Naročnin« mesečno 25 I )iu. zu možem-»tvo «0 Din — nedeljska izdaja celoletno "iti Din, za ino/eiiiai vo 120 Din Uredništvo je v Kopitarjevi ul.b/lll SEOVEJSJEC Telefoni uredništva: dnevna »luiba 2050 — nočna 2996, 2994 ia 2050 Izhaja vsak dan ijntraj, razen ponedeljka in dneva po praznika Ček. račun: Ljubljana Št. i0.MII id 10.34«) za inseiate; Sarajevo šiv '"ibi Zagreb štv 19.011, Prugn-1 )uiihj 24.79* Uprava: Kopitarjeva b, telefon 299» V obrambo šibkih S težavo še zadržujejo uvidevni ljudje gla-sove nezdravih stremljenj po reducirunju socialne zakonodaje, glusove, ki se pojavljajo vedno bolj pogosto na raznih zborovanjih, v nekaterih glasilih, v mnogih izjavah in t udi v ravnanju onih, ki si laste pravico do edinegu recepta za ozdravljenje sedanjih gospodarskih razmer. Saj skoraj ne mine zborovanje gospodarstvenikov, na katerem ne bi načeli vpra-šanja socialne zakonodaje, ali pa ne bi bilo slišati pritožb čez bremena socialnega zavarovanja. Ti pojavi, ki sicer še ne morejo biti tako vplivni, da bi bila zahteva po demontaži socialnega zavarovanja in socialne politike že splošna, so slabi znanilci mentalitcte, ki se hoče uveljaviti pri naših gospodarstvenikih, čas pa je že, da se sliši tudi gias pred podobnimi namerami in načrti, zakaj katerakoli oslabitev socialne zakonodaje, zlasti pa socialnega zavarovanja v naši državi, bi bila škodljiva ne samo neposredno prizadetim, to je delavstvu in nameščencem, temveč bi nujno udarila tudi po delodajalcih ter bi s tem gospodarski In socialni položaj naroda le še poslabšala, ali kratko povedano: kriza bi se le še povečala. Delavstvo in nameščenci, ki jih v prvi vrsti in izključno tiče naša socialna zakonodaja, predstavljajo za kmetskim drugi veliki stan v državi in s tem enega najbolj važnih činiteljev v življenju naroda. Ko so zastopniki naše države podpisovali razne mednarodne socialne konvencije, so nedvomno imeli v mislili koristi države, saj gre vsaka socialna okrepitev tako velikega stanu, kakor je delavski, vedno tudi v korist države. Ni bila vedno upravičena skep-sa raznih socialnih kritikov, da bodo te konvencije pri nas ostale le na papirju, temveč je treba priznati, da jih je bilo še precej izvedenih tudi dejansko. Ako bi normalne gospodarske razmere trajale tudi čez leto 1928, ko se je kriza pričela, bi bile te konvencije morda izvedene v celoti. Neugoden čas je žal to preprečil ter je potisnil naše delavstvo iz ofenzive za socialne pravice v defenzivo. Izvršena socialna zakonodaja in izvršeno socialno zavarovanje pri nas ni popolno ter je tako, kakršnega ga je zalotila gospodarska kriza. Saj naš delavec in nameščenec danes od socialnega zavarovanja nimata dosti več, kakor zavest, da jim v času bolezni ne bo treba umreti za lakoto, da dobita najbolj nujno bolniško oskrbo, v primeru, da postaneta čez noč brezposelna, pa da sprejmeta za nekaj dni vsaj malenkostno podporo od Borze dela. To je pa tudi vse, kar imata od velikega gospodarskega in socialnega napredka v povojnih letih konjunkture. Utihnile so zahteve s strani delavstva po starostnem zavarovanju, po zavarovanju za pri; iner brezposelnosti, utihnile so tudi zahteve, naj inšpekcija dela do skrajnost: izvaja svojo nalogo kontrole nad načinom dela. Nič več se ne čuje zahteve po skrčenju delovnega dne, kar produkciji ne bi prav nič škodovalo, pomagalo pa bi v naši državi stotisočem. Delavstvo iinn danes prvo skrb, da že pridobljeno z največjimi težavami ohrani. Ne da se tajiti, da posamezni gospodarstveniki in delodajalci iščejo izhoda iz krize, iz stiske novih bremen in novih dolžnosti na ta način, da nameravajo prevaliti bremena nn rame delavstva. To je star in zelo poceni način, ki pa se ne da vedno dejansko izvesti in ki ponavadi nima tistega efektn, kakor bi si ga kdo želel. Vse stroške socialnega zavarovanja in vse stroške za razne socialne institucije, kakor za Delavsko zbornico. Pokojninski zavod, Borzo dela in druge, trpi delavec sam, čeprav formalno plačuje del stroškov tndi delodajalec. Katerakoli ukinitev socialnih dajatev pa ne bi nikoli prišla v prid delavcu, temveč vedno delodajalcu, torej bi mesto svojim socialnim institucijam moral delavec dajati del svoje plače delodajalcu. Kupna moč delavstva s tem ne bi bila prav nič povečana, tudi se najbrže ne bi našel delodajalec, ki bi zaradi ukinitve socialnih dajatev povišal svojemu delavcu zaslužek. Umevno je torej, da se delavstvo instinktivno brani pred podobnimi načrti. Druga resnica, ki jo pa mora tudi vsak uvideven gospodarstvenik priznati, je, da se tudi splošen položaj gospodarstva s tem ne bi prav nič zbolj-šal ter da o i se sedanji majhni obtok denarja kvečjemu le še stesnil. Na drugi strani pa bi bilo delavstvo vrženo le še v večjo negotovost, kakor pa je dandanes. Bridka resnica je, da so negotovost, nezavarovanost in nezaupanje ši; rokih množic zelo slabi, popolnoma nemogoči izhodi iz kriz, saj so jih tudi sami povzročili. Škodljiva bi bila tudi vsaka nameravana reforma, ki bi stremela po katerikoli centralizaciji socialnegu zavarovanja. Predvsem moramo varovuti neodvisnost tistih socialnih usta-uov, ki so zrastle brez pomoči državne avtoritete, pa so se kljub temu izkazale zu zdrave in tudi sedanjim težkim čusoni krepko kljubujejo. Žalostna resnica je, da je dobremu namenu mnogih socialnih institucij zelo škodovala birokratizacija. Te zasebne, toda prav tako važne socialne institucije so se znale kolikor toliko obvarovati tega zla. Belgrajska »Omludina«, zagrebški »Merkur« ter ljubljunsko »Trgovsko in bolniško podporno društvo« so v nedeljo upravičeno protestirali proti vsaki nameravani omejitvi svoje neodvisnosti in proti vsaki nameravani centralizaciji, ki bi njihovo poslovanje le zavrla. Nasprotno pa je treba pozdraviti glasove, ki so izšli v prvi vrsti iz vrst razsodnejših slovenskih gospodarstvenikov po decentralizaciji Osrednjega urada za zavarovanje delavcev. Ta decentralizacija pa se mora izvesti — kar pristavljamo mi — tako, da ne bo nnše delavstvo prikrajšano niti za najmanjšo ugodnost, ki jo prejema že od tnko in tako skromnega socialnega zavarovanja. Ljubljanski Okrožni urad za zavarovanje delavcev je aktiven. Nasprotno pu izkazuje bilanca Osrednjega urada za zavarovanje delavcev, da delajo pokrujine nu jugu povečini s pasivnim socialnim zavarovanjem. Saj je lani Osrednji urad za zavarovanje delavcev izkazoval pri 11 Ji milijonov Din prebitkov vseh okrožnih uradov tudi 10.4 milijo- Mussolini posreduje med Moskvo in Berlinom Praga, 5. dec. Glede Litvinovega obiska v Rimu, za katerega je dal pobudo Mussolini, sodijo v tukajšnjih političnih krogih takole: Mussolini je pozval Litvinova v Rim v prvi vrsti zato, da bi posredoval za zbližanje med Sovjetsko Rusijo in Hitlerjevo Nemčijo. To naj bi bil prvi korak na poti k oddaljenejšemu smotru sedanje Mussolini-jeve politike. Mussolini teži zdaj namreč za tem, da bi francoski zunanji politiki, ki je z zbližanjem Sovjetske Rusije z zapadom, to je s Francijo, Poljsko in tudi z manjšimi državami dosegla velik uspeh, postavil protiutež s tem, da bi zopet spravil odnose Sovjetske Rusije do Nemčije v nekdanji tir. Mussoliniju se danes toliko bolj mudi, ker je v teku akcija za priznanje Sovjetske Rusije tudi s strani držav Male zveze. V tem pogledu je značilen komentar lista »Manchester Guardian«. Italija, katere prijateljstvo s Sovjetsko Rusijo je že staro, se mora kakor Nemčija prilagoditi položaju, ki je nastal po zbli-žanju Sovjetske Rusije s Poljsko, Romunijo in Francijo. Mussoliniju ni ljubo, da ga drugi vodijo, toda v tem primeru ne more izbirati. Nikakor noče dopustiti, da italijanske odnošaje s Sovjetsko Rusijo zatemnijo odnošaji drugih držav. 2e septembra je podpisal s tem namenom prijateljsko pogodbo z Rusijo. Z Litvinovim sta se razgovarjala o mnogih problemih. Mussoliniju gre tudi za trgovino s Sovjetsko Rusijo, ki ji utegne pogodba z Združenimi državami škodovati. Toda glavni namen italijanskega ministrskega predsednika je bil, da prepriča Litvinova, da ostane Italija najboljši sovjetski prijatelj in najbolj zanesljiv posredovalec z zapadom. Mussoliniju je uspelo, da je prepričal Francijo in Veliko Britanijo, da je njegovo posredovanje med Nemčijo in Avstrijo kar najuspešnejše. Vprašanje je, ali je Litvinova prepričal, da je Italija najbolj poklicana, da posreduje v Berlinu. Po informacijah iz Berlina je Mussolind načel z Litvinovim zopet vprašanje pakta Črnega morja ali tako zvanega pakta vzhodnega Sredozemskega morja, ki naj bi obsegal Grčijo, Turčijo, Bolgarijo in Italijo. Zdi se, da v tem pogledu ni imel sreče, ker je prav najnovejši obisk turškega zunanjega ministra v Sofiji in Belgradu pokazal, da se Turčija ne bo dala zaplesti v Mu®solinijevo igro. Po informacijah iz Moskve bo postalo po po-vratku Litvinova zopet aktualno vprašanje priznanja Sovjetske Rusije s strani držav Male zveze. Značilno je, da so se zdaj tudi najhujši nasprotniki tega priznanja na Češkoslovaškem, kot so agrarci, sprijaznili z novim tokom češkoslovaške zunanje politike in sami zahtevajo priznanje Rusije. Raznesel se je celo glas, da pojde zunanji minister Beneš v Moskvo. Čeprav je vest gotovo prenagljena, govori vse za to, da je prav Beneš tisti, ki bi rad čimprej obnovil diplomatske zveze z Moskvo. Poleg drugega mu gre tudi za to, da zada fašistični diplomaciji, s katero je že več časa v ostrem sporu, kak udarec. Odtod tudi težnja, da bi vse države Male zveze priznale Sovjetsko Rusijo istočasno in da bi spet na ta način manifestirale trdnost te politične zveze. Priznanje naj bi se izvršilo s skupnim aktom. Nekateri gredo celo dalje in napovedujejo, da bo Mala zveza zaenkrat poslala v Moskvo skupnega poslanika za vse tri države. Angleški list o Mussolinijevih načrtih London, 5. dec. b. »Daily Herald« objavlja poročilo svojega diplomatskega sotrudnika, ki pravi, da Mussolini pričakuje zelo mnogo od Litvinovega obiska v Rimu. V prvi vrsti so se Mussolinijeve oči zopet obrnile proti Balkanu. Kakor Cezar in Napoleon, je tudi on fascint-ran z vzhodom. Mussolini je namreč prepričan, da leži bodočnost italijanskega imperijalizma v vzhodnem sredozemlju. Načrt o veliki balkanski zvezi, ki bi objela Turčijo, Grčijo, Malo zvezo in Bolgarijo, je za Mussolinija pravo strašilo. On želi, da onemogoči realizacijo tega načrta in se radi tega trudi, da pritegne k Italiji Grčijo in Turčijo. V zamenjavo za gospo: darske koncesije, ki jih daje sovjetski Rusiji z otvoritvijo italijanskega tržišča za rusko žito in petrolej, upa, da bo pridobil sovjetskega ko^ misarja za zunanje zadeve Litvinova za svoj načrt. Namesto balkanskega bloka, ki se hitro ustvarja, bi želel sklenitev pogodbe med Rusijo, Italijo, Grčijo in Turčijo. Zaradi tega bi bila tudi Bolgarija hitro prisiljena, da se priključi temu bloku. Tako bi Mala zve/a ostala popolnoma osamljena, kar bi povzročilo ogromno okrepitev italijanskega vpliva na Balkanu in na Egejskem morju. nov Din primanjkljajev. V prvi polovici letošnjega leta je razmerje sicer nekoliko bolj ugodno, namreč pri 9.8 milijonov Din prebitka sledi 2.2 milijonov Din primanjkljaja. Tudi ljubljanski Okrožni urad za zavarovanje delavcev izkazuje veliko pasivno postavko terjatev do delodajalcev, mnogo večje pa so še v južnih pokrajinah. Decentralizacija bi to nezdravo stanje odpravila in bi bili socialno-z.avarovalni uradi na jugu prisiljeni, da se poslužijo v polni meri svoje moči pri izterjevanju dajatev, kakor jo jim daje zakon. Kriza naj bo še tako huda, nikoli pa ne smemo dopustiti, da bi našemu deluvcu in našemu nameščencu, ki sta v potrebni) že tako in tnko omejena do skrajnosti, odvzel kdo zadnjo trohico pravic. Nasprotno: poleg kmečkega stanu sta delavec in nameščenec dala za rešitev iz krize, z.a obstoj naroda in države že vse, kar sta mogla, ter si nista obdržala dosti več kakor golo življenje. Sedaj je že dosežena skrajna meja in smo že tam. ko posedujoči ne bodo mogli prav ničesar več prevaliti s svojih ram na druge, šibkejše. To je zelo lep načrt, vprašanje pa je, če ga bo Litvinov sprejel. Razen tega želi Mussolini politično podporo Rusije. Mussolini hoče prepričati Rusijo, da je za njo boljše, da stopi namesto v Zvezo nu rodov v novi blok, ki bi bil sestavljen po njegovem načrtu in v katerem bi najvažnejšo vlogo igrale velesile. Tudi v te želje Mussolinijeve ni polagati mnogo nad za uresničitev, knjti zelo dvomljivo je, če bo Litvinov te Mussolinijeve sanje sprejel. Vseeno pu je treba pozorno motriti Musso-linijevo akcijo in pripravljeni pričakovati, kaj se bo zgodilo. Kakor znano, se je Litvinov zahvalil za povabilo italijanske vlade, da ostane za časa svojega bivunja v Rimu njen gost, ker so mu bili prostori sovjetskega poslaništva toplejši in 6e je tam tudi nastanil. Drugi komentarji Pariz, 5. dec. AA. Sestanek med Muesolinijem in Litvinovim v Rimu je še zmerom predmet komentarjev v francoskih listih. »Volonte« misli, da so v Rimu v glavnem konferirali o pristopu Rusije k paktu štirih. Tudi Pertinax domneva, da je bilo v Rimu o tem govora in o preureditvi Zveze narodov, zraven pa ugledni časnikar v današnjem »Echo de Pariš« misli, da je Italiji v glavnem do tega, da okrne moč Francije in njenih prijateljev. Italijanska diplomacija, pravi Pertinax, često zastopa čisto nasprotne si teze. Tako na pr. se zavzema za to, da se je treba boriti proti panger-manizmu, istočasno pa nastopa proti Jugoslaviji, Češkoslovaški in Romuniji, toda, če bi se te države oslabile, bi napravile prostora samo »Mittel-europi«. Po nekem Havasovem poročilu iz Rima se zdi, da so komentarji italijanskih listov o rimskih razgovorih zelo kratki. Vkljub temu pa mislijo, da je bilo največ govora o razorožitvi na skrajnem vzhodu, o podunavskem problemu in o Zvezi narodov. Važna iziava Litvinova Kini, 5. decembra. AA. Sovjetski zunanji minister Litvinov je dal zastopnikom listov izjavo, v kateri je med drugim naglasil, da so njegovi razgovori z Mussolinijem presegali okvir rusko-itali-janskih odnošajev ter da sta govorila o splošni varnosti. Razpravljala sta o vseh perečih političnih vprašanjih, nikakor pa