Letnik III.
v lažnjivi obleki.	št. 20.
Izhaja po dvakrat na mesec v Ljubljani, kedar ga prebere in ne konfiscira policija. — Velja eelo leto 3 gold., pol leta 1 gold. 50 kr. in četrt leta 80 kr. za vsacega brez ozira na stan, osebo in narodnost. — Posamezne številke se dobivajo, če jih kaj ostane, po 10-kr. v Giontini-jevi bukvamici na velikem trgu. Vredništvo in opravništvo (administracija) je na, velikem trgu hiš. št. 3 v prvem nadstropji na ulice. Tam se sprejema denar.
D4S Kdor ga bere in ga ni kupil, se bo, ako se zasači, ostro kaznoval.
Ko smo še mi gospodje bli, Smo zlo gospodarili,
Takrat je za nas dobro blo, Vsi drugi so cvilili.
Smo geslo mi imeli tako,
Da vsi so nam narodi tlako
V	obrazov potu delali,
A mi smo sad le v živali.
A zdaj pa nikdar, nikdar več, Gospodstvo preč je, preč!
V	deželnih zborih bila je Oblast povsod le naša; Nemškutar, nemec, renegat,
Je vsak bil silen paša.
Prešiče so za nas redili,
Da smo klobase mi dobili, Slovanov bile so kosti
In splošno, kar za rabo ni.
Oh, zdaj pa vse, prav vse drugač’, Zdaj se nam vse popač’!
Slovo.
Tožba osupnjenih nemčeirjev.
Ustavo so nam dali res,
Ki nam je krava bila,
Da smo jo molzli pridno mi, Pri drugih se redila.
Goldinar zredil je petaka,
Petak prišel do desetaka;
Ko desetakov dosti blo,
Smo šteli tisučev na sto,
Oh zdaj pa krave ne bo več, Ustava preč je, preč!
Razpravo hoče Hohenwart S Slovani zdaj storiti;
Na glavo splezal nam je Ceh, Naš hlapec noče biti. ••
Kaj bodo zdaj počeli z nami? Ne bomo več vladali sami, Enak v pravicah bo Slován, Enak nam Nemcem vsak cigan. Oh, tega nikdar, nikdar ne,
Naj raj se vse podré.
Avstrija bila mati nam,
Le mačeha Slovanom;
Da bi postala mati jim,
Kot mati je Germanom, — Potem bi ura nam odbila,
Ker bratov ravno ni nam sila;
Le hlape o v manjka Nemcem nam, Gospodje Nemec vsak že sam.
Oh, kaj počel bo naš zdaj rod,
Ce bo Slovan gospod!
Zato se mi zdaj vpirajmo, Kljubujmo na vse kripje; Razprava je vsim drugim prav,
A nas pa vendar ščiplje.
Pa malo to nam zdaj pomaga, Slovanov, Čehov sila zmaga.
Pri kraji bode z nami zdaj, Požrl nas slovanski zmaj.
Oh, zdaj bo skoro že po nas,
Ob tla smo večni čas.
„B renče 1 j,“ vesel pogrebec.
Ubogi Wurzbach!
Očku Wurzbachu, znanemu predsedniku kranjske dežele, se pa že tudi vse pripeti. Cujte vrsto njegovih nezasluženih nesreč.
Že rojstvo njegove ni bila nič pomenljiva dogodba, svet bi bil tudi brez njega stal in ljudje pravijo, da bo stal tudi po Koreljna II. smrti. Toraj je čisto vse eno, ali je bil rojen ali ne, narodi se ne bodo nikdar trgali za čast njegovega rojstnega kraja. To je bila njegova prva nesreča.
Druga njegovo nesreča je, da je po rodu Slovenec. On sicer ne more zato, kajti on bi se bil gotovo raji na Pruskem kje, kakor na Kranjskem rodil. Nesreča pa je to rojstvo za njega zarad tega, ker mož hoče biti Nemec, kar pa ni po rodu, toraj postane nemškutar. Nemškutar pa je vsak nesrečen, če je po rodu Slovenec.
- —Tretjo nesrečo je- prestal, hvala Bogu, brez škode na dobro okroglem telesu. Bil je namreč deželni glavar, to je bila nesreča za-nj in za deželo. Za-nj, ker je moral podpisovati take sklepe deželnega zbora, za ktere ni in bi ne bil po nobeni ceni glasoval; za deželo, ker je zasedel prostor, na kterim se toliko dá storiti za ljudstvo in za deželo, — če je kdo drugi na njem, kakor naš Korelj H. To nesrečo sta on in dežela srečno prestala.
