ZOPET KRAMPI IN LOPATE Studentje ljubJjansike univerze so pretekli teden z delom proslavili deseitletoico mladi'n-skih delovnih brigad. Kot pred leti so se v muhastem apr.ilskem vremenu zbrali polno-številno. V Naselju je pri olepševainem delu okrog novozgrajeniifa stavb delalo nad 800 štu-deatk in študentov. Udamiško dek> je bilo tudi v Akademskeim kolegiju. Zgoraj: Samo za kratek čas sta odložila orodje, da bi bil posnetek »boljši«. — Levo: Čudež, aprilsko sonce je pogledalo skozi obla-ke in tisti, ki dela niso vajeni, so postali žejni. — Spodaj: Ritem dela sicer ni udar-niški, pohvaliti pa moramo množičnost in za-vednost stanovalcev Naselja. Pregledati vse kulturne pro-bleme, ki se danes javljajo v ZšJ in prodreti v njih bistvo, je praktično skoraj nemoijoče. Nemogoče iz več razlogov. Ne-katerj izmed najo-jmrmbnejših bi bili: zato ker je bila doslej kulturna in z njo tudi etična vzgoja naših študentov vse pre-več zanemarjena, ker se uni-verzitetni odbor, združenja, klu bi in vse ostale osnovne organi-zacije ZŠJ niso zavedale njene resnične pomembnosti. Drug vzrok bi bil v tem, da je kul-turna dejavnost naših študentov vse preveč razdrobljena na naj-različnejša področja kar seve-da hromi udarno silo (so pa se-veda tudi v tem pozitivne stra-ni!), ter jo je tako skoraj nemo-goče popolnoma pregledati, oce niti njeno moč in kvaliteto. ne da bi pri tem prezrli to ali ono torišče študentskega »kulturne-ga življenja«. Tretji vzrok, prav tako pomemben kakor prejšnja. pa je tale: slovenska javnost doslej še nima nobene študije o liku slovenskega povojncga štu-denta, katera pa bi bila za na-daljnje uspešn«Mjše delovanje na področju kulturno-etične vzgoje šludentov nujno potrebna. Da bj s« požlvilo delo štu-dentov na kulturnem podroeju, so ustanovili pri TJniverzitetnem odboru komisijo za kulturna vprašanja in osnovali klub štu-demtov ljubljanske univerze. Namen komisije je bil jn je, voditi in usmerjati delo osnov-nih organizaeiij ZŠJ na kuJtur-nem področju, cilj kluba pa je bil, da poveže do letošnjega le-ta že obstoječe skupine, kot so bile APZ, AFS, APO itd., da , uspeli Fnanicozom doka^zati, da nismo prav nič v zaostanku. Z ekskurzijami so nas kar zasuli: Ogledalj smo si rudnik antraci-ta, kemični kombinat v Lens-u in pivovarno, kjer so nas zalili s pivom — rekord je bil menda .osem steklenic! Peli sm.o dosle,j-zelo malo; če izvzamem polurni nastop v Hou. baixu v improvizirani paradi, kjer so nastopale sam-o štiri dr_ žave, — nič. Sele danes popold-ne smo snemali v studiju radio Lille, kjer smo opravili tudi posku&na snemanja za gnamo-fonsike plošče Phiiiipaove druž-be. Nasploh pa ima člavek vt'.s, da je mnogim udeležencem fe-stivala konični in edini cilj na-brati čimveč in čimbolj pisanih značk, pri čemer so naši leseni krožnički v stilu ribniške suhe r.obe prava privlačnost. Lille je črno mesto — ville noire — mesto industrije, zaditru. ljeno, hiše so čme ali rdeče opečnate, belih ni Tudi v^a bližnja in daljnja okolica je Izjavtj predavatelja in predstojnika klinike me dicinske fakultete t,Zaaosti mi je stažistovske golazni!" Premišljojj&m o članku, ki je izšel v zadnji Tribuni. Koliko bo razburjenih duhov v zvezj 2 njim? Premišljujem še 0 tem in onem, kar je na medicini ne-2xlravega in neraz.umljiv.ega za povprečno pamet. Katerj medicinec lahko izjavl, da še nikdar med študijem ni občutil, kaiko je v breme vsem, ki "se poleg ostalega ukvarjajo tudi z učenjem? V breme pro-fesorju jn asistentu? Kakor da je izpit zlo, ki ga mora pač pro-. fesor opravljatj poleg ostalega deJa. Na higieni se ti zgodi. da pr'd&š določenega dne ob 7. ur. na izipit in ti sporoče. da je iz-pit šele ob 14. uri. Tttdi pri ne-ks't?r''b ^^vi»ih jzpitih se ti lah- ko zgodi nekaj podcbnega. Na vajah se zdi včasih kateremu asistentu, da bi bi] študent uža-ljeoi, če bi mu razlagal osnove ali ga opozarjal na bistvene stvari. Namigavanje o tem, da so študentje fcot penizionisti, ki dobivajo državno podiporo za počivanje in še kaj, se marsi-kdaj sliši iz ust pedagoga. Premišljujeim tudi 0 tem, ali res postaneš dober obrtnik, ka-kor piše v članku. In kako je s tako potrebno in zaželeno ročno spretnostjo? Na fakulteti si pač med Studijem nitj ed&n ne pri-dobi teh sposobnosti. Ko pri-pravljaš snov za interno, se na-učiš, da je med ostalimi znaki za neiko srčno obolenje tudi zvi-šan krvni tlak 190/0, medtem ko je prj zdravem človeku pri-bližno 120/80. Šele. ko si ta krvni tlaik res izmeril in ga na lastna ušesa silišal, veš, da je reg tako. In akrat tj šele osta- ne v spominu. Morda Je slab primer. Povedati hočem samo to, da dostikrat ne verjamem, da je stvar taka, dokler o njej samo berem ali slišim. Toda kar ni dala fakulteta bo dal stažl Staž je pripravniška doba, ki traja dve leti. V tem času naj bi si diplomirani zdravnik pridobiil praktično znanje v vseh panogah medici-ne in izipopolinil teoretično zna-nje. Toda tudi stažistu se godi podobno. Prepuščen je na milost in nemilost zdravniku. s kate-rim dela. Ce ta zdravnik nagi-ba k temu, da mladega tovari-ša »eksploatira«, kakor pravijo n&kateri temu, takrat bo sta-žist pisal, pisal in zopet pisal. Vizita bo opravljena v najikrajšern času. Ce bo znail stažist biti nasilen in znal spra-ševati. bo že bolje zanj. Da zaiaš spraše-vati, pa moraž tudi vedeti, česar ne veš! (Nadaljevanje na 2. str.) Ptsmo iz Lilla tafošna, — glinasta, peščena zemlj,a — sama ravnina, sredi polja so rudni'ki, ali kemični kombin,ati. Tudi hribi «0 tu. vi-diš jih odda.leč kot velikanske piramide — sipomeniki rudniš-kim žrtvam. Ti hribi stalno ra-stejo, ker so \z rudnišfce jalovi-ne. Kmečkih idil n.i, — razen umetnih, na silo Uitvarjemh, — v&e hiše in hišice so prebarva-ne 5 kričečo r^eklamo, obzorje je vsak dan rjavo in težko. V takšnem okolju nas je zbra-nih študentov iz os-emnajst raz-ličnih držav, v 'em okolju se zbližujemo na najraznovrstnej-še način.e in s čudovito zmešn^a-vo jezikov, mimiike in gestiku-lacije. Začne Se z vpriašanjem v smisliu: Od kod pa vi? Iz Ju-goslavije. Aa«! Nadaljuje se z zamenjavo značk, kcnča Pa po-navadi drugače. — P-o pravicl povedano — 0 umetniški vred-nosti posameznih skupin ne m.o-rem povedati nič. Najnižjg vstopnina v lillski operi, kier so centralne prired:tve s poseD-nim popustom za udeležence fe-stivala, znaša 300 frankov. Po-leg našega »Krsmanoviča«, ki i-e res odličen, sem videl samo še neke Franooze, ki plešejo zeio leseno in brez smisla. Čehi, ki Jih siploh še nisem videl v ci-vilnih oblekah, 5.0 boljši od Francozov in konLn.o — Spanci, mimo katerih takc in tako m mogel nihče, ne da ga ne bi vedno znova »prejfenetili« s svo-jimj popevkami. V soboto imaino še dva nasto-pa: popoldne koncprt — skupno s pevskim zborom tz Bordeauxa in zvečer nastop oz k-ončni re-viji festivalskih udeležencev. Pote-m odrinemo v Lens Parif. in Strasbourg. Pravs turneja se šele začenja — tu mislinn pr«d-vsem nastop v pariškem rad:u. ki ga t>o neposredno prenaSalo vseh 24 fnancoskih radijskih postaj — in oddajo pri televiziji. Dobili smo tudi povabilo z'& Saarbriicken. O vsem tem pa bom poročal po na*.i vrnitvi do-mov. Prvi maj 1386 V AMERIKI stavka, k& je zajda 340.000 deiavcev* Zahtevajo očemurni delav* nik. Dva dni pozneje ]Q chlcaska policija strehjaikt v skupino stavka)oi\h, ubi-la enega in ranila vlednjo noi, 4. nuzja, so se ddavci zbrali ru, protestnem zhorcvanju na Haymarket Svuare. Ko je Summl Fieilden, kočtjaži vzkltknil: »Vi nimaie ni-česar od zakonov. Zadavi-te jih, ubijte jih, udante ift storite vse k se delavci pojavili nit zagrcbških ullcah. Proslava }e bila zaradi tega y zapr* tem prpstortt »Kalo*. Prvi maj 1956 ENAJSTIČ postavliamo majsko drevo v socialistič-ni, dela-vski državi. Po-stavV.amo ga v vasdj irt mestih. Postavftjamo ga s ponosom. Kajti pra\znu)em mo ga že enaptič in vsctk 1. maj se nam zdi lepši. Ob lebosnjem rnatju- bomo pomisUU na iirihodnjega, ki bo goitovo le le\pii. In Ijudje se tnaia veselijo. Za-to kca. Vudj družbemo upravlja-nj«. Združenja bi morala nepo-sredno sodelovati s fakultetnim svetom. Dosedanji položaj študenta člana svela je bil podoben po-ročevalcu odbora združenja, ki je dolžan pred svetom govoritl o problemih, o katerih so raz-pravljali na združenju. Mislim, da mora taka dolžnost izhajati edino le iz fakultetnega sveta ter da ima edino le svet pravi-co in dolžnost zahtevati to od kateregakoli člana sveta. sem ogromni večini konfereno in skupščin in tako spoznaval probleme in specifičnosti posa-meznih fakultet in oddelkov. Istočasno pa sem tam študen-lom kot svojim volivcem poro-čal o delu univerzitetnega sveta in ostalih organov družbenega upravljanja. Razstava o Egiptu Študenti orientalne skupine na beograjski filozofski fakulteti *o v marcu priredili zanimivo raz-stavo »Egipt v sliki in besedi*. Namen organizatoirjev te razs;ta-vie je b.i'1, da ol obiskovalce spoznali z deželo Bližnjega Vz-hoda, njenim živijenjem in d«?-lom. Skozi razstavo spoznamo Egipt, ki ima danes v tem delu sveta velik pojmen in ugled. Obenem z razstavo so prirediH več predavanj o Egiptu. Preda-vanja o življenju in Ijudeh E-gipta so imeli naši znani novi-narji in profesorJL. Na lazstavi je bLla prikazana razvojna pot Fgipta od sta,re egipčans.ke ma-terialne kulture (sfinge in pira-mide) do današnje sodobne dr-žave z mioderno industrijo 3n poljedelstvom. Razstavo bodo študentje prenesll v Pančevo. Študentski predstavniki v fak. svetih odgovarjajo FRANJO LIPIč — Tehniška fakulteta ZŠJ SE PREMALO POSLUŽUJE PRAVIC, Kl JIH IMA KOT ORGANIZACIJA Naš prejšnji svet je mogel re-sevati le vsakdanj^o pro'blemati-ko, medtem ko bistvenih proble-mov zaradi kratkega delovanja ni mogel rešiti. Sedanji sivet je na dobri poti, da prične obrav-navati tudi te problerne. 2e na prvi seji je bilo na podlagi Jan-sko,letnih izkušenj in priprav delo sveta razdeljeno po posa-meznih komisdjah. Preko svojih komisij bo svet lahko bolje in pravočasno reševal probleme fakuHete, ker je pač problema-tiika na fakulteti taka, da zah-teva konstatno delo. Karakteristično za tehniško faikulteto je veliko števllo od-delkov. Delovanje študentskega člana fakultetnega sveta je s tem otežkočeno, poznavanje problematike pa vezano na delo združenj. V začetku, ko se je družbeno upravljanje šele uveljavljalo, so mislili, da bo vse študentsko problematiko re-ševal študentski predstatvnik v svetu. S tem pa je bilo delo študentskega predstavnika ome. jeno in ni mogel več zastopati družbenih interesov. Združenja sama bi se morala bolj zanimali za vse probleme štedentov in univerze in stalno sodelovati z upravami oddelkov in s fakul-betnim svetom. ZŠJ se sploh jz-redno malo poslužuje pravic, ki ji kiot OTganizaciji daje splošni zakoin o družbenem upravljanju univenze. S stalno problemati-ko B€m se deloma seznanjal preko koordinacijskega odbora. Toda čeprav so v odboru za-stopnikj vseh oddelkov, ne niore odibor sam poznati in voditi ce-lotno delo, dokl-er niti posamez-na združenja ne poiz.najo ali ne znajo pri-kazati probleme iz svo-jega področja. Sestankorn zdru-ženj bi moral prisostvovati tudi študentsiki član sveta, da bi se tam lahko spozinal s prcblema-tifco posameznih oddelkov. Ivo VALIČ - m«d. In stomatološka fakulteta Popolnoma so zanemarili probleme stomatološkega oddelka Takoj po Izvolitvl je fakul-tetni svet pričel razpravljati o perečih problemih fakultete: problem inštitutov in klinik ter gradnja nove fakultete, vprašanje učnih kadrov, učni načrt ter odnas med učnim osebjem in študenti. Kljub te-mu pa se mi zdi, da je svet Se premalo energično reševal problematiko fakultete. Raz-lične podrobnostl bi lahko po zgledu drugih fakultet reše-vali po komisijah. Premalo po so govorili o stomatološkemu oddelku, kjer imajo prav tako precej težav. V zvezi z obravnavanjem študijskih problemov je stiet ustanovil študijsko komisijo, Ludvik ČARNI - prirod.-mat.-fil. fakulteto Zanimanje članov sveta za študentske probleme Delo fafcultetnega sve-ta kot organa družbenega upravljanja na fakulteti ®e mora odlifeovati po preudarnem }n vsestransikem spoznavanju problematike fa-kultete. če s tega stališča oce-njujem delo prejšnjega fakultet-nega sveta, m.oram reči, da je bilo njegovo delo nezadovoljivo in enostransko^^eč ali manj re-ševanj.e admiffiftitrativnih vpra-šanj. Zdi se mi pa, da je novi fakultetni svet že na prvi seji pokazal zanimanje za splošno problematdiko fakultete. Ker sem pač optimist, upam da bo v bo-doče bolje. Fakultetni svet je že usitanovil tri komisije: gospo-darsfco, študijsko in personalno, ki mu bodo pomagale pri de'lu. Člani sveta tudj želijo, da bi ss seznanili s proiblemi asistentov in študentov. Za poročilo o štoi-denlih so zadolžili mene. Vsekakor se bo treba lotiti še Medfakultetna konfe-renca strojnikov V Beogradu je bi.la 23. maroa medfakuHetna konferenca stroi-nikov, na kateri so razen študen. tov bili prisotni tudi ^profesorji in zastopniki podjetij in tovarn. Razpravljali so o rezultatih pre-tekie mediafcultetne konf&rence v Zagrebu. Glavna tema pog>- temeljitega reševanja učnih na-črtov in končno že enkrat dolo-čiti naloge fakuiltete. Treba bo preudarneje in racionalneje pri-kazati družbi materialne potre-be fakultete. V bližji prihodno-stl moramo misliti tudi na naS novl znanstveni kader. če ho-čemo, da bomo dosegli zadovo-ljiive nspehe, ne smemo prepu-stiti vse delo samo fak. svetu, kajtj uspeh ni odvisen samo od fak. sveta aropak tudi od z-ain-teresdranosti in sodelovanja Stu-dentov. Zdi se mi, da lani kakega te-enejšega sodelovanja rned pred-stavniikom študentov in med ZSJ ni bilo in to po krivdi štu-dentov. Letos se pa organizacija bolj zanima za družbeno uprav-ljanje fakultete. Zdi se mi, da je sploh potrebno več sodelova-nja študentov, fcar pri nas sicer ni bila navada. Ko je bil izvo-ljen študentski predstavnik v 6!ve'tu, so se združenja oddahni-la in fakultetna problematika jiih n'i veČ preveč zanimala. Smalram, da je potrebno, da or-ganizacija pritegne k sodelova-nju čimveč študentov, da začno sklicevati sestanke po zgledu zborov volivcev. Taki sestankl bi morali biti dobro pripravlje-ni, če hočemo dobiti mnenje Stu-dentov samih. Oportunizerm, da študente družbeno upravljanje kl se ukvarja s študijskimi problemi. V kolikor smo v svetu ob-ravnavali vprašanja, ki so ss nanašala na študente, sem se predhodno posvetoval s člani odbora ZŠJ, večinoma z me-dicinci. S stomatologi nisem imel toliko stikov, ker njiho-vih problemov itak nismo ob-ravnavali. Mislim po, da bi študentje lahko mnogo bolj aktivno sodelovali ne le pri reševanju študijskih, ampak tudi drugih problemov. Tudi odbori ZSJ bi morali biti bolj samoiniciativni, s čemer bi se zboljšalo delo fakultetnega sveta, obenem bi pa to meni olajšalo delo s tem, da bi lah-ko opustil vlogo zgolj posre-dovalca, poročevalca in infor-matorja. Mislim, da se še pre-malo zavedamo vloge in po-mena družbenega upravljanja. Zmotno je mnenje nekaterih študentov, ki mislijo, da se jih problemi fakultete ne ti~ čejo. Omenil bl Se, da smo štu-dentje zunanje člane sveta premalo seznanili z našimi probleml in z našimi mišlje-nji. Fakultetna uprava jih je ie v začetku podrobno sezna-nila s svojo problematiko, mi pa bomo to morali še nado-knaditi. Člani novega sveta bodo verjetno nadaljevali de-lo po dosedanjem načrtu. Na-loga ZŠJ pa je, da se prične bolj aktivno zanimati ¦ za vse pereče probleme na fakuteti. Marijo KOROŠEC, agron.