ne, je naglasil Litvinov. o italijanskem posredovanju med Sovjetsko Rusijo in Nemčijo, češ, da obstoje neposredni stiki med obema državama. Dalje je Litvinov dejal, da sovjetska Rusija nima namena stopiti v Druš-tvo narodov. Razorožitvena konferenca je umrla, razorožitev sama pa ne leži v vprašanjih raznih postopkov, temveč temelji na Briand-Kelloggovem paktu. Na vprašanje novinarjev, ali misli, da bi bila danes vojna mogoča, je Litvinov pritrdilno odgovoril. Rim, 5. dec. AA. Sovjetski komisar za zunanje zadeve Litvinov je dal časnikarjem izjavo, v kateri pravi, da za svojega obiska v Rimu ni pri-iel v stik z Vatikanom. Pač pa se je o vprašanjo verske svobode v Rusiji razgovarjal z Mussolinijem. Sovjetska vlada, je dejal Litvinov dalje, ni dovolila ameriškim državljanom posebnih svoboščin v verskih vprašanjih, marveč je samo obnovila neke ruske zakone, ki bodo zdaj izvajani napram vsem, ki žive v Sovjetski Rusiji, ne glede na njihovo narodnost in veroizpoved. Litvinov je dalje izjavil, da je z Mussolinijem proučil mednarodni položaj in z njim izmenjal misli o svetovnih vprašanjih. Pri tem sta ugotovila, da imata v marsikaterem vprašanju podobna naziranja. Sovjetska Rusija bo zlasti podpirala vsako stremljenje, ki naj okrepi mir. Litvinov odootoval v Berlin Rim, 5. dec. AA. Italijanski kralj je danes sprejel Litvinova. Sovjetski komisar za zunanje zadeve odpotuje nocoj v Berlin. Mala zveza bo energično nastopila proti reviziji Pariz, 5. dec. m. Politični krogi že sedaj pripisujejo bodočemu sestanku predstavnikov Male zveze veliko pozornost. Tako se s tem sestankom bavi v uvodniku »Temps«, ki odobrava dosedanjo politiko Male zveze, ki gre za tem, da se prepreči, da bi velesile same odločale o razorožitvi brez sodelovanja malih držav. Mala zveza, nadaljuje uvodničar »Tempsa«, izkorišča vsako priliko, da energično pokaže svoje stališče, ki ga zastopa proti reviziji mirovnih pogodb. To stališče je po mnenju »Tempsa« razumljivo, ker je vprašanje revizije za države Male zveze vprašanje biti ali ne biti, ker bi se revizija teritorialnih klavzul izvršila le na njihovo škodo. Če bo na prihodnji konferenci Male zveze postavljeno na dnevni red tudi vprašanje Sovjetske Rusije in vzpostavitev diplomatskih odnosov s to državo, zaključuje »Temps«, se bodo naravno odprle potem še druge možnosti za skupno politiko držav Male zveze. Titulesca se inlormi+a Bukarešt, 5. dec. b. Romunski zunanji minister Titulescu se te dni, vsekakor pa šc ta teden, odpelje v Košice, kjer se sestane s češkoslovaškim zunanjim ministrom dr. Benešem. Z merodaj-nega mesta izjavljajo, da je namen Titulescovega potovanja in sestanka z dr. Benešem, da se informira o vprašanju direktnih pogajanj, ki sta jih deloma že pričeli, deloma pa jih še nameravata pričeti Nemčija in Poljska. Doseči se hoče namreč skupno stališče pri pogajanjih z Nemčijo. Ni dvoma, da se bo pri tej priliki razpravljalo tudi vprašanje za vpostavitev neposrednih odnosov s Sovjetsko Rusijo zlasti z ozirom na Titulescov obisk v Ankari, kjer sc je sestal s sovjetskimi državniki. Če pride do neposrednih pogajanj s Sovjetsko Rusijo, bo odpotoval v Moskvo kot predstavnik Male zveze najbrž češkoslovaški zunanji minister dr. Beneš. Španija po volitvah Madrid, 5. dec. Notranji minister je davi ob pol dveh sprefel časnikarje in jim podal svojo, zaenkrat še neuradno sestavo bodočega parlamenta. Po njegovem bo imela desnica v parlamentu 207 sedežev, centrum 167, levica in skrajna levica pa 99 sedežev (parlament bo štel 473 poslancev). Minister je dal vsa potrebna navodila, da se bodo uradni rezultati o dodatnih volitvah razglasili ta četrtek, ker je za naslednji dan določena otvoritev parlamenta. Oblasti so izdale vse potrebne ukrepe, ki so v zvezi s proglasitvijo varnostnega stanja v vsej državi. Guvernerji posameznih pokrajin so sklepe vlade sporočili prebivalstvu s posebnimi komunike^. Orožarji še zmerom oddajajo oblastem orožje, bodisi spontano bodisi pri hišnih preiskavah. O novih incidentih sc ne poroča. Ob pol dveh zjutraj je notranji minister izjavil, da vlada v Madridu in pokrajini popolen mir. V zvezi s proglasitvijo varnostnega stanja so se ustanovila nujna izredna sodišča, ki bodo na licu mesta razsojala o zločinih proti socialnemu redil. Prvo takšno sodišče je že zasedalo v Madridu; imzpravljalo je o deliktu nekega urednika ekstremističnega lista, ki je priobčil silen napad na vlado. Madrid, 5. dccembra. AA. Policija je arelirala odbor, ki je organiziral stavko kavarniških nameščencev. Po zakonu o javnem redu so člani tegp odbora odgovorni za nasilna dejanja, ki so se pri petila prejšnjo noč med stavko. KatoL škofje odobravajo Rooseveltovo V obnovi duhovnega življenja je rešitev odločnost London, 5. decembra. V Washingtonu se je sestal odbor »National Catholic Welfare Conference« (katoliške konference za dobrodelnost) in škofje, člani tega odbora, so ob tej priliki objavili izjavo, ki je važen dokument današnjih razmer v Severni Ameriki. Gospodarsko in finančno stavbo so zrušile sile, ki so razjedle temelje zakona pravice in morale za dolgo let, ugotavlja izjava, Ciprav ni mogoče zanikati nevarnosti sedanjega položaja, bi ne bilo logično misliti, da se ta rte da ozdraviti. Za to ni potreben komunizem in tudi ne katerakoli diktatura. Za današnji položaj je odgovorno ljudstvo samo in ozdravljenje odvisi od njega samega. Marsikatero zlo bi se bilo dalo preprečiti s pametno zakonodajo in s takojšnjim posredovanjem vlade, toda narodi so na vsak način odgovorni za vlado, ki jo imajo. Volivci so bili krivi, da so občinski odbori golju-fuli, podkupovali in kradli javno premoženje in se vezali s tolovaji, ker niso proti temu nastopili. Vlade raznih držav so nalagale ljudstvu ncznosljiva finančna bremena. Volivci so bili tudi krivi, da je | zvezna vlada zapravljala denar in spravila državne i finance v kritično stanje. V zvezi s poročilom finanč-nega odbora v senoiu ugotavljajo škofje, da je ljud- stvo izgubilo respekt pred trgovskimi ustanovami. NejX)štcnost finančnih krogov, nepoštenost pri po slih, korujjcija v politiki, slaba uprava justice. umori, uboji, tatvine, ropi oseb in S|>lošno nasilje niso nič drugega kakor grdi znaki splošne deinoralizacije, ki je obsodila milijone in milijone delavcev na brez delje in brez|X)selnost, ua lakoto, na trpljenje in ob up. Škofje pozdravljajo odločno akcijo predsednik? Roosevelta, ki je v glavnem pravilna. Njegov pro gram je najboljši izmed tistih, ki si jih je mogei izbrali, in vsak poskus, da bi kdo sedanje težkoče izrabil v svoje strankarske namene, je treba zavr niti kot zločin proti človeštvu. Treba je uničiti vso delavnost in vse vplive, ki so vzrok sedanje telesne in moralne izčrpanosti. Ce hočemo, da nastopijo časi f>olitične svobode in socialnega tniru, moramo obnoviti duševno življenje ameriškega naroda; obuditi je treba vero v Boga in zaupanje v njegovo božjo previdnost! Dunajska vremenska napoved: Danes ponoči jasno in v posameznih krajih hude slane v niža-vah. Jutri mogoče na severovzhodu povečanje oblačnosti. Čez dan bo temperatura narasla, kasneje pa kaže na sneg. Zmaga alkohola v Ameriki Newyork, S. dec, Danes preneha ▼ Združenih državah prohibicija. Roosevelt bo to naznanil i posebnim uradnim razglasom. Pričakujejo, da bo zaradi tega današnji dan potekel po vseh Zedi-iijenih državah z bučnim veseljem. Ljubljana, 5. decembra. V Zedinjenih državah je padel sedaij Se zadnji spomin bivše republikanske dobe. Ko so zmagali demokrati lani junija meseca, je začela umirati prohibicija (prepoved točenja opojnih pijač) in danes, prav danes je njeno smrt proglasil predsednik Roosevelt v posebnem slovesnem proglasu na ameriški narod. 17 mesecev je trajalo umiranje in to radi previdnih predpisov ameriške ustave, ki ne dovoljuje revolucionarnih reform v 24 urah in ki na ta način popolnoma onemogočuje vsako demagogijo fraz in gesel. Kakšen je bil postopek pri odpravi prepovedi točenja opojnih pijač? Zakon, ki je uvedel prohi-bicijo, se je oslanjal na 17, člen ustave Zedinjenih držav. V Ameriki pa ni nikogar, ki bi se upal dotakniti se tega svetega ustavnega zakona, ki je tako rekoč postal nedotakljiva svetinja. Mogli bi cicer obiti ustavni zakon s tem, da bi bil državni 4>or odklonil ogromno vsoto dolarjev (225 milijo-k>v _ 11.250,000.000 Din, ali več, kakor naš državna proračun), ki je bila potrebna za pobijanje tihotapljenja z opojnimi pijačami. Vendar pa po-(rtanci tega niso marali, ker bi se lahko zgodilo, da pride prihodnjič protialkoholni parlament, ki lahko to vsoto potrdi in vse bi potem ostalo pri starem. Treba je spremeniti torej zakon in sicer na način, ki ga dovoljuje ustava. Ustava pa dovoljuje, da parlament predlaga dopolnilni člen k »stavi ali kakšno novo razlago. A za to je treba privolitve ne parlamenta, ne predsednika in ministrov, ampak privolitve ljudstva samega, ki ima pravico izraziti sc o predlogu r posebnem ljudskem glasovanju (plebiscitu). In tako je prišlo do tega, da je biLa pozvana vsaka od ameriških zveznih držav, da glasuje o predlogu, da se naj spremeni prohibicijski zakon in ž njim tudi dotični člen državne ustave. Dne 30. februarja letošnjega leta so bile države pozvane, da vsaka zase uredi ljudsko glasovanje, kakor hoče. Druga za drugo so države glasovale. Danes ema, jutri druga. Doslej je glasovalo 39 držav (vseh zveznih držav je 48). Samo dve od njih, Carolina, severna in južna, sta rekli ne, vse ostalo je glasovalo za svobodno pitje alkoholnih pijač. Na današnji dan, dne 5. decembra, so se zbrali zastopniki posameznih držav, ki so jih r plebiscitu v to izvolile, in so glasovale, da naj se sprejme predlog o odpravi prohibicije. In s tem je ameriški narod pokopal prohibicijo. Toda sedaj morajo še posamezne države spremeniti alkoholno zakonodajo in šele potem se bo lahko reklo, da je točenje in pitje alkoholnih pijač dovoljeno po vsem ozemlju Združenih držav. Takšen je postopek, ki ga predpisuje ameriška ustava. Takšno je tudi spoštovanje ameriškega ljudstva do svojega ustavnega zakona. Novi, sedaj sprejeti predlog bo včlenjen zopet kot 21. dopolnilni člen v ameriško ustavo. Ako bodo nekdaj Američani hoteli prenehati piti, bo potreben zopet isti dolgotraini postopek, da se uveljavi novi prohibicijski zakon. Kakšne bodo posledice odprave prohibicije v \meriki? Velike seveda! V državnem denarstvu bo prihranek ogromen. Državna blagajna bo pri- hranila najprej tistih 225 milijonov dolarjev, ki fih j« morala razmetati za tajno protialkoholno policijo proti tihotapcem opojnih pijač. Roosevelt je izjavil, da bo ta vsota vporabljena za boj proti brezposelnosti. Država bo nadalje vdarila na opojne pijače posebne trošarine in pričakuje od tega letni izkupiček 700,000000 dolarjev (35 milijard Din), s čemur misli predsednik nekoliko razbremeniti ameriškega davkoplačevalca. Seveda nove zakonodaje glede obdavčenja alkoholnih pijač še ni in preden se 24. januarja 1934 sestane amer.ski kongres, ki bo sprejel novo zakonodajo, bo vladala polna svoboda in brez dvoma tudi popolna anarhija. Kakšna bo nova zakonodaja, je težlko povedati. Svoje dni so vpeljali prohibicijo predvsem zaradi tega, ker so hoteli udariti po raznih ban-dah zločincev in nočnih tolovajev, ki so zavladali po vseh velikih mestih države. Kaj postaviti na njeno mesto, da bi se banditstvo sedaj še bolj ne razpaslo? V merodajnih krogih študirajo sedaj najrazličnejše načine. Eni predlagajo, naj se uvede način treznostne zakonodaje, kot je v veljavi na Švedskem, in ki daje državi pravico, da deli kon-oesije za točenje opojnih pijač. Drugi so zopet za kanadski način, ki je uvedel državni monopol na alkohol. Tretji zopet so mnenja, naj posamezne države, vsaka sama zase, uvede zakonodajo, ki se ji zdi najbolj primerna za pobijanje toJovaj«tva v zvezi s točenjem alkohola. Osrednja zvezna vlada bi si pridržala le to pravico, da bi pobirala posebno trošarinsko takso za svojo blagajno. TakSen je konec »plemenite izkušnje«, kot je bivši predsednik Hoover imenoval rajni prohibicijski zakon. Poskus, da bi država prevzela skrb za stvari, ki se je ne tičejo in ki so odvisne le od -moralne višine osebne zavesti in osebne vesti, je j sramotno propadel. Toda nekaj pa ie vendar le ; dosegla sedaj že nekdanja prohibicija. Ona V Američana napeljala k zmernosti. In to je že velik uspeh, ako je človek, ako je človeško občestvo postalo zmerno v vživanju alkohola, ker zmernost je čednost duše, ki se uveljavlja tudi na drugih poljih, kjer grozijo človeku razdirajoče strasti. S. G. Alkohola so se odprle zatvormce Newyork, 5. dec. c. Vse mesto je danes preplavilo celo morje alkohola, vendar vse količine pripravljenega alkohola ne bodo zadostovale niti zn en dan. Vsi oni, ki so imeli količkaj denarja, so si že prej nabavili alkohol, ki ga nameravajo uživati doma, tako da se bo odprava prohibicije večinoma proslavljala v privatnih sobah. Na ulicah je toliko ljudi, da .jp neprestano gnječa, in je težko preriniti se naprej. Pivovarne ne morejo proizvajati toliko piva, kolikor je danes povpraševanja po njem. Z^to se nestrpno pričakujejo parniki, ki prinašajo alkohol iz Lvropo. Tudi iz Avstralije plovejo parniki s pijačami. V Beli hiši pa hočejo ia moment izkoristiti, da bi državna blagajna dobila čim več dohodkov od piiač. Zalo so sestavili poseben odbor, ki bo izdelal predloge za obdavčenje alkohola iz inozemstva. Pričakujejo, da bo drž« v nn blagajna dobila v prvem času okoli 600 milijonov dolarjev zn inozemski alkohol. Zaščita kreditnih zadrug Stični ukrepi kol pri bankah - Nove odločbe glede jamstva Sredstva za sanacijo Henderson se obrača na krščanske cerkve Spomenica predsednika razorožiivene konference in odgovor Vatikana Predsednik razorožitvena konference Henderson je poslal spomenico krščanskim cerkvam, v kateri pravi, da resnost sedanjega svetovnega položaja ne pripušča, da bi cerkve ostale indiferent-ne zlasti spričo vedno glasnejših bojnih klicev in vedno hujše zapletenosti razmer med državami. Kristjani, ki človeštvo pojmujejo kakor veliko družino, morajo združiti svo.ie moči, da bodo v stanu