebruvarja. Ministers/kU prememfta. Govori se, da odstopi v hratkem poljedelski minister grof Falkenha^n in bode grof Wolanski imenovan poljedelskim ministrom. Grof Wolanski bil je pri onem obedu pri grofu Taaffeu, pri katerem sta bila tudi Hobenvvart in Belcrtdi On je bil jedini pri obedu, ki ni bd že minister. Pomenljivo je vsekako, da ju bil vabljen, naj že postane minister ali ne.
Volilno </tb<tnjo.
V notranjem mestu Dunajskem, kjer je glavna domena židovskih liberalcev, si še dosedaj neso izbrali četrtega kandidata. Najbrž čakajo, da to mesto ponudilo kaeeinu liberalnemu vodji, ki bodo že propal v kakem drugem okraji.
Po dosedanjem volilnem gibanji soditi, zmagala bode na Dunaji polovica liberalcev, polovica pa protisemitov. Liberalci močno delujejo z denarjem in skušajo zasejati razpor mej protisemite, kar se jim je že deloma posrečilo.
LISTEK.
Zakaj se je pan Simon razjezil nad sv. Gothardom.
(Zgodovinska   povest  Kolde Malin« koga;   iz cešcino prclo7.il V.  Krakov ič.)
Odzvonilo je k opoludauski službi božji. Ljudstvo 86 je pričelo zbirati v cerkvi, najprej seveda žensko pokolenje, in sicer po starosti, starejši naprej, bodi si, da bi mogli Besti, bodi si, da bi se na pokopališči mogli povedati še kaj novega. Gospod učitelj pripeljal je mladež in razvrstivši jo pred pregrajo po letih v tri oddelke in naznanivši, kateri kantus se bode danes pel, odšel na kor, odkoder je še nekolikokrat moral stopiti k pregraji ter krotiti bujno kri mladini tukaj b prigovarjanjem, tam s karanjem, zopet drugje z več ali manj urno zaušnico.
Na koru zbiral se je mej tem cvet sosedstva pri pultu latinske pevske bratovščine, ki je imela nalogo, pri popoludanski službi božji skrbeti za cerkveno petje; pri jutranji opravljala je to češka pevska bratovščina.
Sosedje stali bo deloma pri stojalu, prelistujoč
velike graduale, iščoč pesnij za nedeljo .Cantato", deloma so sedeli na dolgi klopi v ozadji ter Bi pripovedovali o vsem možnem.
„Čez teden dni j imeli bodemo svetogothardsko proščonje," izpregovori svetovalec Schodeck^.
Sosedje pritrdijo.
„Dobro bi bilo, ko ki se podoba sv. Gotharda doli v presbiteriji malo popravila," predlaga svetovalec Arnoftt; BveB zanemarjen je in odrgnen."
O tem se prične živa razprava. Jedni so trdili, da tega ni treba, da je to malikovanje in da bi bilo najboljše, sliko popolnoma odstraniti. Proti temu pa se je oglasila velika večina sliki na korist in predlagalo ho je, da bi jo na stroške bratovščine lepo popravili iu polepšali.
Nastal jo hud prepir mej stranko strogo luteransku, katera je hotela sliko kot staro Saro kar ven vreči, in stranko utrakvistično, katera se je, časteč stare običaje in tradicije, nagibala, kar se tiče češčenja podob, bolj h katolicizmu in ta je torej s proščenjem in spominom sv. Gotharda hotela ohraniti tudi njegovo podobo.
Jeden sam izmej svetovalcev in pevcev se ni zmenil za pričkanje, marveč je tiho sedeč na konci klopi, glavo podpiral z dlanmi; da ni sedaj pa sedaj dvignil glave, lahko bi se bilo mislilo, da je zaspal,
in zlomiselni tovariš je rea učitelju nekaj šepetal, kazaje na soseda.
Bil je to jeden izmej prvih svetovalcev, pan S m mi Okrašovsj z Vukovce, ki je ta čas zavzemal baš mesto župana.
„Pošast ti švabska ! ' zamrmral je pan Simou, da se je dobro sl'šalo in so se ljudje pričeli gori ozirati.
Stranka prenovitvi nasprotna je zmagala, ko jej je tako brezozimo pristopil župau, kateri je kot najstarejši svetovalec, jedini grbovni mož izmej njih in kot poznatelj pravic in starih navad, v občiui mnogo veljal.
„No, no, pan Simon," izpregovori pa Matija, „ue vrste li, du je bil ta mož, vladika apostoljski, velik dobrotnik mladini in siromakom, tako da je v pregovor prišel in je mesto Slan^, izbravši si ga patronom,  vedno pobožno častilo njegov spomin?"
„E, pan Matija, vi govorite o sv. Gothardu," vspamtuje se pan Simon, „hm, s tem jaz nemam ničesar opravili in zelo spoštujem njegov spomin, jaz sem imel v mislih —a
Pri oltarji zazvoni. Bratovščina skoči k stojalom, in tako je bilo panu Simonu prihranjeno pojasnjevanje, v katero je bil zašel zavoljo svoje za-mišljenoHti, vender je  bilo zajedno  odkrito, da se
Ha-sodba upravnega sodišča.
Upravno sodišče je razsodilo, da bo okrajni zastopi na Čečkem, ki ho dovolili svote za Husov spomenik, prestopili delokrog svoj, ker je delovanje okrajnih zastnpov omejeno po zakonu le na okraje, spomenik Humov pa ne spada mej okrajne zadeve. Ogerskl prhtiaa.
Tudi vlada ogerska je za to, da se primatska nadškofija premesti iz Ostrogona v Budimpešto. Naučni minister bude pri imenovanji novega knezu primasa priporočal le tako osebo, ki se že naprej izreče, da je z« tako premeščenje. Sploh pa bodd gledali, da pride na Simorjevo mesto mož, ki bode strogo madjarskega mišljenja. Pokojni primas je res močno podpiral madjarsko šolstvo, ali vender je bil nekaterim gospodom v Budimpešti še premalo ma-djarsk in preveč rimsk.
V u «ni j 4k dr žil ve.
Vužna reforma napoveduje se v Busiji. Odpraviti hočejo pregnanstvo v Sibirijo administrativnim potom. To se je že dolgo zahtevalo v Rusiji, ali konservativna vlada se za to ni mogla odločiti. Za vlade pokojnega carja osvoheditelja so taka pregnanstva bila jako redka, pogosteja so pa bila pod vlado sedanjega carja, če tudi v istini ne tako pogosta, kakor so zatrjevali nasprotniki Rusije. Pa tudi hudodelcev ne bodo pošiljali v Sibirijo, temveč, jih bodo naseljevali v druzih obmejnih krajih, ko bodo poprej prestali kazen v ječah. Tako prumeinbo priporoča komisi|a, ki se je bla sklicala v ti nameu in je upanje, da se njeni sklepi potrdijo.
l*ortn in jHitrijarhat.