-gozdarska fakulteta Nižji letniki , so nezainteresirani V fakultetnem sveitu s«fn šedai trj mesece kev je naš pi^žnčl predstavnik v fakuiltetnem swe-tti odšel v sLužbo, jaz pa spm. bila naknadno in začasno doJo-čena v fakultetni sv«t. Doslej sem bila š&le na &ai s«gi. O študemtsikiih protolemih, razen razprave glede izpitav, v glarvnem nismo razsprarvlijali. ye-činoima pa so govorili o uataajo-viitvi in gradnji novega vateci-narskega oddelka. u S študenti sem sodelcnvala nai ta način, da sem ss s&stala 9 presednikoma obeh zdmženj ŽSJ in seiferetarjema obeh osnavnih organizadj ZKJ. Na tem seisitanku groo priipraivili gradivo in se je ta način eode-lovanja s štude^sfeo organizacijo izkazal kot uspešen. Tudi lan-ski predstavnik je bil povezan. s študeati po obeh odborih zdru-ženj in po osnovnifa organizaci-jah ZKJ. Glede za/nimanja Studentov za družbeno uprarvloanje moram priznati, da v nižjjdh letnikih še ne poiznaijo dovotlij profelematiks fakultete in zato ni takega za-nimanja za družbeino upravl(j a-nje fakulteite. V višjih letnikih pa s© študentje nedvomno veli-ko zainimajo za delo fafcultet-nega sveta. Zainteiresirati in razgibati pa bomo moraJi širši krog študen-tov in jih vključiti v delo. Z zunanjimi člani fallcultetnega sveta pa nameravamio imeti se-sitanek, da Vi jib. tako seznanili z naš.o problematidsu. ZADOSTI Ml JE STAŽISTOVSKE GOLAZNI (Nadaljevanje s 1. str.), ne zanima, duši naše delo. vora je biLa: »Lik strojnega in- Trdno se.m prepričan, da jih fa-ženirja«. Skupščina je bila v kultetna problematika zanima, prostarih tehniške fakultete. samo organizatorja manjka. Najbolj zanimivi so staži na kliniki — na ustanovi, ki je na-menjena znanosti in študiju. Nilkjer ni pravega načrta, kaj naj gledaš, kaj delaš. Zdravnik ima svoje vsakdanje delo insta-žist mu je odveč, ker mu jemlje čas. In tega niti predstoj.niki klinik ne priznavajo. Mimogra-de, kakor pač najibolj običajne stvari, govore o stažistovsiki go-lazni, o njihovi lenobi, o tein, da so jih siti itd. Malo Je staži&tov, ki še ne bl razumeli, da je staž patreben. Veliko se jih počuti neugodno, če moTajo postopati po hiši in izgubljati čas, ker enostavno ni dela zanje in ker se nihče na znieni za njih. Kot šbudent se praktičnemu delu ne privadiš — kot stažist pa le, če si ~ srečnež — prišsl v tiste prave roke, ki rade in z veselj&m poimagajo naprej. In v predavalnici slišiš neštetokrat, kako se uglleden predavatelj pritožuje zaradi slabih diagnoz in nepravilnih terapij zdravni-ka-praktrkusa na terenu. Vse to se zdi tako črno, kot da ni nič svetlega na naši fa-kulteti. »O svetlem to pot ni beseda.« Vprašanje teorij.e in prakse, vzgoje mladega rodu n^o !* ^ nikdar izven obmo^čja poiitike. PolVaka je vplivala in vpliva na vsa podnočja dr'ižben,ega živ-ljenja, med drugim tudi na šo-Xo in vzgojo. Jasno Je> da v po ¦ litiki vedna pridejo do izra 6t-r>pnq S;'t°m šolstva naj Di bil en fam za v?o družbo. Te po-stavke so sformulirali nekateri najnaprednejši ljudJe v ča.su buržoazni'h revolucij, toda njih praktičnih rezultatov in Jresni-čenja niso dočakali. Buržoazija ni ustvari'1^ dosti d«mokrat;čn, h gesel, med njimi tudi ne gesla o šolstvu. Res je, da je bila razredna buržoazna šola napre-4ek v primeru s stanovskimi srednjeveškimi šolami, toda ve-lika večina prebivalsf.va je kljiub temu- dejansko ostaia braz izobrazbe. Stanovske šole so bile name-njene z_a doiločene družbene gru-pe, ki so edine imele pravico do vstopa v tfe šole. Otroci drugih grup in razredov niso irt\ell te pravice. Obstoj stanovskega šol-stva, kot( tudi drugih fsvdalnih preostank'ov je bil v nap">to bur-žoaiziji. Veliki kapitalisti, ki so imeli v svojh rokah materialne vrednrosti, so čutili potrebo po doib.ro pripravljenih kadrih spe-cialistov, uradnikov itd., nišo pa imeill pravice poslati v obslo-ječe šole svoje otroke. Raz^n tega pa obstoječe šole tudi niio odgovarjale potrebam buržoazi-]e. Zaradi vsega tega je buržo-azija zahtevala splošno 'n brez-plačno šolstvo. Vendar pa j^ biia prezplačnost mišljena samo ža osn. šole in ponekod še za sredn.je, v veliki večini buržo-aznih držav pa nouk na sroun.iih Solah ni brezpla'čea, da spiloh ne igiovorimo o višji izobrazb:. Torej lahko pridejo do pi">ave ir.obrazbe samo t.isti. ki ;imaic sredstva. katere zahteva ^olarPe v kapitalističnem svetu. Razrcd-na šoila ?e razlikuje od .srarvov-ke v tem, da je v razredni šoV: Politika in pedagogika »—izobražavanje enako organ!-zirano in enako dosiopno za v^e p^remožne. Razredna šofla ne po-zna stanov, pozna samo držav-Ijane in zahteva od vseh učen-cev samo eno: plačaj za svoj pouk. Raz;l.ičnega učnega pro-grama za bogate in revn-e ra^-redni šoli sploh ni treba, ker teh, ki nimajo sredstev za pla-čilo pouka, za učne pripomočke, vzdževanja učenca med šola-njam — ta vnsta šole sploh ne pusti do izobrazbe«, tako je raz-redno šolo opiral Lenin. Prav-no obstaja možnost izobrazbe za vse, dejansko pa le za tiste, ki imajo za to potrebna sredstva. Razredna buržoazna šo-la je torej namenjerna samo preniož-aim, dejansko pa ni n't'. ene kapU,ai.;<:tilxnp države. ki?r ne bi obstajala že cela vrsta drugih ovir — rasnih, nacionalnih, rs-lig.io.zn.ih itd. V poljubni kapi-talistični državi obstaja toraj več vrst šol. Sistem šialstva pa obstoječrh državnih šol obstaja-jo še cerkvene i.n zasebne šole, katere pa tudi neredko pripa-dajo kaki relisiozni organizaci-ji. Posebn,o veliko f-tevila zaseb. nih šol je v Angliji, ZDA in Francij.i. V zafp^kn ?ivo^°°ff raz^ois ^e je burožazija bofrila za laično šo-lo t.j. 7A šolo, neodvisno r>d cer-kve, neodvisnood religije. To je bilo za ti-ste Sase razumljjvj ker Je bila duhovščina na stra- ni fevdalcev. Danes v nobeni kapitalističn.i državi ta z-ahteva ni 'zpolnjena. V celi vrsti držav je verouk v šolah obvezen pred-met. V Angliji j.e okrog 50 prj-oentov Oisnovnih šol poi vpl'-vom duh.ovnikov, na Holand-skem pa še več. Samo po sebi je razumljivo, da mora b.iti srednja šola na-daljevanje osnovne šole. Progra-ma srednje ln osnovne soile se morata ujemati, vendar je v mniogib. kapitalističnih dsželah drugače. Iz osnovne Sole je ne-mogoče vstopiti v srednjo šolo, ker se ^ato zahteva znanje, ki ga os-movna šcdla ne daje. Pri-prava 115611067 za srednjo Solo gre čisto tnimo osn>ovne — ali v pripravljalnih razredih v sred-nji šoli ali v zasebnih priprav-ljalnih šolah. Ucenec, ki konča osnovno Solo, ki ž-eli nadaljeva-ti z učenjem, se še ne rtiiore vpisati v srednjo šolo. +emveč mora prej končati takoimeno-vano dopolnilno šolo. V Franciji že od leta 1945 raz-pravljajio o demokratiaaciji gol-stva l.n sistemih * vzgoje. Henri Vallon piže v časopisu »New Ers« o reformi šolstva v Fran-ciji sledeče: »Splošna struktura n°š'esa 5ol^tv n' cfpmok^atična. V zgodovini Framcrije ste se iz-oMik-ivala ri"9 rw'''s"" -; :¦¦-""=) vzvoje — eden natnenjen bur-žoaziji in drugi narodu. Verjetno jih njt&žko izenačiti. In ven-dax rarvno to izenačenje pred- etavlja največjo težavo in po-vzroča največ predsodk.>v«. In kje se skrivajo vzroki teh težav in predstodkov? Avtor popolno-ma pravilnio vidi te vzrok? v re-akciionarni poliMki francoska buržoaz.ije. On trdl, da imata oblast in prestiž buržoazije v Francijl giloboke korenine. Kra-lji so po njegovem mnenju, predno jih je buržoazija pahni-la s prestola, jzrabili buržoazljo za to, da so izigrali plemstvo. »Srednja izobrazba«, piše Henri Vallon — »je v bistvu bužoazna Izobrazba, prilagojena je 7ad->-vol.i;tvi n.ienih potreb. Kult.ura. ki fehaja iz nje in katero skuša ovekovečiti, izhaja iz tistega časa, ko se je buržoazija v cilju svoje intelektualne osvoboditve od srednjeveškega pritiska za-tekla k proučevaniu klasicizma. Klasistična kultura je 'celo v svoji popačeni obliki ostala njen ponos. Buržoaz.ija napenja vse sile. da -bi obdržala klasiCno erudici.io kot osnovno lastnost za pridobitev administrativnih položajev«. H&nri Vallon smatna borbo za demokracijo šolstva kot borbo proti buržoaztii poli-tiki v vptašanjlh vzgoje ln izo-brazbe. On zahteva dem^okraM-začijo družbenega reda v I'Van-ciji kot neobboden pogoj za de-mokratizaicljo šolsfva. Enotnega šolskega sis!ema v kapitalis.tičnih državah torej ni, Cbstoja eam-o zunanji izgled. Sistem tega šod&tva ns more 6kriti nazrednega antag>inzma in razredne borbe. Tudi naibolj demiokratične buržoazne države v tem pogledu ne pnedstavljajo Izjeme. Nemara ni nikjer toliko laži in licemerstva kot pri vpra-šanjih vzfgoje otrok. Pri tcm pridejo prav vse vrste »teorije« in »odkritja« o tem, da ss otro-ci v bistvu ne morejo vzgajati v določeni palitični smeri, da je proces njihovega razvoja popo.1.-noma »spontan« in, da ]« pali-tična usmerjenost v vzgoj; gro-bo vmešavanje v čiste mls-ll otroka. Konec XIX. in vsa leta XX. stott. se odlikujejo po tem, da se pojavljajo nove torije o vzgo-ji, v n&katerih &e cbenem z a-poli,tlič.nostj,o propagirajo ideje o idealni splošni človeški vzgoji otrok, ki prehaja.io v zaključke, da je treba vzgojo tako organi-zirati. da bi se mlademu rodu razviila »nacionalna samozavest« in družbeni interes. da bi bila mladina ponosna na svojo drža-vo in tudi na obstoiečo državno ureditev (nemSki pedagog PauL sen v Pedagogiki). Se bolj uglajeno govori o ide-alni vzgoji eden od teoretikov tizma John Dewey (My pedago-gical cree). Po trditvah Deweya je pravilna vzgoja taka vzgoja. ki se ustvarja s stimullranjem sil otraka na zahteve socialne srede, v kateri otrok živi. Ta sredina pa miora odgovarjati In-teresom demokratičnih tradinj in n,e int&resom posameznega razreda. Z demokratičnim prin-cioom vzigoie so poeojeni tudi etičnd irezultati. Kakne etične rezultate mora dati vzgoja? Iz-kaže se, da se tncra otrok za-vedati kot član družbe, čian države, v kateri sa ljudje zdru-ženi v »edinstvu delovnega živ-Ijenja«. V tem delovnem živ-ljenju obstajajo »domimrajoči običaji in položaji«. Otrok nxo-ra spoštovati in razvijati te de-mokratične položaje in običaje. Ker pa &o v ZDA demokratični položaji in običaji buržaazni, je naravno, da mora otnok sp-ošto-vati in razvijati te odnos« in običaje. Vse fco pa dela Dewey zelo spretno in previdno. Otro-kom ni treba ničesar vsiljevafl, temveč je treba zbrati take vpd-ve, da bo lahko sam prišel do določenib. zaključkov, da bi se mu izoblikoval pravilen odnos do demokracije in njenega bl-stva, kot določenemu socialnemu vzajemnemu prijateljstvu. Uči-telj ni zato v š-oli, da bi vsilje-vafl otroku ideje all mu iz.obli-boval določene navade, trdi John Dewey. Učitelj je v šoli kct član kolektiva zato, da 'z-bere vplive, ki delujejo na otro-ka in mu pomasa praviino rea- trditvi Deweya, ne more vsilje-vati otroku svojih nazorov In prepriičanj tudi zgto, ker je on prija,teljski ?otrudnik in vodn'lc v skupnem življenju«. Daije go-vor} q nujno.sti, da je Sola na-rodna in da je treba izhajati celote. Dewey dobesedno kri^i o tem, da če ne bo snstem vzgo-1e nrpdelan, bo na«tal kaos. Pod karv;,om De,vey raztime snrpTTOfmbe tradicionalnih norm i- -""ad ameriške buržo^-n« družbe. -ac j Neizpolniena pričakovanja Ob rOZStavl V JakopiČevem paviljOnU P&stane v tej motiviki vsebinskl Mirna, tiha, slikovita ubranjost prostor, *kl ^im je posta! živ- moment. V začetku izposojene, njegovih platen nam pripovedu- ljenjsko okolje. Linearnosl, na- Ko pretgfceduijem razs/ojo vpični ^agon, nepolna plastič- grafiike, plastiike iin sldSce na stakiliu na raiz- so našle v Ciuhovi motiviki etavi »Devetoriice« v Jafcopičevem paviloanu, svoje potrdilo in njegovo slikar- se nehote vprašujem kaj draži te mlade s1:vjia. Prii tem Tnonaimo seveda 0'puistiti vrediniOiteinje geneiracij po teh eile-mein;tiih to jdih lahko družimo in označujemo navadmio le po statis:t'ičnii>h pod«tkiiih. Zaim-mivo pa je, da tudi ta skupina, ki jo druži poleg oibičajnega atrdkovnega tovaTištiva i.n mladostii v precejšnjii meri skupma preteik-lost in skupna dožuveitja v nagtežji dobi nijli-hiovega im narodovegia življenja, ne kaže rKHbeniih poseibnilh stouprtih značilnosti, kl bi se mama.sa.le na vsebino njiihove umeitoostii, nJitii nia upodobitfemo snov. Pač. v ve^čtini pri-mierov jih druži nekaj — preee.išnja formaJ-n® ozkiost in po tej potl priibli.ževainie svoje umetnosti ofcuisoi m razuimevanjiu povrpreč-neiga ofofekovalca. Morda je to prav, saij končmo dobršen de'l umetmostii in umetmikov še vedrno teži k temu, da b3 se pribH.ž2.1i lliiuidsitvu, vendar se mi zdi, da to vča.si!h vipilivia na oblifcova-na^e oseibti« specifičnosti likovnega izraza in s tetn na moč upodobltve siaime. V&aj pri šibkei^ih umetjnilkih je ta neviarnostt prece.1 velika. Med razstavljalci - slikarj! je brez dvoma najmočnejši oblikovalec Jože Ciuha. Pred-Visem ziat'0, ker ai je svojo lmkovno pot zia-firtal že preeej jasno, &i v gr&bem že uredil sv-od liifkovnii ®vet in se že po>časi iatrgava raiZinim oiblii!kovn.im vplivom b^reiz sileihernih nameTinih koncesiij pocemi-razuTnlniivoistti. In vendsir je raaumiljiiv in njegove Msfeedonce sprejmemo z zanima.njem, kaikor z zaimima-n,j«'m silediimo njegovi težngi, da b.i podsfeal n;i'iihovo pTvinsikosit, njLhovo žVljenjdko fita-ti'5nosit, primitivmo eleganco prastarega na-rodinega tiipa in nia*m jiiih pckiaizal kot nosilce svoj« umetoiiiške izpovedii. Trdna kč teih raziličnih od-tenkov, pa steoraj ne dopušča papdlne negacige niti ene same 6Loveške duše. Poezijo zastopajo podobami zadoščeno, tako dru-gega dne iz sintakiti5nih vzro-kov in premajhne notranje ute-meljeoosti ne moreimo doje/ti. Čez soiine pa je pesem, ki se veliko dotočneje razivije pred nctrangimi očmi bralca in je, osebnega in neelementarnega. Tudi Pavle Zidar nas prepriča v svoji peami Kaplje ognjene, da nj&gova pesem še vedno ra-ste iz isteiga vsebinsko obliikov-nega doživetja, ki je daii tafco presenetljive rezultate v pesmih iz prejšnjje številke. Jože Snoj Poudarek Bombačeve plastike je predvsem na dekorativnosti. Tu ne mislim tiste dekorativ-nosti v saimi izvedbi, ki je v njegovih delih sekundarna, am-pak tiste splošne dekorativnosti, ki nas prepričuje, da so bile te plastike izvrš«ne za določen ++ Sprehod po arhitektnri Ko je pred dva tisoč leti klasični rimski plsec Vi-truvij napisal svoje delo Deset knjig o arhitekturi, j« v njem ozna&il arhitekturo za »najvišji hram« znanja in umetnosti. Naziv arhitekt pripada po njegovem mnenju le tistemu, »ki je pismem, sprcten risar in pozna geome-trijo, dober poznavalec zgodovine, ki marljivo posluša fi-lozofe jin spoznava glasbo, n.e sme biti laik v medioini, obvladati mora pravna vprašanja, poznati mora astrolo-gijo in nebesne zakone«. To vse da je potrebno, ker le tako prizadevanje, ki temelji na nadarjenosti in obsež-nem znanju, lahko ustvari popolnega umetnika. Tako pra-VI Vitruvij. Ce preskočimo stoletja in sa za trenutek ustavimo v rene-sansi. v dobi, ki je nad vse ce- birintu človešlke pod.zave®ti, ki fUf individualnost, bomo videli je odsev sorodnih nadstroktur narave same. Glag trobente vsebuje za našega junaka, ki je psihično izredno razčlenj&na osebncws>t, tisto vez med tijegovo laetno podzaivesitjo in zunanjim toikom stvari. Na poiti do Tihega doJa se nam naikažefjo v isti Ko- Gmačevi tehniki spet novi ele- menti zgodbe. Pisaitelj ¦ sireča kme6ko dekle in jo z edinstveno lepim prizomm poveže z datu- mom, vrezanim v lubje vi*kega javorja. Partizanska rolka je tamkaj zapisala svoijo nikomur poznano zgodovino in usodo. Tudi Temnikar se znova oglasi v pisateljevi fantaziji in to te- daj, ko stcipa mimo krajev, tako sličnih tistim, mimo katerih se je po^lavljal Temnikar na svoji zadnji poti. Druga ppo-za, ki jo prinaša ta žtevilka, je izpod peresa Antona Ingoliča z naslovom Di&onance Jesengkega dne. Zgodba o na-cionalno izobčenemu človeku, ki je osebno nedolžen, pa vse-eno trpi za grehe in slabosti svojih sorcdnikov, kateremu pa tudt nasprotna plast, izražena v drugj naciji. ne zaupa in ga zavrne, je nedvomno silno zna-na srtjvar v našem obmejnem podro&ou. In kakor pisatelj In-golič silcvi po svojem nep^osred-nem sliikanju življe>nja, za ka-terega mora imeti točno dolo-čeno realno pcdobo, tako tudi njegovi črticj ne morenw očitati naijma.rujšega spodrsiljaja. Ravno obraitno — vse moira bvtj natanč-no tako, kaikor je napisanio, vsermu že vnaprejj sledimo. To je tudi tukaj, da je pojem arhi-tektura neločljivo povez-an s pojmom »umetniost«. Umetniki, ki so dominirali na polju likov-ne um&tnosti sploh, so bili tudi najboljši arhitekti tedanjega časa (Micheliangelo — cerkev sv. Petra v Rimu). Tako gledanje na arhitekturo nam tudi danes ni tuje, pred-vsem je v veljavi tam. kjer se še čuti vpliv tako imenovane akademske arhitekture. Tembol) nas lahko zato preseneča sta-lišče, ki ga je pred približno 50 leti zavzel eden pionirjev arhitekture Loos, ki pravi, da arhitektuva ni umetnost. Sarno del arhitekture da pripada umetnosti, to sta spomenik ^n grob. Vse, ki služi nekemu na-menu, mora biti bključ^no iz carstva umetnosti. Z deiitvijo arhi.tekture na utilitarno, ki y. priznava le tehnične kvalite^e. in na »pravo« umetniško, je Loos zašel v skrajn-ost. Arhi-tektura se ne da razdvoji+i, to-da mi lahko verjamenno da je prišel Loos do svoje ugotovitvej v iskrenem prizadevanju, da bi izrazil to, kar ,je čutil. da se z arhitekturo dogaja. Po stagna-ciji v 19. stoletju se je arhitek-tura dejansko pričela prebujati iz mrtvila eklekticizma. Looso-va zasluga je. da je opozoril na možnost brezornamentalne ar-hitekture, pokazal je, da .