prepričati narode, da njihova varnost ni v uporabljanju bojnega orožja, temveč v moralni avtoriteti kolektivnega miru, katerega garantirata Zveza narodov in pariški pakt. Na to spomenico odgovarja »Osservatore Romano«: »Poslanica g. Hendersona ima zelo veliko dobro stran, ušla pa ji je tudi neka pomanjkljivost. Njena dobra stran je ta, da še enkrat povdarja, kar uči vsa zgodovina. Sedaj, ko je človeštvo prišlo v najhujše stiske in ko ne zadostujejo več zgolj človeške sile, ima pogum, da se spomni na to. na kar je pozabila misel ali življenje, ideja ali navade: da se spomni na duhovne vrednote, na verske čednosti, pa božji nauk. Z eno besedo: da se spomni Boga. Ta akt ponižanja pred Kraljem kraljev tn Gospodom gospodovalcev je prvi ugodni predpogoj za božje usmiljenje. Edina pomanjkljivost Hendersonove poslanice je pa v tem, da jo prezrla znano dejstvo, da je ka- Bolgarska kraljeva dvojica obišče Belgrad Belgrajska »Pravda« prinaša poročilo soliiske »Pobedc« o prihodu bolgarskega kraljevskega para v Belgrad. ki bosta prišla koncem lega tedna ali v začetku prihodnjega ledna. Spremljali ju bodo predsednik vlade Mušanov in mnogi drugi. Zaradi lega se že nahaja v Belgradu bolearski polkovnik Panes. Diplomatski krogi v Belgradu se zelo zanimajo za ta prihod. Bolgarsko - ju f oslov, zbližan'e Solija, 5, dec. m. V Plovdivu se je ustanovilo bolgarsko-jugoslovansko združenje, katerega cilj je sporazum in sodelovanje holgarskega in jugoslovanskega naroda. V novo združenje se je doslej vpisalo nad 200 članov. Po dobljenih iniormaciiah se pripravlja ustanovitev sličnih društev tudi v drugih mestih, zlasti v Varni in Ruščuku. Osebne vesti Ljubljana, 5. decembra. O. ban dr. Drago Ma- rušič v četrtek 7. t. m. ne bo sprejemal strank, ker bo službeno zadržan. Belgrad, 5. decembra. AA. Z ukazom Nj. Vel. kralja in na predlog ministra za socialno politiko in narodno zdravje je imenovan za primarija na splošni državni bolnišnic! v Ljubljani v 5. skup. dr. Alojz Kunst, šef zavoda za rflntgenologijo na splošni banovinski bolnišuici v Ljubljani v 5. skupini in 1. kategoriji. Odlikovanja toliška cerkev z besedo in dejanjem Petra, z besedo in dejanjem njegovega naslednika Pija XI. že davno neprestano in proti vsem nasprotnim mišljenjem proglašala mir kot potreben pogoj za triurni božjega kraljestva — mir Kristusov v kraljestvu Kristusovm. — Katoliška Cerkev smatra mir za najboljšo rešitev tudi gospodarske krize, smatra ga kot edino garancijo proti samoumoru tako Evrope kakor vsega sveta. Cerkev je oznanjala mir z v»o svojo avtoriteto, z vsemi opomini in grožnjami, z avtoriteto, ki jo ima od Boga in ki veže v vesti Človeka. Zato smo ponosni, da lahko zagotovimo g. Hendersona in vse druge poštene politike, da so iskreni prijatelji miru, da bo njegov poziv med katoličani našel tem prisrčnejši in globlji odziv, ker je le odmev neprestanih opominov našega skupnega očeta, poglavarja krščanstva, naslednika Petrovega in predstav:telja na zemlji nebeškega Kneza miru. Zato kolektiven sistem miru ne more trajno temeljiti na nobenem človeškem paktu, pa naj ga kdorkoli podpiše in naj se kakorkoli imenu ie ako ne bo sklenjen ne le med narodi, ampak med na--odi in med Bogom, med dušami in Kristusom z i iskreno, odkrito In svobodno garancijo vlad in ! zakonov Uredba o zaščiti kreditnih gospodarskih za- . ----IL. ----- i.: izc]ana Ila osnovi veljavnosti zakona o drug in njihovih zvez, ki je bila izdana na osnovi čl. 6. zakona o podaljšanju Belgrad. 5 .decembra. Z ukazom Nj. Vel. kralja in na predlog notranjega ministra so odlikovani: Z redom jugoslovanske krone 3. stopnje dr. Stevan Hadžič, pomočnik bana savske banovine; z redom jugoslovanske krone 4. stopnje dr. Vilko Pfeifer, načelnik splošnega oddelkfl banske uprave dravske banovine, dr. Fran Goršič, inšpektor notranjega ministrstva; z redom sv. Save 4. stop. dr. Alojzij Gregorin, okr. načelnik logaškega okraja, Viktor Kokalj, policijski svetnik policijske uprave v Ljubljani; z redom jugoslovanske krone 5. stop. Stevan Krnjnovič. komisar obmejne in železniške policije v Mariboru, dr. Tino Cušn, okrajni nsčel-nik krškega okraja; z redom sv. Save 5. stopnje Jernej Božič, višji finančni tajnik banske uprave dravske banovine. Fran Jaki, pomožni tajnik. Maribor, levi breg, Anton Krajšek, okrajni podnačel-nlh novomeškega okraja, dr. Josip Oražem, okrajni podnačelnik laškega okraja; 7. redom belega orla 3. stopnje dr. Milorad Nedeljkovič, generalni ravnatelj Poštne hranilnice; z redom jugoslovanske krone B. stopnje Franc Suša, politično-upravni urad. banske uprave dravske banovine; z redom sv. Save 4. stopnje Alojzij Hočevar, tehniški višji svetnik kraljev banske uprave v Ljubljani; z redom jugosl. krone 5. stopnje Vladimir Knez, višji tehniški pristav banske uprave v Ljubliani; z redotn sv. Save 5. stopnje Franc Jerin, praktični tehnik na tehniškem oddelku banske uprave v Ljubljani. zaščiti kmetov, se glasi: Cl. 1. Kreditnim in drugim gospodarskim zadrugam, ki sprejemajo hranilne vloge, kakor tudi njihovim zvezam, se lahko odobri zaščita po določbah uredbe o zaščiti denarnih zavodov in njihovih upnikov z dne 22. novembra 1933 izvzemši pretvarjanja starih terjatev v deleže in odpisa deležev v primeru odgoditve plačil ali sanacije, če so zaradi odgoditve plačil, odobrene po obstoječih predpisih njihovim dolžnikom,- prišle v neinožnost, izvrševati redno svoje obveznosti napram upnikom, in sicer z izpremembami. navedenimi v naslednjih členih. Cl. 2. Odloke, ki jih po predpisih uredbe o zaščiti denarnih zavodov izdaja minister za trgovino in industrijo, bo izdajal glede zadrug in njihovih zvez kmetijski minister. Zoper njegov odlck ni pritožbe na državni svel. V ministrski odbor, ki je določen v omenjeni uredbi, pride, kadar gre za zadruge ali njihove zveze, namesto ministra za trgovino kmetijski minister. Za preglede, predvidene v predpisih omenjene uredbe, bo kmetijski minister v prvi vrsti določil revizorje zadružnih zvez. Določbe čl. 7. omenjene uredbe ne veljajo za zadruge in njihove zveze. Pregleda ni treba vršiti komisijsko. Stroški za pregled v zvezi s prošnjami za zaščitne ukrepe se krijejo iz fonda za te preglede, ki se bo osnoval. V ta fond bodo vse zadruge, ki sprejemajo hranilne vloge, in njihove zveze plačevale doprinos, čigar višino bo določil kmetijski minister. Doprinos pa ne more biti večji kakor eden promile vplačanih deležev in rezervnih fondov, izkazanih v letni bilanci vsake zadruge odnosno zveze. Podrobnejše določbe o fondu za preglede bo izdal kmetijski minister. Kjer je v omenjeni uredbi določeno zasliševanje posvetovalnega odbora za bankarstvo. bo zaslišana Glavna zadružna zveza kraljevine Jugoslavije, odnosno Državna zveza zadrug za kmetijski kredit, če je zadruga pri njej včlanjena. Cl. 3. Prošnje za odobritev zaščitnih ukrepov določenih v omenjeni uredbi bodo predlagali kmetijskemu ministru, in sicer: 1. zadruga, ako je včlanjena pri kaki zvezi, ki vrši revizijo po tej zvezi, če pa ni včlanjena, pa po Glavni zadružni zvezi kraljevine Jugoslavije. 2. zadružna zveza, ako je včlanjena v Glavni zadružni zvezi kraljevine Jugo- Čajanka pri avstrijskem konzulu Ljubljana, 5. decembra. Avstrijski generalni konzul g. Rosenberg Orsini je povabil predstavnike ljubljanskih oblastev in časnikarje na čajanko v svoje stanovanje v Langusovi ulici. Vabilu so se povabljenci odzvali v velikem številu in s lem pokazali razpoloženje jugoslovanske javnosti za sodelovanje s sosedno državo. Na čajanko so prišli med drugimi povabljenci tudi ljubljanski škof dr. Gregorij Rožman, banov namestnik dvorni svetnik Marn, ljubljanski župan dr. Puc, vse-učiliški proiesor dr. Ujčič, nadalje dr. Windischer, bivši tajnik Trgovske zbornice in predstavniki ljubljanskih dnevnikov. Navzočen je bil tudi dr. Schei-chelbauer, tiskovni referent deželne vlade v Celovcu. Med gosti in gostiteljem se je razvil živahen raz- fovor. Posebno živahno so se razgovarjali z dr. cheichelbauerjem slovenski časnikarji. Razumljivo, da je prišlo pri tein na dnevni red tudi koroško vprašanje, ki je še vedno ena izmed prvih ovir za tesnejše sodelovanje med Jugoslavijo in Avstrijo, posebno pa med Slovenijo in obmejnimi avstrijskimi deželami. V tem pogledu nam g. bcheichelbauer ni prinesel nikakih novih vesti. Dr. Scheichelbauer je bil veselo presenečen nad prijaznim sprejemom v Ljubljani. Saino po sebi umevno, da je bila postrežba prvovrstna. Iz s' tsoščine Belgrad, 5. dec. m. Seja finančnega odbora, ki bi se bila morala vršiti danes dopoldne, je bila ponovno odgodena za jutri, popoldne pa je bilo sporočeno, da bo prihodnja seja fininč-nega odbora, ki pretresa vse zakonske osnutke, ki jih je predložil Narodni skupščini finančni minister, sklicana pismeno. Danes popoldne pa sta imela seji odbora za proučevanje uredbe o zaščiti kmeta in o izvedbi javnih del. Na sejah sc j enadaljevala debata o gornjih uredbah v pod robnostili. * Belgrad, 5. dec. m. Danes je bil tukaj sestanek rezervnih podčastnikov, na kalereni se je sprejel sklep, da tudi rezervni podčastniki osnujejo svoje združenje. V ta namen je bil izvoljen akcijski odbor, ki bo sestavil pravila in bo pripravil vse potrebno za ustanovni občni zbor. Zagrebška vremenska napoved: Pretežno oblačno, vendar pa se bo pričelo počasi jasniti, zlasti r severnih in vzhodnih krajih. Mraz bo polagoma tHjjaaiaJ io nastopilo Uo stalno vreme. NEUSPEH NEMŠKE PODMORSKE VOJNE V francoščini je admiral Amo Spindler v založbi Payot izdal prvo knjigo o nemški podmorski vojni. Pisatelj popisuje značaj podmorske vojne »n ! nazadnje prihaja do zaključka, da med svetovno i vojno Nemtija ni uspela s svojimi podmornicami. ] To svojo trditev podpre z jako nazornimi številkami. Po njegovih podatkih je Nemiija stopila v ; podmorsko vojno z 22 podmornicami. Prva podmornice so bile majhne in slabe in so potrebovale 3—5 minut, da so se potopile. Poznejše to bile tehnično bolj spopolnjene, boljše oborolene in so razpolagale z najmodernejšimi aparati. L. 11)14 je bilo na novo zgrajenih 11 podmornic, zavezniki pa so jih potopili 5. L. 1!)15 na novo zgrajenih !>2, potopljenih 20, l. lHli! novo zgrajenih 108, potopljenih 22, I. 1017 novih podmornic 57, potopljenih I. 10IS na novo zgrajenih 8.0. potopljenih 7.'l. te iz teh številk se ridi. da so Angleii svojo obrambo j proti podmornicam vedno učinkovitejše izpopol-i njevali, kar se je videlo tudi iz zmanjšanega števila potopljene trgovske tovaie. L. 1917 so Nemci i potopili 6J44.000 trg. tonaie, l. 1D1S pa 3,080.000 ton. Vsega skupaj so potopile nemške podmornice 15,000.000 ton trgovskih ladij, od teh '.),000.000 last Velike llrilanije, drugo pn od zaveznikov in nev-tralccv. Vendar niso mogli Nemci preprečili, da ne bi zavezniki redno oskrbovali svojih čel s hrano in strelivom. Sproti so zgradili več, kakor pa so Nemci mogli potopili. Nemških podmornic je bilo potopljenih od skupnega števila 343 v teku vojnih let 178. Pri tem je našlo smrt S132 nemških mornarjev, to je približno '<0"h vsega podmorniškega nemškega moštva. Pisatelj pripoveduje, da je vvrav i ncuevehom slavije po tej zvezi, drugače pa neposredno kmetijskemu ministru. Cl. 4. Izvenstečajuo likvidacijo zadruge lahko poveri kmetijski minister tudi zadružni zvezi, pri kateri je zadruga včlanjena. Obveznosti zadružnikov napram zadrugi odnosno zadružnim zvezam v pogledu jamstva bodo likvidatorji uveljavili po predpisih, ki veljajo na sedežu zadruge (zadružne zveze) za uveljavljeuje jamstva v stečaju zadruge (zadružne zveze). Likvidatorji zavzemajo v tem jx»gledu položaj upravitelja stečajne mase. Cl. 5. Jamstvo zadružnikov, ki (»o uveljavljenju te uredbe prenehajo biti člani zadruge, se (»daljša preko zakonitega roka na 5 let. če v pravilih samih ni določen daljši rok. V kolikor petletni rok presega zakoniti odnosno po pravilih določeni rok, se neomejeno jamstvo pretvori v omejeno jamstvo in lo v višini desetkratnega iznosa deleža. Iznos jamstva ne more biti manjši kot 1000 Din. Dokler Iraja jamsivo, ne more bivši zadružnik zahtevati izplačila svojega zadružnega deleža, niti izplačila obresti, uiti onega dela letnega bilančnega viška (dobička), ki bi mu sicer pripadal po pravici. Cl. 6. Zadružne zveze lahko po sklepu občnega zbora ustanovijo sanacijski fond. V lo svrho lahko od včlanjenih zadrug pobirajo do 10% letnega čistega dobička, poleg tega pa lahko poberejo enkraten doprinos za vedno do 10% rezervnega fonda vsake včlanjene zadruge, izkazanega v zadnji letni bilanci. Uporabo fonda odredi sklep zvezine skupščine. Cl. 7. Kazenska določila omenjene uredbe se analogno nanašajo tudi ua zadruge iu njihove zveze. Cl. 8. Kjer je v omenjeni uredbi govor o »denarnem zavodu«, »osnovni glavnici«, »delničarju«, »članu družbe« ali »skupščini delničarjev«, ter »trgovskem registru«, je po tej uredbi razumeti »zadrugo«, odnosno »zadružno zvezo«, »zadružni delež«, »zadružnike«, »občni zbor zadruge« in »zadružni register«. Cl. 9. Kmetijski minister se pooblašča, da v sporazumu z resornimi ministri izda vse potrebne pravilnike za izvajanje (e uredbe. Pravosodni minister je pooblaščen, da v sporazumu s pristojnimi ministri daje avtentična tolmačenja predpisov te uredbe. Cl. 10. Ta uredba stopi v veljavo z dnem objave v »Službenih novinah« in prenehajo z istim dnem veljati vsi predpisi, ki s to uredbo niso v skladu (Službene novine, 4. decembra.) Zima je pritisnila Bukarešt, 5. dec. m. V dolnjem teku Donave vlada strahovita burja, ki onemogoča vsak promet Valovi Donave, ki so ponekod visoki do im, to poškodovali že mnogo ladij. V neprijetnem položaju je bila med drugimi tudi potniška ladja »Cetatea Alba«, ki je priplula v Brajlo s 6 urno zamudo. Ko je priplula ladja v pristanišče, je rabila cele 4 ure za izkrcanje potnikov, ined katerimi je nastala že velika panika. Potniška ladja »Turga«, ki je plula od Grajkle proti Mačini je izgubila v burji krmilo, lako je postala igrača valov in splošno se je mislilo, da jo bodo pogoltnili valovi. V zadnjj^p, trenutku pa je rešila ladja »Cerna voda«, ki jtju^ej^a-vlekla v pristanišče. Velikanska burja divja tudi na Črnem morju. Razburkano morje je mnoge ladje odtrgalo od sidra, ki so bile zaradi močnih sunkov poškodovane. Budimpešta, 5. decembra. A A. Včeraj je mraz zahteval v Budimpešti svoje prve žrtve. V Budimpešti sami je lempieratura padla na 14 stopinj pod ničlo. Iz notranjosti pa poročajo celo o 22 stopinjah pod ničlo. Sofija, 5. decembra. AA. Bolgarska agencija poroča: Po vsej Bolgariji je zavladal silen mraz. Najnižjo temperaturo so zabeležili v Gornji Ore-hovici (32 stopinj). Zaradi hudih snežnih metežev je onemogočen promet in imajo vlaki velike zamude. Zadnja dva dni ni niti ena ladja odplula h Burgasa. Vodja avstrijskih hitlerjevcev aretiran Dunaj, 5. dec. AA. Snoči je policija aretirala voditelja avstrijskih nacionalnih socialistov Frauen-felda. Davi je bil izročen sodišču in pref>eljan v začasni zapor višjega deželnega sodišča, kjer se bo moral zagovarjati zaradi veleizdaje in podpihovanja k vstaji. Na Irskem zopet volitve Duhlin, 5 decembra, b. V meiodajnih krogih se izjavlja, da se irski parlament, ki je oil odgoden pretekli teden za dva meseca, sploh ne bo sestal I nič več v sedanji obliki. Pričakujejo se nove vo-| litve kot umevna posledica odgovora britanske I vlade na zadnjo de Valerino noto. podmorske vojne nemško vrhovno vodstvo doživelo najhujše razočaranje. Kajti spočetka so bili v gluv-nem stanu trdno prepričani, da bo s podmornicami v nekaj tednih mogoče spraviti Anglijo na kolena. 