URADNE OBJAVE
Leto XIX	Murska Sobota, dne 12. aprila 1984	Št.: 12
URADNE OBJAVE občinskih skupščin: Gornja Radgona, Lendava, Ljutomer in Murska Sobota
97.	Odlok o urejanju kmečkega turizma v občini Murska Sobota
98.	Odlok o povprečni gradbeni ceni in povprečnih stroških komunalnega urejanja stavbnih zemljišč ter koristi za razlaščeno stavbno zemljišče v občini Gornja Radgona za leto 1984
99.	Odlok o pripravi in sprejetju družbenega plana občine Gornja Radgona za obdobje 1986—1990
100.	Odlok o proračunu občine Gornja Radgona za leto 1984
101.	Sklep o razpisu referenduma za uvedbo krajevnega samoprispevka za območje vasi Velika in Mala Polana v okviru KS Polana
102.	Popravek sklepa o uvedbi krajevnega samoprispevka za območje KS Puconci
97
Na podlagi 167. člena Statuta občine Murska Sobota (Uradne objave občin Pomurja, št. 12/80), 97. člena obrtnega zakona (Ur. list SRS, št. '1/79) in družbenega dogovora o pospeševanju kmečkega turizma v SR Sloveniji (Ur. list SRS, št. 34/81) je Skupščina občine Murska Sobota na seji Zbora združenega dela in Zbora krajevnih skupnosti, dne 9/3—1984, sprejela
ODLOK
O UREJANJU KMEČKEGA TURIZMA
I.	SPLOŠNE DOLOČBE
1.	člen
Kmečki turizem je kmetijska dopolnilna dejavnost tržno usmerjene kmetije, katere nosilec je lahko samo kmet ali družinski član, ki z osebnim delom obdeluje kmetijsko zemljišče, stalnoživi v kraju, kjer je to zemljiščem njegov del in z osnovno kmetijsko dejavnostjo redno ustvarja določen dohodek.
Kmečki turizem se lahko razvija z namenom ustvarjanja dodatnega dohodka le na kmetijsko in turistično urejenem kmečkem gospodarstvu.
II.	OBLIKE KMEČKEGA TURIZMA
2.	člen
Obliki kmečkega turizma sta stacionarni kmečki turizem in izletniški kmečki turizem.
3.	člen
Stacionarni kmečki turizem nudi gostom sobe s polnim penzionom, sobe s pol penzionom, prenočišče z zajtrkom (prostor za kampiranje), ter možnost vključitve v opravljanje kmečkih opravil, če to gostje želijo.
V okvir izletniškega kmečkega turizma pa uvrščamo kmetije, ki pridelujejo pretežni del hrane in vina, ki ju ponudijo gostom, izletnikom in organiziranim skupinam.
4.	člen
Za penzionske goste in organizirane skupine lahko obratuje kmečki turizem vsak dan, za izletnike v petek od 12. ure dalje, soboto ter nedeljo in ob praznikih.
III.	POGOJI ZA IZVAJANJE KMEČKEGA TURIZMA
5.	člen
Kmet, ki se ukvarja z dopolnilno dejavnostjo kmečkim turizmom, mora pripravljati in prodajati pretežno lastne kmetijske proizvode in nuditi bivalne prostore gostom na določenem kakovostnem nivoju.
6.	člen
Kmečka hiša mora biti urejena tako, da po svoji notranji in zunanji urejenosti odraža pristnost kmečkega okolja ter je v skladu s krajinsko arhitekturo.
7.	člen
Priprava in nudenje hrane ter vina poteka neposredno iz kuhinje oz. kleti kmečkega gospodarstva.
8.	člen
Kmetija, ki se ukvarja s kmečkim turizmom mora imeti s kmetijsko zadrugo sklenjeno dolgoročno pogodbo o proizvodnem sodelovanju in pogodbo o sodelovanju pri oddajanju kmečkih penzionov in nudenju storitev izletnikom.
9.	člen
Vsaj ena oseba na kmetiji mora biti usposobljena za opravljanje kmečkega turizma. Ustrezno usposobljena je oseba, ki ima kmetijsko-gospodinj-sko šolo ali gospodinjsko-turistični tečaj po programu Zadružne zveze Slovenije, kakor tudi oseba s pridobljeno strokovno izobrazbo gostinske ali živilske stroke.
