nam reč zam enjevati povodja s porečjem in še m anj z rečjem (rečno mrežo). Še manj ustrezajo vododelnica za razvodnico, vodoprispevno področje za pa­ davinsko področje ali kratkom alo porečje in še manj za kraško prispevno področje (česa?), za tranzitne vode (?), zalivske form acije (?), erodibilnost ipd., kar so nerodni prevodi iz nemščine, m edtem ko imamo zanje nazorne slovenske izraze. Podobno je s talnico in podtalnico, kar je svojevrsten odmev nejasnosti p rst — tla. Če označujemo p rst kot tla, potem je talnica lahko le pedološka voda, podtalnica pa voda pod njo oziroma v prepustn ih sedimentih. Na sploš­ no pa je v tej publikaciji term inologija še k ar skrbna v prim erjavi s tipka­ nimi hidrološkim i elaborati, k jer je, žal, prem alo prečiščena. Nerodno in tu je se glasi npr. povodje reke Kolpe, povodje reke Mure, nam esto enostavno porečje Kolpe, porečje Mure ali še k rajše Pokolpje, Po­ m urje. Ne gre samo za jezik, temveč tudi za razum ljivost: Prim er: »z onesna­ ževanjem vode se p ri nas ukvarja veliko inštitucij« (str. 54); očitno je m iš­ ljeno, da pri nas več ustanov preučuje onesnaženost voda. Nelogično je tudi, da m ora biti »hudourniška dejavnost bolj usm erjena v preprečevanje nasta­ jan ja erozijskih žarišč« (str. 50). Gre kvečjemu za protihudourniško in ne hudourniško dejavnost. Več skrbnosti bi si želeli tudi glede geografskih imen. Motijo zlasti »jezero Bled«, »jezero Bohinj«, »potok Jazbina« za Blejsko jezero, Bohinjsko jezero, Jazbinski potok itd. V rsta imen je uganka celo za geografa, npr. Vrbanski plato, Limbuški plato, Bolško polje. M urska ravnina se označuje kot Mursko polje, ki je le m anjši del te ravnine. V rsta geografskih imen je zapisana na­ pačno, npr. Lendava (za reko!) nam esto Ledava, Čatežke Toplice, Koperski zaliv. Zmeda je tudi glede K rasa (z veliko začetnico), ki pomeni le pokrajino med Tržaškim zalivom in Vipavsko dolino, m edtem ko pomeni kras (z malo začetnico) vrsto reliefa oziroma tip pokrajine, kjerkoli se ta uveljavlja. Enkrat je torej lastno in drugič obče ime. V besedilo je zašlo tudi nekaj drugih napak. Steklarna v Rogaški Slatini ni v SR H rvatski, podatki o stroških za čistilne naprave v Krškem (str. 23), K ranju (str. 32) in še ponekod so gotovo napačni, saj so 10-krat ali m orda 100-krat prenizki, drugače bi čistilne naprave veliko h itre je gradili. Na str. 32 je om enjen »gospodinjski razvoj vodilnih naselij« (verjetno gre za gospo­ darski razvoj in na str. 31 v tabeli »uporabnost voda v m3« (verjetno gre za potrošnjo vode). Na isti strani naj bralci v tabeli popravijo sQs v nQn. Za Blejsko jezero je stopnja onesnaženosti očitno prenizka (2—3) in za Bohinjsko jezero previsoka (1—2). Koristno bi bilo vselej nakazati metodologijo, na kateri slone zbrani podatki, drugod pa omeniti stopnjo njihovega posplo­ ševanja. S temi pripom bam i ne želimo zm anjšati pomena, ki ga publikacija ima. Nasprotno, želimo le, da bi v bodoče take in podobne nepotrebne pom anj­ kljivosti odpadle in hkrati opozoriti na koristnost sodelovanja z drugimi strokam i, ki se prav tako ukvarjajo z vodami, čeprav z drugačnega vidika. Očitno so pom anjkljivosti tudi posledica tega, da so naše hidrološke publi­ kacije brez ustrezne tradicije. Darko Radinja Slovenija — naše okolje. M ladinska knjiga, L jubljana 1976, 122 strani. Knjižica je pom em bnejša, kakor je zaradi njenega drobnega obsega, žepne velikosti in skrom ne opreme na prvi pogled videti. Nem ara pa ne vzbuja pozornosti tudi zato, ker gre za poljudno, m ladinsko literaturo, ki obeta le najosnovnejše znanje. Takoj pa velja naglasiti, da je knjižica mnogo več, saj je snovno zgoščena, miselno bogata in vsebinsko zahtevna. Njena vrednost je v izboru snovi in aktualni tem atiki pa tudi v tem, ker so o perečih vprašanjih okolja in njegovega varstva v njej nanizani pogledi k ar desetih piscev z različnih strokovnih področij, kakor spoznamo iz kratke predstavitve avtorjev na koncu knjige, ki so vsi znani strokovnjaki na tem področju. Ker jih tekst ne navaja sproti, sklepamo, da so vsebino in koncept knjižice zasnovali skupno. Ohlapen naslov