NOVA BANČNA KARTICA Gorenjska^* Banka Banka s posluhom ACTIVA - MAESTRO ACG Avto Center Gorenjske POOBLAŠČENI PRODAJNI CENTER ZA VOZILA w (za Globusom), tel.:206-74-53 MENJALNICE \^l_P^sl www.wilfan.si Leto LIH - ISSN 0352 - 6666 - št. 50 - CENA 150 SIT (12,50 HRK) Kranj, torek, 27. junija 2000 Devet let samostojne slovenske države Ljubljana uradno, podeželje sproščeno Na osrednji sobotni slovesnosti na Trgu republike v Ljubljani se je zbralo manj ljudi, kot so pričakovali organizatorji, med pet in šest tisoč. Govorniki so izražali, da je Slovenija lahko uspešna država, če se ne bomo delili in prepirali. Domoznanski večer "Živeti s Kranjem Puhar in Slavec o Kranju in Struževem Kranj - V petek zvečer je bil v gostilni Stari Maver, najstarejši v Kranju, domoznanski večer z naslovom "Živeti s Kranjem". Obiskovalci večera, ki so do konca napolnili gostilniški vrt, so hkrati pospremili tudi izid dveh knjig, Kranj v stoletju ne slute ni h sprememb avtorja Acija Puharja in Struievo naš ponos, naša skrb, naš dom avtorja Igorja Slavca. V pogovoru, ki sta ga vodila zgodovinar Jože Dežman in etnolog dr. Naško Križnar, smo obiskovalci izvedeli marsikaj zanimivega o Kranju in Struževem. O tem, kam in kako daleč so kamenje metali Struževčani in kam Kranjčani, pa več v petkovi številki Gorenjskega glasa. • I.K., foto: Janez Pelko Svečane prireditve ob prazniku občine Naklo Potrjeno prijateljstvo s poljskim Nakloni Med sobotno akademijo so podpisali listino o sodelovanju med gorenjsko občino Naklo in poljsko občino Naklo nad Notecia. STRAN 4 Slovenija v malem na Selu pri Vodicah in v Novi Ose- izstopala 4. srečanje krajank in krajanov iz slovenskih njem pa so v nedeljo ob ne najlepšem vremenu že trt m - Ob številnih in različnih proslavljanjih, ponekod Sel v soboto na Selu pri Vodicah, kjer seje zbralo 1200 najslič zbrali Janezi. Kar 94 jih je prišlo. Več o obeh občinskih praznikov, povsod pa Dneva državnosti sta ljudi iz 25 slovenskih Sel, v Novi Oselici nad Sovod- srečanjih v petkovem Gorenjskem glasu. A. Ž. PO SLOVENIJI Opozorilo na začetku počitnic Otrokom, staršem in voznikom Da prvega septembra ne bo praznih sedežev v klopeh, sta poziv slovenski javnosti naslovila ministra za šolstvo in šport in za notranje zadeve. Ljubljana, 27. junija Minister za šolstvo in šport dr. Lovro Šturm in minister za notranje zadeve dr. Peter Jambrek sta ob koncu šolskega leta nagovorila slovensko javnost, še posebej pa otroke in mlade, matere in očete, državljanke in državljane. "Naša dolžnost je, da otrokom prvega septembra omogočimo varno vrnitev v šolo," sta zapisala. "Zato v teh mesecih starši in vsi odrasli popazimo na otroke. Povečajte zbranost, ko sedete za volan, upoštevajte prometne predpise in še dodatno odvzemite plin, kadar vozite v bližini igrišč, kopališč in stanovanjskih naselij. Da ne bo mučne tišine po poku in prvega septembra ne bo praznih sedežev v klopeh slovenskih šol!" • J.K. V četrtek v Velenju Srečanje slovenskih upokojencev Ljubljana, 27. junija Zveza društev upokojencev Slovenije organizira v četrtek, 29. junija, ob 10.30 12. srečanje upokojencev Slovenije. Srečanje bo v Velenju. Slavnostni govornik bo predsednik republike Milan Kučan. Pojasnila dajejo na Zvezi društev upokojencev Slovenije, Ljubljana, Kebetova 9, telefon (061) 159 50 86 in po Društvih upokojencev. Veterani na Tromeji Rateče, 27. junija - Osrednja proslava dneva državnosti v občini Kranjska Gora je bila pri planinskem domu Tromeja nad Ratečami. Prvič po devetih letih so bili skupaj tisti policisti in teritorialci, ki so branili Slovenijo na tem območju. Govorniki na srečanju so bili kranjskogorski župan Jože Kotnik, Drago Zadnikar iz Združenja Sever, Janez Koselj iz območnega Združenja veteranov vojne za Slovenijo in Andrej Žemva, ki je dejal, da je bil v Zgornjesavski dolini boj drugačen, vendar ne tako drugačen, da bi ga lahko kdorkoli omalovaževal. Zbrane sta nagovorila tudi Bratko Škrlj, predsednik območnega odbora ZB, in radovljiški župan Janko S. Stušek. V kulturnem programu so sodelovali kvintet orkestra Slovenske policije, ženski pevski zbor Hermine Žerjav pod vodstvom Petra Novaka in Ta bol teater iz Kranjske Gore. S srečanja so poslali pozdravno pismo edinemu še živečemu Maistrovemu borcu Simonu Sodji iz Blejske Dobrave. Zaradi napak v čestitkah ob praznikih občin Železniki in Škofja Loka in Dnevu državnosti se opravičujemo županoma Mihaelu Prevcu in Igorju Drakslerju ter občankam in občanom obeh občin in nekdanjemu županu Železnikov Alojzu Čufarju. Uredništvo OBČINA ŽELEZNIKI Občankam In občanom čestitam ob 30. juniju, prazniku občine Železniki. Župan Mihael Prevc OBČINA ŠKOFJA LOKA Občankam in občanom občine Skofja Loka čestitam ob prazniku občine, 30. juniju. PO SLOVENIJI »reja: Jože Košnjek SLOVENIJA ZA DAN DRŽAVNOSTI Devet let samostojne slovenske države Država je last državljanov Na osrednji sobotni slovesnosti na Trgu republike v Ljubljani se je zbralo med pet in šest tisoč ljudi. Govorniki so izražali, da je Slovenija lahko uspešna država, če se ne bomo delili in prepirali. Ljubljana, 27. junija - Ob številnih slovesnostih po občinah in manjših krajih so bile osrednje državne svečanosti v počastitev Dneva državnosti in 9. obletnice samostojne slovenske države v soboto v Ljubljani. Posledica prepirov pred ljubljansko proslavo o nastopajočih in programu je bila (ob nogometu na evropskem prvenstvu) eden od razlogov za manjši obisk. Organizatorji so trdili, daje bilo na Trgu republike okrog 10.000 ljudi, policija pa jih je ocenila na 5 ali 6 tisoč. Po odzivih občinstva in redkih transparentih sodeč so prevladovali člani in simpatizerji sedanjih vladajočih strank, saj sta bila največjega aplavza deležna obrambni minister Janez Janša in premier dr. Andrej Bajuk, predsedniku države Milanu Kučanu pa je bilo namenjenih nekaj (neokusnih) žvižgov. Prav očitna je bila odsotnost poslancev nove opozicije, ki so menili, da je bila proslava bolj delitev kot pa povezovanje Slovencev. Osrednja slovesnost je bila zaključena z ognjemetom z gradu in stolpičev na Trgu republike. Na podeželju pa so se številne proslave in kre-sovanja spremenila v prijetna družabna srečanja. Dan državnosti je pomemben praznik. 25. junija leta 1991 je slovenski parlament sprejel Temeljno ustavno listino o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije in Deklaracijo o neodvisnosti. Dan kasneje, zvečer 26. junija, sta bili obe listini na zborovanju na Trgu republike razglašeni, 27. junija zjutraj pa je JLA napadla Slovenijo. Začela se je vojna za Miran Potrč in Borut Pahor Janez Janša s soprogo Slovenijo. Pred svečanostjo na Trgu republike je bila slovesna seja državnega zbora, na kateri je govoril predsednik državnega zbora Janez Podobnik. Izrekel je vse priznanje tistim, ki so se v zgodovini upirali nacizmu, fašizmu in komunizmu. Na teh temeljih je mogoče povezati mlade generacije. Opozoril je na dolžnost ohranitve slovenstva tudi ko bomo člani Evropske unije. Na Trgu republike sta govorila predsednik Republike Slovenije Milan Kučan in predsednik vlade dr. Andrej Bajuk. "Odločitev za samostojno Slovenijo je bila odločitev za skupno pot, na kateri bomo spoštovali slehernega človeka, upoštevali manjšino in večino in se spoštovali med seboj, ko bomo iskali najboljše rešitve za razvojne dileme," je dejal predsednik države. "Državljani imajo vso pravico, da si sami izberejo merilo, po katerem bodo presojali politiko. Država ni last političnih strank in njihovih interesov. Je last vseh nas, ki smo jo ustvarjali. In nihče nima pravice v imenu ene resnice ponarejati slovenskih osvobodilnih gibanj." Predsednik vlade dr. Milan Kučan Andrej Bajuk je med drugim dejal, da bo morala imeti slovenska politika močno poudarjen socialni značaj. Postala naj bi vse bolj solidarnost, skupni občutek in zavezanost tako za javne zadeve kot za medčloveška razmerja," je povedal dr. Bajuk in dodal: "Država ni nekaj zunaj nas. Zato se moramo vprašati, kaj lahko storimo zfi svojo domovino." • J.Košnjek, slike T. Doki STRANKARSKE NOVICE STRANKARSKE NOVICE Župan Igor Dr ak sle i LDS na sevniškem gradu Ljubljana, 27. junija Liberalna demokracija Slovenije je tudi letos počastila Dan državnosti s tradicionalnim srečanjem. Bilo je na praznični dan, 25. junija na sevniškem gradu. Pretekla leta so l)ila srečanja v Bistri pri Vrhniki, na Šmarjetni gori, v Kostanjevici na Krki, na Socer-bu in v Kamniški Bistrici. Uvod v srečanje je bilo posvetovanje o gradnji elektrarn na spodnji Savi pod naslovom Priložnost za razvoj Posavja. Slavnostni govornik je bil predsednik Liberalne demokracije Slovenije dr. Janez Drnovšek. • J.K. Proslava in kresovanje na Sv. Joštu Za jesensko zmago Kranj, 27. junija - Z zvonen-jem novih zvonov, kresovanjem in pogostitvijo se je v petek zvečer na Sv. Joštu nad Kran- (tovornik Lojze Peterle in občinstvo, loto: J.K. jem sklenila akademija v počastitev 25. junija, dneva državnosti. Organizirale so jo združena stranka SLS + SKD Slovenska ljudska stranka in Socialdemokratska stranka. To je bilo že deseto tradicionalno srečanje. Program prireditve, ki se jo je udeležil tudi ljubljanski nadškof in metropolit dr. Franc Rode, so oblikovali cerkveni pevski zbor župnije Šmartin, Kranjski kvintet in recitatorka Irena Do- lenc. Predsednik kranjske SKD Peter Orehar je v nagovoru opozoril na dva pomembna letošnja dogodka: na združitev dveh strank in na oblikovanje Koalicije Slovenija, ki je morala nepričakovano hitro prijeti za "plug" in dokončati delo, ki ga je leta 1990 začela Demosova vlada. Podpredsednik SLS + SKD Slovenska ljudska stranka in zunanji minister Lojze Peterle je poudaril, da brez javnega glasovanja sedanje vlade ne bj bilo in da ravnanje politike, se je morala posloviti od oblaS; ti, pomaga novi večini k zma# na jesenskih volitvah, ki ne bi smela biti odvisna od enega ali dveh glasov, ampak bi morala biti prepričljiva, ki bi zagotovil3 vladanje vsaj dva mandata, da potem ne bi bilo več skrbi, kako bo s Slovenijo. Član vodstv* SDS in državni svetnik Branko Grims je večji del govora namenil kritiki dejanj in besed pred' sednika republike Milan3 Kučana. Razen tega je povedal, da so prvi koraki nove vlade dobro zastavljeni, vendar jo čaka veli' ko dela. V državi ni ravnovesja moči in vpliva, ki ga ima v rokah pretežno le ena, sedanji v'3' di nasprotna stran. Demokrac*' ja cveti samo v družbi, kjer J6 vzpostavljeno ravnovesje, je de' jal in opozoril, da bodo jesenske volitve odločale o marsičem in da ljudje ne smejo sprejet' trditve, da so vsi na oblasti ena' ki, ne glede s katere strani so-• J. Košnjek (G^Tfll^l I^lCTnl^^T^TffgjLt^VS ^mm^a P^*'- "^sni nestrankarski politično- informativni poltednik s poudarkom na dogajanjih na Gorenjskem / Direktor Marko Valjavec / Odjimro amtnra: Leopoklina Bogataj I Novinarji ia ireMi: Ig°r \^KJL&—&lS<]Qt) —lultfiđ ue)ena jeiovčan, Jože Košnjek, Lea Mencinger. Urša Peternel. Slojan Saje, Darinka Sedej. Vilma Stanovnik. Marija Votčiak, Cveto Zaplotnik. Danica ZavrkŽkhir. Andrej Zalar, Štefan Žara / Lektorirane: Marjeta Vozft' Ustanovitelj in izdajatelj: Časopisno podjetje GORENJSKI GLAS KRANJ : Košnjek, Lea Mencinger. Urša Peternel. Slojan Saje, Darinka Sedej. Vilma Stanovnik. Marija Volčjak, Cvetu Zaplotnik. Danica Zavri-Zlebir. Andrej Zalar. Štefan Zargi / Lektorira*: Marjeta \ lusrafija: Tina Doki Priprava a tisk: Media Ari. Kranj / Tisk: DELO - TČR. Tisk časopisov iin revij, d.d. Ljubljana / Uredništvo, naročnine, oglasno trženje: Zoisova I, Kranj, telefon: 964/201-4240, tekih: L , E-mail: info@g-glas.si /Mili oglasi: telefon: 064/201-42-47 sprejemamo neprekinjeno 24 ur dnevno na avtomatskem odzivniku: uradne ure: vsak dan od l do 15. ure. sreda do \l ure / Časopis izhaja ob torkih in petkih. Ni't0" trimesečni obračun • individualni naročniki (fizične osebe - občani) imajo 20 'i popusta. Naročnina se upošteva od tekoče številke časopšisa do PISNEGA preklica; odpovedi veljajo od začetka naslednjega obračunske?* dobja. Za lujino: letna naročnina 150 DEM: Oglasne storitve: po ceniku. DDV po stopnji 8 ** v ceni časopisa / CENA IZVODA: 150 SIT (12,50 HRK /a prodajo na Hrvaškem |. Mobilna telefonija in mladina Si brez mobilca res čisto "out"? "Kar srce me boli, ko vidim otroke, ko hodijo po cesti in se pogovarjajo po telefonu. Včasih se mi zdi, da je to kar njihov najboljši prijatelj, da več ne potrebujejo nikogar drugega..." pravi profesor specialne pedagogike Stane Grum. In v teh dneh, ko otroci domov prinašajo šolska spričevala in starše oblegajo s prošnjami za nakup mobilca, svetuje staršem, naj dobro pretehtajo, ali bodo želji ustregli ali ne. Kranj - Halo, Nina! se derejo že otroci po vrtcih. Prvošolčki Sanjajo o tem, kako bodo nekega dne dobili čisto svoj mobilni telefon, četrtošolci gnjavijo starše v stilu: A mi bosta kupila Hobi za spričevalo... Osmošolci? Hja, tisti med njimi, ki še nihajo mobilca, so čisto "out". Da o srednješolcih niti ne govorimo... Mobilna telefonija je obnore-la tudi slovensko mladino. Po ocenah ima mobilni telefon že skoraj vsak tretji otrok oziroma mladostnik. Število imetnikov Pa se iz dneva v dan še povečuje. Zlasti ob koncu šolskega leta. To je pač čas, ko starši nagradijo svoje nadobudneže za lepo spričevalo in ena najpogostejših želja je prav gotovo nakup mobilnega telefona. Pa je to pametno? Ali desetletni ali štirinajstletni otroci res potrebujejo mobilni telefon? Kako Pravi 'bum' mobilne telefonije sprejemajo v naših šolah? Kaj o tem menijo psihologi? Stane Grum Po zaplenjene mobije so morali starši . problem mobilnih telefonov Je na naši šoli lansko jesen postal zelo velik, pripoveduje Stane Gruni, profesor specialne pedagogike na tržiški osnovni šoli ^ali rovt. Učenci so jih začeli n°siti v šolo, se klicati iz razreda v razred, si pošiljati sporoči-'a> celo med pisanjem kontrolk s° si sporočali pravilne odgovore. "Ugotovili smo, da tako ne §re več naprej, in se odločili na-Juditi konec telefoniranju v šoli. ^obilne telefone smo prepove-izdelali smo tudi plakate, učence opozarjajo na to," Pravi Grum. Nekateri učenci Prepovedi niso upoštevali, zato s° Jim po Grumovih besedah telefončke morali vzeti. Ponje s° morali priti starši. "In potem so starši klicali, češ vrnite mu te'efon. Ampak smo dosledno Vzfrajali, da morajo po telefon Pr'ti starši osebno." Nekateri ^tarši so se seveda pritoževali, Ces zakaj pa ne bi smeli imeti mobilcev, tako lahko vsaj pokličejo domov. Spet drugi so odločitvi šole pritrdili. "Saj nekaterim učencem telefon res pride prav, če so starši v službi. A dejstvo je, da večina otrok stanuje v bližini. Poleg tega nismo še nikomur odrekli, če je želel telefonirati domov," pravi Grum. Tako v omenjeno tržiško šolo mobilci ne smejo, če pa že, mora telefon biti ugasnjen in v času pouka mora ostati v torbi. Starši sami predlagali prepoved mobilcev Zanimiva je odločitev o uporabi mobilnih telefonov v škofjeloški osnovni šoli Petra Kavčiča. Tudi v tej šoli se je problem pretirane uporabe mobilcev med učenci pojavil v začetku šolskega leta. Zvonjenje je motilo pouk, otroci so se nenehno klicali in si pošiljali sporočila. Zato so se starši sami odločili, da učenci k pouku ne smejo več nositi mobilnih telefonov. "Svet šole in svet staršev sta sprejela sklep, da naj učenci pri pouku ne bi imeli mobilnih telefonov," pojasnjuje šolska psihologinja Tanja Prašnikar. Kot dodaja, večjih težav pri uveljavljanju tega pravila ni bilo, saj so ga predlagali sami starši. Uporabo mobilnih telefonov pa učencem dovolijo na različnih izletih ali v šoli v naravi, da lahko kadarkoli pokličejo starše. In po izkušnjah se je to pravilo zelo dobro obneslo. Mobilci so zato, da se jih uporablja! Pa nimajo po vseh šolah tako odklonilnega mnenja do uporabe mobilnih telefonov. V kranjski osnovni šoli Franceta Prešerna denimo so do mobilcev - po oceni jih ima v vsakem razredu vsaj pet, šest učencev, torej vsak tretji otrok - nadvse tolerantni. "Mobilni telefoni so zato, da se jih uporablja," pravi ravnatelj Aleš Žitnik. V