10.	člen
Nosilec dejavnosti in osebje, ki pomaga pri izvajanju dejavnosti, mora imeti opravljen tečaj higienskega minimuma in biti zdravstveno pregledana v skladu z zakonom o zdravstvenem nadzorstvu nad živili.
11.	člen
V delo z gosti na kmetiji, ki se ukvarja s kmečkim turizmom se smejo vključevati samo najožji družinski člani. Druge osebe se lahko po potrebi vključujejo le na osnovi posebnega dovoljenja pristojnega občinskega upravnega organa.
IV. POSTOPEK ZA PRIDOBITEV DOVOLJENJA
12.	člen
Na pobudo kmeta komisija za urejanje dejavnosti kmečkega turizma, ki jo sestavljajo 4 člani in sicer po eden iz strokovne službe za kmečki turizem pri Živinorejsko-veterinarskem zavodu, KZ Panonke, SO Murska Sobota in Odbora za gostinstvo in turizem pri Gospodarski zbornici ugotovi, če so podani pogoji za izdajo dovoljenja za opravljanje dejavnosti kmečkega turizma.
13.	člen
Kmečko gospodarstvo mora izpolnjevati pogoje, ki jih predpisuje pravilnik o minimalnih tehničnih pogojih za sprejemanje gostov na prenočevanje ter priprava ter strežba hrane in pijače na kmetiji.
Tehnične in sanitarno-higienske pogoje varstva bivanja gostov ugotavlja pristojna inšpekcijska služba in poda svoje mnenje.
14.	člen
Kmečkemu gospodarstvu, ki izpolni vse pogoje navedene v tem odloku, izda pristojni občinski upravni organ za gospodarstvo dovoljenje za opravljanje dopolnilne dejavnosti na kmetiji — kmečkega turizma.
15.	člen
Cene storitev kmečkega turizma usklajuje komisijaza urejanje dejavnosti kmečkega turizma in predlaga občinski skupnosti za cene v potrditev.
16.	člen
Strokovna služba za kmečki turizem pri območnem živinorejsko-veterinarskem zavodu:
—	strokovno nadzoruje izvajanje kmečkega turizma ter zahteva morebitne spremembe;
—	svetuje pri opremljanju prostorov in ureditvi okolja kmetije;
—	sodeluje pri pridobivanju načrtov za adaptacije in dozidave, v kar je potrebno vključiti sodelovanje ustreznega strokovnjaka s področja urbanističnega in prostorskega urejanja;
—	skrbi za izobraževanje družine, v sodelovanju s kmetijskim šolskim centrom in drugimi ustreznimi šolami;
—	svetuje pri organizaciji in pridobivanju gostov.
V. USKLADITEV OBSTOJEČIH DEJAVNOSTI
17.	člen
Z veljavo tega odloka opravita komisija za urejanje dejavnosti kmečkega turizma in pritojna inšpekcijska služba pregled vseh kmetij, ki se ukvarjajo s kmečkim turizmom in ugotovi ali izpolnjuje pogoje za opravljanje te dejavnosti.
18.	člen-
Kolikor kmet opravlja dejavnost kmečkega turizma v nasprotju s tem odlokom, se mu nudi možnost preusmeritve v redno gostinsko dejavnost. Če za opravljanje redne gostinske dejavnosti ni zainteresiran oz. ne izpolnjuje pogoje za opravljanje te dejavnosti, komisija za urejanje dejavnosti kmečkega turizma izda predlog občinskemu upravnemu organu, da se mu nadaljnje opravljanje kmečkega turizma prepove. Rok v katerem se mora preusmeriti, ne sme biti daljši od 12 mesecev.
19.	člen
Smatra se, da ima ustrezno strokovno usposobljenost tista oseba, ki se je do sedaj ukvarjala s kmečkim turizmom, kolikor seveda opravlja dejavnost kmečkega turizma v skladu s tem odlokom.
VI. KAZENSKE SANKCIJE
20.	člen
Z denarno kaznijo od 500,— do 10.000,— din se kaznuje oseba, ki se ukvarja s kmečkim turizmom v nasprotju s tem odlokom v naslednjih primerih:
—	če opravlja dopolnilno dejavnost kmečkega turizma brez dovoljenja pristojnega občinskega upravnega organa (14. člen);
—	kadar nosilec kmečkega turizma in osebje, ki mu pomaga, nimajo opravljenega tečaja higienskega minimuma in niso zdravstveno pregledani (10. člen);	,
—	če ne uskladi poslovanja s tem odlokom v določenem roku (18. člen);
—	če uporablja pri izvajanju dejavnosti dela drugih oseb brez dovoljenja pristojnega občinskega upravnega organa (11. člen).