obeta pravzaprav m anj, kakor daje vsebina. Po njem bi nam reč sklepali, da gre za kratek regionalni oris Slovenije ali za bežen prikaz našega splošnega okolja, v katerem živimo. Tega pa v knjižici prav­ zaprav ni. Avtorji so se sicer odločili pretežno za ekološki vidik, vendar ne za sistem atično osvetlitev celotnega našega okolja, temveč samo za njegove ogrožene oziroma degradirane poteze. Pravzaprav niti za te ne v celoti, temveč le za tiste, ki pom enijo sedanjo, aktualno, industrijsko degradacijo okolja. Značilno je, da samega okolja knjižica ne pojasnjuje posebej. Ko pa avtorji ta pojem uporabljajo , ga ne pojm ujejo docela enako. Ob tem se pojavi tudi prvi pomislek. Pri obravnavi tal, krajine in m estnega okolja pojm ujejo okolje širše, pri obravnavi ekosistema, vode in zraka pa ožje. Pri tem atiki, kakršna je okolje in njegovo varstvo, nas spričo njunega še neprečiščenega pojm ovanja še posebej zanim ajo miselna izhodišča ter načelni pogledi. V knjižici se kažejo v vsebini in zasnovi ozirom a v razporeditvi snovi. Sestavlja jo nam reč pet osnovnih poglavij z značilnimi naslovi (Varstvo okolja, Kaj pomeni človekov poseg v naravo, Prvine okolja, Razpotja krajine, Eko­ nomika okolja). Vsako od teh pa vsebuje več k rajših sestavkov. Zal je uvodni del prekratek, da bi mogel ustrezno pojasniti Zgodovino degradacije in varstva okolja, S tanje okolja v Sloveniji in Smernice (pri slednjih gre pravzaprav za problem atiko, ki iz degradacije okolja izvira), kakor obetajo naslovi. Načelni pogledi so sicer zelo pomembni za razume­ vanje in reševanje krize, v katero je človek pripeljal okolje, so pa v uvod­ nem poglavju prem alo urejeni zaradi preveč enostavnega podajanja sicer zahtevne snovi. Pomembno, pravzaprav ključno je naslednje poglavje (Kaj pomeni člove­ kov poseg v naravo), ki osvetljuje srž problem a — odnos človeka do narave. Moti le, da knjiga ta odnos večkrat načenja, pravzaprav v vseh osnovnih poglavjih, kar pa po svoje kaže na njegov osrednji pomen. V tem delu je to razm erje osvetljeno izrazito ekološko, celotno poglavje pa se odlikuje po sicer kratki, a jasni in zgoščeni oznaki ekosistem a te r po pronicljivem funk­ cijskem prikazu človeka znotraj ekosistem a na različnih stopnjah njegovega gospodarskega razvoja. Snov ostaja vseskozi pri bistvenem in je hkrati ra­ zumljiva. Nazorno je prikazano navzkrižje med »človekovim sistemom« in »naravnim ekosistemom«. Sploh je celotno poglavje izpeljano logično, dognano in s posluhom za mladega bralca. Žal pa so ekološke značilnosti Slo­ venije preskopo prikazane, kar pa je sploh pom anjkljivost celotnega dela. V naslednjem , najobsežnejšem poglavju so prikazali okolje po posamez­ nih prvinah. Med te pa knjižica poleg vode, zraka in ta l (prsti) uvršča tudi hrup in m estno okolje, čeprav je slednje že v rsta okolja, torej izrazit kom­ pleks in ne prvina. V tem delu knjižice prevladuje analitično obravnavanje, sicer pa je podajanje široko in problemsko, š irš i osvetlitvi posameznih elemen­ tov okolja nasploh sicer slede njihovi prikazi v Sloveniji, ponekod celo v kratk ih posebnih poglavjih, vendar so preskrom ni in presplošni, saj zajem ajo le m anjši del snovi. Slovenijo kot okolje, kakor obeta naslov knjižice, pa prem alo spoznamo. Obravnava m estnega okolja (Človek in m estno okolje), ki sicer ne spada v ta del knjižice, je sicer zanimiva, vendar si poleg prikazane splošne proble­ m atike želimo več konkretnih osvetlitev okolij, ki so značilna za naša mesta. Glede na to, da so urbanizirana področja tista, k je r je degradacija okolja najbolj izrazita in pereča, bi kazalo njegovo varstvo na tem m estu ustrezno zaokrožiti. Naslednje poglavje (Razpotje naše krajine) je sicer zanimiv, svojevrsten in tudi koristen pogled na pokrajino, a z zasnovo knjige ni povsem skladen. K rajinski pogledi so široki in sorodni prirodnogeografskim , prem alo pa so jasni odnosi med okoljem in krajino. V poglavju je več govora o tipih krajine, manj pa o ekologiji konkretnih slovenskih pokrajin. Prikazanim pogledom sicer ne gre odrekati celovitosti, v m arsičem pa zaobidejo prejšnje, čeprav ne prikazujejo