2 EN A V ITALIJI Italijanska vlada jc sklenila, da bo znižala število v drlavnih uradih zaposlenih ženskih moči. Dosedaj presega pn nekaterih strokah Število ženskih uradnic število moških nastavijencev. Vlada je strogo naročila, da posamezni upravni oddelki uvedejo numerus clausus za ženske; morejo pa, ako se jim zdi umestno, odsloviti sploh vse ženske iz uradov Dekleta in žene, let so zaposlene v industriji, ne smejo delati več kol 11 ur dnevno. Pred 14. letom, dekleta ne smejo stopati v službo. Do sedaj je veljala prepoved do 12. leta. Italija je torej sledila Nemčiji. Začasno je lo brez dvoma bridka operacija, ki pa sc bo polagoma pokazala, da je v interesu žensk samih. — Kajti s tem, da se moške spravi h kruhu, se spravi dekleta v zakon. Ravno to pa hočejo doseči mrve dene naredbe. POMAGALO JE Bretonski katoličani so proti anliklerikalnhr elementom dosegli lep uspeh. tOdbor za varstvo laične države» je napovedal v mestnem gledališču v llrestu več iger, ki sramote katoličane in duhov ništvo. Zveza katoliških družinskih očetov pa se je takoj obrnila s protesti ni/ podadmiraln Evelmavsa, ki js župsr. v mestu in z energičnimi protesti dosegla. da se izzivalne igre niso vršile. Pač pa so iu: predstave vršile v Rennesu, kjer se katoličani niso zganili, kljub temu, da jih jo več kakor v Brestu Ivan Albreht: O svetem Miklavžu Kako hodi k vam dobri svetec Miklavž? Jaz vem, da sem ga poznal na moč tajinstvenega, ne takega, kakor je zdaj v navadi. Nam se Miklavž ni prikazoval, nas ni nič svaril in izpraševal, ampak je prihajal res kakor duh. Najbolj radodaren je bil pri starem očetu, zato sem mu tam vselej nastavil pehar in škorenj, da bi mu ne zmanjkalo prostora za darove. Že popoldne pred veselim dnem sva z materjo nastavila, stari oče pa se je nagajivo smehljal, češ: »Bog ve, kako bo kaj letos. Ako nisi bil dovolj priden, pojde nemara svetnik kar mimo —« Take besede so me vselej globoko presunile in sem z največjo natančnostjo jel izpraševati svojo vest. Brez šibe in strogega izpraševanja je tedaj mati kar na lepem izvedela in spoznala vse moje številne pregreške in prestopke; kajti pred svetim Miklavžem ne kaže imeti skrivnosti, posebno ne pregrešnih, o joj! Primem se torej matere za krilo in začnem iztikati po sencah svoje mlade duše. Nemara odrasli ljudje niti ne vtido, kako je otroku, ko mora obtožiti sam sebe. Bog pomagaj, naj bo tedaj na ljubo svetemu Miklavžu, da vsaj pri njem ne bo zamere. Leto je dolgo in v otroški glavici se v tem dolgem času rodi nebroj porednosti. Le kaj poreče mati, ako jih zdajle izve? Hudo je, toda vse ne pomaga nič: treba je začeti. Mkhm! »Veste, mati, sosedove maslenke niso obrali ciganski otroci in tudi ne naš pastir, ampak —« »Ti?« »Jaz.« Hvala Bogu! To se mi je zdelo najhujše. Tiste preklicane hruške so bile lako nazarensko slastne, da sem še sedaj občutil v ustih prijeten okus po njih. Spokorno sem pogledoval zdaj deda, zdaj mater, kaj porečeta k strahotnemu priznanju. In pomislite! Nič se mi ni zgodilo hudega. Ded je prijazno menil, da nikakor ne bi bil smel hoditi k sosedovim hruškam v vas, najsi so še tako zapeljive. »Saj ne bom nikoli več!- sem slovesno zatrdil, a ded je menda že dobro poznal slabost človeške nravi. »Seve,« me je potolažil, »odslej ti ne bo več treba tega. Prihodnjo jesen iih boš imel doma na vrtu. Saj bo že štiri leta, odkar sem cepil —« Joj, kakšno veselje! Skoraj sem oozabil na vse ostale pregreške. tako me je vzradostila dedova novica! Maslenke bodo doma! Ej, res je dober, najboljši svetnik je ta častitljivi, dobri sveti Miklavži Zdaj sem prišel ie z drugimi odkritji na dan. V gnezdu tiste grahaste čopke, ki je sicer zmeraj tako pridno nesla jajca, jih nekaj časa zato ni bilo nič, ker sem jih jaz sproti odnašal. Čemu »o mi bila? I, s pastirjem sva pekla — vrane. — Da je tam pred malim šmarnom napelo sivko, imam tudi jaz na vesti. Čmrljevo gnezdo sem bil naše! in hodil srkat med, sivka pa med tem v mlado deteljo. Krava se ie poprej naveličala detelje nego jaz medu — Saj ne bom nikoli več! Ako imam še kaj na srcu? Oh, včasih sem v nedeljo med mašo v cerkvi barantal za »pildke«. In z bratrancem sva se skušala, kdo bo prej mašo prebral iz molitvenika. On je hotel biti urnejši, a meni se je zdelo, da me goljufa, pa sva si pred zadnjim evangelijem malo segla v lase. »Saj ne bova nikoli več!« sem obljubil kar za oba, tako me je potrl materin karajoči pogled. Ko sem se tako do kraja otresel rešte svojih pregreškov in napak, sem bil kakor prerojen. Z vso zaupljivostjo sem stopil k staremu očetu in mu proseče pogledal v oči: »Kaj deste, ali bo sveti Miklavž pokukal vsaj malo k nam?« »Če boš odslej res bolj priden?« »Seveda bom —« »Potem nemara res ne pojde kar tako mimo. Vsaj v škorenj utegne izpustiti kaj malega, ako že ne v pehar —« Hvala Bogu, vsaj malo tolažbe! Zvečer sem potlej molil, nič me ni bilo treba priganjati, in tudi spat sem se spravil čisto pot'homa. Zjutraj sem bil nalo vselej pred svitom rokonci! In sem vselej z radostjo občutil, da je Miklavž verjel mojim obljubam o poboljšanju. Posebno pri starem očetu, kjer mi je pustil največ darov. — — — Zdaj spi ded že dolga leta večno spanje in tudi moja mati je odšla v večnost za njim. Nikogar nimam, ki bi mu potožil svoje nerode in nadloge, pa je pozabil name še dobri svetec Miklavž. Povejte no, kako bi ga zopet privabil, da bi kdaj vsaj malo, čisto malo pokukal k meni, da bi bila prijatelja kakor nekoč? Upam, da se zgodi to vsaj takrat, ko pojdem k dedu in materi v obisk. MIRIM KRAU1CA ČOKOLADI Spcnjeni Mirlmnv klpnlk. Umešaj 5 žlic slartkor|c in 8 žlic nastrgane specijalne kuhinjske Čokolade »Mirim, s petimi , rumenjaki, naposled prideni rahlo sneg ,reh beljakov ter zvrni to v namazan model katerega dno 1 hko obložiš s piškoti, omofcn mi z rumom al' s rodurskega pomena. Med temi je |>oteni raztresenih nek n j tucatov starinskih vasi in par novodobnih naselij kolonistov. Omeniti bi bilo kvečjemu še O b i 1 i č e v o, nu zapadnem robu Kosovega. k jer so pred pur leti odprli premogovnik in kateremu se obeta baje še lepa bodočnost. To je menda tudi edino industrijsko podjetje na Kosovem, kajti Trepča še ne spada na Kocovo. Žena tamošrtjega rudniškega ravnatelja je Slovenka in tudi med rudarji so 3 slovenske rodbine, ki se niso mogle obdržati kot poljedelci naseljenci in so odšle raje v rudnik. Kakor kraji sami, tako je pa zanimivo tudi ljudstvo, ki tu živi. V srednjem veku je bilo naseljeno Kosovo izključno s srbskim ti v I jem, le po večjih mestih 60 živeli tudi ?rški. dubrovniški, nemški i. dr. trgovci, rudarji, boljši obrtniki itd., ki jih je privabilo sem cvetoče gospodarsko življenje. Po kosovski bitki, zlasti pa še po stalni in popolni osvojitvi Kosovega 1. 1455 se je začela potem precej nagla penetracija s turškim živ I jem. posebno po mestih. Turške garnizije. uradništvo itd. so začeli dajati mestom polagoma m u s I i -manski značaj, razen tega je pa prestopil tudi večji del bogatejših Srbov v islam.. To zanimivo nezanesljivost iu oportunizem bogatejših slojev, danes jim pravimo meščanstvo, »gospodarski krogi«; opnžnmo povsod in v vseh časih. Na bivšem Štajerskem so bili nemškutarii tr- govci, gostilničarji, večji posestniki in sličen element, ki je potem tudi po vojni hitro pre-okrenil v nasprotno skrajnost. In na našem Krasu? Poznam sam celo vrsto ljudi iz teh slojev, ki so pred vojno najbolj kričavo vihrali s slovensko trobojnico in dolžili vse okrog sebe premajhne narodne zavednosti, a ki so po italijanski okupaciji prvi in — hvala Bogu — tudi edini takoj prešli v fašizem, dočim preprosto ljudstvo sicer tiho. a trdno vztraja. Ta proces koristolovstva polinteligence in malo- • meščanstva se ponavlja vsak dan in povsod. Tudi pri bosenskih kosovskih Srbih je bilo isto. Preprosto srbsko ljudstvo se je ohranilo, poli- | tično. gospodarsko in socijnlito gospodu joči sloj ! je postni muslimanski. Versko in narodno tradicijo in zavednost ! je med priprostim srbskim ljudstvom vzdrževala potem le duhovščina z Gračanico kot duhovnim središčem in pod njenim vplivom ter vodstvom se je potem na koncu XVII. stol. ljudstvo tudi pridružilo prodirajočim avstrijskim vojakom, ker je upalo, da se z njih pomočjo osvobodi in osamosvoji. Toda Piccolo-minijeve vojske so se v Makedoniji izčrpale. Turki so jih Mičoli potiskati nazaj in tedaj so se seveda tudi uporni srbski kosovci zbali turškega maščevanja. Pod vodstvom pečkega pa -t r i a r h a Arseni ja III. Crnojcvičn (.1. 1690). se je dvignilo 350.000 Srbov s Kosovega. iz Me-tohi.je. iz Ruške in okoliških krajev in se pridružilo umikajoči se avstrijski vojski, nakar jim je Avstrija odkazala bivališče v prazni i južni Ogrski. Tej v e 1 i k i se 1 i t v i je sledita potem še ! manjša pod patriarhom Ar/eni jem IV. in s tem jr srbski živeli skoro i/rinil s Kosovega polja, I a na izpraznjeno ozemlje so pritisnili A r n « t - tis hribovja na zapadli. Kar je ostalo tu Srbov, je preživljalo sredi divjih Arnavtov najtežje življenje, zato so se po osvoboditvi Srbije v začetku 19. atol. še ti naglo izseljevali v svobodno Srbijo in srbski živel j bi bil sploh popolnoma izginil s Kosovega, da se ni istočasno tudi priseljevalo vsaj nekaj" Srlniv z golili črnogorskih planin, kjer niso imeli kaj jesti in ki so bili tudi bolj trdoživi v večnih bojih z ArnfPvti. Ker so bili Arnnvti izrazito anarhičen element, 60 z njih prevlado izginili tu še zadnji sledovi nekdanje srbske duhovne in mu-tcrijalne kulture. Turška uprava jc od rodu do roda bolj propadala, zato so postali neomejeni gos|xxlnrji Kosovega Arnavti. V mestecih so bili osredotočeni Turki, izven mest so pa neomejeno živeli in gospodarili Arnavti, vmes se je pn prebijala skozi življenje tudi še kaka srbska rodbina. Na vsem Kosovem jih je bilo morda por sto in to so tako zvani »starose-deoci«. Arnavti so bil: pa — kakor znu.no — tudi napram Turčiji n e u g n a n revolucijo-n aren živel j, zato jp vladala tu prav do balkanske vojne prava arnavtska anarhija. Med balkansko in svetovno vojno je bil tu dejansko vojaški režim, zato jih je držal na uzdi ta, a po svetovni vojni gotovo ni bilo v vsej državi bolj vročih tal. nego je bil naš vučitrnski okoliš. Versko in nacionulno fanatični Arnavti niso verovali v stabilnost državnih meja. zato so. podžganl še po »Kosovskem komitetu« v Albaniji in po svojem roparskem in razbojniškem nagonu, šli v — k a č n k e. Samo v sosednjem lapskem okraju jih je bilo » prvem [»ovojnem desetletju kakih 1700, v na- šem vučitrnskem ne dosti manj, drugi sosednji — drenički — je bil pa menda sploh ves ku-čaški. Ker se je velik del bogatih Turkov selil v Kemalovo Turčijo, Armivtov pa v Albn-nijo. so ostala velika polju prazna in agrarna reforma je začela vnovič naseljevati sem | srbski živeli. Največ je bilo Črnogorcev, mnogo pa tudi Vojvodincev, Ilercegovcev in Ličanov, zlasti potomcev onih. ki so sc v 18. in 19. stoletju izselili od tu. Slovencev (primorskih) in Hrvatov je bilo le muio. Ti naseljenci so strašno trpeli pred kačaki kajti v ravnini je ostal seveda šc vedno v zelo veliki večini nrnavlski živelj, okoliško hribovje je pa ostalo sploh skoro kompaktno in izključno arnavtsko. Krvavi napadi so se vrstili dan zn dnem in loto za letom. Notranji minister je pred leti nekoč' podal v parlamentu točno statistično sliko kačnštva. a tu navajam le. kar so mi pripovedovali domačini in očividci. Mitrovicn in naš Vučitrn zlasti sta bila neprestano cilj. predmet in središče kačaških navalov, dn o napadih nn manjše našeljeniške vasi in domove niti ne govorim. Posebno ccst.i iz Mitrovice v Peč je bila neprehodna in velik del orožniških patrulj, ki so štele manj kot 20 mor. se sploh nikoli več ni vrnil v svojo 1 postajo. Tu v Viičitrnu. kjer je danes 8 orožnikov. jih je bilo časih po 80. Prileten orožnik tli mi je pripovedoval, da se je udeležil samo od 1. 