Vil. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
21.	člen
Nadzor nad izvajanjem določb tega odloka izvajajo pristojna inšpekcijska služba ter strokovna služba za kmečki turizem pri Območnem živinorej-sko-veterinarskem zavodu.
22.	člen
Kmetija, ki se ukvarja s kmečkim turizmom, lahko uporablja zaščitni znak za kmečki turizem na pisemskih ovojnicah v obliki nalepk, ki ga podeljuje Zadružna zveza Slovenije.
23.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnih objavah občin Pomurja.
Številka: 332-1/84-3
V M. Soboti, dne 14/3-1984
Predsednik
Skupščine občine Murska Sobota Martin HORVAT, 1. r.
98
Na podlagi 206. člena statuta občine Gornja Radgona (Ur. objave, št. 41/81), 39. in 40. člena zakona o razlastitvi in o prisilnem prenosu nepremičnin v družbeni lastnini (Ur. list SRS, št. 3/80) je skupščina občine Gor. Radgona na sejah zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti, dne 26. 3. 1984 sprejela
ODLOK
O POVPREČNI GRADBENI CENI IN POVPREČNIH STROŠKIH KOMUNALNEGA UREJANJA STAVBNIH ZEMLJIŠČ TER KORISTI ZA RAZLAŠČENO STAVBNO ZEMLJIŠČE V OBČINI GORNJA RAD-
GONA ZA LETO 1984
1.	člen
Ta odlok določa za območje občine Gor. Radgona povprečno gradbeno ceno in povprečne stroške komunalnega urejanja stavbnih zemljišč in koristi za razlaščeno stavbno zemljišče za posamezna območja v občini Gor. Radgona.
2.	člen
Povprečna gradbena cena in povprečni stroški komunalnega urejanja stavbnih zemljišč v občini G. Radgona, doseženi v letu 1983 kot osnovna elementa za izračun valorizirane vrednosti stanovanjske hiše ali stanovanja, znašata:
1.	povprečna gradbena cena za 1 kv. m uporabne stanovanjske površine 29.477,00 din
2.	povprečni stroški komunalnega urejanja stavbnih zemljišč pa 15 % gradbene vrednosti zgradbe oz. objekta.
3.	člen
Korist za razlaščeno stavbno zemljišče se določi v odstotku od povprečne gradbene cene, ki se je oblikovala v preteklem letu za kvadratni meter stanovanjske površine v družbeni gradnji in znaša:
—	na območju mesta G. Radgona 0,8 odstotka
—	na območju naselij Radenci, industrijska cona G. Radgona in Beračeva, naselij Apače in Videm ob Ščavnici 0,7 odstotka
—	na ostalih območjih v občini G. Radgona 0,6 odstotka.
4.	člen
Ko začne veljati ta odjok, preneha veljati odlok o povprečni gradben: ceni m povprečnih stroških urejanja stavbnega zemljišča ter koristi za razlaščeno stavbno zemljišče v obŠni Gor. Radgona za leto 1983 (Ur. objave, št. 6/41/83).
5.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnih objavah pomurskih občin.
Štev. 36-2/84-SO
Datum: 26. 3. 1984
Predsednik skupščine občine G. Radgona Jože KOLBL
99
Na podlagi 50. člena zakona o sistemu družbenega planiranja in o družbenem planu SR Slovenije (Uradni list SRS 1/80) in 33/80) ter na
podlagi 206. člena statuta občine Gornja Radgona je Skupščina občine Gornja Radgona na sejah zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 26. 3. 1984 sprejela
ODLOK O PRIPRAVI IN SPREJETJU DRUŽBENEGA PLANA OBČINE GORNJA RADGONA ZA OBDOBJE 1986—1990
1.	člen
Družbeni plan skupščine občine Gornja Radgona se pripravi in bo sprejet za obdobje 1986—1990 (v nadaljnjem besedilu družbeni plan)
Nosilci planiranja bodo pri pripravi družbenega plana izhajali iz dolgoročnega programa gospodarske stabilizacije, načrta uresničevanja dolgoročnega programa gospodarske stabilizacije in dolgoročnega plana občine.