Znano je, da so grške cerkve v Carigradu odprli že božični dan, irada o sporazum'jenji mej Pot to in patrijarhom izšla je pa pozneje. Kakor se sedaj poroča, je bilo temti to povod, da se je ruski velepos'anik bil v to zadevo umešal, ko je bilo že popolnem dogovorjena. Rusija se jo potegnila sicer za patrijarha, ali poslednji vender ni maral, da se ta Btvar potem takoj reši, kajti nrslil si je, ljudje bodo mislili, tla on ni ničesa sam dosegel, temveč je Porta se udala le po pritisku Rusije, katera ni sprva ničesar hotela storiti v tej zadevi, da Bi jo je patrijarh celo poživljal.
liisnturk in nemški cesar.
Dunajski list ve povedati, da se je izjavil nemški cesar kaj nepovoljno o Bismarku, ki ne-piestauo ruje proti vladi. Rekel je: »Morda mož misli, da mi sme nagajati. Takoj, ko je ruvati začel, sem mu dal povedati: nTi, nadejam se, da se kmalu udaš", pa on se za to ni zmenil Ju/ ne vem, ktij veliki mož v Fridrichsruhe prav za prav hoče, ali stvar se bode iedenkrat nehala." Tako se je baje cesar Viljem izrazil pri banketu proti več gospodom in pri tem, kakor smo čitali v Dunajskem listu, za pretil s pestjo, rekoč: „Ich werde ihm BChon zeigen !a
Tudi ministerski sovet se je že bavil z Bis-niarckovm rovanjem in sklenil, da se bode v uradnem listu odgovarjalo na napade v Bismarckovih glasilih. Blsmarckovo ime se' pa tako dolgo ne bode imenovalo, dokler bivši kancelar sam ne stopi s Hvojim imenom na dan.
Dopisi.
\r. Velikov«»a 17. februvarja [Izv. dop.J Kakor smo z veseljem pozdravili slovenHko zmago v Šmarjeti in Tinjah, katera kraja sta se po tru-dapolnem delovanji in hudem boji i/.trgala iz nemško-liberalnih rok, s toliko večjo žalostjo vsprejeli smo
je pan Simon v mislih živo bavil — s pošastjo švabsko, in to je bilo uzrok, da so p^vci, ko je nastal za trenotek odmor, stikali glave ter se živo o nečem razgovarjali; da je bil predmet razgovora pan Simon, bilo je očividno, kajti govoreči so se neprestano ozirali vanj. Bilo je pa tudi o čem govoriti.
Pan Simon je bil že nekaj časa sem pomilovanja vreden. Pred tremi leti ostavila ga je za Emirom žena njegova Lida, s katero je bil četrt stoletja vse dobro in slabo v zakonskem stanu prenašal. A pan Simon ni ostal popolnoma sam. Ostala je pri njem njegova sestra Skolastika, katera je, onraoiiv&] Bi poštenost in devištvo do sive starosti, Aodila z veliko preudarnostjo dom in obširno gospodarstvo. Ostala mu je tudi jedina ujegova hči, a katero ga je bila ujegova žena tukoj prvo leto D ji JU zakona obdarila.
Lucija ui bila baš dražestna, bila je neki jako podobna svoji ranjki materi, katero je pan Simon vzel radi imena, a Lucija je bila slovečega rodu, bila je grbovna, iu pan Simon niti slišati ni hotel, da hi bil njegov zet brez grba; iu zet bi se kmalu na'e!, kajti rektor bakalar Sip je kar norel za Lutrijo, odkar je bil zvedel, da ima dekle po materi petsto kop in lepo doto, a — bil je brez grba. (Daljo prib.)
vest, da je slovenska stranka v Vovbrah, Grebioji in na Rudi, vsled neznosnega pritiska, od nasprotne strani popolnoma propadla, ter v vseh treh skupaj zgubila 18 do Sedaj vedno zanesljivih slovenskih glasov. Pobitost na narodni Birani bila je vsled tega nepričakovanega poraza nepopisna, kajti teh 18 glasov, katere je naša stranka zgubila, ker se je na te kraje same preveč zanašala, bilo bi nam lehko pripomoglo do gotove in sijaioe zmage, dočim nain je sedaj z vsakim posameznim glasom računati, in še nesmo gotovi, da prodremo s svojim kandidatom ker se od nasprotne strani dela z nepopisnimi, sramotnimi sredstvi, z goljufijami, sleparijami In bega njem našega ljudstva. Tako se je n. pr. pravilo volilcem, da se morajo volitve zaradi tega zopet vršiti, ker so slovenska poslanca Einspielerja in Marija iz deželnega zbora izbacnili, in se morajo sedaj drugi poslanci namesto teh voliti. Tudi so liberalci pravili volilcem, da je Einspieler v zaporu, in da ne more več voljen biti Kake voiilce da so za svojo stranko na volišče spravil, o tem niti govoriti nečemo, in kako so na Rudi nade voiilce psovali, jim trgali iz rok listke, na katerih so imeli zapisane volilne može naše stranke, o tem poročalo se Vam bode od druge strani obširneje.