1919—1923 kar 147 bitk s kačaki in 1. je pndlo «amo v njegovem vodu v 27 dneh 58 orožnikov mrtvih. Tnkoj tn moram pa seveda poudariti, dn o tedanjih razmerah danes ni več sledu in da je precej glavarjev tudi prejelo zasluženo plačilo. Zelo se je izboljšala j rudi sodna uprava. Liubtianske vesti s Še o cenah v Ljubliani Ljubljana, 5. decembra. Včeraj smo poročali, kako so b« letos gibale ceno nekaterim nujbolj važnim živilom. Vzporedno s cenami kruhu so se gibale tudi cene inoki. Bela moka je bila januarja še po 3.75 Din, pa se je takoj podražila na 4 Din in februarja celo na 4.50 ter je na tej višini ostala vse leto, le marca meseca je bila po 4.75 Din. Moka št. 2 je bila januarja po 8.50, februarja že po 3.75 in 4.25 Din, aprila pa celo po 4.50 Din, nakar se je ustalila na 4.25 Din. Moka št. 4 je bila redno za 0.25 Din cenejša, moka št. 6 pa še za 0.50 Din. Kaša je bila stalno po 4 Din, ješprenj po 4—5 Din, ješprenj-ček po 6—8 Din, otrobi po 3—3.50 Din. koruzni zdrob je bil po 3—4 Din ter je sedaj po 3.25 Din, ajdova moka boljše vrste redno po 6 Din, druge vrste pa po 5 Din, ržena moka do avgusta meseca po 3.50 Din, nato pa po 3.75 Din. Kongregacijshi praznik dne 8. decembra Četrtek, 7. dec. pobožnost ob pot 6 zvečer: za fante v Križankah, za dekleta v uršul. cerkvi: a) Tiha adoracija pred Najsvetejšim; b) Govor; e) Pete litanije M. b. z ljudskim petjem. Petek, 8. dec. sveto opravilo ob 7 zjutraj: za fante v stolnici (g. prost in gen. vikar Ignacij Nadrah), za dekleta v uršulin. cerkvi (prevzv. g. škof dr. Rozman): a) Praznični govor; b) Sv. maša s skupnim sv. obhajilom; c) Pesem >Povsod Boga«. Proslava t Unionu ob 11 dopoldne: 1. Dr. Fr. Kimovec: Pesem mornarjev, himno; Mlinar-Cigale: Tisočkrat ave, mešani zbor; 2. Pozdrav škof. referenta Dij. Mar. kongreg.; 3. Pozdrav kongreganista; 4. (Pozdrav kongreganistinje; 5. Duh je, ki oživlja. Govori dr. Juro Adlešič; 0. Naše katolištvo. Govori F. Casar, stud. iur.; 7. Dr. Fr. Kimovec: Zdrava Marija, meš. zb.; 8. Dr. J. Pogačnik: Naša pesem, zb. dekl.; 9. Povsod Boga, poje vsa dvorana. Vstopnine ni. AKADEMIJA v dvorani Delavske zbornice, 8. decembra 1933 oh 20 zvečer: 1. Hug. Sattner: Naša pesem, ženski zbor; 2. Božji popotniki — recitacija relig. pesmi; 3. Klavir in violina: a) S. B. Martini: Gavot-te; b) P1. Nerudn op. 11: Bereeuse slave; 4. Duet: a) Stanko Premrl: Hvalnica naši Gospe; b) Dr. Fr. Kimovec: Kraljici; 5. Muks Mell: Igra apostolov. — Vstopnice se dobe v predprodaji v Unionski trafiki in pol ure pred začetkom akademije pri blagajni. Slaščičarna Petriček izdeluje in nudi cenjenim odjemalcem izbrano čajno pecivo — 25 različnih vrst — 1 kg 65 Din. Kai bo danes? Drama: »Praznik cvetočih češenj«. Red C. Opera: »Havajska roža«. Red Sreda. V verandni dvorani hotela Union ob 20 ski-optično predavanje o moderni Turčiji. Predava g. J. Košičck. Kino Kodeljevo: Ob 8: »Huzarji prihajajo« (Fritz Schulz). Nočno službo imata lekarni: mr. Tmkoczy ded., Mestni trg 4 in mr. Ramor, Miklošičeva c. 20. 0 O življenjn rastlin je minulo sredo predaval v okrilju podružnice SVI) na univerzi naš znani botanik prof. Fran K a p u s , ki je nad vse popularno in vsakemu razumljivo opisal. kaj rastline rabijo za svojo prehrano. To svoje poučno in zanimivo predavanje bo drevi ob 19 nadaljeval v predavalnici mineraloškega instituta na univerzi, kjer bo govoril še o drugih zanimivostih življenja rastlin. Vstopnine ni. Cene iitu. Zelo različno je varirala cena pšenici, pa tudi drugemu žitu, ker so ljubljanske cene pri tem blagu popolnoma odvisne od svetovnega trga. Najdražja je bila pšenica konec marca, ko je dosegla že 275 Din za 100 Din, potem pa je padla ter je sedaj okoli 175—185 Din za 100 Din, rž, ječmen, proso in oves so imeli skoraj redno med seboj enako ceno in sicer vedno približno za 30 Din nižjo od pšenice, koruza je bila med 115 do 135, ajda med 200—225, fižol ribničan med 220—240 dinarjev. Kislo zelje je bilo 3—4 Din kg. Cene zelenjavi in gobam pa so bile različne ter vedno odvisne od sezone, vendar pa skoraj vedno zelo nizke. Z domačo zelenjavo je ljubljanski trg še vedno založen. S tem smo navedli vsa glavna živila, ki pridejo v poštev pri ljudski hrani, razen krompirja, ki je tudi zelo odvisen od letnih časov ter se mu je cena gibala med 0.50 do 1.50 Din za kg. © Pogreb podpolkovnika Ivnna Kramar-šiča. Včeraj popoldne je bil pogreb pokojnega podpolkovnika Ivana Kramaršiča iz hiše žalosti na Mišičevi cesti. Zadnje poti vrlega pokojnika se je udeležilo mnogo odličnega občinstva in javnih predstavnikov. Pred krsto je stopala vojaška godbo, ki je svirala žalne komade, ter častna četa vojakov, za civilnim občinstvom pa je šlo zastopstvo aktivnih iu rezervnih častnikov. Podčastniki so tvorili častno stražo ob krsti. Sprevod je zaključila častna četa vojakov. 0 Kdor hoče spoznati moderno Turčijo naj ne zamudi predavanja, ki ga priredi Leonova družba drevi ob 8 v verandni dvorani hotela Union pod naslovom »Tam za turškim gričem«. G. predavatelj J. Košiček se je osebno udeležil proslave 10 letnice Kemafove republike v Ankari, ki se je izvršila z največjo slovesnostjo. Opisal bo tudi znamenitosti Carigrada in Sofije. Prediprodaja vstopnic v Ljudski knjižnici, Miklošičeva cesta 7. © Verdijev Requiein se bo ponovil v ponedeljek II. t. m. v celotnem obsegu v Unionski dvorani. Pripominjamo pn, da so cene za drugo izvedbo nekoliko znižane, zuto m v spomin druge obletnice nječove smrti. Sestanek bo ob 20 v društvenih prostorih. 0 Sestanek absolventov državne vinarske šolo v Mariboru letnika 1923 bo ob priliki desetletnico v petek v hotelu Hubertus v Celju. S3 Zlata nedelja v Celju. Združenje trgovcev za mesto Celje sporoča vsem članom in občinstvu, da bodo trgovine v nedeljo 24. decembra od pol 8 do pol 13 odprte. 0 Žrtve nesreč. Stojan Ivica, petletna hči cinkamiškega laboranta, je padla na zledeneli cesti in si zlomila desno nogo. — 27 letnemu zidarju Francu Kvartiču z Lave pri Celju je padla pri delu traverza na levo roko in mu poškodovala vse prste. _ 39 letni posestnik Anton Čakš iz Plata pri Šmarju je bil 4. decembra v Šmarju na sejmu. Splašil se je vol. ga sunil in Čaks je padel ter si zlomi! desno nogo. 0 Zlata zapestnica ie bila iztfubliena 2. decembra od 20 do 2t od kavarne Evrrore do kolodvora. Zapestnica je vredna okrog 600 Din. Slovenigradec Gasilski župi slovenjgraška in šoštanjskn sta se na izredni skupščini dne 26. novembra v Slo-venjgradcu reorganizirali po zakonu o organizaciji gasilstva v gasilsko župo okraja Slovenjgradee. Zborovanje je vodil načelnik Kopač Leopold. Soglasno je bila z vzklikom izvoljena sledeča uprava: Starešina: Kopač Leopold, namestnik: Sovinek Martin, tajnik: dr. Bratkovič Alojzij, namestnik: ICrajnc Alojzij, blagajnik: Ferk Miroslav, odborniki: Hmelina Karel, Stopar Vinko, Klugler Ivan in Kodrun Baltazar. Kulturi*« obzornik i—i—»wi»mTmii m»w>—i iummi Verdi: Requiem Koncert Glasbene Matice v Unionu. Silna moč liturgičnih spevov, nanašajočih se na poslednjo skrivnost posameznika in vsega človeštva, s svojo religiozno globino in ob enem zunanjo dramatično napetostjo jc snov, ki je razumljivo privlačila vse velike tvorce ne samo glasbenih umetnin nase, da so jo ode-vali v monumentalne umetniške oblike, lako je tudi Verdi, največji italijanski glasbeni stvaritelj 19. stoletja, isto snov zajel vase in jo izoblikoval v presenetljivo glasbeno umetnino. Kot pripadnik naturalistične, romantično barvaue smeri s posebnim italijanskim naei-jonalnim poudarkom, je ostal kot v vseh delili tudi v tem zvest svojemu osebnemu glasbenemu prepričanju in 6e je rajši oddaljil od dognnne cerkvene glasbene smeri, kot da bi zatajil svoj osebni slog. Tej 6iiovj je dogradil njeno učinkovitost prav tako na zunanji strani s tein, ko je izrabil predvsem dramatično napetost in jo stopnjeval do živčno pretresljivih. vrhuncev. Vzel je za izvedbo svoje glasbene zgradbe najrazsežnejši ansambl, mešan zbor, štiri soliste in veliki orkester stopnjevan šc |Kxscbej v kovinastih pihalih. To bistveno stran monumentalne skladbe je pravilno dojel dirigent M. Polič; ki ie vodil ponedeljski koncert in sestavil za izvedbo raz-sežen aparat, s<-stojcč iz številnega zl>ora Glasbene Matice, združenih orkestrov opere, Ork. društva in drž. konservatorija. podprtih še z vojaškimi godbeniki, ter opernih solistov ge. Gjungjenčeve, ge. Golol>ove, gosp. Banovc« in g. Betetta. Vsa ta razsežna skupnost jc bila sposobna dvigati stopnjevana, mesta do skoraj pretirano silnih zunanjih učinkov. V detajlnih obrisih je zbor pokazal lepo sigurnost in zvočno zli los t. Tudi plastičnost imitaciiskih mest je bila to pot jasnejše izdelana. V splošnem pa je bilo čutiti v izvajanju še neko težo in premajhno prožnost, kar izsiljuje mnenje, da bi bilo potrebno k večji popolnosti šc nekoliko vaj. -— Orkester ima v glavnem vlogo spremljevalca in zato skladba izvzemši nekaj mest nanj ne polaga ravno visokih zahtev, lako je bil orkester kljub ruzno-stranski spojenosti dovolj zlit in sorazmerno prožen. Občutno jc motila le akordična neuglašeno«) t kovinastih pihal, ki je nastala na nekaj mestih. — Solisti so svojo nalogo rešili primerno zahtevam. G<>. Gjungjenčeva (sopran) je mestoma ogrevala s svojim jasnim glasom, mestoma pa je padala v nek oddaljen hlad. 1 Ga. Golobova (uit) jc svoj nelabki in obsežni del odpela s sprejemljivo dostojnostjo. G. Ba-i novec (tenor) se je potrudil in dajal melodič-I nim linijam lepo obliko, ti. Betetto (bas) je j prekašal v občuteni globokosti enako, kot v ; smiselnem muzikalncm pojmovanju, estetskem , oblikovanju ter toploti tona. Vsa skupnost [vu jc v glavnih obrisih do-segula prav zuvzetno učinkovitost, zlasti no ekepan/.ivnih, v razdivjano moč tona pognanih mestih. V intilnnejših odstavkih pa je mestoma zazevnla vrzel z ozironi na podrobne muzikal-ne fine.se. Dirigent je vodil ves potek z vživetjem in ognjevitostjo. Dvorana je bila polna resnega občinstva, ki je h koncu iskreno pozdravljalo vse sodelujoče in dirigenta. Glasbena Matica Inhko šteje ta nastop med svoje najbolj uspele ' preplezali zid, ki obdaja svinjak in mlad 4-me-sefini prešič je poslal njihov plen. Krvave lise pričajo, da so opravili mesarsko dejanje pred hlevom. nato pn odšli proti Vočni. Nihče od domaČih ni slišal ničesar. Sledovi kažejo, da so nosili čevlje t gumijastimi podplati. Da so poskušali srečo nn veii krajih, priča oKnlnost, dn so dobili pri posestniku Vodopivcu v fsti vasi zjutraj svinjak otprt. Prašiče so dobili pri sosedovih. Čudno, da se jim tukaj tatvina nI pnsi-pčiln čimbolj se bližamo pravi zimi, tembolj se mnoie tatvine. Vse kaže, da bo treba tudi svinjake in hleve zaklepati in organizirati vaške straže. Miklavžev semenj je potekel v znamenju krize. Ljudi je še bilo, kupčije pa malo. Saj ljudje niti za sol ne zmorejo več, kaj šele, da bi si nabavili za zimo potrebne obleke. Novi grobovi -J- V Ljubljani je umrla gospa Marija Likar, roj. Cerin, vdova po učitelju. Pogreb bo v četrtek, 7. decembra ob pol 4. Naj ji sveti večna luč! Žalujočim naše iskreno sožalje! ■f- V Stražišču pri Kranju je včeraj umrla v 83. lelu starosti gospa Apolonija Bajželj. Po 10 dnevnem žalovanju je odšla za svojim sinom v večnost. Pogreb bo v četrtek ob pol 4 popoldne. Naj ji sveti večna luč. žalujočim naše globoko sožalje! -}• V Stari I-ioki je 4. t. m. umrl Juncz Žagar, bivši posestnik in odbornik Hranilnice in posojilnice v Stari Loki. Dočakal je starost 82 let. Naj počiva v miru! — Veterinarjem! V nedeljo 10. decembra ob pol 10 dopoldne bo v prostorih restavracije Štrukelj v Ljubljani 4. četrtletni s«*tanek Dravske sekcije Jug. vet. udruženja s sledečim dnevnim redom: t. Otvoritev sestanka in čita-nje zapisnik« zadnjega četrtletnega sestanka. 2. Pretlavanje g. dr. Vebleta o therapiji raznih bolezni v veterinarski medicini. 3. Poročila odbora. 4. Likvidacija veterinarske ra/stave. 5. Slučajnosti, b. Ob 14 demonstracije po dogovoru k točki 2. programa v mestni klavnici. — Miklavžev sejem v Metliki bo v torek, dne 12. decembra 1933 in ne kakor je pomotoma v razglasih natiskano, 13. decembra. — Lastnike starih geografskih kart prosi uprava Ljubljanskega velesejma, da se ji blagohotno javijo. V okvirju XIV. Ljubljanskega velesejma od 30. maja do 10. junija se bo namreč priredila velika Kartografska razstava in so lastniki starih kart naprošeni za dobrohotno sodelovanje. — 30 žrtev avtomobilske nesreče. Ne liudi, temveč 30 puranov je prišlo ob življenje te dni v Čakovcu, kjer se je radi zmrzlih tal velik tovorni avto, poln kurnikov s purani, prevrnil v jarek ob cesti. — Za Miklnvža je naprimernejše darilo lepo j ilustrirana mladinska knjiga. Naš znani mladinski j pisatelj Mirko Kunčič je izdal v zbirki: Iz torbe Kotičkovegn strička štiri knjige, katere so se naši mladini nadvse priljubile. Kot I. knjiga: Najdenček Jokee, ima 88 strani in nad 170 slik, povesi opisuje junaka Jokca in njegova spremljevalca muca Keca in kozo Meko. — II. knjiga: Za židano voljo, pesmice ln povesti vse boeato ilustrirane. — III. knjiga: Ptiček z dvoma kliunčkomu — Terezinka in čudodelna ptičica z dvema kljuočkoma je nadvse zanimiva povest zn deklice, z nnd 100 slika mi. IV. knjiga: Krojaček veseljaček in druge pravljico — 9 najlepših pravljic priznanih pisateljev (Hauff, Grimm, Tolstoj, Wiedmann itd.) vse bogato ilustrirane. Vsaka izmed teh kn!ižic stnne nevezana 28 Din, vezana 30 Din. Založila jih je Jugoslovanska knjigarna v Ljubljani. — Pri boleznih srca in poapnenju žil. nagnjenosti h krvavitvam in napadih kapi zasieura »Franz Josefova« grenčiea lahko Izpraznjenje Črevesa brez vsakega napora. Gd. Mlcotul i, ugodju. Danes se lahko iznebite vsa kršnih bolečin, bodisi ušesnih, zobnih, neuralgije ali bolečin povzročenih od prehlada, Aspi rin tablete jih odpravijo. Njih zaščitni znak je Bayerjev križ. Brez skrbi vzemitel Ne škodijo Vami ASPIRIN V g. )ugria k d. /jgr«b. tl*/'-V» 32. O^at je rrjutr pod S h« 1407 od I III Ptuj Ljutomer Osebne vesli — Iz vojaške službe. Odrejeni so za poveljnika 2. baterije topniškega polka kraljeve garde topniški kap. I. razreda Oskar Abel; na službo v štab 6. konjeniškega polka veterinarski pomočnik 1. razreda Dragotin Rot in k avto poveljstvu ministrstva vojske in mornarice koneniški major Peter Pokorni in topniški podporočnik Josip Sod. — Sprememba rodbinskega imena. Kraljevska banska uprava dravske banovine v Ljubljani je dovolila Stankotu Pavčič, pristojnemu v občino Moste, okraj Ljubljana izpremembo rodbinskega imena v Gortnar in Vesni Jaklič, pristojni v občino Ljubljana v Hus. Fofo-aparati v škatljicah za puder! ? ! ? škof. Koledar Sreda, dne 6. decembra: Miklavž (Nikolaj), Ostale vesti — Na iniiogostruiisko željo cenjenih naših naročnikov podaljšujemo rok za plačevanje naročnine z« december in za poravnavo morebitnih zaostankov izjemoma do vštevši 12. decembra. Šele po preteku