2.	člen
Izvršni svet skupščine občine pripravi in v mesecu juniju 1984. leta predloži skupščini občine osnutek smernic za pripravo družbenega plana v mesecu septembru 1984. leta pa predlog smernic družbenega plana.
3.	člen
Izvršni svet skupščine občine pripravi in do 31. julija 1985 predloži skupščini občine osnutek, do 30. novembra 1985 pa predlog družbenega plana.
4.	člen
Izvršni svet skupščine občine pripravi in predloži osnutek Dogovora o temeljih družbenega plana za obdobje 1986—1990 v aprilu 1985. leta, v septembru 1985. leta pa predlog dogovora o temeljih družbenega plana občine Gornja Radgona za obdobje 1986—1990.
5.	člen
Izvršni svet skupščine občine Gornja Radgona določi program dela in aktivnosti za pripravo družbenega plana.
6.	člen
Vse temeljne organizacije združenega dela, krajevne skupnosti, samoupravne interesne skupnosti ter ostale samoupravne organizacije in skupnosti v občini Gornja Radgona sprejmejo program dela za pripravo svojih planov, s katerim zagotavljajo, da bodo njihove aktivnosti za pripravo planov potekale časovno in vsebinsko v skladu s programom dela za pripra vo družbenega plana občine, ki ga pripravi izvršni svet. Samoupravni sporazumi in dogovori o temeljih planov bodo pripravljeni in sklenjeni, plani pa pripravljeni in sprejetih v rokih, ki so predvideni za predložitev osnutka in predloga družbenega plana po tem odloku.
7.	člen
Za delo v zvezi s pripravo družbenega piana občine se v občinskem proračunu zagotovijo v letu 1985 posebna sredstva, ki bodo določena in porabljena v skladu s programom dela za pripravo družbenega plana.
8.	člen
Za namensko porabo sredstev iz prejšnjega člena je odgovoren predsednik komiteja za družbeno planiranje in družbenoekonomski razvoj SO Gornja Radgona.
9.	člen
Strokovni nosilec aktivnosti pri pripravi in izdelavi družbenega plana je Komite za družbeno planiranje in družbenoekonomski razvoj SO G. Radgona in organizacija, ki jo za to pooblasti izvršni svet skupščine občine.
10.	člen
Delo na pripravi družbenega plana se prične takoj.
11.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnih objavah Pomurja.
Številka: 30-1/84-11
Datum: 26. 3. 1984
Predsednik skupščine občine G. Radgona Jože KOLBL
100
Na podlagi 205. člena statuta občine Gornja Radgona (Ur. objave Pomurja št. 41/81) in 23. člena zakona o financiranju splošnih družbenih potreb v družbenopolitičnih skupnostih (Ur. 1. SRS, št. 39/74 in 7/78) je skupščina občine Gornja Radgona na skupnem zasedanju zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora, dne 26. 3. 1984 sprejela
ODLOK
O PRORAČUNU OBČINE GORNJA RADGONA ZA LETO 1984
1.	člen
S proračunom občine Gornja Radgona za leto 1984 (v nadaljnjem besedilu: občinski proračun) se zagotavljajo sredstva za finansiranje splošnih družbenih potreb v občini Gornja Radgona.
STRAN 18 VESTNIK, 12. APRIL 1984
2.	člen
Skupni prihodki občinskega proračuna za leto 1984 v višini 93.934.422.— din se razporedijo:
— na splošno porabo v občini	91,140.128
— tekočo proračunsko rezervo	482.294
— na odstopljene prihodke	2,312.000
Pregled prihodkov občinskega proračuna in njihova razporeditev sta zajeta v bilanci prihodkov in odhodkov, ki je sestavni del občinskega proračuna.
3.	člen
Od prihodkov iz 2. člena tega odloka se 1 % izloči v sredstva rezerve občine Gornja Radgona.
4.	člen
Sredstva občinskega proračuna se delijo med letom enakomerno med vse nosilce ozt uporabnike v okviru doseženih prihodkov in njihove razporeditve, če ni z odlokom ali s posebnim aktom skupščine Gornja Radgona ali njenega izvršnega sveta in nosilcem oz. uporabnikom sredstev drugače določeno.
5.	člen
Uporabniki občinskega proračuna so dolžni uporabljati sredstva občinskega proračuna le za tiste namene, kot so opredeljeni v posebnem delu, ki je sestavni del odloka.