Četrta in dozdaj največa nesreča je, da je zdaj splezal celó do deželnega predsedništva. Deželni predsednik je največa oseba v deželi, pa tudi najbliž-nji hlapec ministerstva. Naš Korelj II. so res dober predsednik, ljudje pravijo, da še preveč in preradi sedé, kar se jim, gledé okroglega telesa, mora jako dobro prileči in nikakor ne zameriti. Vsak človek, kteri kaj postane, dobi dovolj nevošljivcev, kteri mu zavidajo čast ali dohodke, ali pa še celó oboje. Toda naš Korelj II. ima takih nevošljivcev, kteri mu predsedniškega kruha ne privoščijo, v nemškutarskem in slovenskem taboru posebno veliko. Nemškutarjev bi bil vsak rad sam predsednik, le prašajte Koreljna I„. Kalteneggerja, Suppppana itd., Slovenci pa so hudobni ljudjé, to vé vsak, kdor jih pozna, kteri špikajo Wurz-bachov sedež neprenehoma s šivankami, tako, da se Korelj II. nič kaj posebno dobro ne počutijo. Pa to bi se že preneslo, Korelj II. imajo debelo kožo. Kaj tacega pa, kakor se jim je zgodilo v zadnji seji deželnega zbora, kaj tacega šine človeku kar po kosteh.
Očka Wurzhach so kot nemškutar pri zadnjih volitvah volili nemškutarska poslanca, ktera sta se skujala in ju ni bilo v zbor. V zadnji seji so dobili očka Wurzbach iz Dunaja telegram z ukazom, da ga morajo na glas brati v deželnem zboru. Ta telegram pa dobro ošteje trinajsterico, toraj tudi tista dva, ktera so Korelj II. volili. Tako so morali očka sambga sebe ošteti, kar se je tako videlo”, kakor da bi bili dali samemu sebi donečo zaušnico. Hej, kako je to očka zasklelo! Vem, da so še danes zavezani.
Domó gredé so se skrili pred samem seboj in mrmrali, da jih ni nihče slišal: „Presneta kapa! Saj vendar nisem mislil, da je sedež deželnega predsednika tako trd. V tem trenutku bi bilo boljše, da bi drva sekalali gnoj vozil, kakor da sem predsednik dežel e.“
„Da, boljše bi bilo, očka Wurzbach“, so rekli vrabci na strehi, kteri so to slišali.
Tako misli tudi vsa dežela. — Ubogi Wurzbach.
Pogovori.
Jože. Ali je res, da bo šel minister unanjih zadev, grof Beust, rakom žvižgat?
Jaka. Menda že! Samo nekaj se mi čudno zdi.
Jože. No, kaj pa?
Jaka. Včasih so še škodljivi in dežfeli nevarni ljudje pošiljali po „šubu“ domu, grof Beust bo šel pa boje kot avstrijski poslanec k angleški vladi.
Jože. Vidiš, to stori vse „fortšrit“, kterega ti tako malo
umeš.	'	» - -j ...
* *
*
Tine. Trinajsteri kujavci kranjskega deželnega zbora so bili toraj po deželnem predsedniku telegrafično od vlade same pokregani, da jih ni bilo v deželni zbor. Kaj bo pa zdaj?
Tone. Koga bo? Otresli se bodo, pa bodo šli.
Tine.-Kanr?—V~deželnPzbor, misliš?
Tone. O ne, k nemčurskem shodu v Gradec.
Tine. A, toraj se vozi toliko slame v Gradec.
Tone. Kedar je dosti nemškutarjev §kup, ni treba voziti slame še posebej.
JPtmudlfa.
Prihodnjemu zboru nemškutarjev v Gradcu, kteri bode 22. oktobra, naznanjam, da kupujem
vezane in nevezan« otrobe,
ter prodajani prazno slamo, ktera se da s posebnim ropotom mlatiti.
„Brencelj,“
političen trgovec.
Tolažba.
Dr. Kasmacher. Oh, nič ne bo z nama! Mestni očetje niso dobili dovoljenja, da bi milijon na posodo vzeli. Nama so obljubili, da bodo nalašč za najn zidali bolnišnico, da prideva zopet h kruhu, zdaj pa ne bo nič.
