LETNA PROGRAMSKA SEJA OK SZDL
Pobude za nadaljnje delo
Veliko razmišljanj in pobud, ki so tehtno dopolnile program dela OK SZDL za prihodnje leto, kakor tudi poročilo za letošnjo opravljeno obdobje, sta glavni značilnosti letošnje letne programske seje OK SZDL. Izrečena so bila mnenja in ugotovitve, da je bila občinska konfe-renca v tem letu nosilka nekaterih pomembnili akcij. To so bfle predvsem skupščinske volitve, razprava o kritični analizi delovanja političnega sistema socialističnega samoupravljanja, razpra-ve o delu in vlogi Zveze komunislov v sociali-stični zvezi ter priprave za izvedbo četrtega sa-moprispevka. Zato ni slučaj, da je nekaj naiog ostalo odprtib za prihodnje leto, vendar pa ni bilo zadolžitve, za katero bi lahko rekli, da ji nismo posvetili vsaj deine pozornosti.
Vsebinsko smiselne so bile razprave vseh predstavnikov krajevnih konferenc in predsed-nikov delovnih teles pri predsedstvu OK SZDL, kar je dalo pripravljenemu poročilu in program-skim smernicam le še večji akcijski poudarek.
Ponovno je bil izpostavljen problem financi-ranja krajevnih skupnosti, saj bi z večjimi denar-nimi sredstvi lahko »povabili« na javne razprave (zbore krajanov) slehernega krajana. Prav nič manjši ni problem opravljanja nalog s področja ljudske obrambe in dmžbene samozaščite, saj sedaj skoraj vse breme pada na tajnike krajev-nih skupnosti.
Razprave so bile nedvomno kritične, pokaza-le so na prave probleme, katere bo občinska konferenca vnesla v svoj program dela za pri-hodnje obdobje ter jih skušala na primeren na-čin razrešiti.
Predstavnik OO ZZB NOV Alojz Škufca je umestno prenesel mnenje svojega predsedstva, ki smatra, da morajo biti moralno etične vred-note NOB veliko bolj poudarjcne predvsem pri mlajši generaciji, na kar se je navezovala tudi
razprava predsednice sveta za razvijanje in ohranjanje revolucionarnih tradicij Slavice Kumar.
Razprava Emila Cesarja, predsednika KO za zgodovinopisje je bil prikaz že nekajletnega dela na tem področju, ki je raziskovalnega značaja in se v celoti navezuje na prenašanje tradicij in pravilnega zapisa naše polpretekle zgodovine. Predsednik sveta za komunalno in stanovanjsko politiko Janez Čebuljin Maks Klanšek, pred-sednik sveta za pospeševanje turizma sta ob zaključku raprav ugotavljala, da je prav dejav-nost SZDL tako razvejena, da pod njegovo okrilje lahko pripnemo visto problemov, ki so v pristojnosti reševanja raznih strokovnih služb, žal pa tega ne opravijo, zato se na koncu posa-mezniki zatekajo prav na SZDL v upanju, da bodo tudi našli rešitev; kratko malo, pojavlja se problem, »da vsi delamo vse«. Na problem var-stvo okolja moramo vsekakor navezati razpravo Marjance Weber, predsednice sveta za družbe-noekonomske odnose, ki si je v svojih progra-mih zadal tudi problem varstva okolja in prepre-čevanja nadaljnjega onesnaževanja vode, tal in zraka.
Po tako razvejeni razpravi, ki je bila dobra in predvsera zanimiva, pa se je ponovno potrdilo dejstvo, da je SZDL odražala frontni značaj dela, da je širina njenega dela zelo raznolika, kar pomeni, da vsa načela naše predhodnice, OF v celoti tudi izpolnjuje.
Seveda pa je bila osnovna razprava na tej letni seji občinske konference namenjena oceni neu-spešnega izida referenduma o uvedbi četrtega samoprispevka v Ljubljani. Na podlagi ocen tako iz KK SZDL kot tudi iz ostalih »frontnih« delov SZDL je konferenca tudi sprejela stališča, ki jih po sklepu predsedstva OK SZDL Ljublja-na Vič-Rudnik v našem glasilu tudi v celoti objavljamo