6.	člen
Kot sredstva za delo se občinskim in medobčinskim upravnim organom ter pravosodnim organom (v nadaljnjem besedilu: organi) v skladu s 104. členom zakona o sistemu državne uprave in o izvršnem svetu Skupščine SR Slovenije ter o republiških upravnih organih v letu 1984 zagotavljajo:
—	sredstva, ki jih delavci v skladu z navedenim zakonom pridobivajo kot dohodek delovne skupnosti
—	sredstva za osebne dohodke funkcionarja, ki vodi upravni organ
—	sredstva za materialne stroške
—	sredstva za opremo in amortizacijo
—	sredstva za posebne namene
7.	člen
Podlaga za pridobivanje sredstev za delo organa in s tem tudi dohodka delavcev delovne skupnosti so programi dela in doseženi rezultati dela delavcev pri izvrševanju programa.
V programih dela morajo biti delovne naloge izkazane in razvrščene v značilne skupine glede na naravo, vrsto in zahtevnost, stopnjo in vsebino odgovornosti ter pogoje dela na podlagi družbenega dogovora o skupnih osnovah za usklajeno urejanje odnosov pri pridobivanju in razporejanju dohodka delovnih skupnosti upravnih in drugih organov družbenopolitičnih skupnosti ter pri delitvi sredstev za osebne dohodke in skupno porabo delavcev.
Podlaga za ugotavljanje potrebnega obsega sredstev za osebne dohodke delavcev je število izvajalcev, potrebnih za izvršitev programiranih del in nalog po posameznih vrstah oz. stopnjah zahtevnosti del in nalog in povprečni osebni dohodek glede na raven in gibanje osebnih dohodkov delavcev v organizacijah združenega dela, ki opravljajo dela in naloge enake zahtevnosti ob približno enakih delovnih pogojih in odgovornosti za opravljeno delo.
Osnova za ugotavljanje potrebnega obsega sredstev za skupno porabo delavcev je višina sredstev skupne porabe po posameznih namenih na delavca, dosežena v preteklem letu v organizacijah združenega dela.
8.	člen
Sredstva za realizacijo programov dela se med letom dodeljujejo organom enakomerno kot mesečne akontacije. Organi poročajo izvršnemu svetu o realizaciji programov dela dvakrat letno in sicer, ob polletju in ob zaključku leta:. poročila so osnova za določitev višine akontacije v naslednjem obdobju.
9.	člen
Sredstva za osebne dohodke delavcev se bodo organom zagotavljala v obliki mesečnih dvanajstin od celotnega obsega sredstev za te namene, določenega v proračunu za leto 1984, zmanjšanega za usklajevanje osebnih dohodkov. Ta sredstva se lahko na podlagi sklepa izvršnega sveta med letom povečajo za odstotek usklajevanja osebnih dohodkov, ne morejo pa se povečati zaradi sprememb v prispevnih stopnjah iz osebnega dohodka in dohodka.
Organom, ki program dela izvršijo v predvidenem obsegu, kvaliteti in rokih z manjšim številom delavcev, se sredstva za osebne dohodke delavcev ugotovljena po 7. členu ne bodo zmanjšala.
10.	člen
Sredstva za materialne stroške, posebne namene in amortizacijo se določijo v okviru možne rasti občinskega proračuna. Sredstva za posebne namene bodo organom v letu 1984 dodeljena na podlagi pismenih zahtevkov.
11.	člen
Ce se med letom znatno spremeni delovno področje ali pristojnost, obseg ali narava nalog organa ter pogoji za njihovo izvrševanje, se organu lahko sorazmerno poveča ali zmanjša tudi obseg sredstev za delo.
12.	člen
Izvršni svet skupščine občine lahko začasno zmanjša znesek sredstev, ali začasno zadrži uporabo sredstev, če prihodki občinskega proračuna
med letom niso doseženi v predvideni višini, ali pa republiški organi omejijo dogovorjeno porabo.
O ukrepu iz prejšnjega odstavka mora izvršni svet obvestiti skupščino občine Gornja Radgona in predlagati ukrepe oz. ustrezno spremembo občinskega proračuna.
13.	člen
Vsi prihodki, ki jih občinski upravni organi ustvarijo s svojo dejavnostjo so prihodek občinskega proračuna, če ni s tem odlokom drugače določeno.