začetku šolskega leta so postavili pravila, da med poukom telefon mora biti v torbi ugasnjen oziroma mora imeti nastavljeno neslišno zvonjenje. Med odmorom pa mobilce lahko učenci uporabljajo po mili volji. S tem pravilom so se, pravi Žitnik, strinjali tudi učitelji. "Mobilni telefoni se mi zdijo pametna stvar, pravzaprav že kar potreba. Starši imajo tako nadzor nad otroki, vedno lahko preverijo, kje je otrok, pa tudi otrok lahko kadarkoli pokliče domov. Osebno vidim pri uporabi mobilnih telefonov več dobrih kot slabih strani," dodaja Žitnik. Mobilca - seveda - uporablja tudi sam, kdaj na žalost, kdaj pa na srečo, še pravi. Ob pavzi pa lahko pokličejo svojo najdražjo Kaj pa gimnazijci? Kot kaže, večjih problemov s pretirano uporabo mobilnih telefonov po gimnazijah ni. Na jeseniški gimnaziji denimo so sicer v šolski red zapisali, da je uporaba mobilcev med poukom prepovedana, vendar po besedah ravnatelja Valentina Kavčiča zvonjenje med poukom ni velik problem. "Saj so bili posamični primeri, Kim, 7 let: "Mobitel sem dobila za prvo obhajilo. Kupil mi gaje oči, takega rumenega. Rekla sem, da bi ga rada imela. V šolo ga ne nosim, kličem pa bolj malo. Včasih ga posodim mamici. Z mobitela pokličem očiju ali pa prijateljice." Majda, 16 let: "Ja, mobitel full rabim. Hodim na frizersko in v razredu ga imajo skoraj vsi. Mogoče dva ali trije ga še nimajo. Sicer pa sem pri klicanju bolj gorenjske sorte, kličem bolj tnalo, recimo na mesec porabim kartico za 2.500 tolarjev. Bolj drugi krat tudi bolj na dolgo govo- Blaž, 13 let: "Mobitel imam kakšen mesec, kupi/i so mi ga doma. zraven pa sem moral dati tudi sam nekaj denarja. Zakaj ga rabim? Tako, za 'by-the-way'... Vsi ga že imajo. Lahko bi rekel, da si 'out', če ga nimaš. Kličem malo domov, pa kakšno sporočilo pošljem. Na mesec zapravim kakšnih 800 tolarjev. " (fX v/65 pA Moj veječi „ IA°J Je Pa Uporaba mobilnih telefonov je v šoli prepovedana, piše na plakatih v osnovni šoli Zali rovt. ko je zazvonilo med poukom, a je šlo bolj za to, da dijaki niso bili vešči, kako telefon izklopiti, kot kaj drugega. Med odmorom pa lahko telefonarijo po mili volji, pokličejo svojo najdražjo ali pa starše, da niso bili vprašani," pravi Kavčič. V gimnaziji tudi niso odkrili nobenih primerov, da bi si kdo od dijakov z mobil-cem pomagal med ocenjevanjem znanja, so pa na nedavni maturi za vsak primer na vsa vrata učilnic nalepili obvestila, daje vnos vseh elektronskih naprav prepovedan. "Zaenkrat mobilni telefoni na naši šoli niso problem," pravi ravnatelj Kavčič, "pa saj še marsikateremu odraslemu na kakšnem sestanku zazvoni mobitel. Nekaterim zaradi 'pomembnosti', drugim pa enostavno zato, ker so nerodni in ga ne znajo izključiti..." Za malico nima, za mobitel pa In kaj o razmahu mobilne telefonije menijo psihologi? Strokovnjaki opozarjajo, da desetletni otroci zagotovo ne potrebujejo mobilnega telefona. Že brez tega imajo na voljo preveč različnih medijev, zaradi katerih se težko zberejo ali osredotočijo na določeno pravilo. Stane Grum denimo je prepričan, da osnovnošolci mobilnega telefona nikakor ne potrebujejo. "Tisti, ki jih že imajo, se važijo pred drugimi, tako da je nastal nekakšen začaran krog. V mobitelu se je nekaj časa videlo prestiž, kdor ga je imel, je veljal za bogatega. In so seveda vsi hoteli biti bogati... A danes še zdaleč ni več tako. Ravno nasprotno, ugotovili smo, da nekateri učen mobilni telefon, postaviti omejitev, denimo mesečni limit tisoč tolarjev. Starši naj tudi natančno določijo, kdo bo plačeval račune in v katerih urah dneva bo otrok telefon lahko uporabljal. Ko mobitel postane najboljši prijatelj Pa še enega problema pri uporabi mobilnih telefonov pri otrocih ne gre prezreti. "Komunikacija se danes zožuje, vse manj je pristnih osebnih stikov med otroki. Saj je res, da gre tehnologija naprej, tega ne moremo zavreti. A kljub vsemu. Za otroke je veliko boljše osebno prijateljevanje in stiki, kot pa telefoniranje... Vsekakor je slabo, če se otrok preveč zapira v sobo in stike vzdržuje le prek računalnika ali telefona," opozarja šolska psihologinja Tanja Prašnikar. Tudi specialni pedagog Stane Grum meni podobno. "Kar srce me boli, ko vidim otroke, ko hodijo po cesti in se pogovarjajo po telefonu. Včasih se mi zdi, da je to kar njihov najboljši prijatelj, da več ne potrebujejo nikogar drugega..." In v teh dneh, ko otroci domov prinašajo šolska spričevala in starše oblegajo s prošnjami za nakup mobilca, naj starši dobro pretehtajo, ali naj želji ustrežejo ali ne, dodaja Grum. "Naj jim raje kupijo kaj drugega," predlaga sobesednik. Jih peljejo na izlet ali kaj podobnega. In naj se starši zavedajo, da kupovanje dragih igračk otrokom ne prinaša sreče, so si edini strokovnjaki. Nedavno smo lahko prebrali zanimivo izjavo strokovnjakinje za razvojno psi- Narobe je, če mobitel postane najboljši prijatelj. ci ne morejo plačati malice, imajo pa mobitel..." Poleg tega, dodaja Grum, je že marsikateri starš zaradi mobilca prišel ob veliko denarja. "Zadnjič mi je neka mama potarnala, češ v enem dnevu je sin sprašil za 2.500 tolarjev impulzov..." Po Grumovem mnenju je zato treba otroku, če mu že kupimo hologijo dr. Ljubice Marjanovič Umek, češ da se starši ne bodo približali otroku zgolj s kupovanjem igrač. Otrok se mora razveseliti njih, ne igrač. Iz vrtca (oziroma šole) se mora rad vračati domov, ker se čuti varnega, ne pa zato, ker ga čakajo lepe igrače... • Urša Peternel, foto: Tina Doki GORENJSKA OD PETKA DO TORKA AMZS V kranjski bazi AMZS so nam tudi tokrat sešteli intervencije, ki so jih njihovi delavci opravili minuli vikend. Tokrat so imeli 29 vlek nevoznih vozil, 4-krat pa so njihovi mehaniki pomagali pri okvarah vozil na krajih, kjer je do njih prišlo. Na pomoč so odhiteli tudi vozniku na Vrhniko. GASILCI Kranjski gasilci so nudili razsvetljavo policistom na Slovenskem trgu. Svojo pomoč pa so nudili tudi v treh prometnih nesrečah, in sicer se je prva zgodila na Kacinovem klancu, kjer je v naletu več osebnih vozil ostala ena oseba vkleščena v vozilu. Na cesti Kranj - Brnik (pri letališču) se je prevrnilo osebno vozilo, ki je ostalo naslonjeno na smreko. Voznik se je iz avtomobila rešil sam. V Kranjski Gori je iz ceste po pobočju 11 metrov globoko zdrsnil avto. ki so ga kranjski gasilci postavili nazaj na cestišče. Poklicala jih je tudi občanka iz Dražgoške ulice v prepričanju, da gori v sosedovem stanovanju. Gasilci so po prihodu ugotovili, da je soseda doma, saj jim je sama odprla vrata, vendar še ni umaknila s štedilnika posode, v kateri se je že močno žgala hrana. Sprejeli so obvestilo, daje v potoku Planica v Stari Loki, občina Skofja Loka prišlo do manjšega izliva olja. Gasilci PGD Škofa Loka so na kraju ugotovili, da gre za kuhinjske odplake in da je to vsakodnevni pojav, ker je v potok speljana kanalizacija. Sodelovali so tudi gasilci PGD Stara Loka. Jeseniške gasilce so iz Acro-nija H VB zaprosili za rešilni avto, ker je delavcu v oči brizg-nila kislina, zato so ga prepeljali v ZD in nato v Bolnišnico Jesenice. Za Gradiš Jesenice so opravili prevoz vode, zaradi podiranja stavbe pri OS Polde Stražišar. Za Acroni so opravili delo z avto lestvijo zaradi ogleda mostu - razpok, na Železniškem mostu na Ja-vorniku. Skozi predor Karavanke so spremili vozilo, ki je prevažalo nevarne snovi. V je-klarni 2 - vakuumska naprava so za Acroni 7- krat opravili meritev CO plina. Občanka jih je preko ReCO obvestila, da v Mojstrani - Triglavska 45 gori lesena lopa. Požar so pogasili s tremi vozili PGRS Jesenice in dvema PGD Mojstrana. Iz PGD Mojstrana je sodelovalo 11 članov, prisotna pa sta bila tudi dva policista. Iz Acronija so jeseniške gasilce zaprosili za rešilni avto za poškodovanega delavca, ki je padel v jamo. Prepeljali so ga v Bolnišnico Jesenice. NOVOROJENČKI Gorenjci smo od petka do danes dobili 13 novih prebivalcev. V Kranju jih je na svet prijoka-lo 8, od tega 6 dečkov in 2 dek-bil deček, ki je gramov, naj- lici. Ni jlažji jc tehtal 3.300 težjem i deček na tel itnici Dokazal 3.870 gramov. Na Jesenicah pa se je rodilo 5 otrok, od tega 2 dečka in 3 deklice. Najlažja deklica je tehtala 2.560 gramov, najtežja pa je bila pravtako deklica s 4.800 grami. URGENCA Minuli konec tedna so imeli v Splošni bolnišnici Jesenice največ dela kirurgi, ki so imeli 202 urgentna primera. Po številu urgenc sledi interni oddelek, kjer so zdravniki pomagali 40 ljudem, na pediatriji pa je 18 otrok potrebovalo nujno zdravniško pomoč, TEMPERATURA JEZER Blejsko jezero: 22: Bohinjsko jezero: 18; Sobec: 18 stopinj Celzija. Več nesreč, hujše tudi posledice Bled - Po podatkih policijskega oddelka Bled so lani v blejski občini beležili 195 kaznivih dejanj, od tega 156 na območju krajevne skupnosti Bled, štirinajst v Gorjah, sedem v Ribnem, petnajst na Bohinjski Beli in tri v krajevni skupnosti Zasip. Vseh kaznivih dejanj je bilo osemnajst manj kot leto prej, med krajevnimi skupnostmi pa je najbolj izstopala Bohinjska Bela, kjer predlani niso beležili nobenega, lani pa kar petnajst. Medtem ko so jih organi pregona predlani raziskali le 37 odstotkov, so jih lani kar 106 ali nekaj več kot 54 odstotkov. Kršitev javnega reda in miru je bilo nekoliko manj kot leto prej, povečalo pa seje število kršitev predpisov o tujcih, orožju in drogah. Prometna varnost seje poslabšala, nesreč je bilo 36 več kot leto prej, hujše so bile tudi posledice en mrtev, enajst hudo poškodovanih in sedemnajst z lahkimi telesnimi poškodbami. • CZ. Devetindvajset novih lovcev Kranj, 23. junij - V prostorih Gorenjskega sejma je vodstvo LD Gorenjske svečano podelilo zaključne izpite in statuse novih lovcev vsem 29 tečajnikom, ki so uspešno opravili izpit. Letošnji izpiti za pridobitev statusa lovca so prvič potekali po novem izobraževalnem programu, primerljivem iz sosednjih alpskih držav. Tečaj je bil dvodelen, strokovni in praktični. Strokovni del, ki je trajal 61 ur, je zajemal 12 tem. V praktičnem delu sta sodelovala vsaj dva mentorja, ki sta jih seznanila z gojitvenim loviščem in neposrednim izvajanjem lova. Prav tu seje v letošnjem letu pokazal velik napredek, saj je bila velika večina predavateljev visoko strokovna. Izobraževalni program, ki se sproti prilagaja spremembam zakonodaje, aktualnostim in novim predpisom, seje tako dotaknil še področja varstva pri izvajanju lova in lovskega turizma, kjer je prikazal zanesljivo izvajanje vodeiua lovskega gosta v visokogorskem svetu. • Nuša K k ar Jutri mestni svet Kranj - Jutri, v sredo, 28. junija, ob štirih popoldne, se bodo na 16. seji sestali člani sveta Mestne občine Kranj. Med zanimivejšimi temami, ki jih bodo obravnavali, omenimo osnutek lokacijskega načrta obnove regionalne ceste od Kokrice do Mlake, na katero domačini Čakajo že dolga leta, in troje odlokov, povezanih z ustanovitvijo lokalne turistične organizacije, na katere bo bržčas imela precej pripomb kranjska obrtna zbornica, saj je znano, da gostinci nasprotujejo predvsem predvideni visoki članarini. Med komunalnimi zadevami je potrebno omeniti /lasti dva županova predloga: osnutek odloka o oskrbi s pitno vodo ter odvajanju in čiščenju komunalnih odpadnih voda ter padavinskih voda ter sklep o povišanju cene za odvajanje in čiščenje teh voda. • H. J. Tradicionalno srečanje Podboršt, 26. junija - Prvič so se krajani vasi Podboršt v občini Komenda zbrali na svečanosti ob dnevu državnosti in osamosvojitvi Slovenije pred devetimi leti. Zvečer so pri Janezu Lončarju pripravili prvo srečanje, zjutraj pa so bili v Mostah pri Komendi že tanki. Od takrat se na večer dneva državnosti pri Janezu v Aleševem hribu dobijo vsako leto. Tudi v soboto zvečer je bilo tako-in podobno kot zadnja leta so tudi tokrat proslavljali praznik državnosti tja proti jutri. Pri Janezu Lončarju v Alševem hribu v Podborštu pa se vsak prvi petek v mesecu dobijo tudi člani Planinskega društva Komenda. • A. Ž. Seja občinskega sveta v Žirovnici Žirovnica, 26. junija - V četrtek, 29. junija, bo redna seja občinskega sveta v Žirovnici, na kateri bodo svetniki razpravljali o predlogu odloka o razglasitvi jame Mala gora pod žičico za arheološki kulturni spomenik lokalnega pomena, o načninu podelitve koncesije za oskrbo naselij s plinom ter o poročilih javnih zavodov. Na dnevnem redu imajo tudi predlog za ustanovitev Fundacije Vrba, predlog sklepa o določitvi cen zbiranja in distribucije vode, čiščenja odpadnih in padavinskih voda ter investicijski program za izgradnjo vrtca pri Osnovni šoli Žirovnica. • D.S. Seja občinskega sveta Jesenice Jesenice, 26. junija - V četrtek, 29. junija, bo redna seja občinskega sveta Jesenice, na kateri bodo med drugim govorili o pogodbi o odlaganju odpadkov na Malo Mežaklo, o spremembah proračuna, pravilniku o dodeljevanju socialnih stanovanj v najem, o razvojnem programu za področje socialnega varstva in razvoja programa družbenih dejavnosti. Na dnevnem redu imajo tudi program razvoja turizma, poročilo o stanju okolja na Slovenskem Javorniku in na Koroški Beli. • D.S. Najvišje priznanje Jožu Varlu Jesenice, 26. junija - Jeseniška občina je pripravila ob letošnjem dnevu državnosti proslavo na Hrušici, kjer so obenem krajani praznovali tudi svoj krajevni praznik. Pripravili so lep kulturni program, po proslavi pa zabavo pod šotorom. Na proslavi so podelili plaketo župana Jožu Varlu, dolgoletnemu prosvetnemu delavcu, uredniku, novinarju in kulturnemu delavcu, ki že 55 let deluje v jeseniški amaterski kulturi. Naslednji dan je bil predviden planinski pohod na Vajnež, najvišji vrh jeseniške občine, vendar je zaradi slabega vremena odpadel. • D.S. Tretja ponovitev turističnega projekta Venerina pot v Škofji Loki Vse bolj pestra ponudba škofjeloškega srednjega veka V Škofji Loki z veseljem ugotavljajo, da si je četrti srednjeveški mestni sejem ogledalo tudi veliko obiskovalcev od drugod. Skofja Loka, 26. junija - Tudi letos so v sklopu praznovanj občinskega praznika, ki je posvečen obletnici prve omembe kraja v darilni listini nemškega cesarja freisinškim škofom, pripravili srednjeveški mestni sejem z bogatim programom spremljevalnih prireditev in ponudbe, ki je v tisočletno mesto ob sotočju Sor pritegnilo izredno veliko obiskovalcev. Letošnja novost je bil obisk ene najstarejših hiš v Škofji Loki, ob kateri so priredili tudi večer ljudske glasbe in plesa. Čeprav je prav letos sobotna na skoraj petdesetih stojnicah jutranja ohladitev preprečila vročino, ki je v preteklih letih skorajda motila, ali vsaj obremenjevala nastopajoče in obiskovalce, in so se prav zaradi tega odločili, da srednjeveški mestni sejem popoldne prekinejo, pa se je večerno nadaljevanje sejma pozno v noč pokazalo kot izredno privlačno. Poleg starinskih svetilk so namreč organizatorji prižgali še bakle, kar je srednjeveško opravljenim dajalo še poseben čar. Posebej kaže omeniti, da je bila izbira res pestra in zanimiva. Ce so prve tri prireditve obiskali predvsem Ločani, pa za letos prireditelji ugotavljajo, da je prireditve obiskalo že precej obiskovalcev tudi od drugod (prirediteljem je uspelo privabiti tudi turiste iz Bleda), kar velja za sam sejem, kakor tudi za obilico spremljevalnih prireditev. To velja tako za uprizoritev Coprniške krvave rihte v Loki, ki sojo za razliko od lani, ko so člani Loškega odra ta del Tavčarjeve Visoške kronike uprizarjali ob sotočju Sor, letos uprizorili na prepolnem dvorišču Loškega gradu, kot nalašč za nastope v okviru Večera stare glasbe in plesa. V okviru slednjega so nastopili: Kvartet kljunastih flavt "Air", Duo - tenor ob spremljavi lutnje Marjan Trček in Boris Šinigoj, ansambla za staro glasbo Ansambel Truta in Camerata Carniola, plesna skupina Pavana in glasbeno plesna skupina iz Tabora na Češkem. Letošnja novost je bil poskus prikaza starih časov na vasi, za kar so upoštevali ponudbo, da se znamenita Nace-tova hiša v Puštalu iz 15. stoletja odpre javnosti. Ves popoldan so si jo lahko obiskovalci ogledovali ob spremstvu in razlagi učencev Osnovne šole Ivan Grohar, ki so to hišo v posebni raziskovalni nalogi temeljito proučili, v