Naš položaj postaja na Koroškem vedno opas-neji, ker so se vsi elemeuti združili proti nam. Da smo propali v Vovbrah, krivo je največ  to, da v Št. Petru na Vašinjah, kateri kraj je do sedaj pri vseh prejšnjih volitvah odločeval, neso storili povsem svoje dolžnosti. Temu se pa ne moremo toliko čuditi, pač pa nam je neumevua taktika,  da se po jedni strani izdaja skupni pastirski list za volitve, na katerem se sveti mej podpisi tudi ime našega škola, po drugi strani pa nam v najnovejšem času ta cerkveni dostojanstvenik pošilja na slovenske fare Labe ali pa Nemce, ki so si za silo priučili nekoliko slovenščine zgolj iz tega namena, ker slovenske fare več nesejo, nego nemške. Da taki gospodje ne bodo delali  za Slovence, razume se ob sebi. V Št. Petru pa se je nastavil za župnika laški rojak, dočim se je prejšnji g. provizor, koroški  rojak in Slovenec  po  rodu, ki pa je tudi prosil za Št. Pe-tersko faro, katera 88 mu seveda ni  podelila, porinil mej trde Nemce v Kleinkircheim. Sploh imamo po slovenskih krajih sedaj že nekaj nemških župnikov in da jih s Časom še več dobimo, tega smemo biti pod Bedanjimi razmerami gotovi.   Tudi se pri imenovanji župnikov, posebno dekanov,  ki   se na sfav!jnjo po slovenskih krajih, le prerado poudarja, da naj se ne brigajo preveč za politiko, da ne bodo dražili Nemcev, ter jim dajali s svojim prenapetim postopanjem povoda za jezo. Mi Slovenci smo pa v primeri  proti   Nemcem   prave   pohlevne ovce, pa vender nikdar ne čujemo, da bi se poslednjim od našega cerkvenega dostojanstvenika kedaj priporočalo, z nami milosineje ravnati.   Nekaj dekanov in župmkov te baze, ki   se  za nas uboge slovenske pare res čisto nič ne brigajo,  smo v najnovejšem času že na slovenske fttre dobili, in da za niimi še več takih pride, je gotovo.   Našim slovenskim duhovnikom, ki se pa še brigajo za verne svojo slovenske brate, se pa merijo nosovi ter se jim očita, kaj se oni toliko brigajo za Cird-Metodovo podružnice  in  nepotrebne slovenske   posojilnice.   Z i rad i tega si že uobeden slovenski duhovnik, ki   še čuti za narod svoj, ne upa v škofijsko palačo v Celovci, da bi ne čul iz ust visokoposvečenega gospoda cerkvenega dostojanstvenika kaj jednacega, kar je doživel koncem lanskega leta neki uzorui duhovni rodoljub, kateremu se nobena druga pregreha očitati ne more, nego ta, da je uaudušen borilec  za narodove svetinje, poleg tega pa tako blag iu vesten duhovnik, kukor mu sv. cerkev predpisuje.
Ker smo Slovenci na Koroškem žo marsikatero nevihto prestali, bomo tudi še to. Ali bode pa potem za našo katoliško cerkev boljo, ko se izneveri naš slovenski kmet svoji narodnosti, in postano po uzoru „Bauernbundarjov" pravi pravcati liberalec, ki bode preklinjal, kakor sedaj nemški kmetje, cerkev in duhovnike, na tem dvomimo. Tako bode pa gotovo nastalo, ako se bode prepovedovalo, ucp-Ijati našemu kmetu ljubezen do svojega naroda. Poraz v Vovbrah nam to že potrjuje.
Po drugih občinah, po katerih se sedaj vršiio prvotne volitve, je na obeh straneh jako živahno gibanjo. Upanja na zmago nismo še zgubili, in naša stranka bode delala do zadnjega, naj si potem že zmaga ali propade.
'Mt Vrhnike 17. februvarja [Uv. dop.] Lepa I svečanost praznovala se je preteklo nedeljo v nas.
Po popoludnevnem cerkvenem opravilu se je zbralo
najrevnejših 23 dečkov in 23 deklic v sobi 2. dekliškega razreda, da se jim razdeli nekaj vrhne obleke. Blagorodni gospod Josip Gor u p, velotržec ns Reki, daroval je tudi letos tukajšnji revni šolski mladeži 100 gld. za askup učil in obleke. Ker občina v obilici taki) reveže z raznimi učili preskrbuje, sklenilo se je, da se letos izključno obdarujejo samo z obleko. Izbrali so Se iz vsacega razreda najpotrebnejši, S tudi najvrednejši otroci. Gospod dekan je mladini razjasnil pomen tega dne, ter jim na srce pokladal, da se pri vsaki priložnosti svojega dobrotnika v molitvi spominjajo. Našemu velezasluSnemu gospodu županu Gabrijelu Jelovšeku gre pač v prvi vrsti topla zahvala, da se je toliko potrudil za nakup in izvršitev obleke. Tudi on jo otroke s krepko besedo opominjal na lepo vedenje, zlasti zunaj šole ter tudi grajal z vso ostrostjo slabo obnašanje nekaterih dečkov, ki za nikakoršne nauke iu opomi-njevanja ne marajo. Videlo se je, da so otrokom segale besede obeh gospodov globoko v srca. Da bi tudi zaželeni sad obrodile ! Ko sta se konečno deček in deklica v imenu obdurovanili s primernimi besedami zahvalila, bila je slavuost končana. Blagemu gospodu daritelju pak kličemo iz srca: „Bog povrni tisočkrat lu
Iz Horoviitce 18. februvarja. [Izv. dopisJJ Gospod urednik, nikar ne mislite, da smo v Borovnici popolnoma zamrznili, tomveč mi le molčimo, da bi se jedenkrat »Slovencev" dopisnik popolnoma izkašljal. No saj hi rekel tudi, da sta strastna dopisovalca „Slovenčeva" zginila iz naše občine, in Bog nas varuj, da ne pride zopet kdaj kak sitnež, bolje, mirokaljivec v našo občino.
Novosti posebnih ni v naši fari, razveu naslednje : Tukajšnji posestnik pride iz gostilue domov. Upraša ga njegova žena: Kje si bil? On odgovori mirno : „V apnenici14. BPa še zdaj tja pojdi!" mu veli žena. In res, on silno pokoren svoji ženi, jo uboga ter odide na kolodvor in se odpelje — Bog ve kam! V pismu, katero je iz Švice pisal, zagotovil je svoji boljši polovici, da se leto dnij ne vidita. Pač neumna preuagljenost!
Veselici imeli Brno dve t>r smo ae prav dobro zabavali. Hvala gg pevcema z Vrhnike, katera sta prišla na veselico, kjer smo peli in se izboruo veselili.
Pred uekoliko dnevi dobil sem slovenski semenski katalog gos p. Josipa Lenarčiča z Vrhnike. Mislim, da je to prvi slovensk semenski katalog, kateri je prav umestno in lepo sestavljen. Tudi podobe so prav lepe in ker g. Jos. Lenarčiča prav dobro poznam, da je požrtovalen gospod, umen in vzgleden ekonom, priporočam ga vsem, kateri kaj semena potrebujejo, oa| naročijo pri g. Josipu Lenarčiči na Vrhniki, kateremu gotovo ni toliko za Uobiček, kakor da postreže t najboljšem kalji ve in semenom. Da je gospod Lenarčič sestavil slovenski semenski katalog imel je gotovo prav veliko truda, iu jaz mu želim : Bog naj ga ohrani zdravega, gotovo bo še veliko storil za narod in kmetijstvo.