}e or-nament, kct so ga uporabljal socesiionisti in eklektiki, odveč V njegovem času je bilo po-trebno odločno stališče. reakcija na nezdravo dekadentnas1!, kj je karakterizirala tedanjo službe no arhirt-eikturo. Nesluten razvoj tehnike v zadnjih 70, 80 letih je odločilno vplival na arhitekturo. Za ar-hditekte je to pomenilo. da so pred njimi vedno večje zahte-ve. Plečnikov učitelj Wagner je bil na primer med prvimi, ki so pri projektiranju polagall važnost tudi na ureditev sani-tarnih naprav in podobno, kar s<} ,'e do takrat smatralo rz »ne-dosto;no arhitek*a*. Mi danes vemo. da je edsn Iztned pred-pogojev za dober tloris neke s'tanovanjske zgradbe (in teh se največ projektira) ravno dobra rešitev inžtalacijskega vozlišča. S tem še seveda ni rešen pro-blem dobrega tlorisa. jasno pa ham je takoi, da se mora arhi-tekt ukvarjati z raznimi vpra-šanji čisto tehničnega značaja, kot še nikdar poprej. Arhiteik-tura se je morala okoristiti z novostmi, kot so to bile plin, vodovod. elektrika, centralna kurjava itd. Pojavil se je ncv gradbeni material (jeklo, alu-min^j, beton — od nav irp,ea pa do armiranega in prenape-tega. raz,ne o.astione mass) ;n ves ta materal je treba rnsfj uporabljati, kar ni tateo eno-stavno, če pom slimo da :ma vsaka vrsta matsnal^ svoje specifične lastnosti, ki jih je '.tv-ba upoštevati Ne smemo se torej čuditi Loosu. da je sma-tral arhitekturo za pretežno tehnično zadevo. Res je, da nam je tako gle-danje dalo vrsto objekto-/ ki so sicer v nekih ozir'.h zeio na-predni. Predvsem ^^ odHkujejo od prejšnjih po svoji dobri funkcionalnosti v tlorisu, s svo-jimi čistimi ploskvami v zuna-nj&m videzu pa predstavljajo ugodno nasprotje prenatrpaii'm fasadam eklekticističnih Toda hladno gledanje, fci se omejuje le na funikctionalnost in ekionomičnost lahko zapelja arhitekta, da premalo misli na humanost arhitekture. Pred očmi bi moral vedno imeti to, da vse kar dela, dela za člove-ka. Stari Grki so ustvarili ne-poziabne arhJiitektonske spome-nike, ko so zgradili svetišča svojiim bogovom. Vendar pri njih pogrešamo odnos do Llo veika. Kar gradimo dane«, bi naj bdlo predvsem svetišče za l^udi. To pa se zgodi samo ta-krat, kadar iz arhitekture veje toplina. In tukaj je ravno točka. Bistveni elemcat arhitekture je pravzaprav sistem graienja, njenia struktura. Ona sama ne-posredno določa obliko, ne pa individualnost arhitekta, niti sposobnost obrtnika ali pa sam namen objekta. V onib kultu-rah, ki so zmogle le kamenite stene in opore, v hor.-zontalni smeri pa preklade iz kamna ali lesa, je bil graditeij zmožen premagatl le kratke razpetine. S tem pa Je oila zgradba že do ločena. Naj so bili niihovi moj-srtri še tako dobri, nj!hov polet še tako usv^srjalen in razumen, njihov vert:ka!no obremenje-valni sistem j:h je omejeval, jim vezal roke. Tak najpreprostejšl slstem strukiture predctavlja na prlmer gradibena metoda starih Grkov. ki niso bili bolj nadarjeni od arh'tektov Grčije ali Egipta, ki so uporabljali vertikalno obre-menjevalni sistem. Ta dela tudi niso bila zgrajena od spretnej-ših rokodelcev, ali pa mogoče izraz popolnejše filozofije; bila so le posledica novega struktur-nega sistema, čigar izvor vod: nekam v Mezopotamijo m čigar najlepšd razcvet je doživela Evropa v srednjem veku. Zunanji videz arhitekture Je od gotike dalje preživel mnogo stilnih sprememb. Resne paUče renesanse so se prelevile v okrašene baročne dvorce, a t1 so postali v rokokoju lahkotni, Arhitekti, kd so že prej omenje-ni vertikalno obremenjevalai sistem nadomestili s sistemom Lokov, so s tern dosegli le to, da so v največji mozni meri iz-kori6tili odporno&t materiala proti pritisku. Uporaba male-rialov, ki se upirajo nategu, ]e sicer tudi že zelo stara. Sem spadajo vrvd šatorov, ladijske vrvi, primitivni visečj mostovi itd. Toda v traj.nejši obliki — in samo ta pride za arhltektu-ro v poštev — je to možno le z materiali, kot je to na primer jeklo. Z jeklom pa smo pričeli graditi šele protd koncu prejš-njega stoletja. Zelezobeton je naravnost lahkomiselni. Vendar kombinacija jekla kot elementa. kjer lahfco o arhitekturi govo-rimo kot umetnosti. Povmimo se k današnji arhi-tekturi. RazLikuje se od prejš-njih, ker se je izpremenilo ne-kaj bolj r>istvenega, kot zgolj njen zunanji videz. Spremenilo se je pojmovanje arhitekture, spremenlla se je metoda graj&- ArhLto-:tura se ne omejule na pcsamezno fznajdbo ali pa re-c:mo določen.i šolo; ona je iz-iledek več faiktor^ev: forrnnls nrtTematike, ra*"jnala inžjnLrja. dognanj metalurga, stroja teh-nologa in kon&io sposobnosti arhi!ekta, da se vse te faktorje združi v celoto oziroma novo stavb. obliko. Rimljani so imell drug slstcm. Morda bi ga lahko imepovali sistem poševnih pritiskov. Glav-ni element tega sistema ]e lok oziroma obok, konstruiran iz kamnov ali opek. ki obremen:-tev razdeli na obe točki, od ko-der lok izhaja. Na teh opornih todkah pritiska lok navzdoi in pa na ven, poševno. Prednost tega sistema je v tem da po-ševna pritiska dveh sosednjih lokov delujeta eden protj dru-gemu, vsled česar se medseboj-no ,oslabita. Ta način konštruk-cije je omogočil premagati ve-like prostorske razpetine. Veli-ka rimska kopališča, Hagia. F>o-phio v Carigradu, ali pa gotsko katedralo so zfiradiii arbitekti. ni bilo v vsem tem času na-predka v gradbeno teoretičnem pogledu, še manj je bil odkrit nov gradbeni princip. Slabokr-vnost arhitekture 19. stoletja se je izražala v zmedi stilnih vrst. od katerih je vsaka predstavlja-la povratek v gotiko, klasično dobo Rima \n Grčije, celo Egip-ta. Toda novi gradbeni sistem je bil že v nastajanju. V času, ko so arhitekti iskali idej še v preteklosti, je polagoma nasta-jalo novo pojmovanje arhitek-ture, vendar neupoštevano od vodilnih praktikov časa. Mi pač moramo domnevatd, da je zani-manje za stare kulture oslabilo zanimanje za sedanjost, in so nove ideje zato spregledali. To novo v gradbenem sistemti je ležalo v zavestnem in razum-nem uporabljanju napetosti kot osnove nekega gradbenega si-stema. Prozorn« steklene zgradbe, kot je na primer znana palača OZN v New Yorku, ie danes možno gradLti, ker njihove teže ne nosijo več stene. ampak no-silni elementi iz materialov, ki so v stanju napetosti. Ze gotski mojster je skušal cerkve čim bolj zastekliti, toda on se ni znal izogniti labirintu stebrov, f:al in lokov, ki so njegovo ste-kleno zaveso zatemnjevali. Gradbent material ima dve bistveni kvalitetv. odpornost prot; pritisku in odpornost pro-t-; na'tegu. Prvo nam predstavlja na primer blok kamna ali opeke — če jo o-btežimo, ima sposob-nost. da se dobro upre mečka-nju. Natez.no odpornost si ps lahko predstavljamo, da jo im? ieklen kabel visečega m&stu — dve debelj žici sta razpeti preko reke in teža mostu visi na njih. ki prevzame natezno napetost, in umetnega kamm, ki se upi-ra pritisku. Tehnična osnovna misel, skupna vsem objektom, ki upoštevajo napetost, je v mi-nimalni uporabi materiala — ta se nahaja le na tistin mestih, kjer je nujno potrebon jz grad-benih ozirov. Z dmginv bese-dami — mater;al je maksimal-no izkoriščen. To pa šele omogoča nove for-me današnje arhitekture ki so tako razlikuje od ostaiih. Prejš-nji sistemi grajenja so zahtevali enakomerno porazdelit^v n:iase. Zato je bil več ali manj sime-tričen videz s^ar h zgradb nuj-nost, ne pa oosledica določene-ga estetskega stališč*. Danes se arhiteJct lahko po-igrava v prostoru — kakšno razgibanost, ne samo to, tudi lahkotnost, vitkost lahko doseže v primeri s težko masivno ar-hitekturo preteklega časa! Pa poglejmo še naravo. Drevo vzdrži vihar, ker «o Korenme in vlakna debla dovolj močna, da se uprejo sili, ki jo povzroči veter. Sposobnost bilke da stoji pokonci, gibanje ljudj in živali vsled elastične napetosti mišic in živcev, vse to nam govori o tem, da se vse živo nahaja v stanju trajne napetosti. Le kar je mrtvo. negibno, leži na ne-kem mestu vsled lastne teže, kot kamen na kamnu. In arhit»-?ktura? Resnična mo* derna arhitektura živil 7/ V/ ˇM DOL S KRVAVIM ALEKSANDROM! O novemhrslkiii akciijah fugoslo-Vinskih študemtov leta 1932 i Ljubijan; zasledtiano \z zeJo skop< podatke in izvemo le 'L>, da j< med študenti vreJo in da , . . si-cer 'pa benmo: Šestindvajsetega no>vemJ>ra l<93i sporoca ljubljainski rekto/: »Velespostovani gospod tnini-sterl Po u-radni dolžnosti si do-vol']u\]em paročati vam tole: m&a naslm dijaitvom je nastalo vznc mirjenje zaradn vesti, da se z po-Uttimmi kazrtjenti v Sremski Mi-trovici v zaporib tako proti zako-nito ra-vna, da so kaznjenci zaie~ l'i z giadovnim straijkom. Sevedc nisem poklican, da bi sc spustai v merhorno prtsojo tega vprasa-n)a. Smatram edinole za svojc doižn&st, da va$ na te gvvotrict opozorim za-voljo razpoloženja df jaštva, ker je nevamost, da pridt do kakih demonstraaj. Ker se na-bajajo med temi kaznjenci tudi akademtki . . . « Dva dni kasneje je dal rektoi zapreti univerzo. Da te študenirske akcije niiso l>i!e kar rako nam po-ve nefo. drug-i do&ument, sporoči-lo unvverzitetnega sodišča, ki je naslednje leto v maiju obsodilo študenta filofcofije Antona Nova-ka na izgubo semesera fpreipoved vpisa iin opravljaiija izpitov), ker je cine 28. marca 1932 govoriil na balkonu univcrze in »pazivijal na odpor proti državnemu ofolasrvu, vršečemu uradno dolžnos*..« O tem govori tudi nasledtije paroci-lo med dokumenti: Demonstranti so sfeazi preda" valnico vdrli na univerzitetni bal-kon in so z balkona govorili ostrejse govore v zvezi z miiiro' vis-ko afero. PcstavUi so na bal~ konu tudi tablo z napisom proti režimu. Ti dagodki koncem leta 1932 so biK 'prarvzaiprav samo uvod v bolj energnčne študentske akcije, ki so se raizvile že sredi januarja. Dne 14. ja.nuairia 1933 je bMa v nagliici izdana odloio k-olege nai boijkoriirajo inskripoiijo. Sedmega marca vabj univerz.itetni senat na zelo vljuden način fau-dente naij se vpiiejo. Po poročilu 1 dne 8. marca je umiiverza še vedno zaprta in dan kasne]e rek-tor prosi minlstrsitvo za dOTolije-nje za pričotek predavanj. Dne 20. mairca sporoča rektorat ministrstvu za prosveto o razsod-bi uni'veratetnega sodišča v zve-zi z »nedovolftnvmi nastopi na akademskib tleb«. Glavni krivec je Devetak Bojan, ki je omogooiJ, da so študenrje prišli na balkon, čra *e mu en semaster. Še dve-ma se črta po en semester. Na prestrašena zaradi Ituidentskih der monstracij v vseh treh unlverzi-tetnih središčih, zato . . . Raktorat je sprejel iz Beograda p-ismo, v katerem je sporooilo, da ministrstvo poseduje letaice, ki so ].h izdalv študewje ljuibljanske univerze . . . »Ministarstvu pro-svete je čast zamoliti Rektorat za izvestaj, da U je ha preduzimao protiv rasturača i pisaca ovih le-taka. Prema naredjenju gospodi- Zadnje dni mairca rektor spe*. zahteva začetek predarvanj, a mi-nistrsrvo odgovanjaj; »odhžiti po~ četaJe predavanja do obavdtmja aktom , . . « In potem je čecrrega ajprlla pri-šel ta, prej najavljenii akt prosvet-nega mimstrstva. »Ministrstvo prosvete \e saznalo od dtrn-gib vla-sti, da sh pvilikam nereda na Uni~ verzitetu u Ljubljarti padali po" PRED NAMI LEZl KOPICA DOKUMENTOV 1Z PREDVOmiH LET, ZAPISNIKl Z UNIVERZE, KONCEPTI, PISMA, ODLOČBE, ZASLIŠANJA ITD. PRED NAMI ČSTANEJO IZ VSEGA TEGA LETA 1932, 1933, 1936 IN SE MNOGA DRUGA, VSA POLNA STVDENTSKE AKTIVNOSTI IN BOJA ZA SVOBODO, DEMOKRACIJO IN ZAHTEVE V ZVEZI Z UNI-VERZO SAMO. RADI BI REKONSTRUIRALI PRED NAMI TE DOGODKE, NE SAMO ZARADl SPOMINA NA REVOLUCIONARNE TRADICIJE STUDENTSKEGA GIBANJA V LJUBLJANI IN V JUGOSLAVUI NA-SPLOH, TEMVEČ TUDI ZA TO, DA Bl TA SESTAVEK BIL PRISPEVEK SPLOŠNEMU OBRAVNAVANJU STUDENTSKEGA GIBANJA MED OBE-MA VOJNAMA. VSA STVAR JE MNOGO SIRSA KAKOR. PA JO SKVSA ZAJETl TA SESTAVEK, Kl NE MORE BITI ANALIZA, KER JE SESTAVLJEN SAMO NA PODLAGI NEKATERIH DOKUMENTOV. MANJKAJO TU PRED-VSEM TISTI, Kl JIH HRANIJO POSAMEZNIKI IN PA TUDI IZJAVE TEH LJUDI, KI SO TAKRAT KOT ŠTUDENTI SAMI SODELOVALI V TEH STAVKAH IN DEMONSTRACIJAH. ZATO NAJ BI BIL TA DA-NAŠNJl SESTAVEK NE SAMO ZANIMIVO ČTIVO. TEMVEČ TUDl VZPODBUDA VSEM, KI BI SE LOTILT POSAMEZNIH PROBLEMOV S TEM V ZVEZI. TRIBVNA VABI K SODELOVANJU ŠTUDENTE, PRED-VSEM »ZGODOVINARJE«, IN PA TUDI VSE, KI SO SE AKCIJ PRED VOJNO KAKORKOLI UDELEZEVALI IN LAHKO POMAGAJO Z MATE-RIALOM IN INFORMACIJAMI. V TEJ ŠTEVILKl OBJAVLJAMO POLEG OPTSOV AKCIJ BEOGRAJ-SKIH IN ZAGREBŠKIH ŠTUDENTOV TVDI NAŠE AKCIJE. DOMA V LJUBLJANI. TO JE BIL ČAS. KO JE BILA V OSPREDJU BORBA ZA OHRANITEV, RAZŠIRITEV VNIVERZE TN ZA ZNIZANJE SOLNIN 1N TAKS. TAKRAT SO IZHAJALI NA UNIVERZI »RDEČI SIGNALI» (Glej uvodnik v lanski prvomajski številki Tribnne), KI PA V GLAVNEM NISO OHRANJENI. (O tej dobi piše S. Kremenšek v svojem sestavku v Tribuni 2. aprila 1955). toience na balkonu pred ofmi, kcvr univerzltetnhn oblastem ni bi" lo mogoče*. Še ii-n že so karespondiraK, m končno se je odprla možnost, da, bo Jijiubljaimska unriverza za V poročiJu pa 6e priipoTnvnja, da univerzketno sodi-s6e n[ moglo zasHšati vseh slu^a-teljev, ker se nekateri nahaiajo v zaipori^h. Toda vlada v Beogradu je bJla na ministra prosv&te čast m\ }e obavestki Vas, da če mcrati doči do sttfrožih tnera koje ce imati za rezultat najteže posledice, ako univerzitetske vLtsttii ne budu ener-gicno smzbijale kotnunizim*, Rektor je s tem v zvezi poro-čal, da so uvedli strogo koncrolo in so dvakrait dovoliii polocirskim organom dcstop v univerzo. Obe hšnj. preuiskavi sta bili izvedena nepričakovano, vendar ni'so rni našli. Po poroolih ipolicije so bvle izvedene preiskave tudi v štu-dentskifo domovih jn več so jib tudi aretirali. klici »doile krai}*. U vdshn izve' Štajima o sttcdentskhm nevedvma ucphe nije dodirnuto pitanje tib paklica. Stoga cnst mi ,je umaliti vas za izvešta,} da // Vam )e po-znato, da su za vremc nereda pa-dali pohlici »dole hra&j* { dailH site ho pr&dnzeli, da se vinavnici pro-nadju i kazne.