Pudelj. Tolaživa se, če bi bili dobili prav dovoljenje, saj jim ne bil 'nihče posodil milijona.
Gospoda Maleja.
Ali je res, da Vi v c. kr. ječe mesto hudodelnikov krompir zapirate? Nazadnje imate še v pisarnicah namesto uradnikov Žaklje s žitom itd. Morda tudi potlej krompir sodite in hudodelnike sadite?
Pouudba.
Ker se nadjam, da me bodo kmalu zapodili, in me skrbi zarad prihodnosti, se obračam do slavnega občinstva s prošnjo, da bi se hotelo na-me ozirati, kedar bo kje služba kacega hlapca, cestnega pometača, po-streščeka ali kaj tacega, izpraznjena. Da sem težkega dela navajen, kazal sem s tem, da sem več let Slovane k steni tiščal, kar je gotovo, težko delo, ker jih zdaj vsi Nemci skup ne morejo tiščati.
Ponudbe in dopisi naj se blagovolijo pošiljati pod napisom:
Beust, grof na Dunaji.
Rešpehtarjova kuharca.
Bona sera, šinjori! Glih zdej šem peršla iz Šposicione di Triešte, al kakor še prav po šlovenški al ščavski ražštava dela čita di Triešte. Per dijo! to je fina roba, še ša, da more však ajngebildet človek to šposizione obiškat. Ma more par-lar la lingua taliana, drugač ne dobi še tolk ne, kakor če v Ibljan . samo šlovenški al ščav-
ški žna,----3---———-
Moja pekontarča, k’ je bila v kondičion en par mežo v Trštu in še tam naučila parlar laški, me je en par dni štruirala in zdaj govorive že obe laški, kakor da bi košeč v travi pel; tako nama gre, kakor na orglah. K šem žnala enkrat taljanški, šem šklenila iti k ražštavi v Tršt, en tal žato, da b’ vidla, kaj je tam ža videt, en tal pa tud žato, da b’ dobila kakšen kondičion k’ je per šinjori Purčelbauhu ža-me premal ješt, k vse šami šnedo, žato šo tako debeli.
Po ajzenpon šem še pervlekla v Tršt, kamor hodjo naše dekleta v šolo, ma pridejo take domu, koker da da b’ jih bil kdo žmeštral in Skuštral. Ma še ne pridejo šame ala kaža, pernešo še kaj majhnega, koker še prav po laški, vomo pikolo. Koša že? Vsak človek fali, per ke bi tud’ naše punce ne, dasglih to ni lepo.
K’ šem Stopila iž vagona, me šubito nagovori uno belo šinjore in pravi:
„Bela dona, andjamo v gondola?“
„Ši ši, šinjore“, šem rekla, „ma špetate un poko.“ Polej šem pa pogledala, če šem reš bela, če b’ še bla š kakšnem mokarjam al mlinarjam peljala. Ma nišem bla bela, drugač, če je mojo farbo na obražu tako imenoval, ma je žlo falil, žato k' je moje liče od ognja žarjovelo. Ma mi je bil ta koplement prov po gušti, vidla šem, da nišo šamo šinjore Purčelbauh go-lanten. — Tok sem šla naprej, tist šinjore žraven mene.
„Al je še daleč do gondole?“ sem ga vprašala, ker šem mislila, da je v gondoli tišta tržaška ražštava. „No, no, šinjorina, no, prešto !“
„Koša? Prešte šo ražštavljene? Teh vidim však dan v Ibljan. Teh ne grem gledat. Adijo.“
• „Špetate, špetate, bela šinjora, ankora un poko“, vpije ža mano, ma ješt ši mišlim, mora že bit kakšen tak fagabunt, k’ tam ženske lovi, da b’ jih v godljo al’ gondolo žapeljal. Bog ve, kaj je tišta gondola!
K’ je blo prot večer, kar še reče po laški „bona Sera“, šem šla ppiškat ene jerperge, k’ šo rekli, da je v Trštu Strašno veliko čimrov perpravljenih ža fremdarje.