Volitve za državni zbor se bližajo, seveda mi ne bomo delali izjeme, a vender bi prosili, če smemo prosit«, našega gospoda državnega poslanca za Ljubljansko okolico, da bi jedenkrat prišel mej voiilce, da bi ga vsaj poznali, če nam tudi neče nič povedati, kaj se v državnem zboru godi. Poznali bi radi našega goHpoda državnega poslanca, iu gotovo bi naredilo dober utis, ko bi se gospod poslanec tudi jedenkrat na deželo pokazal, prepričan naj bo, da ga bomo vsi veseli, kajti kar na »Slo-venčevo" komaudo voliti, ne da bi svojega poslanca poznali, se Človek tudi naveliča, akoravno smo vsi pobožni kristijani.
Iz Zagorja za Savo, meseca februvarja. (Še jede nk rut gos p. učitelj.) Vsak Človek, komur je prirojen čut ljubezni do bližuega svojega pozdravljal je z veseljem ozdravljenega tukajšnjega učitelja, ki je po hudi dveletni bolezni ob novem letu zopet šo'o pričel. Tovariš šolski in nadučitelj hi bil pa iz znane sebičnosti in uuvošljivosti vse raje videl, kakor da bo bolnemu kolegi povračuje zdravje in da nastopi zopet zapuščeno svoje mesto. Čvrst ua telesu in duhu prevzel je torej okrevani učitelj težavuo breme ob novem letu in prevzel razun navadne šole še ponavljalno, katero pa tudi dečki iz nadučiteljevega razreda obiskujejo. Že v prvej uri te ponavljala« šole čutiti jo moral učitelj sad skrivne škodljive agitacije proti sebi, ki se je kazal v absolutni neubogljivosti starejih učencev. Vender je dan brez katastrofe pretekel. Čez teden
dtiij prične se zopet ponavljalna šola. Tu pa učenci neso Čakali, da bi učitelj stvarno pričel, temveč hoteli ao postati koj početkom pouka gospodje situ-vacije. Upitje njihovo, skakanje Čez klopi, po Solaki sobi, teptanje z nogami bilo je toliko, da ao ljudje na ulici obstajali in z začudenjem poupraševali, kaj je povod otrokom do tacega obnašanja. Na uprašanje, ki ga je stavila mimo idoča žena do učenca: »Zakaj Bte pa tako „žleht" ?" dobila je nepričakovan odgovor: „Saj Brno „žiherV" „In zakaj ?• „Saj bo nam rekli!" ,In kaj so vam rekli?" „Le nagajajte mu, naj utari znori, če misli, dokler je Se naš Hugo doma!" — Tako je torej nadučitelj pripravil učence svoje, kako naj vsprejmejo novo okrevanega učitelja.
Večji zločin je tako podpihovanje učencev, nego bi bil nadučitelj vsakemu učencu potisnil nož v roke in mu rekel: „Idi iu z »bodi ga!" S tem bi mu bil vzel le zemsko bitstvo, vzel mu življenje trupla, a naš nadučitelj ni zadovoljen s truplom, ou hrepeni ukončati in uničiti najdražje človeško imetje, uničiti kolegi svojemu pamet in razum, razum, ki se mu je po čudesu božjem v tako polnej meri zopet povrnil. In tak človek, ki šolsko mladino tako poučuje, tak človek se še imenuje in je še nadučitelj! Ubi tempera! Hudobnež zadnje vrste, ki je morda dvauajstorico potnikov oropal, ta ne bo želel, oropati te tvojega zdravega uma; a naš nadučitelj, ki bo prišteva olikancem, ki hoče biti v nas avtoriteta, ta ne nosi samo v svojej nepopisljivi duši takih nesramnih želja, izraža jih celo proti nedolžni mladini, proti mladini, ki je njemu v varstvo in pouk izročena ! Kakšna more postati ta mladina, ki hodi k našemu nadučitelj u v šolo, presodi čitatelj sam! — Ima pa naš nadučitelj kak uzrok do tacega ravnanja? Da. Na mesto boluega učitelja postavil je bil šolski svet kot suplenta sina nad-učiteljevega; ta je pa z novim letom, ko je pričel poučevanje okrevani učitelj, moral reči šolskim stenam ade! Upanje, da bo komaj iz učiteljišča prilezel, prišel na lahek način do dobre službe, šlo je po vodi. Temu svojemu sinu v prid torej privošči naš nadučitelj, da bi osiveli kolega njegov, ki je vse svoje moči jedino vzgoji slovenskih otrok daroval, ki je priljubljen vsem koK-gam svojim, kojemu so pri deželnih in okrajnih shodih skazovali učitelji svoje zaujiauje in ki je z veseljem se zojiet ozdravljen podal v težaven poBel, — da bi ta kolega zopet moral opustiti šolo — da bi znorel!
Ne maram zasledovati dalie te po vsem Za-gorji znane afere, izrečem le svojo začudenje uad tem, da se to postopanje nadučitelja našega od nobene strani ne graja, da so mu lu in tam celo remuneracije dele, remuneracije za prelepo nauke, ki jih učencem svojim podaja. Radoveden Bem tudi, kako ho šolsko oblastvo našega nadučitelja za take nauke poplačalo, koliko časa on še nadučitelj in sploh učtelj ostane, on, ki ima vse lastnosti v sebi, le onih, ki so potrebno pedagogu, ne. —
Domače stvari.
— (Državnozborske volitve) Na Štajerskem je zmaga slovenskih kandidatov povsod gotova. Pravega volilnega boja drugej ne bode, nego v Mariboru. A tudi tamkaj so vol l ve volilnih mož, kolikor dotlej znano, prav ugodno. Pri sv, Križi nad Mariborom, v Smolniku, Lembahu, v B bnici, v Krecenhachu izvoljeni so naši, issto tako v Ore-bovivnsi, v Poljčanah in Studenicah. — Na Primorskem se že par dnij vrše volitve. Na Kvarnerskih otocih pričele so se volitve dne 16. t. m. Izvoljeni so sami naše gore listi. Jednako bode v vseh občinah v po'itiških okrajih Volosko in Pazin. V okraji koperakem volila je Dolina dne 18. t. m. in izvolila 15 naših mož. V Buzetu začela jo volitev včeraj in se nadaljuje danes in jutri. V Višnjauu bil je hud boj Volitev trajala je od 9. ure zjutraj v pozno noč. Izvoljenih je 7 narodnjakov s 147 glasovi, nasprotniki dobili so le 78 glasov. — O volitvah na Koroškem poročamo v dopisu.
— (Z Dunaja:) Poljskim listom piše se z Dunaja, da bode namestnik Badeui prevzel vodstvo notranjega ministerstva, grof Taaffe pa obdržal samu predsedstvo i ministerskem svetu, namestnik Lbbl pa da pojde v Lvov. Je li ta vest kaj več, nego Hama konjektura bodemo v kratkem videli.