14.	člen
Prihodke, ki jih ustvarijo iz izplačil za storitve po prejšnjem členu tega odloka, lahko uporabljajo za namene in 104. čl. zakona o sistemu državne uprave in izvršnem svetu skupščine SR Slovenije ter o republiških upravnih organih v soglasju z izvršnim svetom naslednji organi: Uprava za družbene prihodke in Geodetska uprava.
15.	člen
Organi in drugih uporabniki sredstev občinskega proračuna morajo izvrševati svoje naloge v mejah sredstev, ki so jim odobrena. Ti ne smejo prevzemati na račun občinskega proračuna obveznosti, ki bi presegale z občinskim proračunom določena sredstva. Organi, ki se financirajo iz občinskega proračuna oz. delovne skupnosti teh organov ne smejo prevzemati obveznosti po pogodbah in samoupravni sporazumih v breme sredstev občinskega proračuna, če jim za te namene niso posebej zagotovljena sredstva v okviru sredstev za redno dejavnost.
16.	člen
Za zakonito in smotrno uporabo sredstev, ki so uporabniku odobrena v občinskem proračunu je odgovoren predstojnik kot odredbodajalec. Poleg predstojnika je za zakonito uporabo sredstev občinskega proračuna odgovoren tudi vodja računovodstva.
17.	člen
Uporabniki so dolžni izvršnemu svetu skupščine občine Gornja Radgona predložiti predračune in finančne načrte za leto 1984 ter zaključne račune za leto 1983 najpozneje do 30. maja 1984. Organi iz 14. člena pa so dolžni v predračunih oz. finančnih načrtih in zaključnih računih še posebej izkazati uporabo prihodkov iz svoje dejavnosti, ki jih neposredno uporabljajo na podlagi tega odloka.
18.	člen
Organi, ki se finansirajo iz občinskega proračuna v letu 1984, obračunavajo obseg amortizacije v višini sredstev, ki so jim za ta namen zagotovljena v odloku o proračunu občine Gornja Radgona za leto 1984 na postavki,,amortizacija”,
19.	člen
Nosilci sredstev za obveznosti, ki imajo značaj splošnih družbenih potreb so:
—	občinska konferenca SZDL; za dejavnost družbenopolitičnih organizacij in društev,
—	svet za ljudsko obrambo, varnost in družbeno samozaščito; za dejavnost ljudske obrambe,
—	izvršni svet skupščine občine; za vse ostale dejavnosti, izvzemši sredstva za delo upravnih organov, razporejena na posamezen upravni organ.
20.	člen
Izvršni svet skupščine občine je pobiaščen, da odloča:
1.	o prenosu sredstev med posameznimi nameni občinskega proračuna, določenimi v bilanci odhodkov
2.	o uporabi sredstev ,,tekoče proračunske rezerve” občinskega proračuna
3.	o uporabi sredstev rezerve občine Gornja Radgona do višine 500,000.— din v posameznem primeru za namene iz 1. in 2. točke 39. člena zakona o finansiranju splošnih družbenih potreb v družbenopolitičnih skupnostih (Ur. list SRS, št. 39/74)
Sredstva iz tekoče proračunske rezerve se bodo dodeljevala:
—	za naloge, za katere v proračunu niso sredstva zagotovljena in po svoji vsebini sodijo v splošno porabo na nivoju občine
—	za naloge, za katere v proračunu niso sredstva zagotovljena v zadostnem obsegu.
21.	člen
Oddelek za občo upravo opravlja nadzor nad finančnim, materialnim in računovodskim poslovanjem uporabnikov občinskega proračuna po namenu, obsegu in dinamiki porabe.
Ce se pri opravljanju proračunskega nadzora pri uporabnikih ugotovi, da sredstva niso uporabljena za tiste namene, za katere so bila dodeljena, obvesti o tem izvršni svet in mu predlaga ustrezne ukrepe.
22.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnih objavah Pomurja, uporablja pa se od 1. januarja 1984 dalje.
Številka: 400—10/83—03
Datum: 26. 3. 1984
PREDSEDNIK
skupščine občine G. Radgona
Jože KOLBL
101
n/o^a 2SrT‘ 2'.?lena Zakona o samoprispevku (Ur. list SRS št. 3/73 in ll/Ki), 8. člena Zakona o referendumu (Ur. list SRS št. 23/77) in 60 člena Statuta krajevne skupnosti Polana je skupščina KS Polana—Velika Polana na seji 23. 3. 1984 sprejela
SKLEP
o razpisu referenduma za uvedbo krajevnega samoprispevka za območje vasi Velika in Mala Polana v okviru KS Polana.