nedeljo zvečer pa so na dvorišču hiše pripravili še Večer ljudske glasbe in plesa. V izrednem okolju smo si lahko ogledali nastop Folklorne skupine Kamniti most iz Osnovne šole Petra Kavčiča, Folklorne skupine Skofja Loka, ki so prikazali tudi poseben način izvajanja ljudske glasbe s pomočjo kmečkih orodij, Folklorne skupine Franceta Marolta, ki Je nastopila s plesi iz Rezije in Folklorne skupine KUD Ivan Fono-vič Zlatela s prikazom oblačil, posebnih instrumentov ter običajev in plesov hrvaške Istre. Poseben, domač pečat pa je večeru dala Anica Berčič priznana ljubiteljska igralka iz Poljan, ki je v poljanskem dialektu nastopila z odlomkom Tavčarjeve povesti Kuzovci. . Š. Z. Obnovljena cesta, razsvetljava in streha na cerkvi Traku niso rezali, a je bilo vseeno svečano Po desetletju mrtvila je tudi krajevna skupnost na južnem robu tržiške občine dočakala posodobitve. Žiganja vas, 25. junija - Dan državnosti je bil posebej slovesen za prebivalce štirih vasi v krajevni skupnosti Sebenje, ki so se veselili novih pridobitev. Niti deževno vreme ni zmotilo odprtja razširjene vaške ceste, nove javne razsvetljave in strehe na cerkvi sv. Urha. Slavje je tokrat minilo brez rezanja traku, a bodo to morda naredili kdaj v prihodnosti. Številni prebivalci iz vasi Se- so ob cesti postavili tudi javno benje, Retnje, Breg in Ziganja vas so se zbrali v slednjem kraju v nedeljo dopoldan skupaj z gosti iz vodstva tržiške občine. Domačini so vsem izrekli dobrodošlico z velikim transparentom med mlajema, ki so ju postavili na koncu obnovljene vaške ceste. Tudi godbeniki Pihalnega orkestra Tržič so poskrbeli za svečano vzdušje. Rekonstrukcija ozke in dotrajane ceste med Sebenjami in Žiganjo vasjo se je začela lansko jesen. Poldrugi kilometer dolga povezava med naseljema je sedaj širša in varnejša. Ob pomoči krajanov, ki so opravili izkope za električno napeljavo, razsvetljavo. Ker so se že več let pripravljali na obnovo cerkvene strehe v Žiganji vasi, so se letos lotili še tega zahtevnega dela. Za vse je občina namenila 23,5 milijona tolarjev. V minulem desetletju ni dobila naša krajevna skupnost skoraj nič. Za to ni moč kriviti le občine, ampak tudi sami nismo bili dovolj aktivni, je ocenil predsednik KS Sebenje Pavle Jazbec. Domačine je pohvalil za sodelovanje župan Pavel Rupar, ki je ob državnem prazniku spregovoril tudi o aktualnih političnih dogajanjih. Svečanost so dopolnili z blagoslovom in sveto Pridobitvam je nazdravila z županom in predsednikom KS Ana Golmajer z Brega. mašo, ki jo je daroval župnik Alojz Grojzdek. Med prireditvijo so zapeli tudi pevci cerkvene- ga pevskega zbora Križe, P° svečanosti pa so domačini pogostili obiskovalce. • S. Saje Svečane prireditve ob prazniku občine Naklo Potrjeno prijateljstvo s Poljaki Med sobotno akademijo so podpisali listino o sodelovanju med gorenjsko občino Naklo in poljsko občino Naklo nad Notecia. Naklo, 27. junija - Slavnostna akademija je bila osrednja prireditev ob letošnjem prazniku, ki ga imajo 29. junija. Ob tej priložnosti so prvič podelili občinske plakete in priznanja. Dve priznanji so namenili tudi vodstvu delegacije iz Poljske, s katerim so podpisali listino o sodelovanju med občinama z enakim imenom. Delegacija iz poljskega mesta Naklo nad Notecia je pripotovala v gorenjsko Naklo že v petek. Prvi dan je obiskala Bled in Bohinj. V soboto si je ogledala Kmetijsko zadrugo Naklo, posestvo kmetijske šole v Strahin-ju in kmetijo Jerala v Žejah. Popoldan se je udeležila odprtja rokometnega turnirja v Spodnjih Dupljah in občudovala predstavitev Konjeniškega društva Naklo. Sobotni večer je bil namenjen svečanostim. Na akademiji v osnovni šoli Naklo je domačinom in poljskim prijateljem spregovoril župan Ivan Štular. Predstavil je letošnje lastne dosežke in naložbe drugih, ki bogatijo razvoj občine. Kot je poudaril, so za uspehe zaslužni tudi številni prebivalci. Zato so se letos odločili prvič podeliti občinske plakete in priznanja. Bronasti plaketi sta dobila tudi poljski župan Tadeusz Sobol in veterinar Pavvel Wyczanski. Slednji je župana Štularja obdaril z enciklopedijo Poljske, podžupanu Ivanu Megliču pa je izročil vabila za obisk petih kmetij na Poljskem. Kot je dejal prvi mož občine Naklo nad Notecia, je krstni boter sedanjega prijateljstva njihov veterinar, ki jc po naključju odkril kraj z enakim imenom v Sloveniji. Sledile so izmenjave obiskov uradnih delegacij in športnikov, končno pa je pripravljena še listina o sodelovanju na več področjih. Oba župana sta podpisala listino pred polno dvorano občinstva. V kulturnem sporedu, ki ga je povezovala Renata Petrinjak, so nastopili pevci moškega zbora Triglav Duplje, violinistka Katja Klančnik, kitaristka Vesna Marčun, flavtistka Ana Slak in mlada pesnica Vesna Tišler. Po akademiji s£ obiskovalci preživeli večer oh kresovanju na bližnjem igrišču-Poljski gostje so v nedeljo obiskali Brdo, včeraj pa so odpotovali domov. • S. Saj* Dobitniki letošnjih priznanj Zlato plaketo občine Naklo je dobil Valentin Zelnik za delo na glasbenem področju. Srebrne plakete so prejeli Prostovoljno gasilsko društvo Naklo ob 90-letnici, Moški pevski zbor KUD Triglav Duplje ob 70-letnici. Janez Vovk s Police za ustvarjanje v lesu, Ivan Drinovec iz Podbrezij za dolgoletno delo v gasilstvu in Fanika Pagon iz Naklega za delo z upokojenci* kinologi in pevci. Bronaste plakete so dobili Andrej Toporš m I ucijan Snedic iz Spodnjih Dupeij za nastopanje v zboru KVp Triglav, Miroslav Poličar iz Naklega za pevsko ustvarjanje* delo v gasilstvu in turizmu, Miha Štefe iz Naklega za dramsko delo, OŠ Naklo podružnica Duplje za 50 let dela, Julija PavK* iz Podbrezij za delo na socialnem področju ter župan in veterinar iz poljske občine Naklo nad Notecia. Občinska priznanJa so si zaslužili Vrtec Rožle Naklo ob 25-letnici, Slavka Jelene z* vodenje vrtca Rožle. Kinološko društvo Naklo ob 20-letnici ter družbi Merkur in Živila za pomoč pri gradnji nove šole in nakupu gasilskega avta. Novi šolski minister dr. Lovro Šturm med preddvorskimi šolarji Ob himni in zastavi tudi minister osebno Prvič v zgodovini Osnovne šole Matije Valjavca Preddvor je šolarje obiskal kak minister. Novega šolskega ministra, dr. Lovra Šturma, so nadvse prisrčno sprejeli. Preddvor, 27. junija - Tako kot velevajo novi predpisi, je ob podelitvi spričeval ob koncu šolskega leta tudi v Osnovni šoli Matije Valjavca v Preddvoru vihrala slovenska zastava in odmevala slovenska himna. Namesto ministrovega pisma učencem, učiteljem in drugemu šolskemu osebju, kar je bila praksa v ostalih slovenskih šolah, pa je novi šolski minister dr. Lovro ^turm preddvorskim šolarjem spregovoril kar osebno. Zahvalil se jim je za prisrčen sprejem in prijeten program ob koncu šolskega leta, pohvalil lepo šolo in dobre učence, ki so tudi zelo uspešno končali to šolsko leto, in jim zaželel, da bi bile počitnice kar najlepše in tudi varne. Za prihodnje šolsko leto pa jih je spodbudil, naj nadaljujejo enako ali še bolj uspešno. Kljub presenečenju ob visokem obisku in zaradi tega v naglici pripravljeni zaključni prireditvi pa so v Preddvoru dokazali, kako dobra šola so. Mladi glasbeniki so zaigrali na inštrumente, slišali smo recitacije, najbolj prisrčna pa je bila V preddvorski šoli so prvič sprejeli kakega ministra. otroška folklora s spletom ljudskih plesov, ki je običajno zelo resnega Šolskega ministra spravila v smeh. Ravnatelj Marjan Peneš je dodal piko na i, ko je pohvalil letošnjo izjemno uspešnost učencev. Osmošolci so sicer šolo že zapustili, vendar je ravnatelj vseeno spomnil na dejstvo, da je bila letos kar tretjina osmošolcev odlična, tretjina prav dobra, 16 jih je osemletno šolanje vsa leta končalo z odliko, vrsto najboljših pa je šola predlagala tudi za Zoisovo štipendijo. Razen uradnega uspeha, o katerem pričajo ocene, pa se šola lahko pohvali tudi z drugimi dosežki. Tako so denimo tudi v pravkar minulem šolskem letu izvajali akcijo Na poti k zdravju, prijaznosti in uspehu, ki otrokom poleg želje po uspehu privzgaja tudi lepe medse- bojne odnose. Čeprav bistvo ni tekmovanje, so v akciji vendarle razglasili tudi zmagovalce. Prehodni pokal je osvojil 7.b razred, na drugem in tretjem mestu sta se znašla 8.a in 5.a razred. Zmagovalcem je pripadla tudi torta, ki pa so jo v duhu solidarnih medsebojnih odnosov ponudili tudi drugim. Šolski minister dr. Lovro Šturm pa se je iz Preddvora napotil na Jezersko, kjer je bil uvodni govornik na strokovnem posvetu o preventivni dejavnosti na področju drog v slovenskih šolah. Slednjega sta pripravila vladna urada za šolstvo in za droge. Minister si je ogledal tudi podružnično šolo na Jezerskem, kjer so ob koncu šolskega leta začeli z obnovo. • D.Z.Žlebir foto: Tina Doki Praznik na Sv. Joštu nad Kranjem Na Joštu zvonijo novi zvonovi Eden od starih ostaja na Sv. Joštu, dva pa so poklonili župniji Hinje na Kočevskem, kjer so bili doslej brez zvonov. Za namestitev novega velikega zvona so morali razširiti lino. . Sv. Jošt nad Kranjem, 27. juni- težak 1355 kilogramov. Na Ja - "Blagor vsem, ki boste poslušali njih pesem, ko bodo oz-nanjali rac^t/mir, vero v več-no življenje, veselje in upanje, ^a bi pesem zvonov vedno odmevala v naših srcih," je dejal 'Jubljanski nadškof in metropolit dr- Franc Rode, ko je v petek Pred cerkvijo na Sv. Joštu blagoslavljal tri nove bronaste zvonove. Potem so jih, ob zvo-jfih pihalnega kvarteta iz Škofje Jr°ke, potegnili skozi line, kjer Jln je ekipa mojstra Janeza Starana iz Žlebe pritrdila v Zvonik. Za namestitev največjega v zvonik so morali na južni strani spodaj razširiti lino. Okrog devetih zvečer so zvono-yi v zvoniku prvič zapeli, tokrat tudi v čast praznika Dneva državnosti. Od treh starih zvonov je ostal je eden. Naredil ga je mojster ^arnassa, uglašen je na Cis in je kilogramov, njem je podoba Svetega Jošta in Prešernovi stihi: Moj bron je najden bil v dnu morja, ga kupi romar, da Samassa v bron prelije, glasi zdaj božjo čast iz Sv. Jošta lin! Druga dva zvonova sta bila podarjena župniji Hinje za podružnično cerkev Polom v Kočevskem rogu. V njej doslej niso imeli zvonov. Ko smo izročali zvonova, so nam farani izkazali neizmerno hvaležnost, je povedal šmartinski župnik Ciril Brglez. Trije novi zvonovi so bili vliti v livarni Feniks v Žalcu. Kot sta povedala njen direktor in pomočnik Srečko Senčič in Boris Podgoršek, so v livarni letos vlili že 78 zvonov v skupni teži 22 ton, skupno pa so vlili že nad 1800 ton zvonov. Lani je bilo rekordno leto: v Žalcu so vlili 102 zvonova v skupni teži 31 ton. To je rekordna letna proizvodnja. Med tremi novimi zvonovi tehta najmanjši 800 kilogramov. Na njem je podoba Janeza Krstnika, ki krsti Jezusa. Zvon je darovala družina Hribernik. Srednji zvon je težak 1200 kilogramov. Na njem je podoba Kraljice Marije. Tretji, največji zvon je težak 2800 kilogramov, na njem pa je podoba Svete trojice. Pri maši, ki je sledila nameščanju zvonov v zvonik, so se z besedo in darili zahvalili najzaslužnejšim za nove zvonove. • J. Košnjek Ob 80-letnici čebelarstva v Cerkljah Od drobne živalce se učimo marljivosti Ob visokem jubileju čebelarskega društva v Cerkljah je o čebelarjenju govoril visoki gost, zunanji minister Lojze Peterle, predsednik Čebelarske zveze Slovenije. ^rklje, 27. junija - Veliko ljudi se je ^ralo na prireditvi ob jubileju Čebe-•arskega društva Cerklje, ne le domačih Cebelarjev, temveč tudi gostov od vsepov-^°d- Ze vrsta praporov čebelarskih Jr«štev iz vse Slovenije je pričala, kako ^e,ika je druščina, ki jo druži ljubezen a° Pridne in marljive živalce. Rad sem čebelarji, ker gre tam za prave Jtyari, je dejal predsednik čebelarske I že> novi zunanji minister Lojze Peter-J» ki je ob 80-letnici čebelarjenja v Cerk-Jah povzel slavnostno besedo. °eJal je, da bo tudi kot zunanji minister ^ls'il na čebelarstvo in v vladi poskrbel, a °o država za napredek čebelarstva sto-Ua več kot doslej. V novih občinah so do Potreb čebelarjev že bolj pozorni, zaveda-•j°c se dejstva, da imajo ta društva še pose-skrben odnos do narave in jo skozi rod °S d° te Pridne živalce tudi mlajšemu te i ?0rna6aJ° b°lje razumeti. Lojze Pe-. rle Je omenil tudi svetovni čebelarski ^ngres, ki bo leta 2003 v Sloveniji in uteg-v Predstavljati enako promocijo Slovenije ^svetu, za kakršno so nedavno tega v roPi poskrbeli naši nogometaši in navi- jači. Razen častnega gosta so navzoče pozdravili tudi Bogdan Sušnik, ravnatelj šole v Cerkljah, ki je gostila čebelarske prireditve in ki ima zelo uspešen čebelarski krožek, župan občine Cerklje Franc Če-bulj, v imenu čebelarjev pa predsednik Franci Strupi in Janez Hočevar, urednik zbornika Čebelarska kronika, kije izšla ob jubileju. Posebej toplo so čebelarji poz- dravili svojega častnega predsednika Franca Bobnarja, ki je bil eden od dobitnikov priznanja ob 80-letnici čebelarstva v Cerkljah. Poleg njega so to priznanje prejeli še Janez Jenko, Jože Mušič, Andrej Štirn in Jernej Vombergar. Podelili so tudi odlikovanja Antona Janše tretje in druge stopnje. Prva so dobili Jože Brankovič, Janez Hočevar, Ivan Jenko, Ludvik Jerič, Franc Žirovnik in Franci Strupi, druga pa Franc Kobal in Mira Rogelj - Jenko. Čebelarska proslava in ob njej razstava, ki je prikazala najzanimivejše primerke iz sveta čebelarstva, je bila del praznovanja ob dnevu državnosti v Cerkljah. Že na tej prireditvi je nastopil ženski pevski zbor Osnovne šole Davorina Jenka Cerklje pod vodstvom Damjane Božič - Močnik, ki letos slavi petletnico svojega dela, naslednjega dne pa je bil na prireditvi ob dnevu državnosti osrednji jubilant. Državni praznik so v Cerkljah proslavili tudi z vrsto športnih prireditev, med njimi s sobotnim dnevom rokometa, ko so se na igrišču srečale vse rokometne generacije in odigrale več tekem. • D.Z.Žlebir, foto: Tina Doki Plodna strelska sezona Kranj - V športnem društvu Vodovodni stolp, ki ga vodi Jože Zagore, so zadovoljni z izkupičkom spomladanske sezone streljanja z zračno puško. Tekmovali so v Ljubljani, Škofji Loki, Leskovcu pri Krškem, Tolminu, na Koroški Beli, v Mojstrani, sami pa na strelišču v kleti vrtca Janina gostili tudi tekmovalce iz teh krajev ter na pobudo kranjske športne zveze znova oživili strelsko tekmovanje za kranjske osnovnošolce. BiH so še organizatorji tekmovanj za srednjo gradbeno šolo v Kranju in za Pošto Slovenije, V novi sezoni, ki se bo začela septembra, bo društvo spet imelo polne roke dela s pripravo različnih tekmovanj in pomladitvijo lastnih vrst, za kar bodo testirali vse učence iz "domače" osnovne šole Simona Jenka od šestega razreda naprej. V svoje vrste vabijo tudi druge krajane, zlasti še invalide, ki lahko izbirajo med ostalimi Športnimi panogami, kot so šah ali kegljanje. • H. J. Praznik v Struževem Kranj - V primestni krajevni skupnosti Struževo so konec minulega tedna proslavili svoj krajevni praznik, ki ga vsako i leto praznujejo v spomin na domačina, padlega heroja Iva | Slavca Jokla. V nagovoru zbranim krajanom pred Joklovim spomenikom je govoril predsednik krajevne skupnosti Metod Čufar. Čeprav se posebej letos v kraju veliko gradi -napeljava zemeljskega plina je dograjena skoraj že do polovice - je bilo letošnje praznovanje bolj namenjeno kulturnemu dogajanju. Tak je bil tudi spremljevalni program, ki ga je pripravila pesnica Francka Tronkar, nastopili pa so Samir Kahrirnan, Špela PangeršiČ in Kati Kozina. Praznovanje je bila tudi priložnost za predstavitev najnovejše knjige Igorja Slavca, kronike Struževega z naslovom Struževo, naš ponos, naša skrb, naš dom, v katerem je predstavljena krajevna kronika do leta 1941. V prostorih krajevnega doma pa so odprli razstavo slik Zlatke Šmid in podob iz narave Jožeta Mrgoleta. • L.M. Praznik konjenikov Komenda, 26. junija - Lani so v občini Komenda prvič oživeli nekdanji običaj - Telovsko procesijo. Oživitev tega običaja izpred 350 let, ki ga je kasneje zaradi vsakoletnih izgredov na procesiji Marija Terezija prepovedala, je lani vzbudila veliko zanimanje. Zato so se v Turističnem društvu Komenda odločili, da bo prireditev poslej zapisana v koledarju vsakoletnih prireditev v občini. Minulo nedeho zjutraj, ko je po daljšem vročem vremenu močno deževalo, so se ob napovedani uri počasi začeli zbirati konjeniki iz Komende in sosednjih krajev. Največ jih je kasneje prišlo iz Cerkljanskega. Župnik in kamniški dekan Niko Pavlic se je tako s konjeniki na obhod po občini s procesijo podal okrog 9. ure. Prek trideset konjenikov je izpred cerkve sv. Petra v Komendi krenilo proti Križu, Suhadolam, Mostam in se malo po enajsti uri vrnilo v Komendo, kjer sta vse pozdravila predsednica TD Komenda Katja Tabernik in župan občine Komenda Tomaž Drolec. • A. Žalar Nova črpalka in prapor Zbilje. 