„Koša volete, šinjora?“ me nagovori kamarela, „una kamera ž dvema postljaina, ali ž eno?“
„Čemu mi bota dve poštelji“, ši mišlim, in rečem, da ješt imam došt en šam špampet. Tok me pelje v en čimer ž enem špampetam. K’ šem bla žlo žmartrana, šem še kar vlegla. Ma še še nišem oči žatišnila, me je že po vsem žvotu grižlo, glih’ kokor da b’ bla na mrovliŠ. Ždaj šem pa že precej vedla, • žakaj me je kamarela prašala/ al čem dve poštelji. Ena je menda ža ljdi, ta druga pa. ža bolhe in šniče, da ne leže ldje š tem žvalim škup, ker ne morejo. Kaj mi je blo žal,
da nišem vžela čimra ž dvema poštljama, pa ždaj je blo tropo tardo, prepožno.
Kaj še mi je drug dan pergodlo. bom pa drug bart povedala. Adijo, bona note! ŠjJeta un poko, jutri žomo še vederemo.	, . .
Lahek primerljej.
(Kako bi se gosp. Maleju lahko zgodilo.)
Kmetič pride z opravkom k c. k. sodniku Muleju na Vrhniki, kterega najde v magazinu ali pisarnici vsega zamišljenega pri pisanji različnih odgovorov do kupcev.
Gospod Mulej (zagleda kmeta, nevoljen). Al že speti ne bo gmaha? Koga pa išete pri rihti?
Kmetič. Naj ne zamerijo, gospod komisar, ta-le šrifta ,se ne vjema z mojo vlogo. Naj pogledajo no! Mulej(vzame- pismo^ -za-se:) O preklet ! - Temu možu sem zapisal na tožbo namesto tagsacenge en odgovor, ki sliši enemu trgovcu,' kteri mi je slamo ponudil. O preklet se človek zmoti. (Kmetu.) Pa jutro pridite, oče, k tagzacengi, bomo že vse po-glihali. Zdaj nimam cajta, vidite tukaj slamo, ktero mi je eden za mušter poslal. Sem se zmotil. Kmetič. Saj se lahko zmotijo, če imajo zmiraj slamo v glavi. _____________________•
Nesrečna številka.
Zarad kitice kupleta, ktero je „Brencelj“ skoval in gospod Noli pel v Ljubljanskem gledišču na čast trinajsterici kujajočih se nemčurskih poslancev, je bil g. Noli obsojen pri ljubljanskem okrajnem glavarstvu, da mora plačati 60 gold. kazni.
Šestdeset goldinarjev kazni zarad trinajstih! Branjevke so zarad tega še bolj moške, kakor prej, ker se je skazalo, kar so trdile, da je namreč številka 13 nesrečna.
„Brencelj“ pa, kteri se je nekdaj, čeravno ne. pri Ivanetiču, računiti učil, je brž nastavil sledečo računsko nalogo i
„Če se 13 nemškutarjev ceni na 60 gold., kQliko je vreden eden?“
Tako se je matematično pokazalo, koliko je vreden vsak nemškutarsk poslanec, namreč .4 gld. 61 kr. 23/5 venarja. Toliko je vsaj cenjen, toda jaz po pravici povem, da bi jaz še počenega groša za njega ne dal. —
Pred kazino.
(V spomin fajerberske knajpe.)
Pred kazino Vrtoglava Komaj tava Sem tertje; —
V	glas-salonu Se- prepeva,
Da odmeva
V	zvezdi se.
Gospodične
V	zalih zibkah Na blazincah Se budč;
Kjer so cule Feuerbere,
.Kdo se dere?“
■ Zvrgolč.
Gospodičnam Srca igrajo In skakljajo S postelje;
Ena drugi Šepetajo,
Se vprašvajo,
Kaj da je?!
Feuerber si Vence vije,
Pijan vpije Na ves glas:.
„Čuj kazina In Židovi,
Da sinovi Tvoji smo!“
Star Komar.
JPoclolbe iz slovenskega življenja.
Ufa „rotovžu.“
Denarni minister in župan Dežman, Ko-relj I. Tako lepo sva s Kalteneggrom že vse vredila za loterijo, ktero bi bili napravili, če bi nam bil deželni zbor dovolil, milijon na posodo vzeti! Zdaj je pa šlo vse po vodi. Da bi bil to vedel, bi bil vsaj v zbor šel, da bi bil glasoval za posojilo. Ne bo drugače, da napravimo loterijo, v kteri se bomo sami „avsšpilali.“ Samo če bo kdo kaj stavil na nas!
Ufa Vrhniki.
Tone. Glej ga no, kaj pa ti išeš tukaj?