1.	člen
Razpiše se referendum za uvedbo samoprispevka v vasi V. Polana za graditev nove mrliške vežice, popravilo zadružnega doma (predvsem dvorane za kulturne in druge prireditve) in za nujna vzdrževalna dela na stari šoli ter za popravilo krajevnih poti in za potrebe drugih skupnih in komunalnih zadev v znesku 4,000.000, dinarjev.
V vasi Mala Polana — zaselek Bukovje (od hišne številke 1 do 55/a) za položitev fine asfaltne prevleke na vaške ceste, za vzdrževalna dela na stari šoli, mrliški vežici ter za popravilo poti v znesku 2,835.000,00 dinarjev v zaselku Mačkovci (od hišne številke 56 do 122 za asfaltiranje vaških ulic v znesku 5,600.000,00 dinarjev, kar znaša skupaj 12,435.000,00 dinarjev.
2.	člen
Za območje Velike Polane se samoprispevek uvede za dobo treh let, za Malo Polano — zaselek Bukovje za dobo treh, za zaselek Mačkovci pa za dobo petih let; to je od 1. 6. 1984 do 31. 5. 1987 oziroma do 31. 5. 1989.
3.	člen
Referendum bo v nedeljo 6. 5. 1984 v času od 7. do 19. ure, za vas Vel. Polana — v zadružnem domu, za zaselek Bukovje v stari šoli in zaselek Mačkovci — v vaškogasilskem domu. Za izvedbo referenduma je pristojen odbor, ki ga je imenovala skupščina KS.
4.	člen
Na referendumu imajo pravico glasovati občani, ki so vpisani v splošni volilni imenik in občani, ki še nimajo volilne pravice, pa so v delovnem razmerju.
5.	člen
Volilci glasujejo neposredno in tajno z glasovnico naslednje vsebine: Krajevna skupnost Polana
Velika Polana, 6. 5. 1984
za glasovanje na referendumu 6. 5. 1984 o uvedbi samoprispevka za območje vasi Velika Polana za gradnjo nove mrliške vežice, popravilo zadružnega doma (predvsem dvorane za kulturne in druge prireditve) in za nujna vzdrževalna dela na stari šoli ter za popravilo krajevnih poti in za druge komunalne potrebe ter funkcionalne izdatke pri izvajanju referendumskega programa.
Samoprispevek v obdobju treh let, od 1. 6. 1984 do 31. 5. 1987 bo znašal:
v denarju
— 1.5 % od neto OD iz delovnega razmerja,
— 20 % od katastrskega dohodka,
— 1,5 % od čistega dohodka obrtnikov,
— 1,5 % od pokojnin (razen od pokojnin z varstvenim dodatkom), — 1,5 % od povprečnega OD v SRS — delavci na začasnem delu v tujini
v delu in prevozih
— Vsak gospodar gospodarstva letno prispeva še
— 2 delovna dneva (8 urno delo)
— navoz gramoza na vaške poti in to od vsakega ha kmetijske površine in od vsakega traktorja 1 (en) kubični meter.
Ce zavezanec samoprispevka v delu in prevozu ne izpolni, plača za delovni dan 600,00 din, za en kubični meter gramoza za 500,00 din.
V primeru, da bi se katastrski dohodek povečal, se obremenitev od KD v višini povečanja zniža.
GLASUJEM
ZA	PROTI
Volilec izpolni glasovnico tako, da obkroži besedo ZA, če se strinja z uvedbo samoprispevka oziroma obkroži besedo PROTI, če se z uvedbo samoprispevka ne strinja.
Krajevna skupnost Polana
Mala Polana, 6. 5. 1984
GLASOVNICA
za glasovanje na referendumu 6. 5. 1984 o uvedbi samoprispevka za del vasi Mala Polana — zaselek Bukovje za položitev fine asfaltne prevleke na vaške ulice in za vzdrževalna dela na stari šoli, mrliški vežici ter za popravilo in za funkcionalne izdatke pri izvajanju referendumskega programa.