26. junija - Prostovoljno gasilsko društvo Zbilje, ki ima prek 80 članov, aktivnih pa okrog 45, je v soboto proslavilo 45-letnico delovanja. Na svečanosti, ki je bila v Zbiljah ob obali jezera, so jubilej proslavili z razvitjem prapora in nabavo visokotlačne črpalke. Boter visokotlačni črpalki je bil Vid Šilar, boter praporu Štefan Čebašek. Zaradi zadržanosti župana je gasilcem PGD Zbifte ob 45-letnici čestital Leopold Knez, prapor in črpalko pa je blagoslovil župnik iz Smlednika Rafko Kralj. Na svečanosti so podelili občinsko priznanje III. stopnje Feliksu Jenku, gasilsko odlikovanje L stopnje pa Filipu Rejcu. • A. Ž. Praznovali so tudi na Jezerskem Praznično srečanje Jj Tj \jEtt^L O Jj"U. 1 Minuli konec tedna so tudi na Jezerskem pripravili vrsto prireditev ob državnem in občinskem prazniku« Jezersko, 27. junija - Majhna občina na domala tisoč metrih nadmorske višine skuša svojih 676 prebivalcev povezati tudi s kulturnimi, športnimi in družbanimi prireditvami. Ob koncu junija, ko Slovenija praznuje dan državnosti, občina Jezersko pa ima tedaj svoj praznik še iz časov, ko je bila še krajevna skupnost, je bilo na Jezerskem spet slovesno in veselo. Na osrednji proslavi so program pripravili člani Kulturnega društva Jezersko, tamkajšnji šolarji, ki so peli in plesali, ter pevke iz društva upokojencev. Slavnostni govornik župan Milan Kocjan je nanizal načrte mlade občine, ki se ob pičlih proračunskih sredstvih ukvarja z vrsto nalog. Ena od njih je obnova podružnične šole, kjer so se ravno včeraj začela dela pri obnovi strehe. Ko je v petek Jezersko obiskal novi šolski minister dr. Lovro Šturm, so mu razkazali šolo in ga seznanili z načrti obnove, pri čemer je gosta najbolj navdušilo dejstvo, da bodo šolsko streho prekrili s skodlami. Obnova šole terja veliko denarja, že doslej pa so Jezerjani naložbo znali poceniti tako, da so v obnovo vložili veliko svojega prostovoljnega dela. Sicer pa na Jezerskem želijo oživeti tudi turizem. Pri tem za sedaj niso najbolj uspešni, zato so tembolj veseli, daje lepo stekel projekt povezave Črna - Solčava - Jezersko s kolesarskimi potmi, kar financira mednarodna organizacija Phare. Jezerjani pa se prijavljajo tudi na državne razpise za demografsko ogrožena območja. Z denarjem, ki ga pričakujejo iz teli virov, bi radi obnovili predvsem ceste, saj sc zavedajo, da bodo lahko samo z urejeno komunalno infrastrukturo konkurenčni na turističnem področju. Glavna povezava Jezerskega z dolino, regionalna cesta Kranj - Jezerski vrh, pa sedaj na žalost ni v takem stanju, da bi privabljala turiste. Zato so sc obrnili na državne institucije, ki imajo iui skrbi ceste, da bi jim finančno pomagali obnovm glav-no prometno žilo. Občina Jezersko je bila uspešna na razpisu urada za prostorsko planiranje, zato se bodo poleti in jeseni na Jezerskem odvijale mednarodne urbanistične delavnice, ki zajemajo variantne rešitve urbanistično arhitekturnega razvoja turizma in rekreacije predvsem na območju Planšarshegu jezera in izvira mineralne vode v Anhovem. Olnlina Jezersko seje po temeljitem razmisleku odločila sofinancirati obnovo zvonika na cerkvi sv. Oibolta, ob čemer pa pričakujejo ugoden razplet za obe stranki v postopku glede denacionalizacije spodnjih prostorov v Korotanu. Obiskovalci praznične prireditve, ki so napolnili dvorano Korolan, so se v petek zvečer preselili na prizorišče družabnega srečanja, na Športno igrišče. Jezerski lovci so skuhali srnjaki >\ {'o!,!/ imv, ili so pivu iz soda. najbolj pa so se domačini zabavali ob družabnih igrah. Napihovali so balone, tekmovali na hoduljah, zabijali žeblje, se pomerili v spretnosti z. ročno žago, se kosali, kdo hitreje popije mleko... finalisti pa so na koncu še tekli z nogami, zavezanimi v vreče. V zabijanju žebljev se je najbolje odrezal sam župan Milan Kocjan, ki si je za nagrado prislužil ovčko To spet ponuja razlog za novo druženje in piknik. Praznično dogajanje, ki sta ga popestrila tudi vaja mladih gasilov in odbojkarski turnir, je bilo pri domačinih lepo sprejeto, saj jih takšna srečanja združujejo in zbližujejo. V soboto pa so svoj prispevek k praznovanju dali tudi reševalci Gorsko reševalne službe Jezersko, ki so v ostenju Češke koče pripravili reševalno vajo. Češka koča letos praznuje častitljivih sto let, prireditev ob tem jubileju pa gorniki načrtujejo v juliju. Sicer pa bodo prireditve Jezersko praznuje svoj praznik 19. junija v spomin na dogodke, ki so pretresli ljudi in pustili globoke rane med vsemi udeleženci druge svetovne vojne, je v svojem uvodnem govoru na petkovi praznični prireditvi dejal župan občine Jezersko Milan Kocjan. S hvaležnostjo in spoštovanjem se spominjajo vseh, ki so v najtežjih časih postali žrtve vojne, iz njihove smrti izhajata svoboda in naše novo življenje. Iz pse h dogodkov preteklosti pa je treba potegniti nauk za prihodnost, da bo naš jutri boljši, lepši, bolj človeški, če bomo znali med seboj združiti vse dobro, plemenito in pošteno v ljudeh. Jezersko praznuje zaokrožili prihodnjo soboto, 1. julija, ko bo ob 11. uri hokejski turnir na rolerjih za pokal občine Jezersko. Za prihodnje leto pa se s sosednjima občinama Preddvor in Železna Kapla, med katerima ob državnem prazniku že tradicionalno poteka maraton, dogovarjajo za sodelovanje. Jezersko leži natanko na sredini med obema občinama, v središču Jezerskega je 21, kilometer tega maratona, zato razmišljajo, da bi prihodnje leto od tod tekli polovični maraton! »D.Z.Žlebir Župan Miran Zadnikar Načrti z biomaso in Vokami so se le malce odmaknili Občina Preddvor, ki te dni (neuradno) praznuje občinski praznik, ima kljub majhnosti velike načrte. Med njimi sta tudi daljinsko ogrevanje na biomaso in izgradnja nove soseske Voke. Oba so letos zaustavile pritožbe skupin občanov, vendar se jima občina ni odpovedala. Ob praznični priložnosti smo se o načrtih občine pogovarjali z županom Miranom Zadnikarjem. Kakšni so vaši letošnji načrti? "Med večjimi proračunskimi zalogaji za letos naj omenim obnovo poldrugega kilometra ceste med Spodnjo Belo in Tatin-cem, ki jo je pozimi dodobra uničila zmrzal. Obnova se je že začela. Z javnim razpisom smo za ta dela izbrali Cestno podjetje Kranj, ki bo z deli zaključilo predvidoma do 15. julija. Sicer pa je vrednost te investicije 48 milijonov tolarjev, od česar bomo polovico zagotovili iz letošnjega proračuna. Prijavili smo se tudi na državni razpis za demografsko ogrožena območja (Spodnja Bela namreč sodi v ta krog) in upamo, da bo kaj denarja tudi iz tega naslova." Kdaj se bo začela gradnja prizidka k šoli in športne dvorane? "Investicije v šolo letos še ne bo, ker nam manjka še soglasje šolskega ministrstva, medtem ko ga za športno dvorano že imamo. Vendar je prednostna naložba v šolo, zato bomo še počakali. Sicer pa je področje izobraževanja eno najdražjih. Letos pokrivamo tudi izgubo v vrtcih Osnovne šole Matije Valjavca. Izobraževanju še dodatno namenjamo 800 tisočakov za počitniške aktivnosti, nekaj manj kot milijon pa gre za javna dela v šoli. Tu gre za individualno pomoč otrokom z učnimi težavami. Start maratona Preddvor - Železna Kapla. Tekla sta tudi župana prijateljskih občin Miran Zadnikar in dr. Peter Haderlapp. Veliko pozornost namenjate tudi investicijam v krajevne skupnosti. Katere bodo letos prednostne? "Na željo svetnikov investicijska sredstva namenjamo krajevnim skupnostim, in sicer za tamkajšnje domove, za pokopališči in za vzdrževalna dela na komunalnih objektih. Po posameznih krajevnih skupnostih pa smo letos takole razporedili denar: v Bašlju bomo financirali obnovo mostu pro- ti Rebrom in vodovoda proti Vaškarju; na Beli menjavamo ustroj ceste in dokončujemo javno razsvetljavo; v Kokri bo asfaltno prevleko dobilo naselje Podjebelca, sanirali bomo tudi most pri Prešernu; v Mačah se dokončuje cesta Mače - Bašelj, pa tudi asfaltna prevleka na cesti skozi Mače; v krajevni skupnosti Tupaliče urejamo javno razsvetljavo na Bregu, preplastilo se bo cesto na Možjanci, tam pa vdržujemo tudi vaški vodovod; v Preddvoru pa bo letos na vrsti ograja na cesti proti Bregu, pa vzdrževalna dela na tej cesti in investicijsko vzdrževanje pokopališča. Urejamo tudi lokalne ceste Bašelj - Babni Vrt, delala naj bi se kanalizacija v Bašlju in čistilna naprava, slednja iz takse za obremenjevanje voda. V zvezi s tem je že podpisana pogodba za odkup zemljišča." Veliko prahu je lani in letos v Preddvoru dvignilo načrtovano ogrevanje na biomaso. Zaradi pritožbe skupine občanov je zadeva obtičala na mestu. Kako temu ekološko energetskemu projektu kaže sedaj? "Zaradi pritožbe so se sicer postopki malce zavlekli, vendar smo dokumentacijo za gradnjo kotlovnice dobili. Tudi iz skupine občin, ki v konzorciju skupaj nastopamo pri tem projektu, nismo izpadli in tako pridemo v poštev za mednarodna in državna sredstva pri tej naložbi. Aktivnosti sedaj tečejo, ministrstva so nam odobrila 3 milijone sredstev za pripravo dokumentacije. Od avstrijskega ekološkega sklada imamo na voljo 460 tisoč evrov, od Phara CBC pa v septembru pričakujemo še 560 tisoč evrov. Trenutno opravljamo pogovore z lastniki zemljišč, kjer bo tekel toplovod. Tega je dobrih osem kilometrov, lastnikov je kakih 30. Ločeno se bomo lotili postopka za lokacijski dovoljenji za toplovod in fekalno kanalizacijo, gradili pa ju bomo skupaj. Kanalizacija je namreč ena najpotrebnejših občinskih prednosti, zato smo ob daljinskem ogrevanju na biomaso že spočetka načrtovali, da to uredimo sočasno. In kako se bo zadeva z biomaso odvijala? Junija bomo zagotovili prostor za postavitev kotlovnice, nato se bo začela gradnja, oktobra leta 2001 pa nacf^emo začetek kurilne sezone." Velike načrte ste imeli tudi z izgradnjo se-seske Voke. Tudi tu je pritožba občanov ustavila predvidene gradbene načrte? "V dobri veri, da imamo urejene vse potrebne prostorske dokumente, smo se lotili teh načrtov. Pritožba občanov pa nam je odkrila, da prostorski akti niso v redu in da smo bili glede njih zavedeni. Zanje bi moral poskrbeti Gradbinec, ki je tedaj kupil zemljišče in s posebno pogodbo sprejel vrsto obveznosti pri pripravi prostorske dokumentacije. Zaradi ljudi, ki se zanimajo za nakup stanovanj v tem delu Preddvora, nam je žal, da je bila v postopku storjena napaka, zaradi katere moramo vso stvar ponoviti, kar bo naš cilj spet odmaknilo za nekaj mesecev. Nov postopek priprave dokumentacije že teče, s čimer skušamo storjeno napako popraviti." Preddvor praznuje Prireditve še do konca prihodnjega tedna Od 17. junija do 2. julija potekajo prireditve v okviru tradicionalnega dogajanja Preddvor praznuje. Ne gre za uradni občinski praznik, kljub temu pa občina vsako leto praznuje konec junija, ko se državni praznik druži s praznikom farnega zavetnika sv. Petra. gorenjski. Začela se bo ob 15. uri s sprevodom konjskih vpreg v spremstvu Godbe na pihala iz Preddvor, 27. junija - Del dogajanj je že mimo, in sicer šolsko in državno prvenstvo v hokeju na rolerjih, ki se je odvijalo na tekmovalnem platoju v I upalit ah. Prav tako so svoj tradicionalni pohod že opravili člani preddvorskega turističnega društva, ki vsako leto ob prazniku obiščejo gradove v okolici, letos pa so si ogledali spominsko sobo slovenske pesnice Josipine Turno grajske na Turnu in vas Potoče. V nedeljo je v Preddvoru star-tal tudi tradicionalni mednarodni maraton Preddvor - Železna Kapla, sedaj že tretji po vrsti. Poleg obeh občin je bil organizator Klub trmastih Preddvor. Drugi del praznovanja pa bo potekal ta konec tedna. V petek, 30. junija, ob 18. uri bo Podvodna reševalna postaja Kranj priredila podvodno reševalno vajo, uro zatem pa bodo de-montracijsko vajo pripravili tudi domači gasilci. V Preddvoru so doma tudi odlični strelci, ki bodo svoje znanje pokazali v soboto, L julija, ob 9. uri, ko bo na strelišču Draga državno prvenstvo v pištolskih disciplinah, nato pa še odprto prvenstvo za občane Preddvora v streljanju z malokalibrsko puško. V soboto zvečer pa bo v Preddvoru zabavna prireditev z ansamblom Obzorje, v programu pa bodo sodelovali še: ženski pevski zbor Društva upokojencev Preddvor, Folklorna skupina Cirles Preddvor in Turistični podmladek Osnovne šole Matije Valjavca Preddvor. Prireditev, ki jo bodo zaokrožili z razglasitvijo športnih rezultatov dosedanjih tekmovanj ob prazniku, bo pripravil Konjeniški klub Tupaliče. Slednji bo v nedeljo, 2. julija, priredil zanimivo konjeniško prireditev z etnografskimi elementi Škrebljajo konjički Gorij, Pihalnega orkestra iz Laškega in mažoretk. Dve uri kasneje se bodo vrstile družabne igre z bogatimi nagradami, zvečer pa bo veselica s Čuki. Mito Trefalt, tudi član Konjeniškega kluba Tupaliče, bo oživel lik Janeza Košnika iz Košnikove gostilne, ki je pred leti zabavala televizijske gledalce, sedaj pa jo avtor le še ob redkih priložnostih obudi v življenje. Nedeljsko dopoldne pa bo še športno obarvano, saj bodo ob 9. uri svoja tekmovanja začeli nogometaši. Športno društvo Storžič namreč v športnem pat' ku na Beli prireja občinsko prvenstvo mlajših in starejših dečkov v malem nogometu. Športu in zabavi pa so ob pri" reditvi Preddvor praznuje dodali tudi kulturno snovanje domačih umetnikov. Tako od 24-junija do 2. julija v poslovalnici Turističnega društva Preddvor razstavlja slikar Franci Guček-Obiskovalci si lahko ogledajo tudi oba muzeja v Tupaličah, $j sicer Bukovnikov kovaški muze) in muzej starih predmetov Roka Valjavca. Odprta sta od 16. do 19. ure. • D.