— (Iz Celja) se nam poroča: Naš „stadt-amt" je zopet jedenkrat dobil dokaz, da so nad njim še višje oblasti. Poslanec dr. Dečko si je namreč hotel zaradi reklamacij prepisati volilno listo,
kar se mu pa ni dovolilo. Reklo se mu je, da je pač dovoljeno pregledati listo, ne pa prepisati jo Vale I teg* odloka pritožili so se poslanci dr. J. Dečko, dr. J. Srnec in M. Vošnjak te-legratičuo pri ministerskem predsedniku. Takoj se je Celjskemu „Btadtaratu" telegrafičnim potom ukazalo, ,da mora dovoliti propi- volilnih list", kateri odlok je c. kr. okrajne glavarstvo tudi dalo na znanje imenovanim trem poslancem.
— („Slovensko društvo".) V Pulji izhajajoči „11 Diritto Croato" pozdravlja prav s toplimi besedami novo „Slovensko društvo" v Ljubljani ter konča tako-le: „Novemu društvu in mnogobrojnim domoljubom, ki so mu pristopili, želimo naj lejišo prihodnost. Naj bi se jim posrečilo, nauduše-nim po jednem duhu in jednej misli biti v korist Bvoji domovini, katerej preti tako silno mogočni teutonski element."
— (Volilno gibanje na Koroškem.) Jako huda je borba od obeh stranij na Koroškem in uporablja nasprotna nemška stranka vsa mogoča sredstva, da bi zabranila koroškim Slovencem priti do tega, da si tudi oni izbero svojega poslanca, ka teri bi v istini zastopal njihove splošne, posebno pa narodne interese. Od raznih strani j dohajajo nam ugodna poročila, da so prvotne volitve ugodno izj>ale za Slovence. Će bodo koroški domoljubi vztrajno ostali pazni do zadnjega treuotka in se ne uklouejo duhom, nego pogumno nadaljujejo pričeto volilno borbo, je prav lahko mogoče, da bodo njih napori imeli dober uspeh ter da zmagajo in tako pokažejo pred svetom, da tudi tužna Koroška ustaja, da se je zdramil tudi tam slovenski duh. Velika in težavna je naloga, premagati toliko ovir in zmagati tako brezozirnega nasprotnika, a tem slavneja bode. zmaga, ako si jo pridobe vrli bratje koroški z žilavim in vztrajnim delovanjem.
— (Volilno gibanje na Goriškem.) Kakor se nam poroča iz Gorice, so prvotne volitve v okraji Goriške okolice do zdaj v obče prav povoljne. Velika večina dosedaniih izvoljencev je za dr. G r e g o r č i ča. Pod naslovom „Goriški Slovenci — pozor!" razširja se po Goriškem hrošurica, katera osvetljuje delovanje bivšega jedinega državnega poslanca goriških Slovencev, dr. Jos. Ton k lija, oziroma mu našteva vse njegove opuščevalne grehe. Ta brošurica izreka se za kandidaturo dr. Gregorčiča, katerega so — kakor smo že naznanili — soglasno postavili kot svojega kandidata mnogobrojno obiskani občni zbori političnih društev „Sloge", „Za-vednosti" in „Slovenskega jeza".
— (Slovensko gledališče.) V nedeljo dne 22 t. m. bode se predstavljala Božidara Borg-joskega šal i iva burka: »Svilnati robec". Pisatelja Borgjoškega odlikovala je za to igro „Mat-ca Srbska" s tem, da mu je igro nagradila. Preložil jo je g. Vaso Petričič ml.
— (Sokolski „ j (Mi r - f i x e °. ) Program za jutršnji „Sokolski večer", pri katerem bode sodelovalo vrlo naše pevsko društvo „Slavec", je naslednji: 1. Pozdrav. 2. Foerster: „Sokolska". 3. Vilhar: „Slavjanska". 4. Ned\e«l: „Ljubezen in spomlad". 5. Abt: „Večerna". B. Komični prizor. 7. Dr. Ipa-vic: „Mrak". 8. Dr. Ij>avic: „ Slovanska pesem*, 9. Skraup: „Kitara*. 10 Šaljivi zbor. — Brez dvoma je torej, da bode udeležba bratov Sokolov prav obilna, ker sta reditelja skrbela, da nam podosta lep in zanimiv vspored, da tako dostojno proslavimo odbodnico sasluženega brata Dragutina Hribarja.   Na zdar !
— (Občni zbor „hrani I ne ga in posojilnega društva v Ljubljani") bode v nedeljo dne 22. februvarja dopoludne ob 10 nri v gostilni „Bierhalle" na sv. Petra cesti. Dnevni red: 1. Poročilo ravnatelja. 2 Račuusko poročilo za 1890, 3. Poročilo kontrolnega odseka. 4 Volitev kontrolnega odseka za 1S91. 5 Posamezni nasveti so-drugov.
— (Vabilo k občnemu zboru moških udov društva Marijine bratovščine v Ljubljani,) kateri bode v nedeljo dne 22. tebr. 1891 dopoludne ob 9 uri v mestni dvorani na rotovžl. Dnevni red : 1. Poročilo predstojnika. 2. Čitanje za za p i suili a lanskega občnega zbora. 3 Poročilo o letnem računu 1890 . 4. Volitev 3 odbornikov iu 8 računskih preglednikov. 5. Predlog odborov o pre-naredbi pravil. 6 Posamezni nasveti članov društva. K temu zborovanju vabi vae cenjene sobrate
Društveni odbor.
— (Avstrijska mornarica,) katero sestavljajo ladije „Rartecki" „Frundsberg" „Friedrich",
.Albatros" in „Nautilus" došla je v Spljet, da tam pričakuje nemško mornirico, s katero bode imela skupna vežbanja.
— (Železnica Celje-Velenje,) se bode skoro začela graditi, ker so obravnave zarad koncesije končane in je samo še treba potrjenja višjih mest. Omenjena lokalna železnica se bode dovršila še to leto.
— (Iz So dražice.) Iz naše občine se pripravlja blizu 60 mož na pot v Ameriko. Bodo li ondu našli srečo, katero uričakujejo, je pa dvomljivo. Bog daj!
— (Nesreča.) V Trbovljah ponesrečila se je 10. t. m. delavka Alojzija K Ko je vodo pila, podrl jo je napolnen voziček tako nesrečno, da ie pri priči bita mrtva.