* Na to pi&mo rektorait odgovar-ja, da s tem v zvezi rek'tx>rat ni ničesar 'izvedel <>n kakor jc raz-vidjio iz pollicijskih aktov, tudi poliiciija tega ni ugotovjla, »leprav je imela za ča-s demonstrzcl) ob- Tri lesena krepelca na stranskem stopnišču Telegrami in ukrepi iz pomladi 1936 Druga poembna akcija ljubljanskih študentov je bila leta 1936, ko je bilo v ospredju vprašanje uredbe o tehničnih fakul-tetah in šolninah. Ti dogodki okrog stavke in ostri spori s klerikalci, ki jih pred tremi leti še ni bilo, so vse dogajanje postavili v mnogo težji položaj ... Dne 21. marca 1936 je rektor Samec poslal ministru prosvete v Beograd sledeč telegram: »V Zvezi z vprašanjem uredbe teh-nične fakultete in šoinin Je sto-pil del študentov v stavko stoP sprotnima skupinama, sem do nadaljnjega zopet ustavll delo na univerzia. Dne 26. marca pa je bila, kakor je razvidno iz rektoTatove okrožnice dekana-tom, univerza &pet odiprta. Med demonstracijami leta 1933 je bil univerzitetni balkon osrednja točka... ker Je prlšlo med stavkajočo Toda vsestranska aiktivnost grupo in grupo ki ie proti vseh, ki so bili udeleženi v tej stavki do težjih spopadov sem akciji, ni potihnila. Sedemin- do nadaljnjega sistiral vse delo dvajsetega marca je ljubljanskj na univerzi stop.« rektorat poslal beograjskemu Bilo bi odveč vsako opisova-nje, vsako poudarjanje — do-kurnenti, nanizanj v vrstnem redu ali ne, sami govore o vsem... Dne 23. marca 1936. leta je rektorat prosil policijo, nai bla-govoli pred vhod v Vegovi ulici »Postavitj dva stražnika, ki naj pazita, da se ne nabere preve-lika gruča Ijudi in ki naj spu-ščata akademike (fllozofe in Ju-riste) v posiopje.a Pred teološko rektorju sledeč telegram: »U po-nedeljak biče zajednička konfe-rencija studenata iz Beograda, Zasreba i Ljubljane stop molim da se izvolite pobrinuti ukoliko varaa je to moguče da bi Beo-grad zastupali članovi ORNASA stop Rektor.« Isti dan je gospod minister prosvete v Beogradu prejel sledeč telegram iz Ljub-liane: nNa univerzitetu bio je danas zbor studenata koji je zaključio da se štrajk produži fakulteto naj bo samo en straž-nik, ki bo spustU v poslopje sa-mo študente v duhovniški oble-ki. Stražnik pred kemičnim in-štitutom naj tudi pazi na gne-čo; še pred tehniško fakulteto dva in pred medicinsko eden — vsi naj pazijo, »da ne pride v poslopje večja gruča študentov z namenom motitj delo«. Univerzitetna uprava je skle-nila in razglasila, da se v dneh med 24. in 26.- marcem prično spet postopoma redna predava-nja. Toda že 24. marca: «... a ker je nastaia nevamost ponov-nih nemirov med obema na- do utorka stoP na teološkom i medicinskora fakultetu se n re-du predava.. ,a Iz okrožnice dekanatom (30. marca 1936) zve-mo od rektorata, da ne blago-voli priznavati stavke in da so predavanja ustavljena zato, da bj se izognili spopadom med oberna taboroma na univerzi. Vsekaikor je zanimiv koncept sporočila rektorata gospodu po-močniku bana, v katerem mu sporoča, katera akademska dru-štva jmajo svoje društvene pro-store v glavnem univerzitetnem poslopju (Zdravstveni fond, Akadem&ki uffad dela, APZ in društvo slušateljev pravne &¦ kultete). Malce humoristično P< zvene naslednje vrstice: »Po tDO' jem nalogu je izvr»il danes go spod vršilec dolžnosti univerzi. tetnega sekretarja s kurjačen Vrančičem po vsem poslopji hišno preiskavo, ki pa ni pri-nesla ni<"., kaka corpora delict se nikjer niso našla. Pač pa j( kurjač Vrančič našel v četrtei dopoldne na stranskem stopni-šču (vhod z Vegove Ulice) tri lesene krePeljce (en odlomel ročaja od metle, en odlomeli zabojne deske in en kos par. keta).« Nl treba, da bi podatke tno &rražo« in naj prekliče kaani. Rektor deiegacije ni hotel apreje-ti in naslednfi dan je bila orga-n.:Kirana protestna stavka. proti rektorjevi samovolji. Študenije &o nastoipali enotno In so biJe po-stavljene stavkovne srratže in na medicini je prišlo do spoipadoda;l'je-vala in tirajjaila 25 dni, ko je bil rektor Čorovič odstavljen s yvo-iega položaja in je bila ra7pd>če-na teroristi^na orgamizacija ORNAS. Cena za ra uspeh je foi-la izredno viscnka, a akcilja je po-kaizala vsem, koilikšna j« maž štu-dentskega grbanja in kalkšen v;piiv nanj ima SKOJ in Partija. ^ Iz zagrebškega dnevnika Sestindvajseti oktober tisoč-devetsto triintrideset... Okrog enajstih se je izvedelo, da bo miting zaradl političnih kaz-njencev v Mitrovici, ki imajo ie sedmi dan gladovno stav- ko. Že pred enajsto se prično zbirati skupine študentov v avli in po hodnikih. Okrog pol dvanajstih je avla polna, nih-če ne more iz stavbe. Priha-jajo nove skupine s posamez-nih fakultet. Nek kolega vsta-ja v kotu in govori. Predlaga, naj se rektorju pošlje resolu-cija in se razglasi enodnevna. protestna stavka. Njegov go-vor prekinjajo z glasniml medklici. Nekaj nacionalistov-frankovcev hoče s tem zmestl zborovalce, dati zborovaniu. drugi ton in ga razpršiti. A vse je brez uspeha. Večina vzklika delovnemu Ijudstvu. Frankovci zatno peti hrvatsko himno. Na drugi strani pa se dvigne ostro žvižganje in kli-ci: fuj! Pet Ijudi proti več sto. Govornik zaključuje, a frankovci še izzivajo. Msd Ijudi mečejo modre letake. Nastane prerivanje in vse ka-že, da je pretep neizogiben. Kolegice in nune so se stisni-le v kot. Nastane prerivanje, ¦ mahanje s pestmi. Frankovci se umikajo po stopnicah. in še vedno vpijejo. Množica pa ostane v avli in žvižga za nji-mi. Frankovci so se umaknili v prvo nadstropje. Nekdo usta-ne in bere na glas njihov le-tak, vsi žvižgajo in ploskajo. Sedemindvajseti oktober ti-sočdevetsto triintrideset... Ves dan so študentske skupi-ne stražile pred posameznimi univerzitetnimi stavbami. — Frankovci in »jajčevci« (člani Jugoslovanskega akademskega kluba, centralistično orientira-ni študenti, pristaši režima — op. prev.) so ustanovili sfcup-no fronto. Okrog desetih do-poldne je bilo slišati strelja-nje na trgu pred univerzo. Stavka je zadušena. Predava-nja se povsod vrše redno. Sli-ši se tudi, da so aretirali 1Q študentov-komunistov, j gostovanja AšK v Francijl Slab začetek - dober konec p:še stane fugina Pravijo, &«. kdor dobno sačne, tudi dobro konfca. To pa ae drži vedno. Ljubljanski študentje, košarkarji Olympie bi morali že po prvi tekmi in prvem porazu proti pariškim študentom FCC vreči puško v koruzo, če bi to pravilo veljalo vedno. Govoriti o izgubljendh tekmah Je neprijetno, ali pa vsaj nehva-ležno. Če iščei izgovore, ni prav, če kritiziraš, spet ne. Za tekmo s PUC pa vendarle lahko rečem, da so Kristanoič in osta-li igrali mnogo slabše kot dru-gače. Zakaj? Kdo ve? Ali zara-di uirujenosti od potovanja, aii Iser niso bili navajeni na novo cfcolje, ali pa Jih fc prestrašiL nasprotnik. To zadnje se mi cdi le najmartj verjetno, ker niso pariški študentje pokazali prav ničesar, ikar bi moglo »praviti v sadrego naSe IgTalce, če bi Mli slcer razpoloženl za igranje. Si-eer pa je bila to ptoSasna, tako Kdor bi me vprašal, katera tekma je bila najlepša, bi mu dejal v »Perigeuxu«, 8e bi hoteli vedeti, kje Je bilo najbolj bor-beno, bi mu odgovoril v »Char-tresu«, ie pa bi vas zaniinalo, kateri so bili najbolj razburlji-vi trenuiki na gostovanju Olym-pie v Franciji, bi menil »V Montbrisonu.« Cudno, v vsem tem »pisku pride prva tekma v Parizu precej nizko. Zares, to je blla «laba tekma obeh nasprol-nikov: klavrna predstava upo-kojenega sdstema košarke. Z Amerikanci so se koSarkarjl Olympie Ie Jiekajkrat pomerili, Vedno so amagovali. To pa ne rkanci ne i&rajo slabe koSarke. Nenavadna pa je ležernost, s ka-tero igrajo. V Chartresu, kjer je nastopilo 5 orncev in 2 beica, vsi so bili Amerikanci, so na primer, ko so videli, da Je tek-ma za njih izgubljena, postaviii v igro francosko petorko. Seve-da s tem niso mogli spremeniti rezultata, Scvečjemu so labko našli poceni izgovor; Oljmpia je zmagala nad Chartresom ne Pa nad moštvom ameriške baz« v Chartresu. Druga opazka, kj bi jo imeli povedati o igri Amcri-kancev je, da so dokaj eno-stranski: fernec Everett je vs« igro le dvakrat vrgel od dalee, drugače pa je igral vseskozi po istem kopitu; pričel jje vodiii žogo na -srtedini igrišča do kota, kjer jc iz skoka vedno nezmot-ljivo eadel koS. Zato, ko smo opa-zili njegov naoin igre, n| bi-lo težfco Kandusu stopiiti neko-liko ozi mre-žico. Tudi na tej tekmi so dlk-tlrali tempo v začetku doma^i-ni ii pr.i'!5 iitii; i- vodeivo. TrJ-]e Amerikanci, ki so nastoPali v prvi p/xstavi, ro tekmovali mcd scboj, kdo bo bnlj nčinkovlto doffegel koš, all pa z nepričako-vano podajo spravil naše Igral-cc v brezup.. Priznati je treba, da sm» nekaj časa izgledali kot šolarčki. Pa le tolJko, dokler nlsmo našli protiorožja v izvrat nem streljanju od daleč. TakS-nega sireljanja odkrito reL«no Še nisem vldel. Menim, da bi s taVh točni»n streljan1"m prema. gali katerokoli evropsko moštvo. Posledica tega je bila, da s© je rezultat preokrenil v našo ko-rist, Amerikanci so izgubili gla-vo ln vse se Je spremenilp v nal triumf, kakor so drtigega dne pi-sali tamkajšnji časoplsi. K zma. gi 65:49/27:23/ so pripomogli ta-ko Kristančič s 24 koši. taku Kandus z 14 in Kapelj z 11. V odločilnjh trenutkih pa s'ir';!''ie, ** ie borba za vs»k koi silovlta. Ljubljančani so razmeroma l*h-ko zmagali v obeh tekmah s Heillesom 57 : 49 (29 : 23) jn Madridom 60 : 47 (2 : 20). Oba-krait nam je uspelo %r vzačetku priboriti si potreben naskok in ga obdržati do kraja. Prav goto-vo je k temu pripomogla večja izkušenost naših igralcev. Bel-gijci so se nam v drugem polča-su nevarno pribllžali. Za ta trp-nutek smo imeli prlpravljeno novo oroŽje : protinapad. V de-setih minutah je biia tekma oti-ložena. Povedati tnoram, da smo sJcer na vseh tekmab igrali pro-Unapad od začetka do kraja tekm«, tokrat pa stnio ga igTali le 10 minul in to zadostovalo za zmago. Imencvana ži,včna tekma, kjer je vsak koš odločal o zmagl-Olympia je prišla v vodstvo le nekajkrat v sredini drugega poJčasa in že je kazalo, da se sreča tobrača na našo stran. Te-daj pa sita z nekaj nenadnimi koši crnec Ovven in mladi štu-dentski reprezentant Francije Bras todločila zmago v korlst PUC. V zadnjih minutah so do-mačini razliko &e povečali z učinkovitim streljanjern prostih metov, bo Bo jih naši igralci tagrešili, da W dobili žogo. ppmenl, da »o blli nasprotnit slabi. Skoraj bi trdill, da Amc Parla : PUC : Olympia 48 :59 (22 :27) Boulogne sur Mer : Olympia : SOMB 73 : 52 (33 : 27) Orleans : Olvmpia : rep.r. Orleahsa 68 : 55 (27 : 24> Le Mans : Olympia : repr. Sarthe 55 :35 (30 :18) Chartres : Olympia : repr. Chartresa 53 : 39 (22 : 26) Vjileneuve sur Lot * Olympda : Aviron Villeneuve 65:57 (29:20 Perigeux : Olympia : US I'erigeux 65 : 49 (27 : 23) Montbrison : Olympia : Hell as 57 : 49 (29 : 23) Montbrison : Olympia : EC Madrid 60 : 47 (29 :20) Najboljšd »trelec je bil Kri- Kapelj in Skrjanc 91, Bajec 49 stančič s 156 koii, tJede Pa mu Kandus 48, Dennastda 38 itd. Uspeh na vseh straneh Košarkarski klub Oljnmpia je bll ined zadntjimi v študentskem športnem društvu, ki so pripra-vdli svoj redni letnl občni zbor. Od tega dogodka je sicer pre-teklo ž© nekaj tednov, vendar kijoib temu oibjavfl'jaim-0 nekaj p-roblemov kluba, saj je zanj med študeniti veliko zanirnanija. 2e na začertfcu pa moramo ugo-toviti, da niso poigrešili, ko so izvedli svoj občni zboir v od-sotnosti 61ano!V prve ©kipe, fci je bila ti-gte dni na gostovanju v Franciiji. Morda je bila prav za-radi tega udeležDa na občnem isboru precej manjša, kot smo paričakovali. Leto 1955 pomeni us^eh ko-Sarkarskega kluba predvsem na podroiju oorganizacijsike trdno-sti. Nikdar doslej ni bilo delo v košarkarskem kllubu tako ure-jeno, kot letos. Tudi tekmoval-na komisija košarkarske zv&ze Jugoslavije je dala svoje pri-znanje s tem, ko je postavila Olympio na prvo mesto med vsemi jugosilovanskimi klubi pri organizirandu tekmovanj. Za-nimivo je, da je bila prav 01ympia tišla, ki )e imela iz-med v&eh jugiotsiliovainisikih ko-teirkarskih klubov največiji do-hodeik na tekmati zveizne lige - 390.000 din. Iz tega ni težko »aključiti, da je v Ljublgani za košariko med Spotirtinaim občin-stvom v«liko zanimanje. Olympia je eden izmed tistih košartearskih klubov, kl ne stre-me za tem, da bl skrbeli samo za prvo eklpo, čeprav je ta naj-boilj popularna. Danes ]& v klu-bu vpisanih okoli 170 ftlanov; izmed teh je najive^č moSkiih (59), mladincev (nekaj nad 50) in okoli 40 pionirjev. Zelo majhno pa je število ženek, saij je članic samo 10, mladink pa osem. Največ članov j,e študen-tov, nekaj pa je tudi delavceiv in usiužbencev. Med njvmi pa so v večdni dijaki. PomarLJkanje žeinsk ni samo rak-irana Olym-pie, ampak vse slovenske ko-šarke. Najvei težav je, tako fcot po-vsod druSod, s prostoiri. IgriSče pod C«kinovim gradom j« pre-majhno in dva ko&a ne moreta zadostiti potretbam vseh članov. Tu je tudi vzrok, da ni tlamstvo kluba še številneijše in je biila glavna skrb v tem, da so obdr-žadi sedanje 61ane in dvigald njihovo kvalitetno raven. Te-kmovalo ,je šes't ekip in so odi-gral; 96 tekem. 64-krait so z«ma-gali. 2-.krat igira.ll neodločeno in 30 tekem Izgubi.li. Največ te-kenn je odigralo ligaško moštvo, naijrnanj pa vrsta mladink, ki so jo pozneje razipuis'tili ter mla-dinke vkAjučili v ženske ekipe. NedvomiK) je Po tekmovailnih uspehih na pnvem mestu moška ekdpa, ki je y zvezni ]igi zaisedla četrto mesito, e činier s«veda ni rečeno, da bi ne mogli zasesti boljšega mesta. Te dni so je pričelo novo tek-movanje za naslov državnega prvaka v koSarki. Pred prič&t-kom je bilo precej razmišljanj o tem ali naj bi osfcali pni isitem sistemu kot lani ali naj bi uve-dli deljeno ligo. Obveljalo je pri starem, čeprav so se mno-gi, paseibno beogralsiki kilubi, pote&ovall za delit&v. Re&nični vzirok venj&tno ni bil v pamamj-kanjti denarja, marv&č v po-manjkanju dobrih igralcev. Vsi košartkarji Olympie so vso zi-mo redno trenirali in lahko upamo, da bomo gledali kivali-tetne tekme in se veiselili točk, ki bodo ostale v Ljubljani. Prav je, če na koncu napd§e-mo še imena tisitih, ki so v pre-teklem letu storili največ za svoj klub. Med te.mi &o na pr-vera mestu tovariši Pezdir, Me-jač, Ogri.ii in Mravlje. Prav ta-ko naj pohvalimo vse treneirje, Kristančiča, Bizijaka in PoLjša-ka. Med naijboljšiimi in najbolj dLscipliniranimi igralci so bili Lampič, Kandus in Bajc. V žen-skem moštivu so bili najbolj za-dovoljni z Novljanovo in Po-rentovo. Načrt športnega parka v Tivoliju Končno... PRED NEDAVNIM SO BILI ZASTOPNIKI STUDENT-SKEGA SPORTNEGA DRUST VA OLYMPIE NA MESTNEM LJUDSKEM ODBORU. DA BI DOKONCNO RESlLI VPRA-SANJE ODPRTEGA ŠPORTNE GA PARKA V TIVOLIJU. VSE KAŽE, DA SMO S TEM OBISKOM LAHKO ZADOVOLJNI, SAJ SMO DOBILI ZAGOTOVILA, DA BODO Z GRADNJO LAHKO KMALU PRlCELI. E.DINA ZAPREKA. KI PA TUDI NI NEPREMOSTLJIVA, SO U RBANISTI, KI BODO V TEH DNEH POSTAVIII PIKO NA I. Kakor kaže, smo končno le dočakali taate dnd, ko bomo lahko prič«li z uresni^itvijo stare zamlsli, se pravd z grad-njo športnih prostorov, ikjer naj bn Studetntje dobill osnove te- lesne vzgoje. To bo gotovo eden izmed odličnih korakov na poti v uvedbi obvezne telesne vzgo-je za Studente. Nedvomno pa bo ta prostor tudi eden dzmed temeljndh kamnov študentskega športnega društva, ki se doslaj nikakor ni moglo razvati v pra» vi meri, ker so člani begali sem in tja in pogostokrat brez uspe-ha iskali tistih nekaj met»oY prostora za udejstvovanje v t*J ali oni špor.tni panogi. Načrt, ki ga danes objavlj«-mo, priča, da je vsa stvar !