krajine le fiziognomsko temveč tudi funkcijsko. Zadnji del knjige obravnava ekonomijo okolja (Ekonomski problem i var­ stva okolja, Družbeni ukrepi, Okolje in ekonomska rast, Regionalne ekonom­ ske možnosti Slovenije). Ekonomski vidik je v ekološki problem atiki manj pogost in je zato toliko bolj poučen. Je pa podajanje zahtevno in mlademu bralcu manj prilagojeno. Nekatere pojm e bi kazalo pojasniti sproti. Prikazani pogledi zbujajo tudi nekaj pomislekov. Onesnaženje okolja ni samo posledica koncentracije odpadkov (str. 105), saj onesnažujejo in degradirajo okolje tudi snovi, ki niso odpadki, npr. biocidi, um etna gnojila, konservansi itd. Gre tudi za degradacijo okolja, ki z odpadki nim a zveze, pač pa s porušenim ravnotežjem v njem, npr. erozija p rsti zaradi p retirane km etijske in druge izrabe tal, negativne posledice vodnih regulacij, melioracij itd. Sporna je tudi misel, da se okolje kvari samo po sebi (str. 114). Preveč so nem ara v ospredju ekonomski vidiki kurativne problem atike okolja, manj pa preven­ tivne. Sicer so ekonomski pogledi smiselno zaokroženi, poglobljeni in hvale­ vredno izhajajo iz naših ekonomskih razmer. Za celotno knjižico je značilno, da se v n jej, čeprav nedosledno, prepletata dva vidika: splošni in regionalni. N ajprej so osvetljeni posamezni problemi okolja nasploh in nato še v Sloveniji. Glede na naslov knjižice bi pričakovali, da bo težišče na drugem delu. Konkretno okolje Slovenije je nam reč pri­ kazano prem alo sistematično. V knjižici pa so dobra izhodišča za »ekološko- varstveni« prikaz Slovenije kot okolja nasploh in njenih ekosistem skih struk­ tu r še posebej. Želeti je, da bi do tega km alu prišlo, m orda v razširjenem ponatisu. V m islih imamo zlasti značilnosti okolja s posebnostm i njegovega onesnaževanja in varstva, kakršnega sestavlja naše kraške, gorske, kotlinske, dolinske, urbane in urbano-agrarne pokrajine. Koristna stran knjižice je tudi sicer ne docela enotno, a zato širše pojm ovanje okolja, ki poleg biološkega vsebuje tudi ekonomsko, sociološko in drugo pojm ovanje, kar je celoti močno v prid. Sploh pa je delo glede na obseg vsebinsko zelo bogato. Knjižica vidi rešitev ekološke krize v splošno sprem enjenem odnosu člo­ veka do narave (naj pristavim o: pravzaprav do okolja oziroma pokrajine sploh, torej tudi do njenih antropogenih sestavin). V naših razm erah pa naj bi bolj sm otrno ravnanje z okoljem dosegli z družbenim oziroma regionalno- prostorskim načrtovanjem . S tem knjižica ne prikazuje samo pereče prob­ lem atike okolja, temveč razgrinja tudi perspektivo, k ar je glede na njeno vzgojno naravo toliko bolj spodbudno. Geografom, posebno šolnikom, jo vsekakor priporočamo. Darko Radinja Avguštin Lah: Slovenija v sedem desetih letih. Državna založba Slovenije, Ljubljana, 1977, 457 strani. Tudi geografi bomo s hvaležnostjo segali po naj novejši Lahovi knjigi o Sloveniji. V njej je zbranega nam reč ogromno gradiva, ki nam prikazuje razvoj ožje domovine v zadnjih treh povojnih desetletjih in nakazuje na podlagi sprejetih načel in dokumentov srednjeročnega razvoja njeno nadaljnjo pot. Čeprav pisec ni imel nam ena geografsko predstaviti Slovenijo, pa ven­ darle najdem o v delu številne geografske prvine in osvetlitve posameznih pojavov in dogajanj. Upravičeno smemo trditi, da predstavlja Lahova »Slove­ nija sedemdesetih let« tudi pomembno spodbudo številnim znanstvenim pod­ ročjem, da bi pristopili k sistem atičnem u proučevanju pojavov in problemov, ki so v knjigi načeti ali prikazani v luči globalnih povojnih sprem em b naše družbe in njenega gospodarstva. S pričujočo knjigo nam je mogoče v m arsikaterem pogledu izmeriti de­ jansko podobo in življenjski u trip današnje slovenske vsakdanjosti. V delu so izredno plastično orisane družbenopolitične, gospodarske, socialne, kulturne in druge spremembe, ki so korenito posegle v preoblikovanje dovčerajšnje podobe Slovenije. Ko tehtam o vse te spremembe, ki so vtisnile povsem nov izraz našim naseljem in mestom, podeželju in rudarsko-industrijskim ali turi­ stičnim območjem, šele spoznavamo pom em bno vlogo delovnega človeka,