— (Občni   zbor  žensko podružnice rv  Cirila in Metoda v Trstu) bil jo preteklo nedeljo. Gospodičina podpredsednica Ju8t. M i ch e I i nagovorila je zbrane dame ter izrekla iskreno hvalo vsem,   kakor  tudi g. prof. Mandiću, kije bil s svetom  in  dejanjem  odboru  v  podporo. Tajnica g. Na d liše k slikala je  na kratko delovanje podružnice, ki je pri raznih  prilikah pospeševala narodne namene. Iz poročila blagajničarice gospodičine Man koč povzamemo, da so bili dohodki z letnino in   drugo  275 40 gld.,   za   božičnico   380*37 gld. Skupaj 655 77 gld. Tudi obleke se je nabralo 208 komadov, ki so se razdelili za božičnico. Po poravnanih   stroških   je  ostanka 67*72 gld.    Pri volit vi novega odbora,   predlaga  gospodična Lavrenčič, poudarjajoč zaslužno   in marljivo delovanje dosedanjega odbora,  da   se z vsklikoin  zopet izvoli, kar je bilo vsprejeto jednoglasno.   V odboru so: gospa T r u d e n, predsednica ; gospodična Nadlišek, tajnica; gospodična Mankoč, blagajnitariea; gosj>o-dične  Micheli,   Delkin in  gos a  Sfi uka, namestnice    Za   pregledovalki   računov   izvoljeni sta gospodičini Lavrenčič in Gombač. Zaključujoč to kratko poročilo, stavljamo   vrle   in domoljubno Tržaške Slovenke v izgled mnogim drugim po širni naši domovini,   kjer   še  nemarno ženskih podružnic toliko važnemu narodnemu društvu. Tu je še široko polje,  katero   naj  bi ne   zanemarjale domoljubne D8BB dame na dalje.   Treba je malo več odločnosti iu krepko  incijative   in vse  Be  da doseči. Živele torej   bodoCS  nove  ženske   podružuice družbe sv. Cirila in Metoda! —i
— (Glasbeni z a v o d v Z a g r e h u in naša „ Glasbena Matica".) Znano je, kolike žrtve prinaša dežela Hrvatska, da vzdržuje dostojno narodno gledališče. Isto tako daje tudi lepo vsoto za vzdrževanje deželnega glasbenega zavodu, v katerem se go)i domača glasba. Te dni bila je glavna skuj>.ščina in bode gotovo tudi naše čitatelje zanimalo kaj zvedeti o zavodu, ki ima jednako nalogo, kakor naša še le razvijajoča se „Glasbena Matica". Preteklo leto preustrojil se je Glasbeni zavod Zagrebški prav temeljito. Do sedaj dajala je dežela podpore 4000 gld na leto. Po novih uredbah pa hode treba večje vsote in je ban obljubil, da bode v zboru podpiral naproBsbo podporo, ki bi znašala 12.000 gld. Mesto Zagrebško povišalo je podporo od dosedanjih 200 gld. na 500 gld. Basni dobrotniki so darovali izdatne zneske Koncem leta 1890. štel je zavod 42 utemeljiteljev, 48 častnih članov, 65 podpirajočih I. vrste in 435 podpirajočih II. vrste, skupno 590 članov. Izvršujočih članov je bilo 42 ; učencev in učenk se je u j oso 1 , 259, izostalo jih je 15, šolnine oproščenih je bilo 95 Dohodki znaša'i so za preteklo leto 15.447 gld., stroški 15.023 g!d. Premoženje kaže: aktiva 05 033 gld., pasiva pa 15 120 gld , torej je čistega premoženja 50 513 ^ld. Mej druzinii bil je povodom svoje 25letnice imenovan častnim članom tudi naš rojak g Fr. Ser. V i I-h a r. I/. EgOCflj h podatkov vidimo, kako uspešno lahko dela imenovani zavod, ker ima trdno zaslombo v deželni in mestni podpori. Jednako želeli bi še v obilnejši meri, nego je bilo dozdaj, tudi naši vrli „Glasbeni Matici", ki s primerno malimi pripomočki vender doseza tako lepe uspehe iu skrbi za razšir-jevanje domače glasbene umetnosti. Vsem njenim poverjenikom po deželi naj bi bilo toplo priporočeno, skrbeti, da jej pridobe novih podpornih članov, katerih šteje veliko premalo glede na izredno njeno važuost na polji narodne presvete. —i.
— (Grozna surovos t. ) V Konjicah napadel je brez vaacoua razloga nek čevljarsk pomagač iz Žič imenom Faktor 32letnega delavca Antona Kresnika ter mu prebil čropinjo z motiku. Surovega
I pretepača so zaprli.
— (Potresi.) Dne 17. t. m. bil je v J a m-d i c i na Hrvatskem bud potres ob pol tretji uri zjutraj, katerega je spremljalo podzemeljsko bobnenje. Tudi v Travniku in v Gorah čutili so potrese, precej čutno, tako da so žvenketala stekla in predmeti po omarah. Čulo se je tudi bobnenje, jeknako pokanju ognja v zaprti peči.
— (Iz drž. nasajaliSč) na Štajerskem oddaje se tudi letos v spomladi 100.000 do 400 000 gozdnih sadik, posebno črni in gozdni bori za denar ali pa tudi brez plačila tacim, ki imajo manj premoženja. Prošnje naj se pošljejo do dno lf). mar-cija t. 1. c. kr. dež. gozdnemu nadzorniku v Gradci.
— (.Sadjarsko druStvo") za Šoštanjski okraj vabi tem potom vse prijatelja sadjarejstva k udeležbi občnega zbora, kateri se vrši v nedeljo dne 1. marcija t. 1. ob 4. uri popoludne v gostilni gosp. Jože Skaza-ta v Velenji. Dnevni red: 1. Volitev na-čelništva in odbora. 2. Vsprejem novih ulov. 3 Razni predlogi. Osnovalui odbor.
— (Bekštanjaka posojilnica v Loč a h) imela je 1. 1890 147.242 gld. 55 kr. denarnega prometa. Pristopilo je na novo 40 zadružnikov, izstopilo pa 14 in šteje posojilnica koncem I. 1890. 316 zadružnikov, ki imajo v deležih 4T)10 gld. in 8 pripisano dividendo 5085 gld. 44 kr. na dobrem. Hranilnih ulog se je uložilo 16.663 gld. 61 kr., izplačalo pa 11.309 gld. 55 kr., in je njih stanje z obresti vred koncem leta 46.931 gld. 7 kr., ki so uložeui na 212 knjižicah. Stanje danih posojil pomnožilo se je za 7458 gld. — kr. iu znaša koncem leta 51.391 gld. 13 kr ; posojila dana so 291 zadružnikom, in sicer na menice 46.639 gld. — kr., in na dolžna puma 7458 gld. 13 kr., kateri zadnji so uknjiženi na zemljišča. Posojilnica je v min dem letu vedno imela za potrebo denarja ua razpolaganje in je še za nekaj časa 2000 gld. pri hranilnici uložila. Vsak prosilec, ki se je zaupanja vreden spoznal, dobil je pri posojilnici hitro pomoč. — Koncem leta ostalo je 1703 gld 27'/a kr. gotovine. Reservni zaklud iznaša 1459 gld  61\a kr.