• dokaj blizu reallzadje. Izdelal ga je ing. Blooidek, novd pod-predsedndk Olympie. Iz aačrta je razvidno, da bo v Tivoldjtt nastal odprti športni park, ka-kršnih je malo v našd državi* Po vseh večjih mestdh smo do-slej gradili le veldke din repre-zen.tativne stadione, ki so staii mnogo denarja. ;V mnogih pri-merih so ogromne tribune teh stadionov prazne, ponekod so samcrtne tudi atletske steze ia razna agrišča. Nemalokrat športna društva, ki so lastnika stadionov, le-te oddajajo v na-jem in s tem služijo lepe de-narce. Vse to seveda ne koristi razvoju športa in zaio Je na-men odprtega špontnega parka v Tivoliju popolnoma drugačen. Zelena površinia bo služila za vadbo v vseh mogočih športnih pan&gah, na igrišču ne bo ka-kih Ziidanih tribun, ndti ne mo-gočndh ograj, kakor je to nava-da pri stadionih, ki smo jih do-slej gradild. Prostor v Tivoliju bodo le izravnali, ga posejali s travo in namestiili najpotreb-nejše športne naprave, k| bodoi služile zia redno šolsko vadbo in za trening. Kdo vse se poteguje za ta prostor? Seveda smo tu na pr-vem mestu študentge, ki bamc» končno mašll prostor za člana svojega društva. Nikakor pa ni rečeno, da bo igniSče zaprto za \se ostale. Izkordščali ga bodo — predvsem v dopoldanskih urah — sredmješolci, ki bodo tu imeli v poletnih mesecih redno telovadne ure. Zanije je to ve-ldkega pomena, karjti sedaj E« morajo ponavadi zadovoljiiti s parki ali pa morajo plačevati visoke najemndine za športne prostore. Razen vseh teh bomo lahko našli na tem prostoru tu-di gojence Inštituta za telesno vzgojo, saj imajo sedaj na raz-polago le zelo majhen in poleg tega še neprdmueren prostor pn domu na Taboru. Kat je razviidno Iz n^črita, bo v Tivoliju nastal prostor izpo-polnjen s športn.imi objekti. 2«s sedaj je tam doikaj Jep stadion za košarko in odbojko, razen tega pa smo s priključitvijo športnega društva Ljubljarie do-bili celo vrsto igrišč za teniis in prostor za hokej na ledu ter umetno drsanje. Na novo pa bodo ureddli takodmenoivan: glavni objekt, kjer bodo lahko igrali nogomet, rokomet, gojill atletiko, telovadbo in druga športne panoge. Med tem glav-nim objektom in sedianjim ko-šarkarskim stadionom pa bodo uredili plošče z;a kotalkanje, s čimer bo ta športna panoga go-"tovo pridobiJia ranogo novdh pristašev. Zraven Cekinovega gradu bodo na ploskvi, ki je žo sedaj zravnania, urediii provd-zorična igrišča za odbojko, saj le-teh zelo primanjkuie. In kdo- bo vse to gradil? Od-govor je takoj tu. Študentje sarai so pripravljeni pornagati pri zemeljskdh delih in &o ža skleivili, dia bo na tem gradbi-šču delala stalna študenteka. brSgada. V sporaztimu s CK LMS bodo sem poslali tudi mla-dinske brigade in tako lahko računamo, da bodo glavna dela končana že do jesena in bomo lahko stadion že prdhodnje l&to s pridom uporabljali. Za sedaj pa upajmo, da ne bo kakšnih novih težav dn pnični-mo čimprej misliiti na organi-sacLjo d^la, kajjti čim več bomo letos naredili. toliko več bomo drugo leto Imeli. P0 MN06IH LETIH SPET SEZONA KROSOV Tek čez polja in gozdove Z« dva m««eoa »« vmStJo v vsej driavi priprave za spomladanisiki kims. AtleUka zveaa Jugoslaviije in Parti-zan, zveza z& telesno vzgwjo Jug,»slavije, sta prevzeli po-budo za ponovno uvedbo krosa kot velike tel«snovz,goj-ne alkcije na5e mladin«. Zadnjega mosovnega kix>sa, ki B-mo ga izvedli leta l»50, se J€ udeležilo 1.111.723 ljudi. To število govorii o populamosti krosa med riašim prebi> valistvom. Ob razmahu v šlTimio pa je akcija za kros po-kazafla vrsto sla.bosti, ki so vplivale na to, da je ostalkros od leta 1950 dalj« samo še k-ot športna aktivnost v atlet-skih ofrganiizacijaih ln v nekaterih društvih TVD Partizan. Ko d^nas ponovfisj uve.lj»vlj«-mo zaht«vo po množiičniih kro-sih, moraimo vsekiaksoa: navesti njegove prediniosti in kar je S-važn«jše, ogniti se moramo i« pri predpripraivah vsem tistlm napakam, ki »o prvo povojno akcijo krosa kljub veliki ud«-ležbi zavirle. Nedvomno je r.a prvem mestu dejstvo, da J« b1-la statlstikia, to se pravi štfevilo udeležencev, v mn_ sti tckimovalcev, od zdravnižke-ga pregleda, od primerne opre-m« itd. Osnovna nak>ga krosa j€ b.ila, pi^ivesti Ijudl, Irl «o so knosa udeležlU, v telesnovzgoj-ne in §partn,e organi23aci.je, kier bi v svojem prostem 6asu nect«-lijevall s sistematično telesno vzgiojo. Odstotek ljudl, ki seje po knosu vtključil v aktdvno de-lo skozti vso sezi&no je takomaj-hen, da o n>«n\ sptoh ne mor«-mio govoriti. Kliub svojirn f.\s-bosttm pa je ta kros vpMval z«-lo pozitiivmo, saj je povedel na stofcisoče mladlh ijudi xa b.1p v priirodo, ki ,j« zlasti m«stn«mu čiiove-ku iz dnev« v dan v*e bolj oddaljena. Nedvomno iimajo v današ-niem tempu življenia, ko se k!q_ ®ti m&stno prebiivaJstvo zadržuj^ vse pr«v«č v z>aprtth prostorih, predavalnAcalh, delavnicah, ob-ratdih, pisairnah Itd., najvei^jo biološko d.n socialno prednost špoTti, ki vodijo ljudi n« zrak, v priirodo, Ikair je pos«bno važ-no za zdravje ln delovno zmogljtvost naSega človeka. Kros, tek *ez drn du »trn, je naj-idealnej^a in fud! najcemj^a obliika take telesnovrgiojne ak -cij«. Ves ftas prlprav so lji»dje na livadah lm v gozdovih, k&r krepi tlove&ki organiz^m in raz. bremenjuje psihfcno izčrpanoat, ki je danes pogiOit pojav pri vs-eh tlstih, ki so v svojem vs-a-kodnevnem delu preobremenje-ni. Ta pojav se ne opa&a sanvo prl nažem nam«iš6ejicu in deiav-ou, anarveč tudi pri našii sred-nješoLski dn visoJkošolski. mla-dini. Obsežen uČai načrt v sred_ njih šolah, na fakaltetah pa po-leg predavanj in študdja še og-riomno dela v laboratoirijih in semi.n.a.rjih, izčrpava psihične sposobnosti posameznika. Sezona krosa traja 'Od ikonca septemb>ria do zače.ka maja. Ra-zumljivo j«, da je odvis.oa od klimatskiih pogiojev ln j-o je za-to potrebno prilagoditi krajev-nim razmerain. V spomladan-sik«m delu izvajamo ; ponavadi krose bxez vseh rekvizito/. Kros z nalogo orienta-cije v prirodi imenujemo ori«n-tacijski tek, ki je važna pano-6a predvojaške vzgoje naSe mla-dine. Zaradi ,Lz.redne pestrosti, ki jo nudi orientacij&ki tek, je ta oblika kro&a zek) priljubljs-na zlasti v »ordijskih državah, kjer .itna orLeintacijski kros že dolgoletno tpadiciio. Posame7-ne strokovne organizaciie bodo jesenske krose prilagodile svo-jim specLfičnim zahtevam. StreL ci bodo dzvedli patroLne teke s puiSkami, gasilci s cevmi itd. Kros attletskih organizaoij j^ športna dejavnost, ki sodi med najpopulamejiše špo-rtin« priT«-ditve v EvropL. To dokazujejo minoga kro-6-prveastva, ki jih prirejajo direkcije nekaterih ve-likih evropskih časopisov. V&a-koletni kros narodov, ki »e vrši It.menoma v raznih eviropskih diržavah dn na katereon »odelu- je vsako leto tudi Jugoslavija, je znana velika mednarodna športna prireditev. Ede-n. osnovnih pnlncipov, ki ga letos ponovno uvajamo, je masovnost. Zajeti moramo v k.r.os akcijo čim več mladine, in j,o po kon.čanem tekmovanin vključiti v t€lesn»vz.gojaa in športaa društva. Važen mortient pni uveljavljianju kr-osa je Pro-paganda in ne v manj^i m€r.i tudi sposobnost profesorja za te_ lesno vzgojo n& zavodu ali tre-nerja v društvu, sindikalnega in mladinskega funkcionarja v ak.. tivu dtd. Propagandi za kros in vzgoji naših kadrov v organi-zacijah m,ora>mo v zvezi s kin>-som posvetiti vso pozornost. Le tako bo alkcija uspela. Morda bo udeležba na spomladainskem krosu Se nezadostna, ker se je akcija prepozno začela. Do je-seoskega dela tekmovanj pa ]e že ča&a dovolj. Takrat morab naSa polja, gozdovi in hvade o.živeti in sprejeti medse zraka in zdravja potirebno mladino. Z. N. PLANINCI - POZOR! Vse iateresente za P L E -ZALNO SOLO obveščanio, da dobijo vse podrobne informa-cije v društveni pisa.rni, Mikio-šečeva 5a, vsak torek, sredo, četrtek in petek od 12 — 13 ure do vključno 4 maja t. 1. Tam tudi sprejemamo prljave. Planinsko društvo »Unlvcrra* PLANINCl — SMUČARJI! Pianinsko društvo Univcrza prireja za 1. maj 1956 sledeče izletie: 1. Pohorje 2. Komna — Triglavska Jeicra 3. KamniSke pL 4. Zasavje 5. Krim 6. piod StoržlS Prijave in informaetje v drui-tvenl plsarnl, Mikloilčeva 5a PD TJnivensa NaJ se človek še tako trudii izpovedati resnico, vselej bomo v njegovi izjavi našli drobtino tistega, kar nam ne bo ugajalo. Nekatere ovira že to, če se ljudje hvalijo, drugira "ni prav, če jih ne hvalimo. Naj časopisti pišejo, kar hočejo, naj ljudje gledajo s kalnimi all zaupljjvimi očmi, naj zemijani vrednotijo življenje s preciznimj merili, spoznanje o mladih bo popoino, če botno pokazali na napake io vrednosti. Kaj bi pomenila spodobnost, če ne bi bilo skušnjave? Kaj Ijudje misli jo o naših napakah in vrlinah? Kaj nam očitajo in kaj cenijo? In prav je, če od časa do časa stopimo pred ogledalo, da bi videli svoj lik. To ni stekleno ogledalo, kj poveča alj zmanjša podobo, to nj konveksno niti konkavno zrcalo, ki izobliči pravo sliko, to je samo del tistega vtisa, ki ga na ulici, na potovanju, v pogovoru, družbi, pri srečanjih, na obiskih, v javnosti in življenju napravimo na ljudi. To Je njihovo mišljenje o nas, njihovo gledanje na življenje in delo običajnih mladih Ijudi. Kaj mislijo Ljubljančani o mladih, ki stanujejo visoko pod strehami hiš v študentskih podstrešnih sobah, kaj mislijo takrat, ko jih srečujejo s knjigami na ljubljanskem asfaitu, s kovčki in prtljago na železniški postaji, v gledališču in na športmh igriščih? Vprašal sem ljudi in dobil odgovor. Vprs^al sem kmetico iz Tacna, ki je prodajala regrat na živilskem trgu tisti aprilskj predpoldan, ko je vsak čas deženi raznih poi.zvedbaih. Lahko pa bi se zave-daili, da'iprometni pred,piis{. obsta-jajo zaradi varnost/i iljmdi k j»h }e treba zai:o upožtevati. Pogosto 6kačejo v drveče tranwa,je. Če jih. Uijamamo '.n zapusemo, se izgo-varjajo, da so Srudentje in da ni-ma'fo cfenana. Toda predpisu' so za vse enaki in tukaj ne more bi~ ti raizlik za ti&te, ki> j«h kiržijo. Si- cer pa poilkiiika sile sama vodi do zaostrkve odnosov. Zato izbega-vamo pogov&re z dvignjenum gla-»om. V študend'h vidiirn lijudi, ki 6e yli je boljše itzogniiitii, sdcer na^s ifziigraio. Včasith so naim žvržgaJi in iiziivali na vsalkem koraku. Zdaj tega ni vec, ker pni sodniiiku 2a prek-rške ni is.govoro>v. Poznam pa študente, ki se z naimi na ulilci priij.aizno razgovairjaijo. Svetujejo nam, ka.j bi biilo bolj pametno uredjti. Na.sa želja je, da se ustYa-ni med študenti in namii takžen odnos, da bodo videli v nas lju— di, ki skrbijo za vamnost, ne ipa nepotrebno z.lo. PISMGNOŠA: študentje sprej&majo veHko pisem Študentije po moijem mnein;j'u precaj pišajo im aprajemajo veliiko pisem. Nekoč mso toliko pisali. Danes nemara tudii več potujejo in pni tem priidejo do poznanstev, kl «e nadaljuije s piismi. Poštairji ima-mo zaTaidi tega več dela. Pa nič za to. Pričaikujejo nas nestnpno in 2 veseljam ipred hiižami, spraluje-jo pa nas tudi na uliioi. Z nami so zelo priiiaizni iin viljudni. Ne morem jih grajaiti. Tudi kadar pninašamo Itipendiiije in denair, se razveseLijo. Imajo zelo lopo last-nost, da nikoili ne godrnjajo za-radTi prema.jhne alli prevalike žtl-penAje. Drugii ijudje pa všasih že v naši naivzožnosm tarna.jo in *.o-žijo, kakor da bi bili mii kriiviL SREDNJEŠOLKA: Štiri-najstdnevna Ijubezen Ponavaidi si !ju>d:je zamiišlja'jo žtudente kot bohe«ie Miisiliim, da je takšno gledaoije enoGtransko in d netocno. O študenciih irnam na>)-boljse ninenie. Zelo razgledaini so, -n radj nam pomagajo, če je tre-ba. Pri neikarerih sem opaizila, da se z znanjem radii postavljajo. To pa ni apilošni pojav kakor tudi domisljavost brucov ni značiilna za starejse !&mimo še sarni Študiiiraili. Zakaj bi tudi ne bil? Tako, kot se je siiu-šal njegov dainašnji iprofesor ne-ko<* pr.la'godjit.i na .izipitni rezum, se tudii današnji šcudent preriva čimiboij racmonaJno na^prej. Morda ima celo nekaj več skušenij z de-lovnifo brigad, s prakso v kiozem-stvu, morda s kakega obmorskega počvtkovanja, česar študent v »zlatih starih Časih« ni bil dele-žen. Sicer pa študent najbrž štu-dira — če je povprečen aili nad-povpr&čen — marda v mraizu, monda v zakurjeni knijižnioi, opoi'dne otepa aiviitaiminioizni krompir v menzii, čiica Poilet in TT — končno pa le. če ne prviič pa šestlč, razbije atome, zjmaguije intergraile, šteje hromozomc in zakilrjučuje silogiame. Student ni žtevilka v dekamat-ški statistiki, ni nobeina iloveku ipodobna živail, ki zna maoj koc profesorjeva leva peta. Študent je Žlovek. In v dobrega človdka, potem šele v strokovnjaka, bd ga morail vzgajiri profesotr. Odnos med profesoirjem in žcu-dentoim? Kaksen bi naij bil? Pove-dal bom primer, kakšen ne bti smeil biri. V Rovinj iprihajjajo vsa-ko leto tudii ^tudeinitje z dunaijske univerae s svojimi profesorji in asistenti. Ce pri>deica v restavraci-jj, skupajj profesor im a«istent, se ga profesor iz.ogne, kaj šele, da bi sedeil za isto mizo s svajlroi štu-denti. Naš študent je dober, z majhni-mii girehi kot vsak čilovek. Če bo odnos (prafesorja do študonta pra-riilen, bo tudli študentcvo epošto-vanje in vedenije na mestu. KMETICA: Nimam niče-sar proti njim Veste, mi kmerje tzobražene Ijudii zelo ceiriimo. Iz naše va&i je le malo kmečkih sinov na uai-ver-zi. Nii denarja im prevdS dolgo je treba čakati na kruh. To so dobri fannje in ljudlje na deželj jiiih imamo radi. Kaij več ne bi zJiala povedati. KNJižEVNIK: V mladn Ijudi je treba verovati! Kdor je nad mladino obupatl. rui >itl nikolii na pravi poti. Sicer pa iruidemte paznam samo % l:kerarne irrani. Sedanja generaclja prina-;a v kniiiževtiost nov svet, ki ga uidli povsem iskreno irpoveduje. I književnih delih iščejo svoj iz-¦az ln jiim literatura n,i samo for-na. Sedama generacija se mi z.di, la je na tieti ipotv, ko laihko i?.pešno o^Tavi svojo nalogo. To niladiittio boil: naša sfvarnostf če ni :aj tako, ko: bi moralo bitii. 