Ž. Opravičilo Občankam in občanom občine Preddvor, ki so že minuli petek pričakovali izid Preddvorske čajne, se iskreno opravičuje^ mo, ker je niso pravočasno prejeli. Zaradi napake, nastale pri razpošiljanju Čajne prek pošte, bodo svoje glasilo dobili danes. Še enkrat se iskreno opravičujemo bralkam in bralcem ter vsem, ki so v glasilu napovedali praznične prireditve! GOSPODARSTVO __ureja: Marija Volčjak _ V Tobačni Ljubljana v desetih letih za 11,7 milijarde tolarjev investicij Tobačna zadovoljna z makedonsko tovarno Pred letom se je Tobačna Ljubljana kot prva odločila za naložbo v Makedoniji, sedaj je tam že sedem slovenskih investitorjev. Kranj, junij - Tobačna Ljubljana je pred letom dni postala 80-odstotna lastnica Tatumskega kombinata Skopje in bila tako prvi slovenski investitor v Makedoniji, kar danes ocenjujejo kot zadetek v polno. Prav Tobačna Ljubljana je bilo eno prvih slovenskih podjetij, v katerih je tuji kapital pridobil večinski delež. Odkar je hčerinsko podjetje koncema Reemtsma, za investicije letno namenjajo 400 do 500 milijonov tolarjev. Pred nakupom Tatumskega nosnost na prodajo je bila lani kombinata Skopje je imela To-ba čna Ljubljana na makedonskem trgu 20-odstotni tržni delež, danes ima 49- odstotnega. Vendar je to po besedah direktorja Tobačne Ljubljana Bojana Simoniča le eden od njihovih dosežkov. Zelo pomemben je namreč tudi, da je makedonska tovarna v pičlem letu uspela svoje poslovne procese uskladiti z evropskimi standardi, kar je začudenje vzbudilo tudi pri koncernu Reemtsma. Makedonska tovarna zelo uspešna Tatumski kombinat Skopje je v 80,2-odstotni lasti Tobačne Ljubljana od 25. maja lani. V njej ima 18,5-odstotni lastninski delež Makedonija Tabak, 1,3-odstotnega pa ostali delničarji. Ljubljančani so v makedonskem podjetju oblikovali domačo vodilno ekipo in velik uspeh pripisujejo prav njihovi pripadnosti. Pomembmi pridobitev v Tobačni Ljubljana je linija za obdelavo tobaka A mru m, ki je bistveno zmanjšala fizično delo in povečala kakovost tobačne mešanice. V celoti je plod domačega znanja in 90-odstotno izdelana v Sloveniji, avtomatizirana je in računalniško vodena ter povsem primerljiva s proizvodnimi linijami Reemtsma. Naložba je veljala 172 milijonov tolarjev in prinaša 45 milijonov tolarjev letnega prihranka. Makedonsko podjetje je lani Ustvarilo 3,4 milijarde tolarjev Prihodka, od tega 3 milijarde oziroma 90 odstotkov potem, ko je večinski lastnik postala Tobačna Ljubljana. Letos pričakujejo 4,7 milijarde tolarjev prihodka. Dobiček je lani znašal 44 milijonov tolarjev, pri čemer so pokrili 45 milijonov tolarjev izgube v lanskih prvih petih mesecih, kar pomeni, daje od junija naprej znašal 89 milijonov tolarjev. Letos načrtujejo 220 milijonov tolarjev dobička. Do- 1,3-odstotna, letos pričakujejo 4,6-odstotno. V makedonski tobačni tovarni je bilo ob koncu lanskega leta 518 zaposlenih. Na domačem trguje Tatumski kombinat Skopje lani prodal dobro milijardo cigaret, kar je bilo 47 odstotkov več kot leto prej. Letos naj bi jih prodali skoraj dve milijardi, kar predstavlja 53-odstotni tržni delež na makedonskem trgu. Podoben nastop napovedujejo tudi v BiH Balkanski trg mora biti v pristojnosti Tobačne Ljubljane in ne njenih lastnikov, zato smo se odločili za naložbo v Makedonijo, pravi Bojan Simonič. Pripravljajo se na podoben nastop v Bosni in Hercegovini, medtem ko hrvaški trg zaradi davčne zakonodaje ocenjujejo kot mrtvega. Položaj se bo verjetno izboljšal, saj Svetovna trgovinska organizacija namreč od Hrvaške zahteva spremembo davčne zakonodaje pri cigaretah. Makedonska tovarna pa jim je omogočila tudi dostop to trga Zvezne republike Jugoslavije, kjer so letos že dosegli opazen napredek. Precej cigaret je prodala na Kosovo. V Tatumskem kombinatu Skopje so lani v posodobitev proizvodnje investirali 240 milijonov tolarjev. Letos bodo investicije znašale 340 milijonov tolarjev. Tobačna Ljubljana se je namreč lani ob podpisu pogodbe zavezala, da bo v petih letih v makedonsko tovarno vložila 1,5 milijarde tolarjev. Naložbe prinašajo precej prihranka Tobačna Ljubljana je svoj pristop v makedonski tovarni povzela po koncernu Reemtsma, v čigar lasti je že od leta 1992, saj je bila to ena prvih večjih tujih investicij v samostojni Sloveniji. Tudi lastnik je spodbudil posodobitev proizvodnje, saj trg zahteva vse lažje cigarete. Danes izdelajo že približno polovico lahkih cigaret. V zadnjih osmih letih so produktivnost po- Zadnja tehnološka novost pri izdelavi cigaret je laserska perforacija, s katero dosežejo 80 odstotkov večjo prezračevanje in s tem manjšo škodljivost cigaret. Naprava, ki so jo izdelali v nemški tovarni Hauni, je nameščena na stroju za izdelavo cigaret in napravi kar 4 tisoč s prostim očesom nevidnih luknjic v sekundi. Naložba je znašala 85 milijonov tolarjev, letni prihranek znaša dobrih 24 milijonov tolarjev. večali za skoraj trikrat, poraba energije se je razpolovila. K temu so seveda pripomogle precejšnje investicije, ki letno znašajo 400 do 500 milijonov tolarjev. V desetletju od 1992 do 2002 bodo za investicije skupno namenili kar 11,7 milijarde tolarjev, od tega 6,6 milijarde tolarjev v proizvodnjo. Samo v tem času bodo prihranki znašali 10,9 milijarde tolarjev. Število zaposlenih se je od leta 1992 do konca lanskega leta s 560 zmanjšalo na 290. Vendar jih je večina predčasno odšla v pokoj, nekateri so odšli sami, vendar z odpravnino z žepu. • Marija Volčjak 95 let Turistične zveze Slovenije Srečanje bo v Mostu na Soči Turistična zveza Slovenije bo svojo 95-letnico obeležila s srečanjem turističnih društev, ki so še starejša od svoje zveze. Potekalo bo v petek, 30. junija, v Mostu na Soči. Deželna zveza za pospeševanje tujskega prometa na Kranjskem je bila v Ljubljani ustanovljena 24. junija 1905. Pred tem je bilo ustanovljenih petindvajset turističnih društev, med njimi pet na Gorenjskem. Najstarejše je Turistično društvo Kranj, ki se ponaša z najbolj častitljivo letnico ustanovitve na Gorenjskem, saj je bilo ustanovljeno davnega leta 1875. Nato je bilo leta 1894 ustanovljeno Turistično društvo Bled in 1896 leta Turistično društvo Skofja Loka. Leta 1904 sta bili ustanovljeni še Turistično društvo Kranjska Gora in Tu- ristično društvo Kamnik, pri slednjem se omenja tudi letnica 1897. Pred 95 leti so bile naloge turističnih društev zelo podobne današnjim, saj so ljudi pripravljala na tujski promet, ki je bil tedaj seveda novost. Skrbela so za njihov sprejem in za vse, kar so potrebovali poleg prenočišča in prehrane: sprehajalne poti, kopališča, parke, javne klopi, prireditve, vodniško službo itd. Na pobudo tedanjega ljubljanskega župana Ivana Hribarja ustanovljena 24. junija 1905 v Ljubljani Deželna zveza za pospeševanje turizma na Kranjskem. Za Štajersko je bila v približno istem času ustanovljena v Gradcu. S pomočjo Deželne zveze za Kranjsko je bila leta 1907 ustanovljena Deželna zveza za tujski promet na Goriškem. Brezposelnost se še naprej zmanjšuje Na Gorenjskem manjša za petino Maja letos se je v primerjavi z lanskim majem brezposelnost na Gorenjskem zmanjšala za 20 odstotkov. ^rabi, juny - Gorenjska se je maja uvrsti-•a med pet slovenskih pokrajin, kjer se je v zadnjem letu nadpovprečno zmanjšalo število brezposelnih. Najbolj se je zmanj-S;da na območju upravnih enot Radovljica, Skofja Loka in Kranj. Maja letos je D'la upokojitev najpogostejši oziroma 45-°dstotni razlog črtanja, kar 25 odstotkov Pa je bilo črtanih, ker se niso zglašali na *avodu za zaposlovanje. Maja letos je bilo v Sloveniji prijavljenih •04.777 brezposelnih, od tega na Gorenjcem 8.411. V primerjavi z aprilom seje v ^'oveniji število brezposelnih zmanjšalo za •2 odstotka, na Gorenjskem za 3,4 ?dstotke. V primerjavi z lanskim majem se j* v Sloveniji število brezposelnih zmanjša-lo za 12,7 odstotka, na Gorenjskem 20 Oc,stotkov. Maja se je v Sloveniji zaposlilo 6.127 brezposelnih, kar je bilo za 31,8 odstotka več kot leto poprej, v primerjavi z lanskim majem pa za 25,1 odstotka več. Zanimivi so seveda razlogi črtanja brezposelnih s seznama, maja je bilo v Sloveniji črtanih 2.590 takšnih, ki se niso zaposlili. Najpogostejši razlog je bila upokojitev, takšnih je bilo kar 45 odstotkov, zaradi nezglaševanja so jih črtali 25 odstotkov, na lastno željo 18 odstotkov in zaradi odklonitve zaposlitve skoraj 6 odstotkov. Med brezposelnimi je bilo 51 odstotkov žensk. Mlajših od 26 let je bilo dobrih 22 odstotkov, starejših od 58 let pa 28 odstotkov. Med brezposelnimi je bilo kar 48 odstotkov takšnih, ki nimajo izobrazbe. Maja je v primerjavi z lanskim majem brezposelnost nadpovprečno upadla v pe- tih slovenskih regijah oziroma območnih službah zavoda za zaposlovanje in sicer v Novi Gorici za 22,3 odstotka, v Kranju za 20 odstotkov, v Velenju za 18,4 odstotka, v Trbovljah z 13,7 odstotka in v Mariboru za 12,8 odstotka. Na Gorenjskem so bile znotraj 20-odstot-nega zmanjšanja števila brezposelnih precejšnje razlike na območju upravnih enot. Maja letos se je v primerjavi z lanskim majem število brezposelnih v Radovljici zmanjšalo za 27,2 odstotka, v Škofji Loki za 22,8 odstotka, v Kranju za 22,5 odstotka, na Jesenicah za 14,5 odstotka in v Tržiču le za 3,7 odstotka. Na Gorenjskem je bilo 8.411 brezposelnih, od tega 3.323 v Kranju, 1.892 na Jesenicah, 1.211 v Radovljici, 1.123 v Škofji Loki in 860 v Tržiču. Novosti ministrstva za delo, družino in socialne zadeve Manj sekretarjev, nov politični pogled? Namesto sedmih štirje državni sekretarji - Le zavarovalnica Triglav pridobila soglasje k pokojninskemu načrtu, novi minister napoveduje konec monopola - Pospešiti pogajanja s sindikati - 50 milijonov tolarjev za grobišče v Teharjih - Vladi predlog novih komisij za grobišča. Ljubljana, 27. junija - Minuli petek je bila v prostorih Ministrstva za delo, družino in socialne zadeve novinarska konferenca, na kateri so se predstavili novi minister Miha Brejc in državni sekretarji. Po novem bodo namesto nekdanjih sedmih le štirje, kajti združili so področje družine in sociale, področje dela na črno pa bo sedaj spadalo med zaposlovanje. Trboveljčanka Aleksandra Forte, dosedaj je delala v Zasavskem muzeju, je postala državna sekretarka za družino in socialne zadeve, membe in kakovostno delo, saj so na novinarski konferenci vsi po vrsti hiteli naštevati področja in zakone, ki se jih bodo lotili takoj. Lotili se bodo odločb Ustavnega sodišča, izboljšali naj bi inšpekcijski nadzor, saj zastara kar 80 odstotkov primerov, ker je med drugim premalo sodnikov za prekrške, zaradi naštetega pa je delo inšpektorjev čedalje bolj neučinkovito. "Povsem so zastala pogajanja s sindikati javnega sektorja, julija naj bi začeli pripravljati zakon o delovnih razmerjih, v kratkem pa naj bi vsi, ki so (Na sliki z leve proti desni): Alojz Turk, državni sekretar za vojne invalide, veterane in žrtve vojnega nasilja, Aleksandra Forte, državna sekretarka za družino in socialne zadeve, Miha Brejc, novi minister za delo, družino in socialne zadeve, Lovro Lončar, generalni sekretar omenjenega ministrstva, Andrej Vizjak, državni sekretar za zaposlovanje, in Marko Štrous, državni sekretar za delo in pravice iz dela. državni sekretar za delo in pravice iz dela je Marko Strous, ki dela v omenjenem ministrstvu že petnajst let, sekretar za zaposlovanje je postal Andrej Vizjak, dosedanji brežiški inšpektor za delo, Alojz Turk je prevzel sekretariat za vojne invalide, veterane in žrtve vojnega nasilja, dosedaj je delal pri Slovenskih železnicah v Novem mestu, generalni sekretar ministrstva pa je postal Lovro Lončar, nekdanji tajnik domžalskega občinskega sveta, pred imenovanjem pa zaposlen na Visoki upravni šoli. V novi vladi naj bi bilo po besedah ministra Brejca vsaj ducat državnih sekretarjev manj, s čimer bodo prihranili 20 milijonov tolarjev. Sekretarji bodo odslej v vlogi odredbo-dajalcev, odgovorni bodo ne lena vsebinski, ampak tudi na finančni ravni. Finančni nadzor nad porabo proračunskih sredstev je nujen in zelo pomemben, saj je prav ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve med največjimi porabniki državnega denarja. Primopredaja med bivšim ministrom Antonom Ropom in sedanjim Miho Brejcem je bila kratka in hitro opravljena, kadrovske zamenjave pa je Brejc komentiral z besedami, da ministrstvo po več letih potrebuje novo politično smer in nov pogled, kar pa ne po meni, da bi bili dosedanji sekretarji nesposobni. "Po desetih dneh je za podrobnejšo oceno še prezgodaj, res pa je, da je v ministrstvu nastalo veliko projektov, le pri njihovi uresničitvi ni bilo opaziti prevelike zavzetosti in tudi zato so potrebne kadrovske zamenjave," je menil Brejc. Novo vodstvo obljublja spre- vložili prošnjo za soglasje k pokojninskemu načrtu, slednje tudi dobili, kajti nekdanje ministrstvo je dalo soglasje le zavarovalnici Triglav, kar je očitno favoriziranje, okrepili pa bomo tudi finančni nazor nad porabniki javnih sredstev, saj gre zanje vsaj 150 milijonov tolarjev," je o načrtih dejal Brejc. Nedavno je bil sprejet program boja proti socialni revščini, številne zakone pa bo treba uskladiti z zakonodajo Evropske unije. Po besedah Marka Štrousa, državnega sekretarja za delo in pravice iz dela, bi morali rešiti precej "postanih" zadev s področja dela in delovnih razmerij. Pripraviti je treba pregled kolektivnih pogodb in doseči dogovor med delodajalci ter sindikalisti. Omenjeno ministrstvo bo bankam in zavarovalnicam v kratkem dalo soglasja tudi za dodatno zavarovanje, na področju zaposlovanja pa naj bi ministrstvo izvajalo kar 40 projektov. Novosti naj bi bili deležni tudi študentje, saj bodo sedanje bone nadomestile študentske kartice, delu na črno pa se obetajo slabi časi. V Sloveniji je 6500 vojnih invalidov, 50 tisoč vojnih veteranov, 42 tisoč žrtev vojnega nasilja in kar 4 tisoč vojnih grobišč. Novi sekretar Alojz Turk je ob tem dejal, da bodo vladi predlagali imenovanje novih komisij za grobišča, saj je njihovo urejanje v Teharjih in v Kočevskem Rogu zastalo, kar bo novo vodstvo očitno popravilo. Letos bodo namreč 50 milijonov tolarjev porabili za ureditev grobišč v Teharjih, ministrstvo pa bo predlagalo tudi ustreznejše obeležje v Medvedjeku. • R. Škrjanc POSLI IN FINANCE ureja: Marija Volčjak. Kranjska Gora, 26. junija - S kratku stjt> je investicijsko podjetje Suva (P začelo z obnovo hotela Slavce v Kranjski Gori, ki ga je odkupila od denacionalizacijskih upravičencev. Preurejen bo v družinski hotel za približno 60 gostov z restavracijo v pritličju in s pomožnimi prostori v kleti, v drugem delu pa bo trinajst stanovanj v veti ctja je vredna 500 mili Vajzek iz Rogaške Slati badnje leto. Obnova h< odkar je kranjska Savi sedaj imenuje Sava IP Foto: Mitja Smrdel osti 46 do 59 kvadratnih metrov. Investi-mov tolarjev, glavni izvajalec det je G/C e. objekt bo predvidoma odprt /unija pri i'la Sta vet- \ kranjski Gori je prvi posel, kupila Investicijsko podjetje SKB, ki se Turistične informacijske table Prvo pred Postojnsko jamo Turistične informacijske table bodo postavili tam, kjer se turisti največ zadržujejo. Kranj, junij - Slovenska nacionalna turistična organizacija je pred vhodom v Postojnsko jamo postavila prvo turistično informacijsko tablo, kakršne bodo postavili na mejnih prehodih, na počivališčih ob avtocestah, v turističnih krajih itd. Spadajo v projekt TIPS (turistične informacije in promocija Slovenije). Prvo tablo so postavili pred Postojnsko jamo, ki jo letno obišče skoraj milijon turistov. Tabla meri tri krat 1,7 metra, na njej je zemljevid Slovenije s splošnimi informacijami. Na levi strani je sveženj informacij o stvareh, ki naj jih turisti pri nas spoznajo. Na desni strani je zemljevid območja, kjer se tabla nahaja z označbo pomembnih objektov in zanimivosti. Na spodnjem delu so pomembne telefonske številke. Na robovih je prostor za sponzorje. Upravljavec table je Zavod za turizem Postojna. EZ.AA/ ELAN LINE, d.o.o. Begunje št. 1 ® Begunje na Gorenjskem objavljamo prosta dela in naloge MIZARJEV in ELEKTRIKARJEV - ELEKTRONIKOV Pogoji: IV. stopnja srednjega usmerjenega izobraževanja ali poklicna šola ustrezne smeri, najmanj 1 leto delovnih izkušenj in poskusno delo 1 mesec. Pisne prijave pošljite v roku 8 dni na kadrovsko službo Elan Line, d.o.o., Begunje št. 1, Begunje na Gorenjskem. V Tržiču bo 3. septembra NEDEUA 2000 Turistično društvo Tržič bo 3. septembra oragniziralo 33. Suštarsko nedeljo, tradicionalno prireditev, ki vključuje (vsaj) še 33 spremljajočih prireditev, srečanj, dogodkov.... Do vključno 20. julija TD Tržič še sprejema prijave za sodelovanje na ŠN 2000. Najem stojnice za Šuštarski sejem znaša 34.986 SIT (za prijave in plačila do 20. julija), za naknadno prijavljen 52.479 SIT. DDV je v ceni najema že upoštevan, ravno tako tudi sorazmerni del drugih stroškov. Kontaktni telefon: 04/592-47-30, TD Tržič, Predilniška 2. Ne pozabite: 3, septembra vsekakor pridite v Tržič/ Obračun dohodnine Prve dohodninske odločbe Kranj, junij - Poštarji so s 15. junijem začeli raznašati prve letošnje odločbe o odmeri dohodnine za leta 1999, pripravljene so za približno 800 tisoč davčnih zavezancev. Davkarji so za vračilo dohodnine na bančnem računu že pripravili prvi dve milijardi tolarjev, saj je država med letom pobrala preveč dohodnine. Davkarji so do konca letošnjega marca prejeli 1.119.092 napovedi za odmero dohodnine za leto 1999, odmerne odločbe imajo pripravljene že za 806.242 zavezancev. To pomeni, da se podatki s teh napovedi ujemajo s kontrolnimi podatki in so lahko hitro napisali odločbe. Med njimi je tudi 94.469 zavezancev, ki so upravičeni do ugodnosti po zakonu o izjemnem znižanju davčne obveznosti. Po predhodnih podatkih bo takih zavezancev 147.731. Po predhodnih podatkih bodo davkarji 747.580 zavezancem vrnili del med letom plačane dohodnine, doplačalo pa jo bo 165.912 zavezancev. Ravno prav dohodnine pa je med letom plačalo 205.600 zavezancev. Država bo tako zavezancem morala vrniti skoraj 28 milijard tolarjev vplačane dohodnine, doplačila pa bodo znašala skoraj 13,7 milijarde tolarjev. Hermes SoftLab povezan z Zaslonom Kranj, junij - Ljubljansko podjetje Hermes SoftLab je z lastnikoma podjetja Zaslon 20. junija podpisalo pogodbo o prevzemu kontrolnega deleža, o čemer so pismo o nameri podpisali že sredi marca letos. Za ponudnike informacijskih tehnologij je finančni trg eden najhitreje rastočih, obseg elektronskega bančništva naj bi do leta 2004 dosegel že 1,4 milijarde ameriških dolarjev. Pri Hermes Sofltabu in Zaslonu so ocenili, da se bodo združeni lažje soočali s konkurenco, zato so že sredi marca letos podpisali pismo o nameni, pred kratkim pa je Hermes SoftLab prevzel kontroli delež v Zaslonu. Za Hermes SoftLab to predstavlja uresničevanje ciljev na področju elektronskega in mobilnega poslovanja, čemur ustreza dejavnost Zaslona, čigar stranke imajo tako še hitrejši dostop do novih tehnologij. Hermes SoftLab ima deset let izkušenj in petsto zaposlenih na področju softverskega inženiring in spada med vodilne evropske ponudnike na tem področju. Lani je dosegel 4,5 milijarde tolarjev prihodkov, od tega 90 odstotkov v tujini, predvsem v ZDA in v državah Evropske unije. Zaslon je vodilno slovensko podjetje na področju sistemov bančništva na daljavo, elektronskega poslovanja, spletnih aplikacij in varnostnih sistemov v internetu. Zaposlenih ima 60 strokovnjakov, lani je imel 400 milijonov tolarjev prometa. Triglav kupuje Abanko Kranj, junij - Zavarovalnica Triglav je svoj lastninski delež v Abanki povečala za 20,5 odstotka in tako ima sedaj 25,98-odstotnega. Največja slovenska zavarovalnica Triglav je z nakupom 649.747 delnic svoj lastninski delež v Abanki povečala za 20,5 odstotka in tako je njena 25,98-odstotna lastnica. Posel je po neuradnih podatkih vreden približno 1,2 milijarde tolarjev. Potrditi ga mora še nadzorni svet Abanke, saj sicer posel ne bo sklenjen in brez tega Zavarovalnica Triglav ne more postati največja lastnica Abanke. MEŠETAR 2IVIIA 2IVI1A KRANJ trgovina in gostinstvo, d.d. Naklo, Cesta na Okroglo 3 objavlja PRODAJO BRUNARICE Z ZBIRANJEM PISNIH PONUDB 1. Predmet prodaje: lesena brunarica v približni izmeri 4,50 m x 2,50 m na lokaciji v avtokampu Zaka na Bledu. Brunarica je zgrajena iz masivnega lesa in delno zastekljena. Namenjena je prodaji mešanega trgovskega blaga. 