tega roka bomo pričeli z ustavljanjem lista. Prizadeti p. n. naročnike vljudno prosimo, končno podrli staro leseno ograjo pri litijskem kolodvoru in z betonsko ograjo prav čedno ogradili celoten prostor okoli kolodvora, ki loči peron od ostalega prostora. Prav umestna je bila tudi naprava stopnic h kolodvorskemu poslopju, nujno pa je Iu jiolrebna razsvetljava, [»osebno p r i nočnih in jutranjih vlakih, ker tujec, ki v Litiji izstopi, ne more vedeti za te betonske stopnice in se ponoči prav lahko na njih ponesreči, posebno v zimskih časih, ko bodo tla pomrznjena. Nujno pn je potrebno, d« d« železniška uprava končno |>osuti celoten nakladalni prostor na takozvuni »rampi« in na prostem tiru proti topilnici, kjer se lahko jx>-grezneš sedaj v tem mokrem vremenu do glež-njev v blato. Pred leti je bil ta prostor vsako leto najmanj dvakrat jiosut z gramozom. Ker je v sedanjem času vagonski promet zn i/.kla-danje in nakladanje zelo velik in so pristojbine ludi precej visoke, je zahteva gotovo upravičena in nujna, ker bo sicer nastalo nn tem prostoru blatno močvirje. Slovosna tridnevnica v hiralnici v Ptuju v čast blaženi sestri Katarini jo bila prav številno obiskana. Največ so k tej Izredni slovesnosti pripomogli v prvi vrsti g. prost dr. Ivan Žagar, ki je b svojim uvodnim govorom navdušil udeležence za pobožnost tridnevnice, potem g. pater Konstantin, ki so je s svojo Marijino družbo udeležil slovesnosti in s krasnim govorom razložil svojim druž-benkam prikazanje Brezmadežne blaženi sestri Katarini. V lepo ozaljšani kapeli so imele družbenke slovesno sv. ma?o in skupno obhajilo. Popoldne sta pripeljala oba voditelja mladinskih zborov svoje varovance, ki jim je zopet g. p. Konstantin v prelepih besedah obrazložil prikazanje Brezmadežne. Zelo ginljivo je bilo pelje pri litanijah, ko jo iz nešteto otroških grl donela Marijina slava. Ob koncu so bili otroci obdarovani s svetinjicami. Drugi in tretji dan slovesuosli so imeli izbrane govore še g. profesor Canjkar, g. župnik Belšak in g. kaplan Močilnik, ki je obenem dušni pastir za hiralnico in bolnišnico. Sklepni govor je imel gosp. prost dr. Žagar s peliini litanijnmi, blagoslovom in zahvnlno pesmijo. Vsem. ki so pripomogli k tej lepi slovesnosti, prisrčen Bog plačaj! JVcjšp dijaštvo Konsrceacija nkndcmkinj ima danes, 6. dec. ob pol sedmih zvečer svoj sestauek. Pridite vse in točno. L J l J B L J A NSKO G LED AI IŠČE Dra rim Začelek ob ?0 Sreda, 6. decembra: »Praznik cvetočih češenj « R cd C. Čelrlek, 7.decembra: »Tortuffe.« Red Četrtek. Petek, 8. decembra, ob 15: >Uobinzon ne sme umreti«. Izven. Znižane cene. Ob 20: 3Turške kumare*. Izven. Znižane cene. » Opera Začetek ob 20. Sreda, 6decembra: »Havajska ro/a.« Red Sreda. Četrtek, 7. decembra: »Traviata«. Gostuje tenorist Peter Rajčev. Izven. MARIBORSKO GLEDALIŠČE Sreda, 6. novembra ob 20: vOrlovt. Prvič. Red C. Gostovanje Djnkc Trbuhoviča. Četrtek, 7. decembra ob 20: »Študentje smor. Red A. Radio Apače Protcstantovski pastor se je za stalno naselil v Apačah. V apački kotlini je namreč okrog 200 protestantov. Protestanti so razen enega Nemca sami Slovenci, ki so se priselili semkaj Iz gornjega Prekmurja. V Apačah so kupili neko zasebno hišo, kjer imajo zdaj svojo molilnlco. Dozdaj je oskrboval tukajšnjo protestantsko cerkveno 6renjo jni-stor iz Murske Sobote, ki je prihajal sem vsakih Stirinn-st dni. Tihotapcev, ki so hoteli vtihotapiti v Avstrijo štiri krave, kakor smo zadnjič poročali. Se niso dobili. Tudi lastniki zaplenjenih krav se še niso javili in se najbrž tudi ne bodo, ker vedo, da bi jih poleg izgubljenih krav doletela še hujša kazen. Programi Hadio-Liubffann * Sreda, 0. decembra: 12.15 Bodimo dane* dobro volje (revija plošč), 12.45 Poročila, 13.00 Čas, Bodimo danes dobre volje (revija plošč), i 18.00 Komorna glasba, izvaja Radio kvintet, 18.3.1 Radio orkester, 19/S0 Vloga dobrovoljcev na So-j krnski fronti (dr. Ernest Turk), 19.30 Literarno predavanje: O Almi Kalinovi (ga. Lily Novi), 2(l.no i Vokalni koncert opernega pevca Rajčeva: pojo ' bolgarske narodne [>esnii. 20.45 Koncert ruskega cerkvenega zbora, 21.30 Fantje na vasi, 22.0 čas, j poročila, Radiojazz. Četrtek, 7. derembra: 12.15 Rejirod. instrum. koncert: Klnvirski soli, 12.45 Poročila. 1300 Čas, Richard Tauber [ioje na ploščah, 1800 O prehrani otroka (dr. Konvalinka-Tavčar), 18.30 Pogovor s poslušalci (prof. Prezelj), 19.00 Srbohrvaščina (dr. Rupel), 19.30 Plošče po željah, 20.00 Orgelski kon-i cert (Pavel Rančigaj). 20.45 Pevski solistični koncert g. -Francla, 21.35 Čas, poročila, 21.50 Radio orkester. Drugi programi t Četrtek, 7. decembra: Belgrad: 12.05 Radio orkester, 20.00 Vokalni koncert ge. Sof. Pininske, 20.30 Simf. koncert bol-grajske filharmonije. — Dunaj: Radio orkester, 17.20 Koncert za sopran in violino, 19.00 Koncert nimf. orkestra z altom, 20.45 Zabavna glasba. — Boromtlnster: 20.30 Klavirski koncert, 21.10 Koncert moškega zbora. — Budimpešta: 12.05 Simf. koncert, 16.00 Ciganska kapela, 17.30 Koncert opernega orkestra, 20.45 Salonska kajiela, 22 30 Koncert vojaškega orkestra. — Hniien: 20.40 Solisti, I sopran, kontrabas, klavir, 2220 konrert na orglah! t/ondon: 21.30 Zborovski koncert, 22 00 Orkestralni koncert. — Praga: 20.25 Konrert godnlnega kvar-i teta. 23 00 Odlomki iz opere Tajna (Smetana). — Rim: 17.15 Vokalni in instrument koncert, 30.4,r> Operna glasba. — Varšava: 12.85 Šolski končen varšavske filharmonije, 15.40 Koncert m->ndo!in-skega orkestra, 16.55 Zborovski koncprt. 17.25 Koncert za čelo, 30.00 Koncert simf. orkestra. Zadnja žrtev strašne katastrofe Upor v ameriški jetnišnici V hsmbiirSVl Inki Je zajel goreti parnkl »Wangli še z zadnjimi gibi skušajo vzdržati se nad vodo. Čeprav sam ni bil kriv nesreče, ga je vendar vedno mučila vest: Morda bi pa bil vendarle mogel preprečiti nesrečo? Dolga leta so ga mučile temne misli In 6rne sanje. Nazadnje se je vdal pijači, da bo vsaj mirno spal. Na več ladjah je že medtem dobil službo. Ampak moštvo mu ni zaupalo. Spoznali so njegovo slabost in so bili prepričani, da ni več duševno popolnoma krepak. To mišljenje drugih je spoznal kmalu tudi Hitchens sam, vsled česar je njegova samozavest še boJj padla Končno so ga tudi njegovi predstojniki začeli karati. Kajpat'* niso mogli potrebovali v službi častnika, kateri je bil skoraj vedno pijan. Zato je moral nazadnje opustiti službo na morju ter se zadovoljiti s podrejenimi službicami v lu-ki. Nazadnje je bilo pa tudi temu konec. Tudi tu ga niso mogli več rabiti za delo. Začelo je pritiskati nanj bridko pomanjkanje. Ostal je brez strehe ter se potikal po mornarskih beznicah. Tu je nekoč srečal svojega nekdanjega prijatelja, kateri mu jc obljubil pomagati. Prijatelj, nekdanji pomorski častnik, je posredoval, da bi Hitche « lahko kupi' večji motorni čoln, s katerim bi sc preživljal Prijatelj je poskrbel posojilo ter prevzel poroštvo. Skoro se je zdelo, da se bo Hitchens sedaj izkopal iz nesreče. A bilo je prepozno. Ubogi mož za redno delo ni bil več sposoben. Če mu je kdo naročil Jjako vožnjo z motornim čolnom, naročila ni opravil. Če ga je pa opravil, je pa v svoji pijanosti tako vozil, da so bili njegovi gostje vsi preplašeni. Dohodki so ponehali in so komaj zadostovali za golo preživljanje, za obresti pa ni bilo več. Upniki so mu zarubili čoln. Hitchens pa je mislil, da se mu godi krivica in da je te krivice kriv njegov prijatelj. Prisegel je, da se bo maščeval nad njim. Po preteku leta dni je 12. novembra prišel v kraj, kjer stanuje njegov prijatelj. Tu je povedal ribičem, da je častniku prinesel zavoj, kateri ga ne bo razveselil. Ko je obiskal še nekaj beznic in pivnic, je odšel v prijateljevo stanovanje. Izzivajoče je zahteval od njega več denarja, katerega mu seveda prijatelj ni hotel dati. Hitchens je potegnil samokres, večkrat ustrelil ter prijatelja hudo ranil. Potem je streljal še nase. Vendar so oba moža še rešili. Sodišče je btlo siceT polno sočutja z ubogim možem in njegovo žalostno zgodbo. Ketr pa so strokovnjaki izjavili, da je mož vendarle še odgovoren za svoja dejania, je dobil 5 let ječe. Tako so se te dni zaprla jetniška vrata za zadnjo žrtev »Titanicove« katastrofe. Patrijarh asirskih kristjanov v Londonu. »Slovenec« je že poročal o strašnem trpljenju asirskih kristjanov, katere domači muslimani v Iraku krvavo preganjajo. Njihov patrijarh Mar Šimum je prišel v London, da angleško vlado pouči o trpljenju svojih verskih bratov. Dan letalskih nesreč Nenavaden doživljaj sta imela angleški letalski častnik in njegov pilot. Preizkušala sta nov tip letala in se vzpela precej visoko. Naenkrat sta zaslišala močno, eksploziji slično bobnenje .n hip nato so začeli padati navzdol posamezni deli letala. Letalo se jima je prelomilo. Poskakala sla s padobrani in prispela na tla z malenkostnimi poškodbami, čeprav za pilota ta prisiljeni odskok ni bil srečen, ker je obvisel na nekem drevesu. Druga letalska nesreča se je zgodila še isti dan v Essexu. To pot se je v višini 1600 m eno letalo zadelo v drugo Letalec je moral skočiti s padobranom z letala. Prišel je na tla brez poškodb, njegov stroj pa je treščil nedaleč od njega na zemljo. Drugo letalo je nadaljevalo svojo pot. Poročali smo že o velikem uporu kaznjencev v kaznilnici v Filadelfiji v Ameriki. Po hudem boju se je celi armadi stražnikov posrečilo kaznjence obkoliti in obvladati. Pred kaznilnico se je med temi boji zbrala ogromna množica ljudstva, ki je vsa razburjena pričakovala izida tega boja, v ka terem so pokaie puške in strojnice. Prihodnja pomorska vojna Dva parnika zgorela Angleška mornarica je pred več časa imela pomorske vaje, ki so se vršile na skrivaj. Doslej ni bilo mogoče izvedeti nobenih podrobnosti. Sedaj pa je nekaj podatkov vendar le prišlo v javnost. In ti so zelo zanimivi. Te pomorske vaje so zaradi tega tako zanimive, ker so dokazale, kako strašno orožje so postali podmorski čolni in nagle križarke. Zanimivo je, da ima Francija ravno takih ladij največ. Naloga vaj je bila dognati, ali je tudi v sedanjih razmerah mogoče s podmornicami loviti trgovske in druge ladje, čeprav plovejo v varstvu močnih brodovij. Napadajoči podmorski čolni so imeli velike uspehe. V poldrugem dnevu se je napadajočim podmornicam posrečilo, da so zaplenile pet trgovskih ladij ter »potopile« eno ladjo-matico za letala, dve križarki in dva rušilca. Pri vsem tem pa napadalec ni izgubil niti ene ladje. Napadalec je imel le eno bojno križarko, tri | male križarke in 6 podmornic. Pot, po kateri so I plule trgovske ladje, pa so varovale 3 bojne ladje, I 1 ladja-matica za letala, 6 malih križark in dve I brodovji rušilcev. Vse to je stalo nasproti razmeroma šibkemu napadalcu. Poleg tega pa trgovske ladje niso plule skupaj, ampak posamič vsaksebi in daleč stran od navadne poti. Napadalec je imel nalogo toliko težjo še zaradi tega. ker ni smel napadati samih trgovskih ladij, ampak jih v smislu londonske pogodbe le zapleniti. Vkljub vsemu pa je napadalec takoj spočetka imel ogromen vspeh. Skoro istočasno je zaplenil dve trgovski ladji ter potopil čuvajočo križarko »Dispalch«, predno se je glavna sila sploh zavedla, da je napadalec blizu. Prvi dan so podmornice tudi napadle glavno silo spremljajočega vojnega brodovja — toda za enkrat brez vspeha. Drugo jutro so se vaje nadaljevale. Ako bi bilo šlo zares, bi bil to strašen poraz. Še pred solnčnim vzhodom se je dvema malima križankama napadalca posrečilo, da sta prišli v bližino letalske ladje matice in jo z granatami potopili, predno je bojna ladja mogla poseči v boj. Drugi drzni napad križark je zaplenil dve trgovski ladji. Spremljajoče brodovje je moralo poseči po zvijači Nastavilo je napadalcu past: Naenkrat so lahke napadalčeve križarke stale pred orjaškimi bojnimi ladjami glavne sile. Ampak lahke križarke se niso spustile v boj, pač pa z neverjetno nagli-oo odplule, da jih težke bojne ladje niso mogle dohajati. Naglica je bila odločilna. Ker so bile bojne ladje prepočasne, so za bežečimi kriiar-karni spustili urne rušilce. Križarke pa se za nje niso zmenile, ampak so vpričo rušilcev zajele še eno trgovsko ladjo. Japonski fin. minister baron Takahaši je odstopil. Vojaški in fašistični krogi so ga hudo napadali Njim se je moral umakniti. Speti Dilce na rame in hajd na sneg! Mal smučarski tečaj ali kako bi se začetnik najhitreje znalel na smučeh. Evo, sedaj gre pa zaresl Doslej snto se pripravljali samo s smušlio gimnastiko, odslej bomo pa tudi v snegu poskusili svojo smuško umetnost ali pa pike kakor že hočete. Onim prijateljicam in prijateljem belega športa 6e bo trud, ki so ga imeli in ga še imajo s pripravljalno gimnastiko v telovadnici, v snegu bogato poplačal. Zlasti onim, ki so dnevno izvajali vaje tako kot jih je svoječasno objavil naš list ter so redno obiskovali kak smuški gimnastični tečaj, bo šlo delo hitro izpod rok. Sedaj se je podati samo v kak dober zafietniški tečaj na terenu in tajnosti te lepe zimskosportne panoge, nam ne bodo več tuje One pa, ki jim takega tečaja ne bi bilo mogoče obiskovati, bom pa skušal z vajami, ki so spodaj navedene, vpeljati v smučarski šport. Torej cenjene čitateljice in čitatelji, kar začnimo. Gospodarstvo Uredba o znižanju osebnih izdatkov Posebna določila za vodilne uradnike — Določila o načinu znižanja plač Ud. Turni korak (glej sliko 1). Turni korak izvajaš tako kot navadno hojo,, samo, da drsaš pri tem < smučmi po snegu ter si pomagaš še s palicami. Vselej potisnemo eno smučko naprej, ki jo pa ne i smemo dvigniti od tal, zadnjo pa povlečemo za seboj. Palico uporabljamo, da se pritegnemo naprej in da se z njo, kadar je zadaj, močno odrinemo naprej. Izvajati moramo dolge korake v enakomernem, I tekočem ritmu ter napravimo s sprednjo nogo vselej globok izpad (t. j. močno pokrčenje v kolenu), tako, da smuči po zagonu, ki ga povzročimo s tem izpadom, še nekoliko naprej drsita. Tako vadimo turni korak vsaj 5 km. CI. 1. Vsako [odjetje lahko svojim upravljajo-čim uradnikom na =est mesecev odjove službeno pogodbo, ako je odpovedni rok daljši od 6 mesecev, kakor tudi pogodbe sklenjene za gotovo dobo, ako je