4]ad č!lovek je z marsičem neza-iovoljen in praiv je tako. Čutkii >a je, da mu druzba veiliko po--leni. Tma dober posluh za našo tvairnost in v knpževno^t priina-a vsobino, k>! ga prizadeva. Pi- saitelj foTmallst je pri teh Ljiudeh v manjšini, Ima pa ta generaciija težke probleme. Prav posebej to vdlja za kmečke študemte. Pred vojno se je veliiko študentcv, kd so pri-haijali s kmetov, mairksistlčno opredelillo. In krivično je, da je da- nes kmečki Študent v maiterialnem pogledu in pod,pori zaiposta^viLien. Študentska orgaraiizacija bi lahko v *em pogledu mareika.j koristne-ga ukreniila. TELEFONISTKA: S štu-denti prihajam v stike le na planinah Z akademsko mladino imain, odkrito povedano, zeilo malo skupnlh ur. Miislim pa, da so da-našnji šcudenitje kultumo in stro-kovno viscuo raz.gledaini. Zrelo in trezno gledajo na ži'vlijenje. Pri-pravljeni so Jjudem ipomagati na vsakem koraku. Lik današnjega visokošolca je borben, pribiližail se ;e s svojima pogledi in delom ljudstvu irn zato mu nimamo kaj ačitati. Ni več tiste nedostopno-sti, mogočnosti in oddailjenosti med preprostimi Kjudmi in štu-denti, ki je bila z nekatenimi iz-jemamii značiilna za predvojno do~ bo. Datnašnjj, student se pogovar-ja z vsakim, prnlagodi se vsaki diružbi in to 'e zelo fpohvalno. Ve-čerov in dnevcv, ki sem jih pre-živela s študenti na iplananah, ne bom nikoli pozaibila. Tam je mjii-hoivo tovarlštvo in uslužnost se večja. Pripravil'jeni so pokazati pot in daui vse infoirmacije in po-datke. Če so v koiči študemtje, je smeha in zabarve vedtno dovolj. Zaoiimivo pripovedugcjo o sivoijih pod^vigih . . . NATAKAR: Skromno kosilo... Ko* gostje n;iiso slalbi, č,apra.v z nijiimi ni velilko prometa. Ne-kaiteri raidu ipijeijo. V glavnem pri-hajajo k nam na kislo vcdo ali pa na holandske krofe pred kifiam. Predvoii'ai Studenoie so več poip'iili in imeilii več donairja, vsaj treti, k;! so obiskovali gostinske lokale. Po-vedail vaim bom do&iiveBJe, ki se ga spomifinjam. V restavraoiljo je priseti študent, ki je pozneje Še večkrat priihaja'1 na kosilo. Pro-sil me je, da mu izberem kakšno poceni jed, ker je študemt in nima denarfa. Prinesal 5em mu skromno jed. Pri plačevanju mu je ostaio šc deset diinarjev. Dail mi je pre-ostali denar za napltniino. Seveda sem tak-rat naipiitnino odfclonil. OFICIR JLA: Študentje so cvet mladme — Gotovo itnajo svaje proble-me, kakor jih imaijo vsi Ijudje. Toda njjhovih te/av ne poznam. Z njiirii ipridem zelo mailo v stik. — Samo to? — Vojakova dolžnost je, bitii kratek. PRODAJALKA: Reveži, ki se ne znajo obnašati Za prodaijno miao so stale tri prodaijailke. Vprašam prvo. — ZeJo težko govorim o štu-dernoiih, ker iimam moža ifouidenita. Saj m.e raizumete. Viprašam drugo. — Strašnd so, čaprav so reveži. Kupuijejo sarao »JizJike«. Pri na>s v Na-M; se pobaJimko otbnašajo. Izziitva(]'o in naigaijajo. Zafrkaivajo na mrtvo. Ni ipriiijecno, če vas kdo draž.i, ko zato nvste raapoiioženiL ŽEL ČUVAJ: Ne razu-mem, zakaj? Ne irazumem tistih dveh žtu-dentov, ki sta tukaj na tej progl pred kratkim skočila ipod vilak'. Zakaj? In sJišal secn, da bi žtu-dij kmaiu končala. Večkrat jih 'viiidttm ko gredo preko proge na Rožnik. Mlaidi so in do Roemlka iimaijo pravico. Sčajsoma tudli to mine. VRATAR: Prekrškov je vedno manj Predvojni hudenst Je itudC-ral z manjšo diružbeno zavesmjo. Damainji študemt pa ,je razen te-ga tuidi s šnidiijem ¦bolij zaipo6'len. Studirati mora redno iin |poJaga*i iepiite. Predvojnemu Iruidetntu to iii billo treba, ker so kudiira'li v gJavnem illjudje, ki so imeli »red-stva. Vedenje in nastoip sedanjega ž*udenita je pozJovnaiše. Naj po-vem samo to, da je bilo disciipliim-skiiih prekrškov pred voijino naprl-menno več, več je bilo tudi hrupa in vika. Današn-ji študent je mi~ ren in ipohleven. Če mu rečem, da tega i,n tega ni prav storiil, se bo opravitfvl aH ipa molčall. Pred-vojni štiudent se je temu uprl in mcjega mnenja ni upoš*evail. Dail mii je od Las& do časa kakšen ko-vamec za storjeme usluge in Žutill sem, da me sma-tra za vratarja. Danes tega ne ^utim. S strairn študentov sem deležen nekega stpoištovanija in odinosi z npm' so enakoipravmi. Skupaij sem hodil s žtudenti na uda.rni®ko delo v po-rušene vasi [d sodal prehudo, vanidar naj priipommiim, da so nijiihiovi p>ru-spevki jezJkoivno šibki, hk.ra*v pa se zilastii pri ct^isoivaiiju tujih dr-žav iin tuijiih razmer — kaže pre-cejžnija površnost zofi vsaj ma^hno tpiredno«. Ne bi rad posploševal. Vsakdo, kdor pride v scik z mlaidimi ijuid-mi, ima o iujlh vrsto vdsov: td so dotbri, prdjetni, doigi so spet ne-priijetni. V misLiii imam pred'vsem zunanji videz, tako imenovani »nastop«. V uiredmištvo j« pred kratkvm prlidl študent, ki j« pred kiratkiim poislail svoj pniispevek. PriiSpevka nismo takoij abjavili m miladendč nam ]e ipr..redil prav za-bavne »scene«: naipad je b«i »frontailen«, »odOočen« in selu 1:1500, ker bi sicer videli le piko na papirju. Danska se lahko ponaža z emo sanno goro. Ta je visoka 157,5 m nad glaidino mor-ja, ko je plima; nosi pa Ime, ki je odraz očarljive danske skrom-no-»*.'i: Nebežka gdra (Himmelbijot^j. S te g&re je zelo lep rar.gled po pokrajimii, Le stopimo na kak viš-ji stoi\. Naijvežje damsko jezero ipa je tako veliko, da se gladdna v njem zvLša za 30 cm, če se ptii^-no 'lijuidije kopaiti. Naijveija siikoviiitostf ki jo Dam-cd laihko pcvkažeiio tujcem je vse-kaikor tako imenovana »-va^lka $ikuip'no*t«, kji ima navaidmo: šest Itme^kih hi? s slamna^o stirel)O, eno šrofkljino gnezdo, prostoir za sestanke, visok zastavm". dirog, So— !o z rdeco otpeerao streho, vaSko kovačnico in maijhfio beilo cedtvi-co z malim grbavim starčkom, kd vsak dan z zvonenjem sili soncc, t dia vzliaja i'n zahaja. ^ * ^ Danska dekleta, ki }:iim p>ram- d ]'o »piger«, so naijilepša dddetz na č svetu. • r Po Skanidinaviji lahko poraje- v mn na več načinov ... c Najboilj poc>u!arein na^iin krorX- k nega potovaiija po Danski je ko- r iesarjeaje. Danec don,ailno pLjaoo. Tma okus saino po rjavi, totpili vodi. * Nikjer se toliko ne »zastavuje« koc raivno v Skandinaivji. Zastavo i.zoibesjjo za vsako malenkost: na priimer če kdo v sosedorvi druži-ni ipraznuije rojscnv dan, če prir-to. Ko ima kraJj rajsitnd dam im je v iili okrašcni z zastaivamii, naij se tudi oni vesei-e. In ^e lijiudje ni-maifo drugega vzircika, da bi i/o-besiilh zastaive, srore to že zatot ker so Skanidinaivci — in so srei-ni, da so taki. TRTBUXA, ttst Stndemtov IJuTi« Ijanske univerze Urednlštvo in uprava: LJubHa-na. Miklošlfpva cesta 5a, telefon 31102 — Urejuje uTedniSk.1 odbor — Odgovorni nrednih: Janko PaDovip. ^tutient prava — TekoM rafun Narodne hanke 80-PB-1-Z« 587 — Lrtna narofnina 200 dinar-lev — Rok(vpi>sov ne vrafaTno — Tisk Casopi^nn zaloJniškega poda Jetja »Slovenski poročevalec*. kodo^ ko je star dve leci io se po-tem d>o smrtji ne laoi od nijega. V ICopenhagenu obstaijaijo tudd tram-vajji, s katorimi se vozijo na deilo in h della domov tisti, ki imajo luknje na pneumatikah. Sicer so pa tj tramvaji v kdtičmih urah tako polni, da mora bitd človek sprevodnik, če se hoče zagoTCKVo peLjairi. Na Norveškem, ki ima 12 mi-llilfonov gor, je krožno ipiotovanje tež.jil problem. Če se vozimo z vlaikom, razigleda splo>h ni, ker večimo časa prebiiemo v predapiih, ko pa v[lak pripelje včasih v son-cno luč, maramo drhafi. Na Švedsikem so zdlo velifce raadalie in ljudie poruijcijo samo v spalnih vagoni;ih. Zato ni čudno da skoraj noben šved ne ve, ka-kšna je njegova potkraiji-na. Po-zna.jo jo 'e po ;p'ripo'vedoivawjiu pradedov, kji so živeiji v predže- lezniški dobi in njih us^no izroči- lo &e je ohreuiiilo v visaki diruilini. • Hrana je ptri Skaodinavciih važjna stvar. Posebno velja to za Dance, ki žvečijo svo.je menuje zelo hitro in prizaidevno, vedno se namireč boije, da ne bodo goto-vi, ko bo že dmga jed na mizi. Najiraje liimajo pečono meso, Nor-vežani ilmajo zelo radd riibe, peče-ne kakor meso. Naij'1'iubsa jed pri Švedih pa je rak in splch scvari, ob kateriih lahko prjejo žga:niie. Skanidtnavci niso posebnu ipdvci. Norvežani imajo najraje pvvo in lesno žgan,je, Danc! tudn pivo emotivno liriko je bi!o za posluSalce pravo doiivetje. V pogQvaru s pesnikom sem ,ka-»nej^ izvedel nekc-Hko več o li-teramih načrtih mladih v Sa-rajcvu Jn njihovem književnem Ime pesnika Radlvoje Marin-^toviča srečujemo r»ogosto v sa-rajevski literarni reviji Zivot in ©etinjski reviji Susret. Svojo pr-Vo r.esem je natisiiil leta 1953. Od takrat naprej se je redno ©glašai, v književnih časopisih in pl&d iijegovega resnega dela bo Ibirka pesmi, ki jo sedaj pri-piraivlja in ki bo v kratkem ia-$1? * nasVvnm T.enota v meni. »Kdor se ne boji povedati res-*Hice, ta bo dejal, da je SarajevO %eio konservativno Jinjiževno središče. Razen nekaterih starej-Sih književnikcv, ki pišejio kva-lit^tna dela, mladi zaenikrat še niso dobili potrebnega iprizna-Hja. Zel;-i težko se je prebiii in uveljaviti. Sarajevo je pravza-|>rav kulturna provinca, kajti s tevojim edinim knji/evnim fcasa. pisoin ne moremo priti na zelc-Ho vejo. Zaradi pcmanjkanja književnih revij smo zlasti tnlajši prisiljeni, da tlskamo svoja dela v revijah in časopi-sih izven Sarajeva. Kakšnn j« književno delo v Sarajevu, go-vori med drugim tudi dejstvo, da v vsej Bosni še nimamo do-brega dramskega pisca in da Vrsta dobrih pripovednikov Se kii u&pela natisniti svojlh del. P«sn?kov J« med mladimi naj- ve<5. Toda za primerjav« pogo- Jev, pod katerimi delamo, naj ^ojni dobi sta izšH y Sarajevu samQ dve pesmškj /birki in si- iice Tržnica sna in Izet SaraJ-liča Sivi vikvmd. To je seveda tndi !za pesttfško skr>omnost od- zbirki sta bili kljub svoji ne-sporni literarni vrednostl preCej hladno in iravnodušno sprejeti pri sarajevskj literaml kritiki ki je po spV>šnem mnenju precej konservativna in osebna. Naj-več razumevanja in smisla zs bov in nlDderen način prikazo* vanja življenja v poeziji ima edino mladi sarajevski literarni kritik Mlodrag Bogičevič. Sicer pa mladi n^zadržno trkajo ua vsa vrata.« Nehote se Je pogovor zasufcal na svetovno poeziJo. Govcrili srao med drugim tudj o sodobni jugoslovanski poeziji in pesnik Marinkovič, M Je drugače Stu-dent prava, je recitiral verze Jesenina s takšnim doživetjem, kot bi jih sam zapisal. Od do-mačih pesnikuv med dvema voj-nama se opaža v njegovi poe-tiji vpllv Rakiča Crnjanskog, ki je po nfcgovem mnenjo naj-večji mojster verza. Od sodobni-kov pa najbolj ceni Osikarja Darviča ln Brobo originalnost Branka V. Radiceviča. »Prečejšnjo praznino ln neob-veščenost pri našem medseboj-n«m spoznavanju Ie opaziti tu-di v književnosti. Trditev, da Bodobne slovenske in ibakcAon-ske književnosti ne poznamo, ni pretirana. To je pravzaprav ve-lika škoda. Pri nas v Sarajevu se sodobne slovenskc književ-nasti sploh ne prevaja. In če te književnosti ne rioznajo niti književniki, kako Jo bodo po-tem spoznali drugi ljudje? To je nedopustna napaka. Vrzel v t*m noir.^pflii b"tno morali prej-koslej odpraviti,« T. Z. Branko ILIEVSKI: VEČER Prišli so iz gledaHšča in sto-pali po nabrežju. Nista hotela misliti o sebi: ona o njem — on o njej. Vardar je tkal spo-mine in razkrival vse, kar je minilo. Ona je rekla: — Kako Vardar tiho šepeta. Tovarišice ji niso odgovori- le. On pa bi jo morai vpra-šati: — O čem šepeta Vardar? On pa tega ni vprašal, 6e- prav je še vedno pričakovala odgovora. To je rekla samo zato, da bi ga stpomnila na neki večer, ko sta ležala ob Vaardarju. Suha trava je šumela in vsepovsod je dišalo po senu. On je de-jal: — Kaiko Vardar tiho šepeta. In ona ga je vpražala: — O čem šepeta Vardar? Ni ji odgovoril. Otresal je travo z njendh kit. Dala si je kite preko prsi, tudi njegovo roko. Potem se je vzdignila na komolcih in spet vprašala: Reci mi, o čem šepeta Var- i dar? Premišljeval je, ali naj ji i reče, da šepeta o njuni lju- ¦ bezni? Tak odgovor je priča-l kovala, zato je raje molčal. ¦ Sicer pa, karkodi ji reče, bo zadovoljna, zato ni spregovo-ril in bila je tudi zadovoljna. Potem, ne da bi o čem pre-mišljeval, je dejail le zato, da bi pozabila na Vardar: — Varuj te kite. Spletla je mehke Lase tam, kjer jih je njegova roka raz-pletla: — Bom. Ni vedela, koliko 5asa bo še lahko premagovala željo, da jih odreže, a sedaj jih je no-sila sarao zato, ker je bila to njegova želja. On pa je vedel, da nekoč ne bo imel ne nje in ne kit. - Se predno so prišli do trga, se je s tavarišicami obrnila drugam in rekla: — Dobro se imejte! Njegov tovariš je odgovoril, on pa je molčal. Pogledala ga je, sprejel je ta pogled in vrnil svojega, prav takega. Njegov tovariš tega ni opazil. Odšla je s to-varišicaima in z njo njegov po-gled. Šli so preko trga in molčali. Kazalci na uri so bili prekri-ti pred dvanajsto. Poslušali so svoje korake, ki so odmevali v tišini neizgovorjenih besed. — Zakaj so šle z nami?, je potem vpražaL — Vzel satn vstopnice za S€. Prižgali so cigarete in on je otem trgal škatlico na drob-e kožčke. — Spomini se vračajo, je ejal njegov tovariš- Ni odgovoril, a je uv>idel, da e more biti ravnodušen, tak, :akršen je hotel biiti, Kamni na trgu so ae leske-ali, umiti od dežja, in vse ga e sililo v spomin in v njem e iskal opravičilo za ločitev. ?oda vedno, ko je hotel najti >ravi vzrok, pa če je še tako azmišljal, je spet im spet '¦stala pred njim ista slika ti-tega večera... — Nisva drug za drugega, e dejaJ, najbolje bo če bi se azšla. Molčala je in gledala mimo r temo. Potem je spet sprego-/•oril: — Dejal sem, da je najbo-je, če bi se razšla. Bilo mu ie težko in ni mogel reči še mkrat: nisva drug za dru-jega. Gledala je v tla: — Naj bo kakor ho&eš. Pnijel jo je za glavo in ho- iel, da bi ga pogledala, a ni pustila, odrinila mu je roko. — Se eno željo imam, je rekel, zadnja bo. Čakaila je na to poslednjo željo, morda bo kaj drugega in ne spet o ločitvi. — Hočem, da se razideva kot prijatelja. Prikimala je, a je vedela, ds jo bo hotel sedaj ob tem pri-jateljskem slovesu poljubiti. Hotela mu je nasprotovati in rekla je »ne«, toda ko je za-čutila njegove ustnice, je po-mislilia, da morda le še ni vs« izgubljeno. Potem jo je pustil, rekel j< »zbogom« in odšel. »Zbogom« je zažepetala u naglo izginila. Tako sta se razšla, da bi s< ta večer spet sre^ala v gleda lišču. Ponovila je besede, ki jih j on govoril ob Vardarju. Tako so prišli preko trga. — Dejala nam je, naj s dobro imamo, je rekel njegc tovariš. — Včasih, je spregovoril, s želi'mo sloves samo zato, d lahko spregovorimo že pre pripravljene besede ... Kar bomo šli? — Kamorkoli. Ahmed Kromadžič DEKLE na vogalu Ustavila se je na cestnem vo-galu, z napol iztegnjeno roko Se je do^aikiniila zadu in se obr-nila. Imela je velike oči, šinje ka-kor nebo. Mimo njje so hodali ljudje v medli sveitlobi neonskih luči, a Vdsoko na nebu ,in v mraku so ee igrale zveade. Dekle je bilo žalostno in za-tnišljemo: — Vojne ni ve^ in ne strahu. Ljudje so svobodnd in veseli... Zene so srečale svoje može ... Matere otroke ... In jaz?... Mimo po pločniku sta prišH objeti dve dekleti. Sllišala je korake in srneh. Cist in zvene^ kakor zvok čaše. Korhu se smejejo? Komu ponujajo srečo? Smeh, ki kliče mladeniče, lc! hodijo raimo. — Pridi, naj nam večeri po-gtanejo radost in jutra nada! Tak je bil tudi njen smeh. Ti-sto pomlad, ki je minila. Tistj ¦noč, ko je vzcvetela vijolica in je .slavček iskal svojo drago v teskovem grmu. — Ljuoim ie, zaradi tvojlh sinjih oči, zanadi smeha. ki me spominja na raztreseno cvetjfc. Toda morain te pustiti, moram odrti. Ona je pod trepalnicaml skri-vala hrepenenje v očeh in šepe-tala: -r .Cakala bom. Naliv ne moro pogasiti ljubezen. Cakala bont) in spet bomo srečrai. — Če ostianem živ. V vojni s« nič ne ve. In če se ne vrnem, ne žaluj: še boš lepa in mlada. Odšel je. Njej pa so ostale besede in nada. Osemnajst let ji je bilo in očl je imela polne sanj. In n,i ve-dela, da se bo zgodila nesreča. Zgodila se je: nekoč, ko se j« zemlja tresla v eksplozijah In je bilo nebo nad mestom temno od dima. Ostala je slepa. V sinjih očeh so ugasnile sa-nje, sonce in ostal je le mnak. Morala je spregovoriitl; — Slepa sem. Prvič je bilo najhuje, never-jetno. A potem se j-e navadila teh besed in njih pravi pomen. Dojela je: sprijazniii se mora i usodo. Neke nofti je sanjala. da se je z vojne vrnil mož, ki ga je Cakala. Stopil je k njej, prijel jo je za roko in dejali — Nič ne pripoveduj. Vem vse o tebi. Pojdi z menoj in vse bo dobro. Nd vprašala, kam jo vodl. Sla je poslušno kakor otrok. Ko sta se ustavila, ni vedela. kje se nahajaita. In potem, nenado-ma, se je pričel mrak razmika-ti in videla je zeleno, sončno dobravo. Nad njo je krožila