Ravnateljstvo.
— (Za dijaško kuhinjo v Mariboru) so darovali gg. : Dav. Matek, doktor iuris cand. in podravuatelj, 5 gld.; Ant. Hajšek, dekan v Slov. Bistrici, 5 gld.; Altmau, ziatomašuik, 5 gld.; Rud. Raktelj, kapelan v Slov. Bistrici, 1 gld ; J. Tajek, kapelan v Slov. Bistrci, 1 gld ; dr. O mulec, odvetnik v Ormoži, 5 gld ; Dav. Jurkovič, žu pni k pri sv. Petru, 5 gld.; posojilnica v Konjicah, 15 gld. Bog plati!
Telegrami „Slovenskomu Narodu':
Splet 19. februvarja. Nemško vežbalno brodovje odplulo danes pri hudi burji iz Dubrovnika. Tukaj je bode vsprejelo in pozdravilo avstrijsko vežbalno brodovje.
Varšava 19. februvarja. Baron Knidener, general pehote, bivši namestnik vrhovnega poveljnika vojaškega okraja Varšavskega, umrl nagloma.
Peterburg 19. februvarja. v poučenih krogih se govori, da bode generalni guverner velike kneževine Finske, grof Hevden, v kratkem ostavil svoje mesto in da bode njegov namestnik grof Aleksij Ignatjev, sedanji generalni guverner v Kijevu.
Novi York 19. februvarja. Povodenj v Pensilvaniji ponehava. Škoda v Pittsburgu ceni se na milijon dolarjev.
Dunaj 20. februvarja. Grofu Taaffeu. se zdravje boljša.
Budimpešta 20. februvarja. Nadvojvoda Fran Ferdinand došel je ob 88/4 zjutraj. Na kolodvoru pozdravilo ga je občinstva z eljen- klici.
Hamburg 20. februvarja. „Hamburgi-scher Correspondent" javlja : V kratkem pričakuje se Crispi, ki pride v Friedrichsruhe obiskat Bismarcka.
Razne vesti
* (Zimske zabave ruske.) V Peter-burgu so zimske zabave na vrhunci. V koncertnem vrtu „Akvarium" tik mesta zgradil se je ledeni labirint na istem mestu, kjer je laosko zimo stal velik stolp iz ledu. Nova zgradba zares zasluži svoje ime, ker je le težko najti izhod iz nje. Mnoge iz leda umetno izsekane štatue iu sobe dajejo vsemu posedeti čar. Monumentalne ledene stopnico vodijo v gornje nadstropje, kjer je nastavljena velika skupina vsa iz leda izklesana, v nje sredini lepa tnajestetična ženska v starinski obleki. Električna ruzsvetljava in raznobarvane bengalične luči napravljajo čaroben utis iu se vse blesketa.
* („Mestno razširjenje* v Benetkah ) Dne 11. t. na. sešla se je v Benetkah komisija, v kateri so člani imenovani od vlade in od mestne občine, v svojo poslednjo sejo. Dvajset dnij ogledovali in posvetovali so se strokovnjaki iz vseh pokrajin Italiie pod predsedstvom arhitekta prof. C Boito iz Milana, kako bi se dale Benetke zahtevam sedanjega časa primerno razširiti iu preustrojiti, ne da bi se preživo segalo v zgodovinske znamenitosti čudnega mesta. To delo ne bode baš lahko. Kolikor se čuje, bode se zgradila cesta iz Benetk v Mestre, kjer bi b časom nastale nove trgovske Benetke, stare Benetke pa bi potem ostale samo velikansk .starinsk in siikarsk muzej.
•(Velika nesreča) dogodila se je v Kvebeku v neki predilnici. Razpočil se je parni stroj in je bila vsled tega uničena skoro vsa tovarna. Več sto delavcev je zasutih pod razvalinami. Izvlekli so žh nad 30 mrtvih.
* (V Londonu) so našli zopet jedno žensko umorjeno na jednak način, kakor lansko leto več drugih. Sumijo, da je to zopet novo zločinstvo ne znanega morilca žensk, kateremu policija ne more priti na sled. Zaprli ao necega mornarja, ki ga sumijo zarad tega umora.
* (Požar v poštnem uradu.) Vsled dotike električnih žic z lehko uzigljivimi tvarinanii nastal je ogenj v prizemlji generalnega poštnega urada v Novem Yorku, baš ko se je razdeljevala iz Evrope došla pošta. Skoro vsi časopisi so poškodovani, deloma ao zgoreli. Več oseb bilo je pri gašenji ranjenih
* (Slabo poplačana darežljivost.) Kom'čen prizor vršil se je te dni na nekem trgu v Pragi. Postaren gospod korakal je nekako dobro vinske volje po ulici za njim pa tolpa iolarčkov. Nakrat se ustavi pred neko prodajalko Sadja ter kupi za poldrug goldinar pomeranč, katere je hot-l sam razdeliti mej mladino. Otroci pa neso čakali temveč se vrgli nad pomeranče, tako, da so podrli na tla darežljivega gospoda in se kobalt li preko njega ter pulili za sadje. Pri tem pa no podrli v m; drugo nakopičeno sadje ter odnesli na vse kraje. Bilo jih je nad sto. Končno ni preostajalo darežljivemu gospodu druzega, nego da je poplačal vse sadje ter zbežal v voz, ki ga je odpeljal pogledom radovedne množice, ki se je nabrala vsled tegu prizora.
Piccoli-jeva esenca za želodec
je želodec krepčujočo, raznathćujoče, zlato žilo (hemoroide) in gliste odpravljajoče zdravilno sredstvo. Steklenica Ki kr.      2 (80-5)
fcl-----
»umi nor
***-<>.!1
za %■<*«» leto gld. 4.«M> ; zn ]»ol leta gld. 2.3<>; za «etrt leli* *rj«l. l.lft.
gi----a»>4tfc
Ujeti
-c^-S-J
Tujci =
19. februvurja.
Pri Nialiel: Mliller iz Tista. — Kneifel, Steinsberg; Sp eliuann. Leliuiann, Schonaug, Stuckhtirdt z Dunaja. — Kom iz. Kočevju. — I lan Hali k iz Puija. — Broi iz Idrije. Bartoš, Voy»Reur is Prage. — Conighi % Ruke.