Samoprispevek v obdobju treh let — od 1. 6. 1984 do 31. 5. 1987 bo znašal:
v denarju
— 2 % od neto OD iz delovnega razmerja;
— 2 % od povprečnega OD v SRS — delavci na začasnem delu v tujini;
— 1 % od pokojnin razen od pokojnin z varstvenim dodatkom;
— 25 % od katastrskega dohodka;
— 1.500.— din obrtniki in 4.800.— din letno od vsakega zaposlenega pri obrtniku (znesek se vsako leto uskladi s povprečno rastjo OD v SRS);
— 5.000.— din letno gospodarji gospodarstev oziroma gospodinjstev;
— 15.000.— din gospodarji gospodarstev v enkratnem znesku (plačilo v 14 dneh po uvedbi samoprispevka)
v delu in prevozih:
— vsak gospodar gospodarstva letno še prispeva:
— dva delovna dneva (8 urno dnevno delo)
— navoz gramoza na vaške poti in to od vsakega ha kmetijske površine in vsakega traktorja 1 (en) kubični meter.
Če zavezanec samoprispevka v delu in navozu ne izpolni, plača za delovni dan 600,00 din, za en kubični meter gramoza pa 500,00 din.
V primeru, da bi se katastrski dohodek povečal, se obremenitev od katastrskega dohodka v višini povečanja zniža.
GLASUJEM
ZA	PROTI
Volilec izpolni glasovnico tako, da obkroži besedo ZA, če se strinja z uvedbo samoprispevka oziroma obkroži besedo PROTI, če se z uvedbo samoprispevka ne strinja.
Krajevna skupnost Polana
Mala Polana, 6. 5. 1984
GLASOVNICA
za glasovanje na referendumu 6. 5. 1984 o uvedbi samoprispevka za del vasi Mala Polana — zaselek Mačkovci za asfaltiranje vaških ulic in popravilo poti ter za funkcionalne izdatke pri izvajanju referendumskega programa.
Samoprispevek v obdobju petih let od 1. 6. 1984 do 31. 5. 1989 bo znašal:
v denarju:
— 3 % od neto OD delovnega razmerja;
— 3 % povprečnega neto OD v SRS — delavci na začasnem delu v tujini;
— 3 % od pokojnin (razen od pokojnin k varstvenim dodatkom);
— 20 % od povečanega katastrskega dohodka
— 6.000.— din letno gospodarji gospodarstev;
— 2.000.— din letno lastniki od vsakega avtomobila in traktorja.
V delu in prevozih:
— vsak gospodar gospodarstva letno še prispeva: 2 delavca (8 urno dnevno dela)
— navoz gramoza na vaške poti in to od vsakega ha kmetijske površine in od vsakega traktorja 1 (en) kubični meter.
Če zavezanec samoprispevka v delu in navozu ne izpolni, plača za delovni dan 600.— din, za en kubični meter gramoza pa 500.— din.
GLASUJEM
ZA	PROTI
Volilec izpolni glasovnico tako, da obkroži besedo ZA, če se z uvedbo samoprispevka strinja oziroma obkroži besedo PROTI, če se z uvedbo samoprispevka ne strinja.
6.	člen
Nadzor nad zbiranjem in uporabo zbranih sredstev krajevnega samoprispevka vrši za vas Velika Polana vaški odbor skupščine KS, za Malo Polano pa za vsak zaselek posebej imenovani odbor. Vaški odbor vsako leto, v okviru plana potreb, določi izrabo obveze v delu in prevozu.
7.	člen
Svet krajevne skupnosti Polana je pooblaščen, da vsako leto določi novo denarno vrednost nedenarnih obveznosti občanov v samoprispevku • v skladu z ugotovljeno stopnjo gibanja cen v preteklem letu.
8.	člen
Ta sklep začne veljati 8. dan po objavi v uradnih objavah pomurskih občin.
Velika Polana, 25. 3. 1984
Predsednik skupščine KS POLANA Jože TIVADAR 1. r.
102
Popravek
sklepa o uvedbi krajevnega samoprispevka za območje KS Puconci.
V sklepu o uvedbi krajevnega samoprispevka za območje KS Puconci, naselja Puconci, Bokrači, Dolina, Gorica, Markišovci,- Šalamenci in Vaneča (Uradne objave, št. 1/80) z dne 18. 1. 1980 se 2. točka pravilno glasi:
,,Samoprispevek se uvaja za dobo petih let, od 1. februarja 1980 do 31. januarja 1985.”
Predsednik sveta KS Štefan HARKAI1. r.
STRAN 17 VESTNIK, 12. APRIL 1984