ja-ta belih golobov in slišala jih je, kako kličego s človeškim'. glasovi: —Dekle ai vei slepo. Spet bo sre^na. Krožili so jn se dvigali vedno više v' nebo in potem so pohi-teli k soncu. Samo eden se je Io6il od jiate, spustil se ji je na roko in spregovoril: — Dal sein ti svoj vid, da ne boš več nesrečna. Sedaj sem slep in brez moLi. Ne bom več letel z& jato in ne gledal sinjlh višav. Zal ji je bilo goloba in j« rekla: — Nočem, da bi bil slep. To je strašno. Vem, k,aj to pomeni. — Potem izbiraj: jiaz ali ti? Tedaj se je prebudila, vzdrh- tela in preplašena. Tema in sa-ma. Prevara. Ni sončne dobrave in ne golobov. In mož je bil daleč. Bo U kdaj prišel? Ali bo tnogel ljubitd dekle z ugaslimi očmi? Vprašanja so ostala brez od-govora. Vendar je čakala: s strahom in upanjem. Ko so ji dajali, da Je vojna končana, je šla na cesto. Sprem-ljala jo je sestra; bila je nego-tova kot majhen otrok. Pozneje je bodila sama na-okrog. Vsak ve&er do vogala ulice. Tu je stala dolgo, d^lgo in prl-sluškovala v hrum mesta, v zvoke življenja, ki so se razsi-pali kot ognjemet Počasi so odmevali koraki po pločniku. Zven podkvic in glasovi. Dekle je napeto sepetalo: — On! Nihče se ni ustavljal. Domov se je vračala žalostna in vpraševala: — Me je kdo iskal? Vedno enako so Ji odgovarfa-li: — Nihče. Mimoidoči so že poznall de-kle s sinjimi očmi. In se vpra-ševali: — Zakaj vsak večer stoji na vogalu. Sanaa in žalostaa. Skrb za »umetniško dušo« Dolga vrsta prireditev na fe-stivalu kuiturno - umetniškega društva študentov »Branko K.r-smanovič«, je vzbudila pozor-nost celotne beograjske kultur-ne javnosti. Osem sekcij dru-štva, katere združuj«jo okrog pefcsto aktivnih 6]anov, si priza-deva, da s svojimi predstavami in koncerti prikažejo deset let dela, to je dobo, odkar j€ sto študentov v deceimbru leta 1945 osnovalo svoj zbor, folklorno in dramatsko skupino, iz katerih je danes zraslo v vsakem pogledu elitno kulturno-umetniško dru-Stvo Beagrada. ----- ------- Tri prve nagrade v Arezzu Preden spregovorimo o današ-njem ziboru, naj povemo n«kaj o preteklosti. Ta zibor im« nam-reč dolgo tradicijo v akadem-skem rboru »Obiiič«, osnovanem ž« leta 1884., ki je izredno uspešno delovail vse do druge svetovne vojne. Zbor »Obilič« se j« takrat uvrstii med najbolj-še zlbore v državi. Tudii zibor KUD »Branko Kr-smanovič« se lahko pohvali s tem, da j« imel od vseh s«kclj društva največja mednarodna priznanja. Na III. mednarodnem kongresu polifone muzike v Arezzu, je avgusta leta 1&55. rbor osvojil Izmed 36 ziborov iz sedmih držav prvo mesto. V glasben-em življenju Beograda je eden redlkih zborov, kl nasto-pa stalno; zbor «i prizadeva usbvariti stelnl stil dzražanja, skuSa reSitl tudi najitežje inter-prebativne naloge. Naj omeniimo neverjet^n uspeh pri Izvajanju Mozartovega »Requiiema« in Orf-fove kantane »CannLiia Bura-na«. Na fastiivalu je tbor poleg omenjenih del zapel tudi vrsto pesmi domačih kompozitorjev pod vodstvom znanega dirigenta mlade gemeracijie, Bogdaoa Ba-biča. 0 delu in uspehih KUD »Branko Krsmanovlč« že znani režiserji in igralci, kot sta to Raša Plaovič, Mata Milo-ševič itd. Tud; povojn-o dobo je pričelo to gledališče dokaj bur-no. Generacijo, ki je takrat iz-nenadila Beograd z vrsto smelih uprizoritev (»Anna ChrJstie«, »Globoko so korenine«), je da-nes dokaj lahko prepoznati v Beograjskem dramskem gl&dali-šču, v gledališču mladih ljudi, kateTe karakterizira težnja Po modernem izrazu in smelem ^eksperimerttiranju. — Poslednja leta si prizadeva to gledališče posvetiti vso svojo pozornost doma6i dramatiki, predvsem pa skuša ohrabritj pripovedki Nikolaja Gogolji član akademskega gledališča Aletesander Obrenovič. Predsla-vo so ponovili več. lcot petnjiast-krat, kar je za amaterskd oder velika redkost. »Soba za Stiri« — originalna drama dveh mla-dih začetnikov (Jovan Cirilov in Miroslav Belovič), katera osnovnd rnotiv temelji na tova-rištvu štirih mladih ljudi, kd sl dele sobo, je dala priložnost igralcem-študentom, da ustvari-jo eno iziTied svojih najiboijših uprizoritev. Za proslavo de&etletnice KUD Je gledališče oiprizorilo dve dra-mi: Vladimirja Majakovskega 34 let akademskega gleddišča Akadeimskio gledališče 3« bilo ustanovljeno ž« leta 1922. Med predvojnimi Člani so bili danes mlade ljudi, člane in ljubitelj« gledališča, za dramatiko. Prav v slednjern je gledališče že do-eegLo prv« uspehe: naj omenim le uprizoritev »Prepira v Mir-gorodu«, ki ga je napisal po Skopljanski pesniki-študenti V novoletni številki skopljanskega študentskega glasila »STUDENTSKI ZBOR« so objavljene pesmi vseh najvainej-ših predstavnikov rriakedonske študentske poezije. Tu sre-čamo imena, ki so pogosta tudi v študentski literarni reviji »MLADA LITERATURA«, k% je za »SOVREMENOSTJO« najvplivnejša tovrstna revija v Makedoniji. Eden najbolj nadarjenih pesnikov je študent književnosti ILJAMI EMIN, ki je letos izdal svojo prvo zbirko »Zivljenje joče in poje«. Pv&e tudi pesmi v turškem jeziku. Tudi MATEA MATEV-SKl, ki je študent iste fakultete, spada med najboljše, letos bo izšla njegova prva zbirka. Mlajiši, a mnogo obetajoč je BORIS NAUMOVSKI, ki je od vseh še najbliže sodobni srb-ski »moderni« šoli. Tu moramo omeniti še VLADA VRO-SEVICA, ALEKSANDRA HRISTOVSKEGA in MLADENA DILEVSKEGA, ki so vsi študenti na oddelku jugoslovanske knjižermosti, hkrati pa tudi časnikarji, kakor večina ome-njenih pesnikov. Mnogo obetajoči je tudi ANTE POPOSKI, Jci je študent medicine, pomemben pa tudi ZORAN M. JO~ VANOVIC. Končno moramo k vsem prišteti še ALEKSAN-DRA POPOVSKEGA, ki študira primerjalno literaturo v Ljubljani in spada v vrsto najboljšth. makedonskih pesni-kov-študentov. Pred dnevi je izšla njegova zbirka »Prosoj-nost in šelestenje«. Proza je pri makedonskih študentih zastopana z manj-i&m številom Ijudi. Najpomembnejši so vsekakor BRANKO ILIEVSKI, ki piše enostavno razgibane novele, BRANKO VAROŠLIJA in OLIVERA NIKOLOVA. Vsi ti so zelo po-gosti, če ne stalni gosti, na literarnih večerih v Mafcedoniji. Il^aml Emln: Vibracija na običnoto Koga se izgubi čovekot pak čovek ostanuva Koga se rasitni kamenot pak kamen ostanuva Kaj što e obično neboto otkini ja mislata čoveška pak ima sinilo Čovekot svojot zdiv go meša so lebot i vremeto Covekot svojot glas go korne od kamenot Čovekot gazejk'i po grižite porasnuva zasto zamjata sekogaš se meri so zrakot od potta negov izlien. »Hladen tuš« ln dramo Igorjd Torkarja »Pdsana žoga«. V »Hla-dnem tu§u« je bila prvitoat tu-di irežija zaupana študentu Aika-demije za igralsko umetnost ii* predstava je imela velik uspeh. V kratkem razdobju je bilo šest predstav in J6 samo pomanjka-nje dvorane vzrok, da jih ni bilo še vei. Drama Igorja Tor-karj'a, režijsko n€koli'ko spre-menjena, je na odru odlično uspela. ZaTadi svoje nedograje-nosti dn naivnosti pa je bila drama sprejeta s precejšnjo re« zerviranosljo. Skrb za pravo folkloro Lahko rečemo, da je foLMorna sekdja najipopulamejSa. Ker šbudirajo v Beogradu študentj« ij-z vseh predelov repttblike, 30 ta pojav popolnoma raztimljiv. Kljuib temu, da deluje v mestu že n&koliko renomiranih an-gamblov, ima folkloraa skupina KUD »Brareko Krsmanovdč« vi-sok umetniški nivo in s tem iz-popolnjufl« kultumo življenje mnogih študentov, katerim je lj^udski ples priljoibljena umet-nost. Interpretacije tega ansam-bla,, ki ga vodi koreo.graf Bran-ko Markovič — 6aln baleta Na-rodnega gledališ&a — se odliku-je po okusru stilizaciji in zavra-čanju vsega cenene-ga v folikiori. Prava vrednost Med že cjn«njenimi s&kcijami je na festivalu vzbudila precej pozorncsti baletna skupina z iz-vedbo Georga Gershwina »Rap-so-dije v modrem« v koreogra-fij: Vere Kostič. Če por.ovno premisliimo vse, kar je bilo povedanega, bi bilo popolnoma neumestno, da bj vrednotili delo društva samo P<> nastopiih in uspehih. Ne! Zave-dati se moramo tudi tega, da društvo obstoji zaradi svojih številnih članov, da ga je treba vrednotiti tudi zaradi tistih važ-nih sprememb v karakterju okusu jn ambicijah onih, katerc je pritegnUa umetnost. Prav \ tem je resnična vredmost dru-štva. INDIJA na pragu bodočnosti Stare resndce o Indijl so 9e vedno resnične. Indija je še ve-dno med državami, ki imajo najnižji dohodek, še vedno je v ttfežeii s.ad 30 Miilijonov brez-domcev, razvoj poljedelstva, ki svojo osnovno nalogo: nuditi ljud&tvu dovolj hrane. Trditev, da je bila politiki indijske vlade v zadnjih letih povsem realna, najbolj doka-zuje dejsitvo. da je Indija ena rem je Nehru pred nekaj tednl govoril v parlamenitu, je prav tako široikopatezen kot prvi. Menijo, da bo država investi-rala letno okoli 600 milijonov funtov za industrijo. Teh 600 Je bil dosežen do sedaj, je še vedno komaj zadosten za vzdr-ževanje status quo — glede na prirodni prirastek prebivalstva — in tako dalje. Indija je še vedrao dežela nasprotij, boga-etva in revščine, planin in rav-nic, pragozdov in puščav, pri-jazira in osorna, vroča in hla-dna. Toda naspratja niso nift nenavadnega za državo, ki ob-B€ga pol kontimenta. Revščdna pa ni nič drugačna od revščine, ki so jo poznale vse države na svetu pred indus»trijsko revolu-cijp. Indija ima celo marsikatero prednost pred evropekimi drža-vaml izpred dve sto let, ko so se zjčele kopati iz revščdne. In-dija ima razviito železniško omrežje, sposoben kadier držav-ndh uradnikov in znanstvenii-kov, sposobne voditelje in stran-karsko enotnost, izolacijo, koli-kor jo je bilo v des&ttetjih, ko je bila kolonija, je že zdavnaj premagala, poleg tega pa ima prirodna bogastva, kot je na primer dndustrijski bazen v Bi-harju, ki je edinstven na Dalj-rtem vzhodu in se more primer->ja'M samo še z nekaterimi pre-deli Mandžurije. Prav letos je Indija končala prvA petletni načrt, ki je bil nam&njen predvsem kmetijstvu. Ne bi našteval številk o pove-fcanju kmatijskega pridelka, ki bi v primerjavi z nekatermi napredndmi kmetijskdmi drža-vamj ne pomenil mnogo. Indij-sko kmetijstvo, ki je bilo skozi stolctja hrbtenica dežele, se je pokazalo tudi v petletki kot elaatično in sposobno. Največjl uspeh vladne kmettijske politike je brez dvoma to, da so enkrst za vselej prenehale epidemije lakote, ki so prej terjale vsako leto milijone žttev. Sedemdeseit odstotkov Indijcev živi na vasu Od teh jih je osemdeset ods'tot-kov organizdramih v zadrugah, ki so nekaj svojevrstnega. Vlada je razdelila vse kmeti-j-sko ozemlje na odseke, ki šte-jejo nekaj nad sto tisoč ljudi in okold stp do sto petdeset vasi. Le-ti okrajl si izberejo vodstvo, nato pa skušajo z vsemi razpo-ložljiiviirni sredatvi in z vladno pomočjo izboljšati način obde-lovanja zemlje. Za vse investi-cije nudi vlada 50 odstotkov dena.mih sredstev. Zanimiva in ganljiva so poročila o tera. kako so prva leta bodild kmetje ]z ^osednjih vasi gledat, kako uspevajo zadruge, kako so va-ščani gradili ces'te z golimi ro-kamd, o tisočih kilometrih nasi-pov proti poplavam in tisoč;h kilometrih namakalnih preko-pov. Toda vlad-na politdka na vasi se ni omeiila samo na reorga-niziranje vasi. Vlada je dala velika sredsitva, nad 700 miLijo-nov funtov, za izgradnjo tovarn ln električnih. central. Tovarne kmetijskih strojev, umetaih gnojil in električnih strojev. ki so začele obratovati v zadnj petletki, še niso pokazale pra-vih rezu:-,tatov. saj se tako ve-li)kega trga, kot je Indija, ne more nasitd'td v nekaj letih. Tu-di največji projekti za namaka-nje izsušene zemlje na severo-zahodu države, v Punjabu, še niso mogli vplivati na kako po-membno povečanje kmetijskih pridelkov. Toda to je stvar ne-kaj mesecev, največ nekaj let. Prav zato je drugi petletni načrt, ki se začenja letos, usmerjen predvsem v industri-jo. Vlada upravičeno pričakuje, da so investicije zadnjih let kmetijstvo zadostovale za za-četek, in da bo sedaj kmetijstvo z rednlmi dodaitnimi investici-jaini v prihodnjih letih zmoglo Amy, GO HOME! »Ali ste že bili na Islandu?« me je vprašal v mladinskam prenočišču na chatillonski. ave-niji visok, svetloias mladenič. »Ne«, sem d«jal, n«a sreoone.« Moja pripomba 'niu menda ni bila všeč. Priprl je avoje plave oči in se dronično, nezauplji-zo nasmehnil. Nekaj čas,a je moLčal in mi^lil seim že, da ne namera-v.a nadaljevati razgovoria, potem pa je vendarle vprašal: »Zakaj mislite slalbo o Islandu?« Dej'iil sem, da ir.e ne mltoaia severne poHsrajine; mraz je itarn in kljab aaklonjeaosti do zim-skega šfcorta mi dva m&seca snega, kolikor ^ga je prd nas, pc-polnoma zado^oata. »Hladno, ne-prijetno in imrtvo mora biti v tej deželi, ali se vam ne z-di t-a-ko?« Na&mehnil se je: »Kaj niste še nikali sLišaLi, da je v nalih krajih poz.imi včai:ii topleje koL pri vas na jugu?« T.ako je začel pripovedovati o svoil domovini o njeaih naravnih iepotari in go-spodarskemu napredku. Paslušal sem ga in ko j€ pre-aehal, stm predlagal, n,aj b,i se tnal.o sprehodila pi mestu in&e raed 'tetn še k-aj pomeuila. »Kakor veliko mravljišče je Pariiz v primeri z uašo domovi-no,« je niadaljeval pripovedovia-nje medtem too je podzemna že-leznioa ropotala skozd temne pred'Oie P'O'd bulvarji in aivea'-jami. »Tu živi v enem samem mestu 4 milijone ijudi, nas pa je n,a v.sem otoku samo 160 ti-soč. Kar 25 islandskih narodov bi Laihko prebivalo v Parizu.« »Se pravi, da st;> precej rad-ko naseljeni.« Island je namreč večjl kot pol JugosLaije. »Da. Na kvadnatni kiiometer pride le nekaj več kot en preoi-valec. Ena tretjina j^h živi v prestolnici, Rey!kjaviku, ostah pa &o raztreseni po manjših rae. stih iu naseljih. Veiiki komplek. s,; na otoku pa co popodnoma zapiuščeni, jnerodovitrii.« Vlak je pripeljai iz podzem-Ija. Nekaj časa sm,o se voziij n.ad ulicamd, nato pa smo tsagla-dali pod sabo lenolrno Seino in v njej odsev moigočnega jekle-nega skeleta — Eifelavsga stoLpa. — »Malokje na SN'etu lezejp ta-k>o visoko v nebo,« je deja,l Islandec. Potem ko sva zapustila met:« (n hodila po uLicaii, mi je kaza! v izložbah posamezne predmet« in prlmerjal cene z oninai doma. Pri njih so take stvari precej dražje, vendar je tudi zaslužek \i3<čj.i. Drago je le za tujce za-radi neugodnega valutneg,a te-čaja, življenjska raven domia-činov pa je med najvišjdmi v Evropi. »Od česa pa ljudje pravza-prav žive?« sem ga vprašal. »Od ribištva. To je glavna go-spodarska panoga. Z njo se ukvarja po zadnjih podatkih 55^ vsieh prebivalcev. Seveda ne 'mi_ Jilim ls na ribiče. Veliiko je lju-di, zaposlenih v tovarnah 7& predelavo ri'b.« — »To pa je cela industrija!* »Seveda. Rib naiove letno pri t?.as okrog pol milijona ton. Pro. daiamo jih v ZDA., Vel Brita-'lijo, Norveško iin še nekatero druge države. T,a panoga nam ^,c>ie 90% vsega izvoza.