2. Izhodiščna cena: 300.000,00 SIT 3. Ostali pogoji: - takojšnje plačilo kupnine, - DDV plača kupec, - prodaja se upravi po načelu "videno - kupljeno", - kupljeno brunarico je treba takoj odstraniti. Pisne ponudbe pošljite v 8 dneh po objavi na naslov ŽIVILA KRANJ, d.d., Naklo, KADRI IN OPRAVLJANJE S PREMOŽENJEM, 4202 Naklo, Cesta na Okroglo 3. Ogled brunarice je mogoč v PETEK, dne 30. 6. 2000, v času med 9. in 12. uro. ■PJB Republika Slovenija UPRAVNA ENOTA RADOVLJICA Gorenjska cesta 18, 4240 RADOVLJICA RAZPISUJE prosti delovni mesti 1. V odddelku za okolje in prostor Refernet I - višja izobrazba VI. stopnje zahtevnosti upravne ali pravne smeri - 3 leta delovnih izkušenj - znanje uporabe računalnika - preizkus strokovne usposobljenosti - poskusno delo 2 meseca ali pripravnik s VI. stopnjo izobrazbe upravne ali pravne smeri. Delovno razmerje se sklene za določen čas za dobo enega leta s polnim delovnim časom. 2. V Oddelku za občo upravo, druge upravne naloge in skupne zadeve delovno mesto pripravnika s VI. stopnjo izobraze ekonomske, organizacijske ali upravne smeri. Delovno razmerje se sklene za določen čas za dobo devetih mesecev s polnim delovnim časom. Kandidati za obe deklovni mesti morajo poleg izobrazbe izpolnjevati še splošne in posebne pogoje, določene z Zakonom o delavcih v državnih organih. Pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev naj kandidati pošljejo v 8 dneh po objavi na naslov: Republika Slovenija, Upravna enota Radovljica, Kadrovska služba, Gorenjska cesta 18, 4240 Radovljica. Kandidati bodo o izbiri obveščeni v 15 dneh po izteku roka za sprejemanje prijav. Rok podaljšali do 15. julija Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano in Sklad za regionalni razvoj in ohranjanje poseljenosti slovenskega podeželja sta v okviru letošnjega javnega razpisa za financiranje razvojnih programov na kmetijah in prestrukturiranje kmetijstva namenila do 500 milijonov tolarjev nepovratnih sredstev in do 550 milijonov tolarjev posojil za naložbe v gradnjo ali obnovo hlevov, ureditev objektov za dopolnilne dejavnosti na kmetijah, za nakupe kmetijskih zemljišč in specialne kmetijske mehanizacije in še za nekatere druge namene. Po razpisu, ki je bil objavljen ob koncu aprila, je bil zadnji rok za oddajo vlog 30. junij. Ker so bili v kmetijski svetovalni službi v tem času zelo zaposleni pri popisu kmetijskih gospodarstev in izpolnjevanju obrazcev z osnovnimi podatki o kmetijah, jim je ostalo zelo malo časa za pomoč kmetijam pri izdelavi poslovnih načrtov, ki so tudi del potrebne dokumentacije za pridobitev podpor iz javnega razpisa. V takšnih okoliščinah sta se ministrstvo in sklad odločila, da rok za oddajo vlog podaljšata do 15. julija. V okviru razpisa je namenjenih do 400 milijonov tolarjev nepovratnih sredstev, do 310 milijonov tolarjev posojil in do 150 milijonov tolarjev jamstev tudi za financiranje regionalno pomembnih razvojnih projektov zadrug. Vloge je možno oddajati vse leto, vsakič do zadnjega v mesecu, že do 31. maja, koje potekel prvi rok, pa seje na razpis prijavilo 25 zadrug s skupnim zahtevkom 1,39 milijarde tolarjev. Še nekaj dni časa za oddajo obrazca Po uredbi o uvedbi finančnih intervencij za kmetijstvo je pogoj za pridobitev kakršnihkoli državnih podpor pravilno izpolnjen in pravočasno oddan obrazec z osnovnimi podatki o kmetijskem gospodarstvu. Najprej je bil rok 30. maj, potlej ga je vlada podaljšala za en mesec, to je do 30. junija, tudi ta rok pa se že približuje koncu in je časa le še nekaj dni. Iz prodaje umaknili sporno embalažo Poleg višje odkupne cene mleka odmevata v slovenskem mlekarstvu predvsem dva dogodka: prvi zadeva ptujski Mlekopromet in drugi Mariborske mlekarne. V Mlekoprometu so v petek odprli novo pakirnico, prostore za pripravo in razrez sirov ter skladišče končnih izdelkov, za kar so sami zagotovili 209 milijonov tolarjev. Še letos bodo kupili novo pasterizacijsko linijo in strojno opremo za prenovo topilnice, vlagali pa bodo tudi v varstvo okolja. Pomurske mlekarne pa so iz prodaje umaknile sporno embalažo in začele mleko polniti v ptujsko, strah pa jih je, kako se bodo na zaplete odzvali kupci. Zdravstveni inšpektorat je namreč v njihovem kon-zumnem mleku s 3,2 odstotka maščob odkril pesticid HCB. V mlekarni so s številnimi analizami ugotovili, da je mleko neoporečno in da naj bi bila za zaplet kriva embalaža. V logaškem Valkartonu, ki jo dobavlja, bodo z različnimi analizami preverili, ali je možno, da bi bil za to kriv pesticid iz barve na embalaži. Avtoprevozniki Dovolilnice na internetu Kranj, junij - Porabo dovolilnic in ekoloških točk si je moč ogledati na spletnih straneh Obrtne zbornice Slovenije, v okviru sekcije za promet. Približuje se tretja letošnja delitev dovolilnic za avtoprevoznike in druga, ki jo bo opravila Obrtna zbornica Slovenije. Za letos je na voljo več kot 160 tisoč dovolilnic in več kot 70 tisoč ekoloških točk, pred tretjo delitvijo je na razpolago še 70 tisoč dovolilnic in približno polovica ekoloških točk. Sekcija prevoznikov pri Obrtni zbornici Slovenije ima pri delitvi težave, ker pretekli podatki ne odražajo dejanskega in pravega stanja, zato število razpoložljivih dovolilnic ni jasno. Letošnja delitev namreč izhaja iz lanske, ko so dovolilnice delili še na ministrstvu za promet. OSNOVNA SOLA ŠENČUR, Pipanova 43 4208 ŠENČUR razpisuje naslednja prosta delovna mesta UČITELJA ANGLEŠKEGA JEZIKA za nedoločen čas s polnim delovnim časom od 1.9. 2000 dalje UČITELJA TEHNIČNE VZGOJE IN RAČUNALNIŠTVA (organizatorja informacijskih dejavnosti) za določen čas s polnim delovnim časom od 1.9. 2000 do 31. 8. 2001 UČITELJA GOSPODINJSKEGA POUKA za določen čas s polovično delovno obveznostjo od 1.9. 2000 do 21. 8. 2001 UČITELJA ŠPORTNE VZGOJE za določen čas s polnim delovnim časom od 1.9. 2000 do 31. 8. 2001 UČITELJA RAZREDNEGA POUKA za določen čas s polnim delovnim časom od 1.9. 2000 do 20. 4. 2001 VZGOJITELJICO PREDŠOLSKIH OTROK za VRTEC Šenčur, za določen čas od 1.9. 2000 do 31. 8. 2001 POMOČNICO VZGOJITELJICE za VRTEC Šenčur, za določen čas od 1.9. 2000 do 30. 6. 2001 Kandidati morajo izpolnjevati pogoje, ki jih določa Zakon o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja. Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev in opisom dosedanjih delovnih izkušenj pošljite v 8 dneh po objavi razpisa. Kandidati bodo o izbiri obveščeni v 15 dneh po zaključku razpisa. PONOVNO NAVZDOL Ce smo se pretekli teden še odločali med stagnacijo ali padanjem, se je dogajanje ta teden prevesilo predvsem v slednje. V negativnih številkah so konec tedna pričakale praktično vse delnice, najbolj pa po/prazni pidi. Gre za tiste delnice, ki so v zadnjem času tudi najbolj porasle. Optimizem, ki je sledil izjavam novega finančnega ministra, se je torej nekoliko polegel. Trg sedaj pričakuje sveže novice, brez katerih se bo obrat navzgor težko zgodil. Dobri poslovni rezultati podjetij očitno ne bodo dovolj. Podjetja so po pravilu poslovala bolje kot v enakem obdobju lani, tečaji pa vseeno drsijo navzdol. Delnica Save je prišla pod nivo 16.000 tolarjev, kar se je dolgo zdelo kot nepremagljiva meja. Obeti zaenkrat niso najboljši, prvi močnejši nivo odpora pa se nahaja 500 tolarjev nižje. Tudi Mercator tokrat ni izjema. Delnica se približuje 12.000 tolarjem, glavni vzrok pa je odsotnost največjega kupca. Krka se je že močno približala 23.000 tolarjem, kjer so investitorji začutili priložnost in okrepili povpraševanje po delnici. Morebitni zdrs vrednosti, ki so ga prodajalci že prikazali ob koncih trgovanja, pa bo dobra nakupna priložnost. Tečaj je nedavno, natančneje po objavi tekočih rezulatov, prišel do 24.500 tolarjev, a splošno tržno vzdušje ne omogoča dolgotrajnih odstopanj od sivega povprečja. Povpraševanje po delnicah Pivovarne Union se nahaja nekaj višje od 38.000 tolarjev, razmak med ponudbo in povpraševanjem pa ostaja velik. Žito se je odločilo za prehod iz kotacije B v kotacijo A. Poteza zaenkrat ni privedla do spremembe tečaja, ki se nahaja pod 18.000 tolarjev. Petro/ je zaenkrat ujet med 18.000 in 18.500 tolarji, toda prodajni pritiski se nadaljujejo. Cene nafte na svetovnih trgih ostajajo visoke, zato ne pride do pozitivnih premikov v poslovanju družbe. Naj omenimo še kronično borzno nelikvidnost, kjer je čistega prometa le za vzorec. Tudi ta teden so tako večino prometa predstavljali posli s svežnji. Medtem ko je uradna kotacija stabilno nazadovala, so bila nihanja pri pidih bolj izrazita. Zlata moneta 2 in Zvon 2 sta Ph 28 tolarjih, še pretekli teden pa sta se nahajala okoli 30 tolarjev. Delnica Nacionalne finančne družbe 2 je vredna nekaj več kot 29 tolarjev, Triglava 2 pa 32 tolarjev. Padci so torej dosegli skoraj 10 odstotkov, kar je za tedenski premik kar veliko. Svetla izjema so delnice Atene 2, kjer se najverjetneje odvija boj za lastništvo, kar nakazujejo tudi večji posli s svežnji, ki vsebujejo tudi več kot milijon delnic. Nadaljno gibanje tečajev bo odvisno od aktivnosti nove vlade oziroma od ukrepov, ki bodo posredno ali neposredno Povezani s trgom vrednostnih papirjev. In takšnih je večina ukrepov. Matjaž Bernik 1lirika BPH Kapitalski sklad prodaja Termo Kdo kupuje škofjeloški Termo Kranj, junij - Kapitalska družba je minuli petek v Delu objavila oglas, da je naprodaj 170.662 delnic škofjeloškega Terma in sicer po najmanj 6.100 tolarjev, kar je visoka cena, saj knjigovodska vrednost delnice znaša približno 3.100 tolarjev. Kapitalska družba ima približno desetino delnic škofjeloške tovarne kamene volne Termo, ponuja jih za najmanj 6.100 tolarjev. Kolišna bo prodajna cene, bo znano 6. julija, ob 11. uri, ko bodo na Kapitalski družbi odprli ponudbe. V Termu so potrdili, da je cena visoka, saj kar za polovico presega knjigovodsko vrednost delnic. V zraku seveda visi vprašanje, kdo namerava kupiti desetino Terma. Kapitalska družba tega seveda ne pove, v Termu pravijo, naj počakamo do 6. julija. Dotlej nam seveda preostanejo ugibanja, če je to avstrijski Heraklit, ki ima v Termu že 24-odstotni delež in s katerim so skupaj odprli tovarno na Hrvaškem. Ali pa direktor Janez Deželak, ki ima med notranjimi delničarji največji delež? Ali pa modra Modra linija, ki naj bi že kupila desetino delnic Odškodninskega sklada? Kdorkoli že kupuje Termo, mora imeti precej pod palcem, saj bo moral za desetino delnic odšteti najmanj dobro milijardo tolarjev. Kapitalska družba je namreč zelo uspešno podjetje, ki je v letih od 1996 do 1999 donosnost kapitala s štirih povečalo na trinajst odstotkov. Tudi lansko leto je bilo zelo uspešno in dobiček bo predvidoma za petino večji. Živila največji lastnik sejma Aktiva je svoj del prodala Tušu. Nadzorni svet za zdaj ostaja. Kranj, 26. junija - V Poslovno prireditvenem centru Gorenjski sejem so se minuli teden spet spreminila lastniška razmerja. Živila Kranj so bila z 38,31 odstotka lastništva delnic še vedno največji lastnik v razmerju drugih lastnikov delnic. Na drugem mestu v lasti delnic pa je trenutno Engro Tuš Celje z 38,21 odstotka. Dobrih 20 odstotkov delnic pa je trenutno še vedno v javni prodaji. V poslovno prireditvenem centru Gorenjski sejem o razmerah in dogajanjih v zvezi z lastninjenjem molčijo. Neuradno pa se sliši, da je Aktiva prodala svoj delež Tušu in hkrati "prenesla" nanj tudi sestav nadzornega sveta, v katerem je imela dve mesti. Strokovne razlage v zvezi z nadzornim svetom so, da bi glede na sedanja razmerja v lastništvu delnic moral odstopiti, novi nadzorni svet pa naj bi potem imenovala na podlagi notranjih lastniških razmerij skupščina na izredni seji. Če pa sedanji nadzorni svet ne odstopi, bo njegov mandat trajal do rednega zasedana skupščine čez dve leti, kar pa po strokovnem mnenju ne bi bilo korektno. Ob spreminjanju lastniških razmerij v zvezi s Poslovno prireditvenim centrom Gorenjski sejem Kranj pa se zastavlja vprašanje, kaj to pomeni za nadaljevanje sejemske dejavnosti v Kranju in na Gorenjskem. Je s tem morda ogrožena sejemska dejavnost, se bosta Kranj in Gorenjska poslovila od sejmov in poltisočletne sejemske tradicije? • A. Ž. Kdo se je prepoznal v krogcu Bodoči dijak Marko na odbojki in Rada na Tednu mladih Skoraj vsakič, ko objavimo priložnostne fotografije z gorenjskih dogodkov in na vsaki sliki naše sodelavke in sodelavci Andreja, Irena, Petra, Simona, Erik in Matjaž, ki s ske-nerjem obdelujejo fotografije za objavo, na sliki nekoga obkrožijo, na našo telefonsko $te~ vilko 04/ 201- 42 - 00 pokliče precej bralk in bralcev, ki spoznajo obkroženega in zato pričakujejo nagrado. Vendar: pogoji nagradne igre so natančno napisani, zato sploh NI DOVOLJ poznati obkroženo osebo, pač pa je treba to tudi biti. Na objavljeni priložnostni fotografiji, ki smo jo posneli na odbojkarski tekmi v Radovljici, smo obkrožili enega od udeležencev, V krogcu se je prepoznal MARKO BAHUN i- Radovljice, ki smo mu že poslali Pismo z nagrado'. Marko je uspešno zaključil osemletko, jeseni ga čaka srednja šola, tekme v radovljiški dvorani redno obiskuje s prijatelji, pa tudi njegova sestra je strastna navijačica. Imata še sestrico, ki pa je še premlada za spodbujanje blejskih odbojka-rjev; najmlajša Bahunova ima šele dve leti. Na fotografiji s koncerta v Tednu mladih seje v Matjaževem krogcu prepoznala Rada Kremenovič iz Kranja S sošolko sta šli pogledat' leden mladih in obema je bilo dogajanje zelo všeč. "Le premalokrat se kaj dogaja v mestu ",je v imenu obeli povedala Rada. Za sodelovanje v nagradni igri sla si Rada in Marko prislužila vsak svoj GLASOV IZLET PO IZBIRI z enim od gorenjskih organizatorjev turističnih potovanj, poslovnih partnerjev Gorenjskega glasa, kije na teh izleti/i glavni