do poteka take pogodbe še več kakor 6 mesecev. V takem primeru se lahko dogovorjena odpravnina zniža na 6 mesečno j>oslednjo plačo. Toda vodilni uradnik s tem ne izgubi že pridobljenih pravic do pokojnine, če mu pripada pokojnina po pogodbi poleg odpravnine. Ako vodilni uradnik ne pristane na znižanje plače, lahko podjetje [jostopa v smislu določb prvega odstavka tega člena. Cl. 2. Podjetje, čigar gospodarska delavnost se je zaradi splošne gospodarske krize zmanjšala v toliki meri. da predstavljajo stroški osebne režije po dosedanjih posebnih ali kolektivnih službenih po-godbah zanj nesorazmerno veliko breme, lahko sorazmerno zniža pliče, pokojnine in odpravnine svojim nameščencem, ki niso upravljajoči uradniki, in jim lahko odpove službene pogodbe po določilih naslednjih členov. Pokojnine se lahko znižajo samo, v kolikor gredo v breine podjetja. Smatra se, da ne pade v breme podjetju oui del pokojnine, katerega prejema na- Obrat na mestu (glej sliko 2). Desno palico zasadimo zadaj desne smučke, levo pa spredaj leve. Desno smučko dvignemo naprej skoro navpično, zasadimo njen zadnji konec v sneg, ter jo s konico v loku zavrtimo na ven v desno ter jo položimo vzporedno k drugi smučki. Nato dvignemo še levo smučko ter jo s konico zasučemo nad koncem desne smučke ter jo položimo vzporedno le na tleh se nahajajoči smučki, kakih 10 krat. Na strminah si moramo vedno obračati proti bregu. Obrat ponovimo ineščenec iz posebnega pokojninskega lonila za nameščence podjetja ali kake zavarovalnice. Cl. 3. V svrho znižanja plače ali odjjravniue kakor tudi za skrajšanje odpovedanega roka nameščencem, ki niso upravljajoči uradniki, s katerimi pa so sklenjene |osaniezne službene jx>godbe, se mora [»Ujetje, ako se ne doseže sporazum, v vsakem posameznem primeru obrniti na razsodišče. Prav tako se mora podjetje v vsakem posameznem primeru obrnili na razsodišče radi znižanja pokojnin posameznih nameščencev kakor tudi upravlja-jočih uradnikov. V kolikor obstoje kolektivne pogodbe, se more podjetje, če se ne doseže sporazum, obrniti na razsodišče zaradi revizije kolektivne |x>godbe glede plač, odpravnin, pokojnin in odpovednih rokov, določenih v tej pogodbi. Ce je v posameznih ali kolektivnih pogodbah določeno razsodišče za slučaja, omenjena v prejšnjih dveh odstavk'h, se mora podjetje obrniti na to razsodišče. V nasprotnih primerih rešuje spore razsodišče, naznačeno v tej uredbi. Cl. 4. Pri vsakem trgovskem sodišču, a kjer tega ni, pri okrožnem (prvostojmem) sodišču, se sestavi razsodišče za cclo področje tega sodišča. Razsodišče tvorijo predsednik in dva člana. Predsednika pa določi za eno lelo predsednik trgov, odnosno okrožnega (prvostopnega) sodišča iz vrst sodnikov tega sodišča, a vsaka stranka določi v vsakem posameznem primeru po enega člana. Potrebno pisarniško osebje da na razpolago trgovsko odnosno okrožno (prvostopno) sodišče. Predsednik razsodišča dostavi predlog nasprotni stranki s pozivom, da v roku 15 dni imenuje drugega člana razsodišča. Ako katera izmed strank pravočasno ne imenuje svojega zastopmika, ga določi predsednik trgovskega (okrožnega) sodišča iz vrst sodnikov tega sodišča. Ce gre za kolektivno službeno pogodbo, se dostavi predlog strokovni delojemalski organizaciji kot predstavniku delojemalca. Cl. 0. Razsodišče rešuje na osnovi ust mene razprave z obema strankama in njihovimi zastopniki, če jih imajo, ter izda odločbo, v kolikor mu ne bi uspelo doseči poravnave med strankami. Razsodišče bo odredilo z odlokom plačo, pokojnino ali odpravnino odnosno odpovedni rok. Odpovedni rok se ne more odrediti pod najnižji odpovedni rok po obrtnem zakonu ali kakem drugem zakonu za take službene odnošaje. Pri izdaji svoje odločitve se mora razsodišče držati načela pravičnosti ter upoštevati ua eni strani gospodarske razmere podjetja, na drugi strani pa razmere nameščenca, zlasti višino plače ostalih nameščencev podjetja,' strokovno sposobnost nameščenca in položaj, ki ga zavzema, ter njegovo službeno dobo pri doličnem podjetju. Cl. 7. Postojiek ni javen. CIani razsodišča so dolžni čuvati vse, kar izvedo v teku postopanja, kot službeno tajnost. Kršitev te dolžnosti se kaznuje kot kršitev službene tajnosti po členu 401 kaz. zakon. Cl. 8. Zoper odločitev razsodišča ni pravnega leka. V ostalem se bodo smiselno aplicirali predpisi državljanskega sodnega postopka, ki velja za področje sodišča. Cl. 0. Stroški postopanja gredo v breme podjetja. Cl. 10. Vsaka stranka lahko, ako se razmere izpremene, na isti način zahteva novo odločitev. Glede stroškov tega postopanja veljajo določbe ci-vilnopravdnega postopka, ki velja na področju do-tičnega sodišča. Čl. 11. Za razprave pred razsodiščem zastopstvo po odvetniku ni obvezno. Cl. 12. Pod plačo v smislu te uredbe se razumejo: redna plača v denarju, doklade vseh vrst, renumeracija, trinajsta plača, delež na dobičku, provizije in slično. Čl. 13. Za nameščenca v smislu te uredbe se smatra osebje, omenjeno v čl. 324 obrtnega zakona, brez ozira na to, ali spada podjetje pod ta zakon ali ne. Cl. 14. Upravljajoči uradnik v smislu te uredbe ie nameščenec, kateremu je nc glede na njegov službeni naziv zaupano vodstvo vseh poslov ali posameznih panog ali podružnic podjetja. Čl. 15. Določbe te uredbe sc ne nanašajo na Poševno postopni korak — smuk ▼ visokem počepu (glej sliko 3). V to 6vrho se poslužimo nekoliko metrov visokega griča. Pri poševnem postopnem koraku stopamo v stran (gor| in malce naprej. Obenem, ko dvignemo gornjo smučko poševno gor, dvignemo ludi palici ter ju zasadimo vzporedno ob smučkah v sneg. Nato prenesemo težo telesa na zgornjo smučko, spodnjo pa prenesemo vzporedno V zgornji, pri čemur se opiramo na palici. — Dospevši na vrh se spustimo v visokem počepu navzdol ter se med vožnjo zibamo v kolenih, da se čimbolj privadimo ravnotežju in držanju mehkih kolen. Palici držimo nalahno ob strani kolen ter ne mahamo z njimi, temveč ju lepo z lahnim podrsanjem na snegu -povlečemo za seboj. Vajo ponovimo 20 krat. Navpično postopni korak — smuk v nizkem počepu. Navpično postopni korak je enak poševno . postopnemu, samo, da ne stopamo pri tem nič naprej, temveč naravnost v stran. — Nato napravimo nizek počep, se popeljemo navzdol ter se med vožnjo ves čas zibamo v kolenih. Glede drže palic velja isto kot pri prejšnji vaji. Vajo ponovimo 20 krat. Raznožni korak — smuk s prestopanjem v isto smer. Konici smuči damo narazen, zadnja konca pa skupaj, nato se opiramo na robove, si pomagamo s palicami ter gremo v tem položaju navzgor. _ Navzdol se spustimo v visokem počepu ter prestopamo tia ta način, da prenesemo težo telesa na levo nogo, desno dvignemo ter stopimo z njo precej daleč v desno stran, z levo pa prestopimo vzporedno k desni. Isto ponovimo nasprotno in to ponavljamo čim hitreje med celo vožnjo. Vajo ponovimo 20 krat. Raznožni korak — smuk s prestopnim korakom. O raznožnem koraku velja isto kot v prejšnji vaji. — Navzdol se spustimo v visokem počepu, gremo nato v nizek .počep ter izvedemo najprej prestopni korak v levo s tem, da prenesemo težo telesa na desno nogo, na katero se močno opremo in obenem odrinemo, levo smučko pa istočasno dvignemo ter jo zasučemo v novo smer, nanjo preskočimo, desno nogo hitro pritegnemo za seboj ter je položimo vzporedno k levi. Na enak način delamo prestopni korak v desno. Vajo ponovimo 25 krat. Cl 5. Lastnik podjetja dostavi svoj predlog | denarne zavode, za katere velja uredba o zaščiti predsedniku razsodišče v dveh izvodih. Obenem s : denarnih predlogom mora predložiti dokaze za to, da obstojajo okolščine. s katerimi utemeljuje svoj predlog (čl. 2). V predlogu inora označiti tudi svojega zastopnika v razsodišču. Sfan;e Narodne banke jc bilo 30. novembra naslednje v milj. Din (v oklepajih razlika v primeri z izkazom za 22. nov.): Aktiva: kov. podlaga 1002.4 (—19.2), devize izven podlage 43.5 (+18.(16), |>osoji!a: menična in lombardna 1300.0 (—3.5), prejšnji predujmi državi 1710.0 (+0.2.). Pasiva: bankovci v obtoku 4257.4 (—50.4), obveznosti po vidu 1105 0 (—108.0). obveznosti z rokom 1006 (41.2). Kritje znaša sedaj skupno 35.47% (35.40), od tega samo v zlatu 33.47% (33.15). Raznožni korak. — Plužna zavora (glej sliko 4). Raznožni korak kakor v prejšnjih vajah. — ."Jato se spustimo navzdol na ta način, da damo konici skupaj, zadnja konca pa močno narazen. Paziti moramo, da se konici ne prekrižati, zato ni nikdar dovolj poudarjeno, da moramo pritiskati zadnja konca smuči močno narazen. Koleni pokrčeni in mehki, pesti s palicami ob kolenih. Čim hujša je strmina, tembolj pritiskamo na notranje robove. Vajo ponovimo 20 krat. Geca Kon v Belgradu. Znana knjigama v Belgradu Geca Kon se pretvori v delniško družbo. Nov daljnovod Fale. Elektrarna Fala je projektirala zgradbo dvojnega 35 kw daljnovoda Maribor-Bahova. Vod bo izpeljan iz stikalne v Radvanjah. Poravnalno postopanje je uvedeno o imovini \Vurzbach Margitc, lastnice penziona »Grintovec« v Predvoru pri Kranju, narok za sklepanje jorav-nave 4. januarja, terjatve je prijaviti do 20. decembra 1933. Konec poravnav: Kovačič Franc Rudolf, Irgo-vec v Ljubljani, Miklošičeva cesta, Leskovšek Franc, trgovec v Mozirju. Kliring Švica-jugoslavija. Po stanju z dne 23. novembra so znašala vplačila v Jugoslaviji za blagovne terjatve pa še neurejena v Švici 044.120 sv. fr. (15. novembra 836.135 šv. Ir.), ostale terjatve p>a I 26.763 (18.836) šv. ir. Borzet Denar Dne 5. decembra. Neizpremenjeni so ostali Amsterdam, Curih, Pariz in Trst, [opustili so Berlin, London in Praga, i narasla sta pa Bruselj in New York. Avstrijski šiling je bil zaključen na borzi px> 9T5, na zagrebški jx> 9.15 in na belgrajski Eo 9.10, 9.075. — Grški boni so bili zaključeni v jubljani po 40, v Zagrebu po 36, 38.50 in v Bel Plužni zavoji (glej sliko 5). Plužne zavoje izvajamo v srednjem počepu in sicer na ta način, da prenesemo težo telesa na desno (notranjo) smučko, zadnji konec leve (zunanje) smučke potisnemo na ven in malo naprej, nato prenesemo težo telesa na levo smučko, desno pa pritegnemo vzporedno k levi. Na isti način, toda z nasprotno nogo, se izvaja zavoj v nasprotno stran. Vajo ponovimo 25 krat. To bi bile vaje za prvo leto, Povprečen in priden začetnik se jih bo v eni sezoni tudi priučil. No in kdor bo obvladal vse navedene vaje, ta se že lahko poda na ture. I. K—er. zavodov in njihovih upnikov iu uredba o zaščiti kreditnih gospodarskih zadrug in njih zvez. Uredba je stopila v veljavo z dnem objave v »Službenih novinah«. Istega dne prenehajo veljati vsi predpisi, ki niso v skladu s to uredbo. Belgrad. Narodna banka 3950 bi., Priv agrflt- banka 251.50- 253 (253. 251), 7% inv. pos. 53.50 do 54 (53.50, 53), agrarji 30-31 (30.50), vojna škoda 288- 289 (280, 288.50). 12. 280.50-291 (201. 200), 6% begi. obv. 40.50- 40.75 (40.75. 40). 8% Blcrovo pos. 37.50 bi., 7% Bler. pos. 35—36.50, 1% pos. Drž. hip. banke 49 den. Dunaj. Don. sav. jadran. 58.70. delnice 13, Lan-derbank 16, Narodna banka 154. Steg 16, Stevveag 0 Alpine 0.50, Rima 19.21, Trboveljska 13.25. Živina Dunajski prašičji sejem 5. decembra. Prignanih je bilo S080 pršutarjev in 4573 špeharjev, skupaj 12.620 glav. Cene so bile sledeče (v šil. za kilogram žive teže): špeharji 1. 138—1.40, stari 125 do 1.34, kmetski 1.35—1.45, križani 1.36-1.47, pršu-tarji 1.34—1.50. Pri živahnem prometu so se podražili 1. ogrski veleposestniški špeharji za 5 gro-sev, ostali šjjcharji pa za 3 groše. Cene pršutarjev so ostale neizpremenjene: slabo blago je teudiralo čvrsto, srednje in boljše pa slabše. Les Konkurenca avstrijskega lesa. Dunajski listi poročajo, da je dovoljeno avstrijskim izvoznikom, če se poslužujejo zvezne tarife, 20% popusta na italijanskih progah. To ne velja za tranzit. Za izvoz skozi Trst in Reko so bile že prej dovoljene narodnosti. Te ugodnosti pa se poračunajo avstrijskim zeleznicain. FOTOAPARATE svetovnih tvrdk Zeiss-lkon // Roden-stock II Voigtlander II Welta II Certo 1.1, d. 1.1, d. II Ima vedno v zalogi FOTOTRGOVINA JUGOSLOVANSKE KNJIGARNE Drsališče SK Hiriie oivorjeno! Obeta se nam krasna drsalna sezona. Z današnjim dnem je otvorila Ilirija svoje umetno drsališče pod Cekinoviin gradom ter ga izročila naši športni mladini. Ker so tehnične naprave tnko izjojiolnjene, je inogln Ilirija letos mnugo preje otvoriti svoje drsališče kakor prejšnja leta. Prvi drsalci so ga že včeraj popoldne preizkusili ter so mogli samo konstatirati, da je drsališče v najlepšem redu. Z današnjim dnem ga pa — kakor že omenjeno — more preizkusiti vsak prijatelj drsalnega športa. Vstopnina Ista kakor prejšnja leta. Cenj. obiskovalcem, ki reflektirajo nn permanentne izkaznice, se sporoča, da Je le-te dobili odslej pri blagajni na drsališču. SK Ilirija pripravlja za letošnjo zimsko sezono zelo obSiren program tako v umetnem drsanju kakor v hokeju. Naši mladini pa priporočamo, dn pridno poseča zimsko drsališče, saj jo drsanje naj- lepši sp>ort za vso mladino, zlasti pn »i naše otroke. ★ Stalni smučarski tečaj na Kofrah. Od & t. m. dalje se vrši stalni smučarski tečaj po učnem načrtu JZSZ, katerega vodi Tone Banovec. Vsa nadaljnja pojasnila daje planinski dom na Kofcah. Smučarski klub »Ljubljana« vabi tekmovalce, da so udeleže sestanka, ki bo drevi ob 0 v klubovi sobi v zadevi tečaja. Smučarska sekcija »Grafike« t Ljubljani vabi vse smučarje »Grafike«, da se udeleže sestanka drevi ob 19 v društvenih prostorih. Sestanek je važen za vse tekmovalce in za ostale člane da se pogovorimo o bližnjih tekmah In o predstojeJem izletu. Vsi In točno! — Načelnik. Tudi Francozi kaprajo. Kakor poročajo iz Prago, bo oddala Sparta svojega znanega igralca Silnega v Francijo, za katerega zahteva 7<>.0»X) Kč. Čaka š© sahio tozadevno odobritve zvez*. i gradu po 38. Ljubljana. Amsterdam 2302.07—2313.43, Berlin 1363.19—1373.90, Bruselj 705.24—790.18, Curih 1108.35-1113.