« Transport 'Opravijaio Islandci predvsem z lastn!mi ledjami. izmed redkih az:ijsikih držav, fei • se lahko pohvali s sta.bdlnimi i oenami, z uravnovešeno zuna-i nj etrgovinsko bdlanco in, z iz-s jemo enkratne devalvacije ru- • pije, s tem, da ni bilo v zadnjih ¦ letih nobenih inflacijskih te- • ženj. Drufii petletni načrt. o katte- milijonov (okoli 12 odstatkov narodnega dohodka) naj bi nu-dilo državi okoli 2 milijona no-vih delovnih mest, kar je, kot trdijo, minimum glede na pri-rodni dvig števila prebivalstva in sedanjo brezposelnost. Med drugim nameravajo povečati prodzvodnjo jekla za okoli 6 mi- lijonov ton na leio, kakor tudl občutno povečati investicrje za električno industrijo in promet. Poleg tega se namerava država ob&uitno vmešati v petrolejsko induslrijo in rudnike. V teko-čem petletnem načrtu je tudl nadaljevanje investicij,, kft ao bolj kmetijskega zmačaja, in si-cer okoli 370 piilijonov funtov letno za velike hidrocentrale ln namakalne sisteme. Od ustanovitve Indije je pre-teklo osem kratkih let Malo je držav na svetu, ki M se lahko pohvalile s takšnim napredikom v tako kratkem ča-su. Prav v tem napredku, ne samo v obsegu države in števi-lu njeinega prebivalstva, je tre-ba iskati razlago za vpliv, ki ga ima Indija danes. Zavedati se je treba, da imajo številne azij-ske države. ki so prav tako na pragu bodočnosti, dve veliki dr-žavi, kjer s\ lahko iščejo vzore za pot, po kateri naj bi hcdils: Indijo in Kitajsko, Za sedaj je upravičena trditev, da ima In-ddja določene prednosti, saj je svoj napredek dosegla brez no-tranjega trenja, brez prelivanja krvi, kateremu se KLtajska ni mogla izogniiti. Poleg tega si je Indija pridobila simpatije tudi s svojo popolnoma neodvisno zinnanjo politiko, s politiko pri-jateljstva do vseh držav, ki si prijateljstva želijo. Kakor koli že. indijsfca vlada popolnoma točno ve, kaj hoče in kako naj doseže svoj cilj. Komenitatorji, ki govorijo o »indijskem ©kspe-rimentu« so toliko na slabšem, kajti že ti dve besedi povesta, da jim ni popolncma jasno. kaj se v Indiji dogaja. Njihoiva mornarica ima skupno okrog 90 tisoč ton, kar je za tako malo državo zelo veliko. Skoro vs.a induStrija je poveza-na z ribištviom, kar je tudi ra-zumljlvo. RmetUstvo so zar.adi neugod-nih pogojev omejili na žiivino-rejo. Ta pa «e je zaradi moder-nih metod zelo razmahnila. O »Ali jih je pri vas tDa, zelo dofore.« »Kollkor vem, so vam jih po> magali graditi Amerikanci.« Trplko s« je nasmehnil. >Amerikanci! — No, da. Ne-baj so res naredili, tudi denar-]a s,o prinesli precej dn trgovina z Ameriiko ovete kot še nikoli do&lej, zato pa monamo prena-š-ati v rtaši deželi njihovo vojsko in ne morete si misliti, kako je to ZiOfprno.« Island nima svoje armade, ,in je nikoli ni imel. Razumljivo js> torej, da pov-prečen Islandec, ki nikdar m bil vojak. vo.iašč!no sovnaži in prezira. Poleg tega se tudi Ameriikanci obnašajo veokrat tako, da vzbujaj,0 nego-dovanje domačega prebivalstva. »Kdaj pa so prišli Amerikianci na Island?« »Vidite, to 3e bilo na pragu druge svetovne vojne. Evropa je bila praktično bre-z cbrambe pred nemško napadalnostjo Te-daj je Island, ki je 1. 1918 proglasil v okviru Islandsko-danske unije »večno nevtralnost« sklenil z ZDA po-godbo ,o obrambi. Ta je storil v straihu za svojo bodočnost in ZDA, ki takrat še ndso bile v vojni so se obvezale, da bodo njegovo nevtralnost branilo, umaknile pa bodo svoje čete ta. koj ko bodo prenehiale sovražni^. sti.« Sovražnos'ti so prenehale 1»-ta 1945. Toda zanimanje amerl-ške vlade za arktičn področj-a. hladna vojna in blokovska poii-litika velesil ni miogia mimo stra-•teško pomembne to^ke kot je Is-land. Otok leži sredi najkrajše potl med Moskvo in New Yor-kom. Ameriikanici so zato stori-li vse kar &o mogli, da bi si tam_ kaj ohraindld vojaika oporišia. Po burni seji 1. 1946 j,e »AHing« (lsLandski parlament) poblastil ZDA, da smej-o še nadalje ^po-rabljati in tudi razširiti letald-š&e Keflavik. ki so ga zgradi1: med vojn.o. Pravice ZDA traia-jo tako dolgo dokler ne bodo prenehale njihove obveznosti, ki so nastale z okupaciio Nemčijp T.oda 4. aprila 1949 je postal Island člati Atlantskega pak+ia. Popraviti so morali torej pogod-bt> iz leta 1946 in 5. majia 195] 50 siklenili no-v sporazum. Pj n.Tem mora islandska vlada odo-briti število ameriških če+ na otcku, te pa smejo ostati, doklei preti nevaraost sovjets^kega na-pada. Kliub emu pa islandsk;i vlada lahko odpove sporazum ? r^iVio.m 12 mesecev. Takšao j« bilo star/Je ma Islarv du pred dvema letoma in mla-di Lslandec ,md ga je nekako ta-ko tudi irazložil. Naslednjega dne je moj prijatelj od,poitov«l in od takrat se nisv^ videla veL. Spomin nanj mi je zibledel in samo mojd ipapotni ^zapdslki so ohranili najdn raizgovor. Tudi o Islandu kasneje nisem dosli razmiišljal in &ele pred dnevi, ko so časopisi prinesli niavice o čud-nih dagodkih na njem, seim ae spomnil nanj. Alting je zahteval ©d ZDA. naj umakne svoje čete z otcika. Dogodek nj razburil sarao Ame-riko temveč ves zapadni svet. Prvič odkar obstaja Atlantski pakt, se j« zgodd.lo, da njegov •član zahteva umik tujih čets svojega iccemlja. Vsa svetovna reakcija je seveda lakoj zaignali krikiNičeiš, da gr,e za komunistič-no spletko, AmerikarK;! pa so piohiteli z iz3«vo, da sovj>etslka nevarnost §e nd minila. TrezriRj. ši opaz.ovalci so skušali island-sko dejanje razLoižiti z gospo-darskimi razlo-gi. Naj bo tako ali tako, vsekakor drži dejsvo, d,a j© popuščanje napetostd v mednarodnih odnosih ustvarilo pogoje za zmaajisanje vojašk!h efektivov po?.ameznih držav. Priffotnost tujih čet je bila od nekdaj in povsod nepriljubljena dn 5e so jo v zadniem času tr-peli na Isliandu kot tudi v dru-ih državah, so jo trpeli sam'> \? strahu pred drugso, večjo n-evar-nostjo. Ta nevarnost pa je sedoj vp^no maniša iin blcteavska po-titika Izigublja svo] pomen ce'o pri njenih najbolj vnetih zago-vornikih. Island je dal prvi znak. Ali mu bodo jsdedili tudi cJrugi? Osvežujo^ veter, fel je te da1 zapihal z Islanda, ima svoi iz-vor v globoki želji tamkajšnje-g,a ljuds'tva po miru i,n nemote-nem gosp'Od'ar9kem napredku. To željo je nosil v sebi tudi Isalandec s katerdm sem se pred dvema letoima razg,oyarjal v Pardzu. Upam, dia se m^ bo izpol-niLa... N. I. Največja tekma našega stoletja Ko so v SZ objavili program novega pctletnega načrta, je ugledni nemški ča- sopis »Frankfurter Allgemeine Zeitung« zapisal z velikimi črkami v naslovu: »Zahod jemlje novi petletni načrt res- no!« V članku, ki sledi temu svarilnemu naslovu pa piše: »Minili so časi, ko je Zahod s posmehom gledal na številke, ki jih je objavila sovjetska vlada.« Sirok odmev na Zahodu in številni komen- tarji v podobnem slogu kot gornjd so morda najboljša ocena načrta orjaških razsežnosti, ki si gia je zadala sovjeteka vlada za prihod- njdh pet let. Petletka od leta 1956 do 1960. šesta po vrsti, predvddeva povečanje indu- strijske zmogljivosti SZ za 65%; z drugimi besedamd piovedano- veldkanska industrdjska sila, kakršno ima SZ danes, se bo v prihod- njih letih povečala še za dve tretjini. Takšen porasit in takšen silen razvoj v tako kratkem času nima primere v zgodvini. Eden vodilndh sovjetskih ekonomisto-v, profesor Notkdn, je nedavno objavil članek, v katerem pravd med drugim: »Pred drugo svetovno vojno je bila industrljska proizvodnja SZ nekoliko večja kot nemšika ali pa britanska. Danes pa je večja koit proizvodnja Zahodne Nemčije in VeLike Britandje skupaj in se bliža predvojnd proizvodnji ZDA.« Zatorej nd čudno, če so malone vsi zahod-ni komentatorji raztodmačili novo sovjetsko petletko kot rokavico, ki jo je SZ zalučala Zahodu, kot poziv na dvoboj za prvenstvo na gospodarskem področju. Tudi vsi savjetski voditelji govore o tekmovariiju,. dveh siste-mov, socialističnega in kapitalističnega. Ven-dar pa je bdstvo nujnosti razvoja le v misli, ki jo je izrazil prvd sekretar CK KPSZ Hru-ščev v referatu na kongresu: »KP in sovjet-ska vlada morata Še dosti storiti, da b: dvig-nili življenjski standard prebivalstva na tisto raven, ki bi ustrezala možnostim socialdstične ureditve in nenehno rastočim potrebam so-vjetakih lgudi.« Sovjetsko gospodarstvo, zlasti pa poljedelstvio še vedno znatno zaostaja, ne toliko za zmogljivostjo kapitalisfaičndh dežel, kolikor za možnoatmi, ki jdh nudi socialistič-na družbena ureddtev za razvoj proizvajalndh sil. In prav to nesorazmerje med doseženo stopinjo razvoja in možnostmi napredka je gonilna sila, žiivlijenijska potreba in nujnost, ki narekuje stalen razvoj socialističn^ega go-spodarstva. Neki nemški časopis opisuje med drugim nagli industrdjski vz-pocn, kd ga predvideva še-sta petletka, in sicer v razvoju težke indu-strije za 70%, v prodzvodnji potrošpjih pred-metov pa za 60%., in meni, da je to porast, ki ga na Zabodu ne pozinajo. V ZDA so v zadnjih petih letdh povečald industrijsko pro-izvodnjo le za kakih 20%i, v zahodnih evrop-skih deželah pa za sknpaj 40%.. Samo v Za-hodni Nemčiji bi lahko v zadnjih letih pri-merjali industriijsiki vzipon s aovjetskim,, toda to je treba pripisovati povojnim potrebam in obnovi, medtem ko bo ta nemški tempo v prdhodnijiih letih nedvomno poipus.tnl. V glavndh industrdjsikih. vejah bo leta 1960 SZ dosegla nekaj nad polovioo, v jeklu ne-kaj rnainj ko dve tretjini, medtem ko bo pre-mioga proizvajala SZ za polovico več kot ZDA. Kot trdi poznavalec razmer v SZ, znani ko-mentator Isaac Deutscher, bo Rusiija postala v dveh, treh lebih najvefcji proizvajalec pre-moga v svetu. Toda rnedtem ko se v sktipnem obsegu sovjetska industrijska prodzvodnja precej pri-bližuje aimeriški dn jo bo celo kmalu prehi-tela, pa po priznanju sov>j etskih voditeljev samih še znatno zaostaja, če jo prdm&rjamo glede na število prebdvalstva. Po glavi pre-bivalca je v nekaterdh panogah celo nižja od razvdtih zahodnoevropskih dežel. Toda tudi pri tem svari francoskd časopis »France Ob-servateur«, da je treba upoštevati, da je pre-bivalstvo SZ, zaposleno v kmetijstvu, daleč števiilnejše kot v Ameriki. Okroig 20% prebd-vailstva zaposluje ameriška industrija in trgo-vina več kot sovjetska. To pa pomeni, da bo storilno&t sovjetske industrije leta 1960 veliko bliže ameriški, kot bi to lahko sklepali po sa-mem obsegu proizvodnje dn statističnem pre-račvinavanju deleža proizvodnje na glavo pre-bivalca. SZ je torej postala resen tekmec najraz-vitejši deželi sveta — ZDA. KLjub temu, da bo po uspešno izvedeni šesti petletki še vedno zaostaja za Ameriko, pa so nekateri kro-gi na Zahodu že zdaj v skrbeh dn to ne brez vzroka. Casopis »France Observateur« takole zaključuje za Zabod precej pesimistično raz-glabljanje: »In kako bo, če se bosta uresničili dve damnevi, ki se vzajemno ne izključujeta: prvič, da bodo pospešili razorožitev, kar bo sprostilo v SZ velilkanska sredstva, ki jdh bo-do lah-ko s pridom uporabili za krepitev go-spodarske moči, medtem ko bo to v ZDA po-menilo zastoj proizvodnje? In drugič, če pri-de do gospodarske krdze v ZDA, ki bo lahko zavrla nadaljnjd industrljski razvoj in priza-dejala resen udarec ameniški gospodarski zmogljivosti?« Toda pusitiimo ob strami taka ugibanja in se raje še malo oardmo na sam pe-tletnii načrt. V novi petlediki je težišče znova na težki in-dustriji. Le^ta bo še naprej ostala »miLjenček« sovjetskega gospiodarsiva, kot je to ob neki priložnosti dejal podpredsednik vlade Kaga-novič. Za njo so od leta 1929 pa do leta 1952 dajali skoraj dve tretjini vseh kapitalnih in-vestdcij. V direktivah CK KP SZ o petletnem načrtu je ta vloga težke industrije poudarje-na na prvem mestu. »Glavni cilj šestega pet-letnega na6rta razvoja narodnega gospodar-stva,« giovorijo te direktive, »je v tem, da na temelju prvenstvenega razvoija težke indu-striije, stalnega tehndčnega napredka in pove-čanja stoTilnosti dela zagotovi nadaljnji po-rast vseh vej narodnega gospodarsitva, zajam-či hitri porast kmetiijske prodzvodnje in na osnovi tega doseže znatno povečanije gmotne blaginje in dvig kulturne ravni sovjetskega naroda.« Posebno pozcvrnost posveča načrt večji me-hanizacijd vn avfcomatiizaciji proizvodinje. S tem, ko bodo čedalje bolj nadomeščali člo-veško silo s srtrojd, bodo skušald r&šiti ne sa-mo problem pomanjkanja delovne sile, tem-več bodo zagotovili tudi visoko tehaično ra-ven in približali storilnost dela amerižkemu standardu. V tej petletki bodo zgradili tudi nekaj hidrocentral na atomski pogon; ta naj-sodobnejžd dzvor energije pa bodo prav tako uporabili v prometu za elektrifikacijo žalez-nic. Prav mehan:.zacija dn avtomatizacija s-ta činitelja bdstvene važnostd, ki bosita vplivala, da bod;o takšen razsežni načrt lahko uaresnl-6iM v tako kratkem času. Poljedelstvo bo do leta 1960 moralo izpol-niti naloge, ki jih ni uspelo izvršiti v minuli petletkd. Poseben poudarek daje nova petlet, prd kolhoznikih ,pa za 40^/c Proizvodnja potrošnih, predmetov bo tudd prišla do velja-ve, saj bodo zgradili nič manj ko 1600 tovarn lahke dndustrije. Kronično in zelo perečo sta-novanjsko siisiko bodo omilili z zgraditvijo 200 milijcraov kvadratndh metrov. Uvedli bo-do obvezno desetlebno šolanje in povečall število stroikovnih kadrov skoraj za dvakrat. Zaniimivo je, da je prav ta postavka v celot-nem petletnem načrtu vzbudila najživahnejša^ komentarje na Zahodu. Zinani novinar Sefton« Delner je v časniku »Dailv ExpreLis« napisaljJT »Kremeljj ne v zadnjih letih vloiil velikansk«l^| napore, da bi zgradil imnožična airmado, ki j« po moj&m mneniju nevarnejša za varnost Za-hoda kot oborožene sile. Ta nova armada ja *-~ arnnada znanstvenikov.« To je v resnicd veli-častna anmada. Premier Bulganiin [je v refe-ratu na kongresu navedel, da bo štela leta 1960 4 rcmlij:Oine novih Sitrokovnjakov več, ali skoraj prav toliko, kot so jih izšolali v prejš-njih dv&h petletikah. Ko je predvojni Tepublikanski prvak ln kandidat za predsedndka ZDA Wendell Will-kie obisika.1 leta 1949 SZ, se je pobliže seznanil tudi s sovjetskim šolsikim sistem&m. Ob ofcd-sku v Kremlju je tedaj dejal Staliniu: »Če boste tako nadaljevali z dzobraževanjem ru-skega naroda, gospod Staldn, bo prva stvar, ki se va-m bo pripetila, ta, da boste izgubili svoj položaj.« Stalin se je na te besede za-smejal — vendar pa je v tej šali bido več ko polovica resnice. Ves dosedanjd razvoj to vi-sokb dosežena raven gospodarstva in kuKure»? velikanski 40 milijonski delavskii razred, šte-vilna i,ntteligenca — vse to je že dlje časa ter-jalo nove metcde, v bistvu nasprotne stali-novskemu centralizmu, dušenju pobude, td-ranstvu in grobi diktaturd. Da bd lahko krenili naprej, da bi sleddll Leninovim 'načelom, da bi ilahiko v novih po-gojih zagotovdli socialisti&ni razvcij dežede, je bilo treba postavitd Stalina na pravo mesto, obsoditi njegove postopke dn napake. Treba je biilo odstraniti ovire, ki so prepreičevale nadaljnji razvoj proizvajalnih sredstev in družbenih odnosov v SZ. 20. kongres KP SZ je pogumno razkril na-pake in slabosti prejšnjega obdobja, namesto malikovanja enega človeka je vzpostavil le-ninsko načelo kolektivnega vodstva, pravilno je poudaril vlogo množic, priznal veljavo po-budi najširših plasti ljudstva, podčntal p^otre-bo po določeni decentralizaciji in po ukrepih probi biTOkraitizmu. Ves potek kongresa im poznejši razvoij vse do danes pričata, da gre za novo smer na poti k socialistiičnd demokraciji. Sesta p&tletka, ki jo je potrdil 20. kongres, daje obsežno podobo gosipodarskega in kulturnega vz^pona, ki ga bodo, kot obetajo sklepi kongresa, z irvovimi metodami na resnično marksdstoonih temeljih ure&ničili v pnihodnoih leitih. Ves ta veldkanski razvaj in postavljanje tako obsežnih cilijev, kot predvideva šesta petletika pa bo omogo-čila ne samo visoka tehndčina in mehaiii'zirana osmceva, marveč tudi tisto, kar je prinese-1 20. kongres: orientacdja na širšo socialistično de-mokracijo, razvdianje odgovorncsti, samo-stojne akdje in pobude pri Ijudiskih imnaii-cah, borba mnenj in re&ndena siprostiit&v ustvarjalnega pol©"ta delovnega lijuidstiva. V nadaljevanju in razvijanju dvha, kaikršen je zavel na zadnjem kongresiu, bodo velikanske organiizacijske ukrepe dn naloge petletaega načrta po vsej verjeteiiOisti tudd izpolnili in tako uresničili doslej nepojmlJiiv gcrjipodarski in družbeni vzpon socialistične dežele.