medijski pokrovitelj. Kdaj bosta vsak svojo nagrado izkoristila, se bosta kar sama odločila. Časa imata zelo veliko, vse do vključno sobote, 31. avgusta 2002. leta. Tedaj bo Marko že v tretjem letniku srednje šole. Rada pa diplomantka ...Iskrene čestitke za nagrado in hvala za sodelovanje, Spet nagradna igra "5x5" Petmestna naročniška številka je lahko nagradna Tudi v letu 2000 smo že, in še bomo, občasno objavili seznam petkrat po pet izžrebanih naročniških številk. Za vse, ki ste na 5x5" že pozabili: našo datoteko naročniških številk že od maja 1998 občasno "zavrtimo v bobnu" v nagradni igri "5 x 5". Iz računalniškega "bobna" izžrebamo petkrat po pet petmestnih naročniških številk za petkrat Pa pet (imenitnih!!!) nagrad. Pravila so povsem enaka kot Ioni in predlani v tej nagradni lgri: če med objavljenimi petmestnimi naročniškimi številkami najdete tudi Vašo - odtisnjena Je na današnjem izvodu Gorenjskega glasa, čimprej pokličite v Ut"edništvo Gorenjskega glasa, Klefon 064/ 201 - 42 ■ 00, in 1'oslali Vam bomo obvesti/o o na-Kfadi, katero Vam je namenil Zreb. S posebnim pisnim obvesti- lom boste izkoristili nagrado pri našem poslovnem partnerju. Naročniško števil/ko najdete v sklopu Vašega naslova na prvi strani časopisa. Naročniške naslove s številkami računalniško tiska Pošta Slovenije v Poštnem centru Ljubljana, ista naročniška številka je vselej izpisana tudi na računu za naročnino, v rubriki 'šifra'. Izžrebane številke so naročniške in ne kakšne druge -kar precej klicev je v naše uredništvo zato, ker so nekateri našli med številkami npr. svoje stare telefonske številke ali kaj podobnega, kar pa z igro "5 x 5" nima prav nikakršne povezave. V drugem junijskem krogu nagradne igre "5 .v 5 petmestnih naročniških številk" so izžrebane: 1/ za pet celodnevnih izletov v italijanski zabaviščni park Garda/and za eno osebo z Inte- gralom Tržič, vrednost nagrade 7.800 SIT 11408; 30125; 44282; 51978 in 66069; 2/ za pet družinskih nakupov v vrednosti po 5.000 tolarjev v podjetju G F Kmečki stroj PC Stari dvor v Škofji Loki: 16804; 54949; 62077; 6477lin 66501 3/za pet družinskih nakupov v vrednosti po 5.000 tolarjev v Diskontu (ali Vrtnarskem centru) TRENČA v Kranju: 15115; 33000; 47511; 60312 in 66034 4/ za pet družinskih obiskov v Fitness centru Monika na Brdu pri Kranju ali na kranjskem pokritem olimpijskem bazenu v vrednosti po 5000 tolarjev: 16212; 36850; 53833; 60492 in 66078; 5/ za pet družinskih nagrad - gostinske storitve v Gostišču Smuk v Retnjah pri Tržiču v vrednosti po 5.000 tolarjev: 12620; 30462; 36922; 52310 in 65759. RADIO SORA tel.:064/605 605. 624 0S9 h 11 [»: / Av \v \v. ia d i o - s( > r a. s i TRGOVINA • MARKETING POSREDOVANJE d.o.o. PE RFEt;1 mm VAŠ POSLOVNI PARTNER ZA BIROOPREMO! našli nas boste na Bleivveisovi 6/1 (nebotičnik) tel.: 2013640, 2013641 fax: 2013644 KOLIKO JE VREDEN TOLAR KRANJ, 26.6.2000 nakupni/prodajni nakupni/prodajni nakupni/prodajni MENJALNICA 1 DEM 1 ATS 100ITL A BANKA (Tržič, Kranj, Jesenice) NI PODATKOV GORENJSKA BANKA (vse enote) NI PODATKOV HRANILNICA LON, d.d Kranj NI PODATKOV HIDA-tržnica Ljubljana 105,75 105,90 15,00 15,05 10,68 10,71 HRAM ROZCE Mengeš ILIRIKA Jesenice NI PODATKOV ILIRIKA Kranj 202-17-22 ILIRIKA Medvode 105,50 106,10 14,97 15,07 10,60 10,70 INVEST Skofja Loka NI PODATKOV KREKOVA BANKA Kranj, Šk. Loka 105,20 106,10 14,95 15,08 10,63 10,72 LEMA Kranj NI PODATKOV VOLKS BANK-UUO. BANKA.d.d.,14. NI PODATKOV LOKACOMMERCE (Šk. Loka) NI PODATKOV NOVA LB Ka«)*, Kta|, mm k. u*a NI PODATKOV ROBSON Mengeš NI PODATKOV PBSd.d (na vseh poštah) 104,50 106,00 14,00 15.00 10,00 10,69 PRIMUS Medvode NI PODATKOV publikom Ljubljana NI PODATKOV PUBLIKUM Kamnik NI PODATKOV SHP-Slov. hran. in pos. Kranj NI PODATKOV SKB (Krani. Radovljica. Šk. Loka) N1 PODATKOV SI TURIST Boh. Bistrica NI PODATKOV SI TURIST Jesenice NI PODATKOV SZKB Blag. mesto Žiri 105,20 106,00 14,94 15,06 10,62 10,72 ŠUM Kranj 236-26-00 TALON Skofja Loka 105,50 105,95 14,97 15,05 10,65 10,70 TENTOURS Domžale NI PODATKOV TRG Bled TROPICAL Kamnik-Bakovnik NI PODATKOV VVILFAN Jesenice supermarket l JNI0N ©8-62-636 VVILFAN Kranj 23-60-260 VVILFAN Radovljica, Grajski dvoi 53-40-40 (8 h 13 h, 13.45fi 18 h) VVILFAN Tržič 59-63-816 POVPREČNI TEČAJ 105,28 106,01 14,76 15,05 10,53 10,71 Pri Šparovcu v Avstriji je ATS ob nakupu blaga po 14,50 tolarjev, Podatke za tečajnico nam sporočajo menjalnice, ki si pridržujejo pravico dnevnih sprememb menjalniških tečajev glede na ponudbo in povpraševanje po tujih valutah. Zaradi pogostih sprememb menjalniških tečajev pri nekaterih menjalnicah objavljamo njihove telefonske številke, na katerih lahko dobite podrobnejše Informacije o menjalniških tečajih. PBS. POŠTNA BANKA SLOVENIJE, d.d. Celovita ponudba bančnih storitev za pravne osebe in samostojne podjetnike. Informacije na let. št.: 04 262 41 32, 262 41 33. Glasbena šola Jesenice Kejžarjeva 22 4270 JESENICE Tel.: 586 60 30 Faks: 583 10 50 E-mail: glasbena.sola.jesenice@siol.net Glasbena šola desenice razpisuje naslednja delovna mesta: 4 UČITELJE KLAVIRJA s polnim delovnim časom, v katerega je všteto korepetitorstvo, za nedoločen čas, 1 UČITELJA HARMONIKE s polnim delovnim časom za določen čas, 2 UČITELJA FLAVTE IN KLJUNASTE FLAVTE s polnim delovnim časom za nedoločen čas, 1 UČITELJA KLARINETA s polovičnim delovnim časom za določen čas in 1 UČITELJA KITARE s polnim delovnim časom za nedoločen čas. Začetek dela je 1.9. 2000. Prijave z dokazili o izpolnjevanju z zakonom in z odredbo o smeri strokovne izobrazbe določenih pogojev pošljite na naslov: Glasbena šola Jesenice, Kejžarjeva ulica 22, 4270 JESENICE v 8 dneh po objavi razpisa. Kandidate bomo obvestili o izbiri v 15 dneh po roku za prijavo. Čebelarsko društvo Poljane - Gorenja vas Ob jubileju razvili prapor Botra prapora sta Občina Gorenja vas - Poljane in Čebelarstvo Inglič iz Srednje vasi. Podelili so tudi več priznanj. Žirovski vrh Sv. Urbana - Še ohranjeni pisni viri navajajo, da so čebelarji na območju sedanje občine Gorenja vas - Poljane delovali že 1909. leta, društvo pa so ustanovili 25. marca 1911, ko so za predsednika izvolili Ignaca Čadeža, gostilničarja in posestnika iz Srednje vasi, za tajnika pa poljanskega učitelja Florjana Gostiča. Vsa leta so bili dejavni, razen v vojnem času, po drugi svetovni vojni pa so dejavnost poživili 1950. leta, ko je predsednik društva postal Slavko Inglič, ki je to nalogo opravljal vse do 1998. leta. V začetku šestdesetih let so se poljanskim čebelarjem pridružili še čebelarji iz Gorenje vasi, ki so prej približno deset let delovali samostojno. Zdaj šteje društvo 23 članov s skupno 486 čebeljimi družinami. Ob tem, ko njihove čebele z opraševanjem rastlin opravljajo koristno naravovarstveno delo, pridobivajo še med, cvetni prah, propolis, matični mleček, vosek in medico. Razvitje prapora: v ospredju župan Jože Bogataj (levo) in predsednik društva Štefan Inglič (desno). Društvo je 90-letnico delovanja proslavilo v nedeljo, koje na Mrakovi kmetiji v Žirovskem vrhu Sv. Urbana v navzočnosti Jožeta Bogataja, župana občine Gorenja vas - Poljane, in drugih gostov razvilo prapor, podelilo priznanja in pripravilo srečanje čebelarjev iz škofjeloške regije. Prapor, katerega botra sta Občina Gorenja vas - Poljane in Čebelarstvo Inglič iz Srednje vasi, sta razvila predsednik in starosta društva, Štefan Inglič in njegov oče Slavko, blagoslovil pa ga je poljanski župnik Miro Bonča. Priznanja Antona Janše druge stopnje so za dolgoletno delo prejeli Janko Kloboves iz Gorenje vasi, Jakob Jesenko iz Gorenjega Brda in Ciril Kavčič iz Žirovske-ga vrha Sv. Urbana, priznanje tretje stopnje za prizadevnost Franc Dolenec iz Hotovlje in Štefan Inglič iz Srednje vasi, za odlično oblikovno zasnovo prapora in značke Egidij Sever Edi iz Škofje Loke, naziv častni član za posebne zasluge Janez Starman iz Hotavelj, Marijana Justin iz Zadobja in Slavko Inglič, priznanja čebelarskega društva pa Občina Gorenja vas - Poljane, župan Jože Bogataj, KS Poljane, KGZ Skofja Loka, Medobčinska zveza čebelarskih društev Skofja Loka, mag. Mira Jenko Rogelj, Marjan Novak, Andrej Vidmar in Cirila Burjek. Slovesnost sta s petjem in igranjem popestrila kvintet Polana in citrarka Sonja Jelovčan, na družabnem srečanju je igral duo Jožka Jereba, v kmečki izbi in šotoru pa je z jedačo in pijačo postregla Cirila, "tamlada" z Mrakove kmetije. • C. Zaplotnik, slika: G. Kavčič Naravovarstveni dan na Kališču Odstranjevali gorsko rušje Preddvor - Planinska sekcija Preddvor, ki deluje v okviru kranjskega društva, je prejšnjo soboto pripravila na Kališču tradicionalni naravovarstveni dan. Kot so sporočili iz PD Kranj, se je na Kališču zbralo okoli sto ljudi, med katerimi so bili tudi predstavniki inšpekcijskih služb, zavoda za gozdove, agrarne skupnosti Bašelj ter domači planinci in gostje iz obalnega društva in iz Štor. Člani agrarne skupnosti in planinske sekcije so na delovni akciji odstranjevali rušje, ki uničuje predvsem rododendron in borovničevje. Na naravoslovnem dnevu so ugotavljali, da se kakovost planinske vode slabša, s tem pa tudi kakovost vode za oskrbo prebivalstva. Opozorili so na problematiko paše, gibanja psov brez nadzora ter na potrebo po večjem nadzoru nad nabiranjem planinskega cvetja in o boljši zaščiti območja Storžiča, Zaplate in pobočja Kokre. Planinci so se pod vodstvom izkušenega vodnika Dušana Feldina odpravili tudi na pohod s Kališča prek Zaplate na Jakob. • CZ. Odločitev vlade Podražitev mleka, nova razvrstitev kmetijskih zemljišč Ljubljana - Izhodiščna odkupna cena mleka, ki se zadnji dve leti ni spremenila, se bo po vladni odločitvi 1. julija povečala na 53,91 tolarja za liter oz. za 7,5 odstotka. Vlada se je na četrtkovi seji seznanila tudi s posledicami suše, ki je doslej prizadela že okrog trideset odstotkov kmetijskih zemljišč v Sloveniji, najbolj v Pomurju, delu Dolenjske, Bele krajine in Primorske. Sklenila jc. da bo za pomoč prizadetim območjem oz. občinam zagotovila denar iz proračuna, sprejela pa je tudi uredbo o merilih za razvrstitev kmetijskih zemljišč v območja z omejenimi možnostmi za kmetijstvo, po kateri se bo obseg tovrstnih zemljišč povečal s sedanjih 75 na 85 odstotkov. • CZ. Na šolskem posestvu v Strahinju: o poskusu in letini krompirja Vse kaže na dober pridelek Na Gorenjskem je letos krompirja spet nekoliko več kot lani. Razmere kažejo na dobro letino, nekatere občutljivejše sorte, posajene na peščenih tleh, pa že občutijo pomanjkanje padavin. Strahinj - Medtem ko so na šolskem posestvu srednje mlekarske in kmetijske šole v Strahinju ob zaključnih izpitih prve generacije cvetličarjev pripravili v sredo razstavo cvetličnih aranžmajev, so v petek predstavili strokovnjakom in pridelovalcem še poskusa z različnimi kombinacijami fitofarmacevtskih sredstev Bayer Pharma na pšenici, koruzi in krompirju ter s petnajstimi različnimi sortami krompirja, od katerih jih je deset iz Semenarne Ljubljana in pet iz M-KŽK Kmetijstvo Kranj. Kot je na začetku srečanja na posestvu povedala Andreja Teran iz gorenjske kmetijske svetovalne službe, je na Gorenjskem letos krompirja zaradi dokaj dobre lanske prodaje spet nekoliko več. Pridelek zgodnjega krompirja je dokaj dober, žal pa je prodaja glede na veliko ponudbo dokaj slaba. Zdaj je cena okrog 30 tolarjev za kilogram, v prihodnosti pa se bo še znižala. Z boleznimi in škodljivci ni večjih problemov, večja nevarnost za plesen bo le, če se bo ohladilo na 20 do 25 stopinj Celzija. V podjetju M-KŽK Kmetijstvo Kranj so po besedah Mira Jenka, vodje komerciale, letos s krompirjem posadili 115 hektarjev, od tega je 75 hektarjev jedilnega in 40 hektarjev semenskega. Po zastopanosti sort je na prvem mestu carlingford in na drugem minerva. Razmere za zdaj še kažejo na dobro letino, pridelek pa bo zelo odvisen od tega, koliko bo v prihodnje padavin. Nekatere sorte krompirja, posajene na peščenih tleh, že občutijo pomanjkanje vlage in ob nadaljevanju Med ogledom poskusa z različnimi sortami krompirja. Sabina Šegula Miro Jenko Andreja Teran sušnega obdobja bo nastajala tudi škoda. Kot je povedala vodja šolskega posestva Sabina Šegula iz Vrbenj pri Radovljici, letos redijo 48 glav goved, 60 ovc (skupaj z jagenčki), štiri koze in enega konja, pridelujejo osem hektarjev pšenice žitarke, pol hektarja koruze in osem hektarjev koruze za siliranje, velik poudarek pa dajejo tudi poskusom. Poleg poskusa z različnimi sortami solate preskušajo uporabo različnih kombinacij fitofarmacevtskih sredstev Bayer Pharma v koruzi, krompirju in pšenici, trideset različnih sort koruze, petnajst sort krompirja, novo travno mešanico za dosejavanje Pomurje II, predvidevajo pa še poskus z različnimi sortami solate endivije. Semenarna Ljubljana je v sodelovanju s podjetjem Korotan iz Kranja in v okviru projekta Prima prispevala za poskus s krompirjem deset sort - mariš bard, arinda, concorde, cosmos, sante, escort, romano, provento, bright in fianna, M-KŽK Kmetijstvo Kranj pa sorte mirakel, desiree, carlingford, navan in minerva. Ko so na posestvu v četrtek predčasno izkopali deset rastlin petih zgodnjih sort krompirja in potlej težo gomoljev preračunali na hektar, se je izkazalo, da po pridelku izstopa mineV-va s skoraj 38 tonami na hektar, ostale sorte (arinda, concorde, mirakel in mariš bard) pa so dokaj izenačene (od 21 do 24 ton na hektar). • C. Zaplotnik Dan odprtih vrat v kmetijskem podjetju Korotan Hišni sejem - in kakšen pajek! Udeleženci so si z zanimanjem ogledali Claasov zglobni pajek z 8,70 metra delovne širine. Kranj - V kmetijsko trgovskem podjetju Korotan so ob deseti obletnici pripravili v soboto na sedežu podjetja v Struževem dan odprtih vrat s hišnim sejmom in prikazom delovanja nekaterih kmetijskih strojev. Udeleženci, med katerimi so prevladovali kmetje z različnih koncev Gorenjske, so si ogledali novo in rabljeno kmetijsko mehanizacijo, delovanje traktorjev Valmet in priključkov za spravilo sena Claas ter izkop krompirja s kombajnom Grimme. Novost: Claasov zglobni pajek Kot je povedal direktor podjetja Janko Šumi, sta z ženo Janjo pred desetimi leti ustanovila podjetje, ki se ukvarja predvsem z malo in veliko prodajo kmetijskega reprodukcijskega materiala (gnojil, krmil, semena, sredstev za varstvo rastlin, drobnega orodja), pred tremi leti pa so začeli še s pro- dajo kmetijske mehanizacije. Prodajajo stroje štirih svetovno znanih izdelovalcev: finske traktorje Valmet, seneno "linijo" nemškega proizvajalca Claas, kombajne za izkop krompirja nemške firme Grimme in nemške pluge Lemken ter poleg tega še nizozemske izdelke Schils za potrebe živil- sko predelovalne industrije in. govedoreje. Za traktorje Valmet, kombajne Grimme in izdelke Schils so generalni zastopniki za vso Slovenijo, za ostala prodajna programa je poleg njih še eden. V podjetju so lani prvič pripravili hišni sejem, dober odziv jih je spodbudil, da so prireditev ponovili še letos. Čeprav tokrat niso mogli predstaviti toliko novosti kot lani (eno leto je za razvoj novih strojev in novih tehničnih rešitev kratko obdobje), so si udeleženci z zanimanjem ogledali predvsem Claasov zglobni pajek, ki za razliko od ostalih pajkov nima kardanskega pogona, deluje zelo tiho in naenkrat obrača travo na širini 8,70 metra (v tovarni bodo začeli izdelovati tudi manjše). Prikazali so tudi delovanje balirke in ovijalke ter različnih kosilnic, med drugim tudi kosilnice z gnetilcem, ki že ob košnji iztisne iz trave do 40 odstotkov vlage, ter kombinacijo čelne in bočne kosilnice, s katero je naenkrat možno kosi- Janko Šumi ti 5,60 metra široko. Podjetje Korotan zaposluje sedem ljudi (med njimi tudi hčeri Darjo in Tanjo) in sodi po prometu med najhitrejše "rastoča" na Gorenjskem. Sedanjega obsega dejavnosti ne bodo vec povečevali, le na kmetiji bodo sčasoma opustili govedorejo in se usmerili v rastlinsko pridelavo. • C. Zaplotnik Po spremembi vlade Brez pretresov na ministrstvu Ljubljana - Minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Ciril Smrkolj ni sprejel odstopa državnih