Pri Slona t Princ Windischgrat£, Ilildebrand, Pick, •Jan ker, Iioskovic z Dunaja. — Ron.e iz Gorenjskega. — Kleinlercliun s soprogo iz Domžal. — Langunfeldtir iz Nu-r.ti lirik«. — (Jusbiht s soprogo, Dombergtr s soprogo iz Tržiča. — Kovač ia Zagreba. — Stohr iz Trsta. — lfora-vretz iz B.-ljaka. — Baron PUppart iz Gradca.
Pri hi* varale «> m dvoru: Kotschewar iz Kočevja. Sinitiii-rer s Boprogo iz ('olovci. — Grili iz Amerike. — Ilutter it Kočevja.
Pri juaiieiii kolodvoru Stritof iz Staroga trga. Grablovec, Ložar h Št. Vida.
Umrli so v IJulHJanl:
18. februvarja: Alojzija Selilkar, zidarjeva vdova, 58 let, Gruborjeve ulic fit. 4, za plučnico.
19. foltruvarja: Marija Franc, uradnega slugo vdova, 78 let, Poljanska cesta fit. 8, za oslabi j enjern.
V deželni bolnici: 17. februvarja;  Avgust Kraljic, črevljar, 29 let, za
j etiko.
Meteor ologično poročilo.
Čas opazovanja	Stanje barometra v mm.	Tempe ratara	Vetrovi	Nebo	Mokrimi v mm.
7. zjntraj. 2. popol. 9, zvečer	74T8 m. 748-2 nun. 7497 mm.	— 38° C 11° C — 24° C	si. svz. si. svz. si. svz.	d.jas. d. jas. obl.	0'OOu.
Srednja temperatura 1*7°, za 03° nad normnlom.
3D-a22.a3slea, l^orza
dne 20. februvarja t. 1.
(Izvirno teli-grnti^iiu por.'< ilo.)
vCtiraj — (1hii«n
Papirna renta.....*ld. ^2— — gld, 9195
Srebrnu renta......92— —    „ 9195
Zl;»ta renta.......IM 50 —    „   110 50
5°/0 marčna renta.....10$ 99 —   „   M2 05
Akciju narodna banku   . ,,    987  - —    „   986 —
Kreditno akcijo.....„   308 — —    „ 30825
London.........ilS- — — 114-90
Srebro........„     - -— —    „     —•—
Napol.......... 913 —   . 9-12
('. kr. cttkiui...... ,       r»*l5 —   . f>4f>
N«tn*ko marko.....„     r>6 40 —   .    f6 87'/»
4°/   državne srećke iz I. V5 - (Id. 132 gld. — kr.
Državne srečke iz I 1HK4 IO(), 182   „    — ,
8gerska zlata renta 4°/0....... 105    „   4!) ,
geraka papirna renta r»°/0 ...... 100   ,   90 ,
Dunava reg\ sroAko f>°/u   .   .   .     100 gld, 191    ,   — ,
Zeinij. obč. Hvstr. 4 •,',"/„ zlati zant. linti.   . 113   „   — n
Kreditne srocke......1O0 *?ld. 183   „   50 ,
Rmlolfo'e ■reSke..... 10   „       20   „   25 ,
Akcijo aiiKlo-avHtr. banket , 120 „ 167 , — , Triiuiway-druAt. vt;lj. 170 ^ld_ a. v.   .   .   .     —   n   — ,
Vsak slovenski gospodar,
Kmet o vale o" s prilogo „ Vrtnar', , naslov c. kr. kmetijski družbi kranjski v Ljubljani, katera m i dnpo&ljc prvo stuvilko brozplačii(» in iz katere moro spre.videti, da ju list neoliliodno potreben za vsakega naprednega slovenskega gospodarja. (tiO—18)
ki še ni naročen na i I u s tro v a o gospodarski list pošlji!   naj svoj
Krčma „Pri Loza rji"
(„Zur Stadt Miinchen )
V IESo^nIix uLlicsili. št. ±S z, fell luskini lilev€ini sc da značajnomu krči nar ju, kateri zamore kavcijo uložiti, v zakup 1111 i"ti€*iin.
1'odrobnoBti se izvedo «lo 1. dne  iiuii-eit t. I. pri zakupoilajalci Ka loin  l-iin* -1 u v l*uYi>r<'I. (186—8)
Prodajalnica
z magaciuora ixx staaovaftj^sn vroči
ležeča  tik farne cerkve in v oblifcji kolodvora v 2Caraa.XlIlem, oildta
HV   |X»«I    ll^OlIllillli   pOl^Oji   V lilij«'!!!.
Več poi/.'.    so pri posestniku hiš. štev. 10/17. (12T-2
Št. 2767.
(liiO—1
Mestni magistrat Ljubljanski naznanju stavodolžoim mladeničem:
1. (-lavni nabor za deželno Rtolno mesto Ljubliano vršil se bodo letos dne 13. nprll» v mestni dvorani ter se bode pričel ob S. »rl dopoliirisue.
2. Stavljenci, odnosno tudi njihovi moški svojci, ki bodo k naboru klicani, imajo priti o pravem času in snažni na uabirališce ter imajo o pravem času prinesti |>otrut>ne dokaze, £o se oglašajo zn ugodnost:
a) kut kandidata  duhovukega stanu, kot posvečeni duhovniki in kot
nameščeni duSni pastirji (§ 31. voj. zak); h) kot podučitelji, učitelji in učiteljski kandidiitje (§ o2 voj. zak.);
c) kot posestniki podedovanih kmetij (§ 38; voj. zak); <l) iz rodovi nskih rast mer (§ 34. voj zak);
e) jednoletne prezentnu službe (§§ 25. - 29. voj. zak.).
3. Stavljenci, kateri žele ugodnost po §§. 31. do 34. vojnega zakona in imajo tudi pravico do ugodnosti jednoletne prezentne službe, morejo, ako bi se jim odbila prošnja za kako prvič omeujenili ugodoostij, pognati se za ugodnost jednoletne prezentne Blužb" pri glavnem naboru.
4. Kdor bi zanemaril stavno dolžnost, kakor ludi sploh iz vojnega zakona izvirajoče mu dolžnosti, bi se ne mogel izgovarjati, da mu ni bil zmin ta ra/glas ali vojni zakon.
Magistrat deželnega stolnega mesta Ljubljane
U de. n felruvarja 1891.
Izdajatelj iu odgovorni urednik: Josip No! I i
Lastnina iu tist „Narodno Tiskarne".