&5, London 188.30 - 189.90, New York 3652.72—3680.98. Pariz 223.88—225, Praga 170.01 do 170.87, Trst 301.01—303.41. Zagrebški promet brez kompenzacij 52.792 Din. I Curih. Pariz 20.20, London 17, Nevv York 333.50, i Bruselj 71.775. Milan 27.21, Madrid 42.15, Amster-j dam 207.80, Berlin 123.15, Dunaj 72.60 (priv. 57.80), Stockholm 87.65, Oslo 58.40, Kopeuliagen 75.90, Praga 15.325, Varšava 57.95, Atene 2.96, Carigrad 2.48, Bukarešta 3.05. Dunaj. Dinar notira (valuta) 8.43. Vrednostni papirji Državni papirji so se danes ponovno dvignili; dvig tečajev se posebno |ozna pri dinarskih papirjih, dočim je zn dolarske manj interesa. Proinet je bil znaten samo v škodi, katere je bilo v Zagrebu danes zaključene 2TO0 koia Nadalje je bilo zaključenih še 1000 dol. 8% Blera. Ljubljana. 7% inv. pos. 53—54, agrarji 30—31, vojna škoda 238 200, 8% Bler. pos. 37 -40. 7% Bler. pos. 34 35, 7% pos. Drž. hip. banke 48-52. Zagreb. Drž. papirji: 7% inv. pos. 53.50—55, agrarji 30-31 (31), vojna škoda 288—290, 12. 288 do 289 (288, 289), 6% begi. obv. 40.50 - 40.75 ( 40.50, 41), 8% Bler. pes. 39 40 (39), 7% Bler. pos. 35 I do 36. 1% pos. DHB 48 54. - Delnice: Narodna banka 3000 den.. Priv. agr. banka 252 - 254, tinpeks 50 den., Trboveljska 100 120. r v Ljubljani // Miklošičeva cesta 5 r !. ». . 't• \ '.V- . V.' ' V v V • "f® Po HMnevnem globokem žalovanju in težkem trpljenju je odšla za svoj m sinom v večnost naša dobra mama, stara mama in prababica, gospa ilpoionija Bajželj Umrla je danes ob pol 18 v 83. letu starosti, previdena s svetotajstvi za zadnjo uro. Pogreb blagopokojne bo v četrtek, dne 7. decembra ob pol 10 iz hiše žalosli na pokopališče v Šmartnem. Stratišto pri Kranju, 5. dec. 1933 Žalujoče rodbine: Jakob in Ivan Rajielj, Bcncdik, Masterl, Greiner in Donadini. Specifalni šampon S. Y. S va'u|e svetle lase nevše?nepa po-temnnvanja in daie potemnelim lasem tudi brez sijaja svetel blesk in svilnato mehkobo. 2e prvi poskus vas bo prepričal o temi Oprema za enkratno upi rabo Din 6. Oprema za trikratno uporabo Din 12. — Dobiva se povsod. IVI ALI OGLASI V malih oglasih velja »seka beseda Din 1*—; ienitovonjskl oglasi Din 2'—. Najmanjši znesek ta mali oglas Din 10'—. Mali oglasi se plačujejo tako) pri naročilu. — Pri oglasih reklamnega značaja se računa enokolonska 3 mm visoka pelilna vrstica po Din 2'50. /o pismene odgovore gleae malih oglasov treba prllož ti mamko. I! Službe iičejo Krojaški pomočnik želi službe, tudi samo proti hrani in stanovanju. Naslov v upravi »Slov.« pod št 14302. (a| Podstrešno sobo opremljeno, s kurjavo in razsvetljavo, oddam za majhna hišna dela dobro uro dnevno samo zanesljivi moški osebi s priporočili. Ponudbe pod »L. M.« št. 14304 s točnimi podatki na upravo »Slovenca«. (s) I Šoferska šola E. Čeh Ibivta CamtrnUnva soierska sola' linbliana. Onnaiak« r. 3 Sola «a poklicne SoiVrJe ln amaterje Prospekti Iri po Jasnila zastonj iu franko lrrptWf5 (■mmCcMHHr Svarilo! »Trape«, d. d., mlin v Banjaluki ne obstoja. — Oškodovani trgovci pri-iavite lažnega potnika oblastim. (o) I! Stanovanja IŠČEJO: . Sobo s kuhinjo ali sobo s štedilnikom išče mirna gospodična za takoj ali pozneje. Ponudbe z navedbo cene na upravo pod »Mirna« 14063. (c) ODDAJO: Stanovanje obstoječe iz dveh sob, kuhinje in pritiklin, dvoriščno, se odda takoj ali za poznejši termin. Pojasnila daje odvetniška pisarna, Miklošičeva cesta 4/1. (č) Stanovanje dvosobno, s kuhinjo — oddam za 400 Din — v I. nadstr. Zgornja Šiška št 205._(č) Lepa zračna soba nasproti Glasbene Matice — se odda s 15. dec. solidnemu gospodu. Naslov v upravi »Slov.« pod št. 14300. (s) lHSBBBy ODDAJO: V najem damo stanovanja, pisarniške prostore, delavnice in skladišča, pripravna za rokodelce in industrije. — Jugoslovanske Steyr tovarne, družba z o. z., Ljubljana VII, Fran-kopanska ulica 21. (n) Kupimo Knjigo: »Zelezobeton« dr. Kasal, in Titscher: Baukunde — kupim. M. Glavan, Moste, Vodmat-ska ulica 2. (k) Srebrne krone staro zlato :n srebro kupole RAFINERIJA DRA GIH KOVIN Ljubljana. Ilirska ulica 16. vbod i Vidovdanske ceste pri gostilni Možtna Velik zdravniški izum na polju kozmetike Čitajte, kako ženske od 50 let lahko izs edajo kakor da jim je samo 30 Profesor dunajske univerze dr. Stejskal je iznenadil svet s svojo izredno iznajdbo, ki vrača polti mladostno svežino. Ta produkt, imenovan Biocel, je koncentriran eks-trakt, pridobljen od mladih živali. Uporablja se zn hrano kože. S poskusi z ženami od 55—72 let je dokazal dr. Stejskal, da v 6 tednih gube in brazde na licu popolnoma izginejo. (Glej pooolno poročilo dunajskega Medicinskega lista). Pravico do prodaje tega izuma si ie pridobila tvrdka Tokalon Biocel je sedaj kombiniran s potrebnimi dodatki v kremi Tokalon, hrani '.a kožo, rožnate barve, ki je pripravljena po receptu dr. Stejskala Pri uporabi te kreme se stara in uvela koža hitro pomlajuje, gube izginejo, ohlapno lično mišičevje pa postane sveže in odporno. Žene od 50 let dobivajo polt, katero jim zavidajo vsa mlada dekleta. ni/umiA Posestva Hiša v okolici Ljubljane, do 40.000 Din — se kupi. Ponudbe na upravo »Slovenca« pod »Hiša« št. 14296. (p) Pianino skoraj nov, črn, poceni prodam. Naslov v upravi »Slov.« pod št. 14301. (g Klavirji! Planini! Kupujte na ebroke od Din 400*— urve svetovne fabrikate: Bosrndorler. Steinway Forster. Petrol, Holil. Stingl original, ki so nesporno najboljši I 'Lahka precizna mehanika.) Prodaja |ih izključno le sodni izvedenec in bivši učitelj Glasbene Matice Alfonz Breznik Aleksandrova cesta 7. Velikanska zalogu vseh glasbenih Instrumentov In strun Širite »Slovenca«! Velik ilustrovani cenik znamk albumov, filatelijskih potrebščin za 1934 izide začetkom decembra. Cene za znamke Bosne, Srbije, Črne gore, Jugoslavije — so za vsako znamko posebej označene. Slovenska izdaja spe-cijelno obdelana. Cena 10 Din. Album znamk Jugoslavije, kompleten, na karton papirju, s poštnino 90 Din Plačilo v naprej. Čekovni račun št. 35.216 Izidor Steiner, Masarykova 5, Zagreb. tEo/LUe Ava ua*e zoee!!! jWe vporabljajtc kakršnih-koli sredstev l po skorai 200 letni preskusni! zahvaljuje J3otol sloves in uspeh svoji zobni kremi. JLi' Smuči in sanke priznano najboljši izdelek kupite najugodneje pri izdelovalcu M. F a i f a r , Ljubljana, Trnovska ulica št. 25. Telefon 34-10. (1) Sveže najfinejše norveško ribje olje Iz lekarne dr. G. Piccotija v Ljubljani se priporoča bledim in slabotnim osebam. Kislo zeljo, repo prvovrstne in cele glave za sarmo. v sodčkih dobavna po brezkonkurenč-ni cent Gustav Erklavec, Ljubljana, Kodeljevo 10, telefon 25-91 II) Namočeno polenovko dobite ta teden v četrtek pri I. Buzzolini (za škofijo). (1) Kislo zelje, repo, sarmo prvovrstno, v sodih, po nainižii ceni dobavlja: Homan. Sv Petra c 83 Nogavice, rokavice robce, perilo, torbice, kravate nizke cene samo pri PETKLIlMC-u Lmhliana ob vodi blizu ( Prešernovega spomenika. VINA jrvovrslns po najugodnejših cenah kupite pri Centralni vinarni v Liubliani. PERJE poceni dobavlja E. Vajda, Čakovec. Vzorce pošlte brezplačno. Jabolka zimska, okusna, po 5 Din kg franko vsaka postata povzetne razpošilia Po-stržm Maribor. Gozdna ulica 56 III Perje! gosje, čohano. kg 36 Din; purje. čohano, kg 26 Din. II. vrste 16 Din; beli puh kg 160 Din Razpošiljam po poštnem povzetju najmanj 5 kg L. Brozovič, Zagreb, Ilica 82. (I) Obrt Pšenifno moko oa|hol|lib mlinov nndi oa|crne|e veletrgovina žita in mlev«liib izdelkov A VOLK LJliBLJANA Retlma ceste 24. rokavi • Priporočam bogato i/.oiro nogavic, spodnjega perila srajc, ovratnic. Trgovina pletenin, kratke robe in perila MARIBOR, Gosposka 19. M.PUCHER. Telefon 2059 H Premog »uha drva Specialno izbiro modnih hlač in Durnoarc dobite najceneje pri Preskerju. Sv. Petra c Nogavice, rokavice tn pletenine Vam oudi > velikt izbiri natugodneie in oaiceneie tvrdka Kari Pretog Ltubliana Židovska ulica in Stan trg lil Orehova jederca umetno presušena, popolnoma brez vlage, brez nadaljnjega sposobna za mletev ter modri moh ea potice — nudi najceneje SEVER i KOMP., Ljubljana. kitajte in širite »Slovenea«! Pogačnik, Bohoričeva allca 6 MARIJA LIKAR ROJ. CER1N UČITELJEVA VDOVA BLAGOSLOVILI JO BODO V ČETRTEK, DNE 7. DECEMBRA OB POL 16 NA ZRINJSKEGA CESTI 15 V LJUBLJANI, DNE 5. DECEMBRA 1933 OTROCI Aleksandra Rahmanovji: Dijaštvo, iiubezen, 40 Čeha in smrt Komaj pa je minulo nekaj minut, so vojaki fn delavci zopet prišli v hišo starega očeta z Gor-bunovint na čelu in so iskali strica. Bili so od jeze čisto iz sebe, ker jim je ušel in to radi pogumnega nastopa »babine«. Zgrabili so Sitno in jo pretepali tako dolgo, da se je onesvestila, in jo odvedli. Pravijo, da so jo še istega dne ustrelili. Vojaki in delavci ne dovolijo, da bi staro mater pokopali v rodbinski grobnici. Teto so pustili, da streže staremu očetu, ki je bil za Gorbunova, kakor pravijo, >vedno kot lasten oče«. Teta piše, da so tudi staremu očetu ure štete. Je že čisto zmešan. Ko so vojaki v obednici ropotali in zahtevali izročitev strica, je venomer klical: »Ali ne slišite, goste imamo! Postrezite jim vendar, kot se spodobi !< Grozno tetino pismo nas je navdalo z globoko žalostjo. 11. oktobra 1917. Danes zjutraj sem zopet dobila listek z isto pisavo ko zadnjič: jPoskrijte vse dragocenosti, skrijte dnevnik, ia da ne najdejo pri vas orožja! Danes ponoči bo Ort vas hišna oreiskaval« Podpisa ni bilo. Vprašala sem mater, ali imamo kakšno orožje, rekla je, da ne. Nisem je hotela preplaviti z novico o hiini preiskavi, ki nas čaka; saj je že imrt »tare matere zadosti težko prenašala. Skrila «em najdragocenejše stvari v ventilator ln rekla materi, da je bolje tako, ča se ponovi pogrom. Pustila Je, da sem delala po svoji volji; •a nič se ne meni. Ob pol dveh ponoči je krepko zapel zvonec. V hipu smo se zbudili. Oče je šel odpirat. Po inalo trenotkih je zaklical v sobo: »Prišli so preiskavat. Hitro se oblecdtel« Komaj smo se za silo oblekli, je vstopilo sedem miličnikov. To se pravi, nismo mogli razvi-deti, kaj so prav za prav bili. »Če imate orožje, ga izročite! Če najdemo orožje, vas vse postrelintol« je rekel mož v rjavem usnjenem jopiču. »Nimamo orožja,« je rekla mati. »Kaj veste o svojem bratu Vasiliju Nikolaje-viču?« je vpraševal dalje. »Sploh ničesar ne vem o njem,« je rekla mati. Po tem kratkem zaslišavanju se je pričela preiskava. »Osem sob imate?« je pripomnil matroz, ali kaj je bil. »Kmalu vam jih nekaj vzamemo, dve popolnoma zadostujeta I« Ko se Je obrnil stran, je pristopila mati k meni in mi je prestrašeno šepnila: »Alja, čisto sem pozabila! V priročnem pre-dalčniku, veš, je baržuuasta škatljica in notri majhen revolver...« Več ni mogla povedati, kajti eden od možakov je hitro pristopil in nama prepovedal šepetati. V tnožgnnih so se mi misli podile drug« za drugo. Kaj naj storim? Spomnila sem se; bil je revolver, ki ga je nekoč v prvih letih zakona oče podaril materi, ki se je takrat zabavala s strelnimi vajami in bila zelo ponosna, da je bolje streljala kol marsikak častnik. Kako je mogla nanj pozabiti? Na vsak način moram revolver dobiti in ga kam skriti. Preiskavo so začeli v očetovem kabinetu in slišalo sem ravno, ke Je dejal mož v rjavem usnjenem jopiču: »Izročite nam pisma in zapiske in dnevnike!« »Dnevnikov nimamo,« je odgovoril oče; »moja pisma so tu.< »Če kaj skrivate in ne najdemo, se vam bo slabo godilo!« je pretil mož v usnjenem jopiču. Prvič v življenju sem videla hišno preiskavo; to je strašno! V očetovem pisalniku je bilo vedno vse v najlepšem redu — zdaj je letelo vsevprek na tla, vedno bolj je naraščal kup pisem, obrazcev, beležnic itd. Ko so prišli do velikega desnega predala, je oče pobledel od razburjenja in rekel s tresočim glasom: »Za božjo voljo, pazite, da kaj ne zmešate, to so osnutki za moje veliko delo!« »A kaj! Delo!« je zakričal jezno mož v usnjenem jopiču, segel z velikimi šapami notri, zgrabil šop listkov in jih vrgel med ostale papirje. Oče je hotel ugovarjati, mož je pa rekel: »Če niste takoj tiho, vržem ves buržujski drek na ogenj!« Ko ni bilo v pisalniku koščka papirja več, so se lotili omare za orodje. Pušice, toki, stekleniči-ce. vse so pometali na kup, ki je postajal vedno večji; močno je zadišalo v sobi po zdravilih, ko so se pri tem divjem poslu zdrobile posodice. V potočkih so privrele tekočine izpod kupa in tekle po parketu. »Pisma in fotografije vzamemo s seboj I« je rekel vodja preiskave. Dobro sem si ga ogledala. Imel je čisto navaden obraz, svetle lase, sive oči, bil je slabo obrit, izraz je bil sirov, trd, toda brez posebne ljulosti. Vršil je hišno preiskavo ko samoumevno zadevo, ko dolžnost, ki jo vrši z veseljem. Očitno mu je godilo, ko je gledal naše prestrašene obraze, ko je lahko gospodaril v našem stanovanju po mili volji, ko je namesto reda in urejenosti napravil nered in zmešnjavo. Ko »e i«> črnn jodova tinktura razlila po parketu, se mu je obraz raztegnil v široko, veselo rezanje... In mlad je bil, čisto mlad, kvečjemu eno in dvajset ali dva in dvajset let je imel. »Rad bi vedel, po čigavem povelju vršite pri meni preiskavo!« je rekel oče in glas se mu je tresel. »Po naročilu sovjeta delavskih in vojaških poslancev!« je odgovoril ošabno in hkrati sunil s puško lepo, veliko oljnato sliko s stene, ki je bil oče na njo ponosen. StoHo se je zdrobilo na tisoč kosov. Mož z usnjenim jopičem je hodil po podobi in s petami napravil velike luknje v platno. Z grozo smo strmeli tja, solze so me zalile. Oče se je razsrdil in zakričal: »Te pravice nimate!« Mož je stopil čisto blizu k očetu, ga zaničljivo pogledal in rekel mirno: »Drži jezik za zobmi, buržujski prasec, sicer boš pozabil, kako ti Je imel« Hitro sem stekla v salon. Pri vratih sta sedela dva vojaka in videti je bilo, da ju premaguje spanec. Ko sta me ugledala, vstane eden in reče: »Ne, ni dovoljeno, ne smete v sobot« Njegov obraz in tudi tovarišev je naravnost žarel od dobrodušnosti. »Oh, saj grem samo po robec, imam nahod I« mi je hitro padlo v glavo. Pustil me je mimo, hitela sem skoz salon, obednico, hodnik in že sem bila pri materini sobi. Kaj sem doživela te tre-notke, ne morem popisati. Toda misel, revolver moram dobiti, je premagala vse. Ze sem hotela stegniti roko, da bi odprla predal, kar slišim za seboj sirov glas: »Hoj. tovarišč! Kam? Skrivati se ni dovo-| Ijeno!« Za »Jugoslovansko tiskarno« v Ljubljani: Karel Ceč. Izdajatelj: Ivan Ru novec. Urednik: Lojze Golobi*.