Jože. Išem gospoda Muleja, pa ne vem, je li pri tleh ali v prvem nadstropji?
Tone. Jaz že prašam pol ure, kje bi dobil sodnika gosp. M u 1 e j a, pa mi vsak reče, da je tu-le spodaj, pa to ni pisarnici podobno.
Jože. Jaz sem pa prišel trgovcu Muleju suhe češplje ponujat, pa zgorej se mi ne zdi, kakor da bi imel tam magazin.
Kam pride ves denar?
To vprašanje se je že dostikrat pretresevalo, pa nikdar konečno rešilo. Morda bo ta-le resničenna do-godba to vprašanje nekoliko pojasnila.
Kdo pozna gospoda B rol ih a? To ni kaka navadna oseba, marveč velika stvar, nadsvetovalec pri graški nadsodniji, kjer je pomagal potrjevati razsodbe ljubljanske deželne sodnije. Morda se je tega dela zdaj naveličal, ker gre v pokoj,' kar ni sicer nič pregrešnega ali nepostavnega, marveč včasih oziroma na osebo, državi in ljudem zelo koristno. Kdor gre v po-kej, od tega se tudi pričakuje, da živi v pokoju, to je, da sedi in postopa pred kazinom, da meri počasnih korakov drevorede in sprehajališča in tako v pokoju vživa plačo, ktero si je po svojih zaslugah za državo in domovino zaslužil. Vsaj tako delajo vsi penzijonisti, kterih je videti pred kazinom, kakor komarjev v zraku, da je kar tčma.
A gospod Brolih ni take vere. „Cim več služeb, tim več zaslužka“, tako si misli, gre kot nadsvetovalec v pokoj, se ve da z vso plačo, in to zarad tega, da prične v Ljubljani advokaturo ali odvetništvo, ktero, kakor ljudjč govorč, včasih bece nese.
To je vse lepo. A če si gospod Brolih upa opravljati posel odvetnika, če toraj čuti še toliko telesnih in duševnih moči v sebi, zakaj ni ostal še dalje nadsvetovalec, zakaj je šel v pokoj? Potlej pa ljudje pra-šajo, kam pride pri nas toliko denaija.
Gospod Brolih! Ne dajajte slabih izgledov, če ne bi se utegnilo pripetiti, da pobegne vsa graška deželna nadsodnija v Ljubljano, in tako bomo imeli kmalu več odvetnikov, kakor ljudi, kteri jih potrebujejo.
Če bo pa taka, bodo ljudje brž uganili, kam pride denar.
V šoli.
»V
Učitelj. Klobuštra, Vi mi bote povedali pomen besede
„niha.“
Učenec. „Nihil“ pomeni „nič“.
Učitelj. Dobro! Kaj se bo reklo tedaj „nihilist“? Kdo n. pr. je „nihilist“?
Učenec. Ljubljanski mestni odbor.
Učitelj (zavzet) Kako to?
Učenec. Ker nima nič; prosil je namreč, da bi rmu deželni odbor dovolil na posodo vzeti en milijon, pa mu ni dovolil, toraj zdaj nima nič in je nihilist.
Ne bojte se!
Podpisani mestni odbor naznanja, da se mu niso, kakor se je govorilo, možgani še le zdaj zmešali, ko mu deželni zbor ni dovolil, da bi milijon na posodo vzel. — Pristavi še, da se ni bati, da bi kdaj ob pamet prišel.	Ljubljanski mestni odbor.
Rešitev zastavice v zadnjem „Brenceljnu11.
Dekla — ranti, Deklaranti.
„Brencelj“ piše:
SI. čitalnica v Rojani: Poslano prejel in kar je za letos preveč (50 kr.), zapisal za 1872 leto. Hvala!
Čast. gosp. Č. v J. Presrčna hvala! Za dve leti skupaj mi pa še ni nihČ8 poslal naročnine, tako radi me ljudje nimajo.
Čast. gosp. F. K. v K. Tvoje pismo prejel, več pismeno.
Gg. A. M. v L., J. F. v Z., F. B. v F., A. C. pri sv. L., poleg P., J. K. bivši v Č., J. P. v L., A. P. v Šm., T. R. v M. in drugi. Quosque tandem? Ali se hočete postarati? Ali mislite, da bom jaz prej umrl in Vam vse zapustil?
_______Gosp. F. E. H. v J. Ali ste še živi, ker nič o Vas ni slišati.