sekretarjev, ampak bodo te naloge še naprej opravljali dr. Anton Svetlin, doma iz Podgorja pri Kamniku, ter mag. Franc But in Maksiinitjan Mohorič. Vladna koalicijska partnerica SDS je ministru predlagala, da bi ministrstvo dobilo še državnega sekretarja, ki bi bil pristojen za denacionalizacijo kmetijskih zemljišč in gozdov. • CZ. Mercator - KŽK Kranj Kritike na napačen naslov Kranj - V javnosti je pogosto slišati vprašanja, zakaj plantažni sadovnjak v Potočah nad Preddvorom ni obdelan in oskrbovan. Ker pri tem kritike pogosto letijo na družbo Mercator - KŽK Kmetijstvo Kranj, so v podjetju napisali posebno izjavo za javnost, s katero strokovni in ostali javnosti sporočajo, da že od lans- kega januarja dalje niso vec upravljavci sadovnjaka. Kot so zapisali, je sadovnjak drugo leto v lasti in upravljanju denacionalizacijskih upravičencev in sklada kmetijskih zemljišč in gozdov, ki kritični javnosti edini lahko pojasnijo obdelanost oz. neobdelanost sadovnjaka. . cz. DEŽURNI NOVINAR ureja: Renata Skrjanc Novo vodstvo Turističnega društva Železniki Turistični spominek in zgibanka Stane Pokorn novi v. d. predsednika - Članov okoli 180, premalo mladih - Prihodnji mesec 38. čipkarski dnevi - Najlepše čipke razstavljene v mini galeriji TD - Domiselni izdelki za turistični spominek -Izid zgibanke Železnikov - Kam iz župnijskih prostorov? Železniki, 27. junija - Turistično društvo Železniki, ki je delovalo že pred drugo svetovno vojno, dejavneje pa od leta 1962, je bilo pred leti zagotovo med prvimi ambasadorji novonastale železniške občine. Slovenija jih pozna predvsem po tradicionalni prireditvi Čipkarski dan, ki se bo zaradi dolžine letos imenovala Čipkarski dnevi v Železnikih in bodo že 38. osrednja Prireditev omenjenega društva se bo začela 15. in končala 23. julija, uvertura pa bo koncert tenorista Janeza Lotriča in or-ganista Toneta Potočnika na Bonceljnovem dvorišču. Tudi letos ne bosta manjkali nost pa so še vedno prireditve razstavi Čipkarske šole in npr. Andrejev sejem, Hoja za vrtcev ter sekcije klekljaric, Predstavili bodo domače obrti, zanimiva pa bo tudi javna dražba največje čipke. Turistično društvo je na marčnem občnem zboru za štiriletni predsed-piški mandat vnovič izvolilo Bojana Lebna, ki pa je po enem mesecu odstopil. Razlog naj bi bil v njegovi preobremenjenosti, SaJ je poleg bazena prevzel še Upravljanje počitniškega doma v Portorožu. Društvo je zato izvolilo začasno vodstvo. Stane Pokorn je postal v. d. predsednica, Sašo Benedik pa njegov namestnik. Društvo ima 180 članov, najmočnejša je klekljarska sekcija s 60 člani. "Delo je povsem prostovoljno, društvo pa se na žalost stara, saj aktivnih mladih članov skoraj ni. Jeseni bomo spet oživili turistični Podmladek, naša glavna dejav- zvoncem, podelitev priznanj za najlepše urejene domove ter bodeče neže neurejenim, zelo pomembna pa je klekljarska dejavnost," je povedala Anči Trojar, tajnica društva. TD odkupi vsako leto vsaj dve najlepši čipki, ki so razstavljene v društveni mini galeriji, s tem skrbijo za ohranitev te obrti in mojstrovin domačih mojstric kljekljanja. Hranijo tudi najlepšo čipko, v kateri je več kot 500 ur dela in je paša za oči. Klekljarice bodo čipke razstavile tudi na septembrskem 9. mednarodnem bienalu v Italiji ter na švedski razstavi. Zaposlenih v društvu ni, občina njegovemu delovanju letno nameni približno 2 milijona tolarjev, društvo pa mora zbrati še vsaj dvakrat toliko denarja. Bogata in raznolika je tudi založniška de- TD Železniki je le podnajemnik prostorov, ki so v lasti župnišča, v pritličju stavbe pa imajo tudi mini galerijo. javnost, zadnja leta izdajajo svoj koledar, lani je izšla kronika Železniki Antona Globočnika, ličen je turistični prospekt kraja, letos pa naj bi izdali tudi zgibanko Železnikov, ki jo pripravljajo že več let, projekt pa bo stal vsaj milijon tolarjev. Z zelo domiselnimi izdelki domače obrti, med katerimi so tudi dražgoški kruhki in čipke, so se prijavili na natečaj za turistični spominek. Zamisli roje- vajo nove projekte, precej jih uresničijo, nekateri pa nanjo še čakajo. Odvisno od denarja. Od slednjega bo nemara odvisna tudi ureditev društvenih prostorov, saj društvo svojih nima, je najemnik župnijskih prostorov, iz katerih se bodo po besedah Trojarjeve verjetno morali izseliti. Kam, ne vedo, zagotovo pa brez občinske pomoči ne bo šlo. • R. Škrjanc Devet desetletij Gasilskega društva Naklo Novo vozilo in prapor za jubilej Med nedeljsko proslavo so najzaslužnejšim članom predali visoka priznanja gasilske organizacije. Naklo, 27. junija - Več prireditev je označilo 90-letnico Prostovoljnega gasilskega društva Naklo. Sredi prejšnjega tedna so se 2brali na slavnostni seji, minuli petek so organizirali srečanje veteranov in vajo gasilskih društev iz občine. Najbolj svečana je bila nedelja, ko so razvili nov prapor in prevzeli ključ novega avta. Člani društev Gasilske zveze milijonov tolarjev. Kranj, mestne občine Kranj in Pobratenega društva Teharje s Štajerske so začeli nedeljsko s'avje ob 90-letnici PGD Naklo s parado po glavni ulici do Gasilskega doma. Tam je množici zbranih spregovoril Predsednik Vinko Gale, ki je Predstavil društveni razvoj. Od 'eta 1910, ko so zaradi velikega Požara v naselju Krakovo ustanovili Gasilno društvo, se je spremenilo marsikaj. Sedaj ima društvo več kot sto članov, med katerimi je polovica izurjenih Gasilcev. V prostornem domu "ranijo sodobno gasilsko oprejo, kateri so letos dodali novo Pridobitev. Dobili so orodno v°zilo, ki je vredno več kot 30 Delo društva je pohvalil župan Ivan Štular, ki je gasilcem čestital za visok jubilej. Ob prisotnosti botrov so najprej razvili nov društveni prapor, nato pa je poveljnik Igor Gantar prevzel ključe novega gasilskega vozila. Oboje je blagoslovil župnik Matija Selan; avto so krstili še s šampanjcem. Podpredsednik Gasilske zveze Slovenije Vili Tomat je izročil priznanja najbolj zaslužnim članom. Odlikovanje za posebne zasluge je dobil predsednik Vinko Gale, odlikovanja I. stopnje so prejeli Mirko Poličar, Matevž Štefe in Franc Pavlin, odlikovanji III. stopnje sta si zaslužila Pavle Verbič in Janez Štilec, plameni- Nakelski gasilci so ob 90-letnici prevzeli novo orodno vozilo. ca I. stopnje krasi društvo, plamenico II. Stopnje je dobil Franc Jošt, plamenice III. stopnje pa so si pripeli Stane Lunar, Igor Gantar in Silvo Fajfar. Priz- nanja GZ Kranj so izročili 11 članom že na svečani seji. Kot je pri gasilcih v navadi, so praznovanje sklenili z veselico na vrtu za domom. • S. Saje Marica in Matevž Debeljak iz Jarčjega Brda sta praznovala zlato poroko Veselila sta se vsakega od petih otrok Se danes sta Podmlačanova najbolj vesela, ko otroci prihajajo domov, poleg štirih hčera in sina pa imata tudi 17 vnukov in eno p ravnu k i njo. '»areje Brdo, 27. junija - Pred kratkim je minilo petdeset let, ko sta si prvič obljubila zvestobo Marica in Matevž Debeljak, ^ista bila doma daleč narazen, saj je Marica Črnovceva z Fensirta, Matevž pa je doma iz Jarčjega Brda. Tako sta se poznala kar nekaj časa, ko sta se spoznala malo bolje, pa je knialu sledila poroka: pred matičarjem v Železnikih in cerkvena na .1 a reje ni Brdu. doživela marsikaj lepega. "Res je bilo veliko lepih trenutkov, najlepši ko so prihajali otroci: Gabrijela. Ivanka, Marinka, Lado in Milena. Danes so vsi poročeni, doma je sin Lado z ženo Olgo in štirimi otroki," pripoveduje Marica, ki pa sc vendarle spomninja tudi trenutkov, ki bi jih raje pozabila. Najbolj hudo ji je bilo, ko je pred 36 leti pogorela "štala". Toda Podmlačanovi so seveda zgradili novo, ob prebujanju turizma na Starem vrhu pa so se pogumno lotili tudi novega Minulo nedeljo sta po petdesetih letih v domačo cerkev stopila kot zlatoporočenca. Čeprav sva dolgo skupaj in Sva vmes doživela marsikaj, se ttii zdi današnji dan najlepši, zlato poroko namreč praznujeva skupaj s svojimi najdražjimi, skupaj s petimi olro-c*> sedemnajstimi vnuki in tudi *e prvo pravnukinjo. Vesela sva, da sva zdrava in da še lah-*o poprimeva za delo," pravi jarica, ki je na kmetijo k ^odmlačanu prišla pred petdesetimi leti, v tem času pa je izziva. Njihova kmetija je bila ena prvih v Škofjeloškem hribovju, ki je na široko odprla vrata obiskovalcem iz Slovenije in tujine in Podmlačanova kmetija je še danes znana kot prijetno zatočišče pred mestnim hrupom. Tega se dobro zavedajo tudi domači otroci in vnuki, ki so mami in očetu minulo nedeljo kar doma pripravili lepo praznovanje. "Da bi bila le še dolgo zdrava in zadovoljna," pa so bile najpogostejše čestitke sorodnikov, sosedov in prijateljev, ki so se z ztatopo-ročencema veselili tudi Ma- Marica in Matevž Dehe ričine 70-letnice. Matevž pa najbolj vesela, ker sta 50 je letos star 81 let. nega življenja pričakala i • V.Stanovnik z vsemi svojimi najdra iju K sta let skup-drava in Žjimi. Kam na nedeljski izlet Gorenjski organizatorji turističnih potovanj Vam ponujajo ekskluzivne avtobusne izlete z zares zanimivimi programi. Za vse programe v tej rubriki velja, da so cene za naročnice in naročnike Gorenjskega glasa krepko nižje kot za nenaročnike! Cene, ki veljajo za naročnice in naročnike, vključno z njihovimi družinskimi člani, so pri vsakem izletu praviloma navedene v oklepaju. Zakaj krepko nižje cene? Prvič zato, ker je za vse izlete v tej rubriki GORENJSKI GLAS • več kot časopis, glavni medijski pokrovitelj, zato so to GIASOV1 IZLETI. In zato, ker PIVOVARNA UNION, d.d., Ljubljana poskrbi, da na izletih nihče ni žejen. Datumi teh zanimivih izletov so izbrani tako, da so prilagojeni praktično vsem. To nedeljo bo NOČ NA JEZERU Med najpopularnejšiimi poletnimi prireditvami v Sloveniji je nedvomno NOČ NA JEZERI'. ki jo organizira turistično društvo Most na Soči, izvaja pa podjetje Jezero. Letošnja NOČ se bo začela že pojutrišnjem, vrhunec pa bo to nedeljo, 2. julija, ko Vas avtobusni prevoznik Pavel Drinovec s.p. iz Podbrezij vabi na ogled nedeljskih prireditev: zabavne igre ob glasbi ansamblov Kingston, Pozdrav in Kaiamari ter posebnega gosta Saša Hribarja; show program na jezeru; predstavitve novih mega turističnih rekordov: največje ro-lade, ki jo bo spekla Žito Gorenjka Lesce; največjega bonbona iz Mlinotesta Ajdovščina. Za zabavo otrok bo zvečer skrbel čarovnik Roman Frelih, za vsakogar bodo zanimivi nedeljski nočni skoki z mosta v jezero in zatem še rekordni, neponovljivi, enkratni največji ognjemet v Zgornjem Posočju. Na Mostu na Soči trdijo, da bo njihov ognjemet lepši kot blejski, kranjski, mengeški in zbiljski skupaj! V sklopu NOčl NA JEZERU bo tudi sreče lov, panoramski poleti s helikopterjem Francija Stroja, razstava obrti in avtomobilov, športna tekmovanja.... Čena izleta je 3.600 tolarjev, za naročnike in naročnice Gorenjskega glasa, vključno z družinskimi člani, le 2.500 SIT (prevoz iti celodnevna vstopnina za prireditev). Relacija: Radovljica- Kranj-Škofja Loka-Medvode. Veliki Klek/Grossglockner Natanko 28. julija bodo Avstrijci velikopotezno obeležili 200-letni-co prvega vzpona na njihovo najvišjo goro, skoraj 4000 metrov visoki Grossglockner/Veliki Klek. V jubilejnem letu Vas Turistična agencija Integral Tržič vabi to SOBOTO 1. julija na celodnevni izlet po Alpski cesti do višine 2500 metrov, z obiskom vasice Sveta krt/lJeiligchlut, sprehodom do ledenika Pastirea, itd. Integralov na-/udobnejši avtobus ho takrat zgodaj zjutraj peljal na relaciji Tržič-Medvode-Skojja Loka-Kranj-Radovljica-Lesce-Žirovnica- Jesenice, počaka/i ga boste lahko na katerikoli od vmesnih avtobusnih postaj. V obratni smeri bo pozno zvečer povratek, s prihodom v Kranj do 21.30 ure oziroma v Škof jo Loko do 22. ure. Izleta bo vodil Franci Senk. Cena: 5.800 tolarjev; za naročnice in naročnike Gorenjskega glasa, vključno z družinskimi člani, zgolj 4.800 SIT. 14. julij, dan za zdravje priArcusu Po soglasni oceni udeleženk in udeležencev dveh izletov na Unec do HIŠE ZDRAVJA Arcusje v Maistrovi hiši ponudba zelo kakovostna. Zato Vas Pavel Drinovec, s.p. in vodička Vesna Zore vabita na še en podoben izlet sredi naslednjega meseca, v petek, 14. julija. Drinovčev avtobus bo tokrat peljal na relaciji JESENIČE-ŽlROVN/CA-Lesce-Radov/jica-Kranj-Škojja Loka-Medvode. Da, odhod bo z Jesenic, tudi na povratku bo tako. V Maistrovi hiši bodo vrhunski medicinski strokovnjaki predstavili 'nove rešitve za stare težave'. Zatem bo izlet do gradu Snežnik, kjer je najlepša slovenska lovska zbirka in na snežniškem grajskem vrtu Vam bodo pripravili piknik. Če bo morda slabo vreme, bo kosilo v Maistrovi hiši. Cena julijskega izleta (prevoz; piknik oz. kosilo; vstopnine) znaša 3.100 tolarjev, za naročnice in naročnike Gorenjskega glasa samo 2.100 SIT. Čofotanje v morju in ribiška noč Turistična agencija Integral Tržič Vam ponuja imeniten predlog za super poletno soboto: enodnevni izlet v Opatijo s kopanjem i Moščeniškem zalivu, ogledom nekaterih opatijskih znamenitosti in večerjo v hotelu naslednjo soboto, S. julija. Izletniška relacija: Tržič-(Bistriea-Kovorj-Radovljica-Kranj- (StražiščeFŽabnica-Škofja Loka-Medvode. Cena: 4.300 tolarjev, za naročnice in naročnike Gorenjskega glasa, vključno :: družinskimi člani, samo 3:300 SIT. Reportažo o opatijskim poletnem utripu bo pripravila Božena Avsec. Integralov predlog za prijeten dan, ko se ne boste znojili v razbeljenem avtu, je: 8. julija, na izlet z udobnim klimatiziranim avtobusom do Opatije! Ker ho ta dan v opatijskem zalivu potekala popularna "Ribarska noe", bo povratek iz Opatije pozno zvečer. Petek, 14. julija: Gardaland Turistična agencija Integral Tržič Vas v juliju spet vabi na en cel dan nore zabave v priljubljenem zabaviščnem parku Gardaland. Potovali boste lahko PETEK, 14. julija. Integralov avtobus bo zelo zgodaj zjutraj peljal na relaciji Tržič-Lesce-Radovljica-Kranj-Škojja Loka-Medvode. Cena je izjemno ugodna; samo 7.800 tolarjev, kar vključuje prevoz z najudobnejšim klimatiziranim avtobusom, malico in tudi vstopnino za zabaviščni park, ki sicer znaša 38.000 lir. Za naročnike Gorenjskega glasa in družinske člane je skupna cena Integratovega izleta zgolj 6.990 SIT, Povratek ho zelo pozno, proti nedeljskemu jutru, saj je park poleti odprt pozno v večer. Za vse, ki v Garda lun J u se niste bili: poleg neskončnih možnosti zabave so v parku tudi restavracije s ponudbo hrane in pijače po dovolj zmernih cenah. Pryave: 24 ur dnevno! Za informacije in prijave sta Vam celo leto 2000 - poleg telefonskih številk organizatorjev teh izletov (npr. Integral Tržič = 04/59-63-280), vselej na razpolago, 24 ur dnevno, TELEFONSKI ŠTEVILKI Gorenjskega glasa: 04/201-4247 in 04/201 42-00. Vsak delovnik med 7. in 15. uro, ob sredah do 17. ure, so za prijave na razpolago tudi telefonske številke 04/201-42-48; ali 201-42-49 in tudi 201-42-44. Ob prijavi sporočite tudi, na kateri vmeski postaji želite počakati organizatorjev avtobus. Ob prijavi je že možno tudi izbrati sedež v avtobusu. Vendar: rezervacija izbranega sedeža ve|ja SAMO / vplačilom celotne cene izleta! PIVOVARNA UNION ^lapčijfttclje! ZARADI INVENTURE ODPRTO Poletne prireditve Tržič 2000 so odprli ob predstavitvi tržiške ljubiteljske kulture. Tržič, 27. junija - Nastop domačih kulturnikov je najlepše darilo ob dnevu državnosti, je ugotovil župan Pavel Rupar, ki je odprl letošnje Poletne prireditve. Napovedal je blizu trideset prireditev na različnih prizoriščih, kjer si bo moč brezplačno ogledati domače in tuje umetnike. Tudi otvoritvena prireditev v letnem gledališču pri sv. Jožefu je ponudila za vsakogar nekaj. Z instrumentalno glasbo sta se predstavila ansambel KUD Podlju-belj in Pihalni orkester Tržič. Ljubitelje petja so razveselili cerkveni pevski zbor Ignacij Hladnik, fantovski kvintet KUD Lom, kvartet Pueri cantorum, zbor Društva upokojencev Tržič in mešani pevski zbor Janez Krstnik iz Kovorja. Folklorne plese je obudila mladinska skupina Karavanke. Sodobni ples so prikazale skupine Noughtv girlls, Galathea, Pik pok, Six teens in Karizma. Z recitacijami je spored dopolnila Nataša Sedminek, z besedo pa ga je povezala Jekica Gaber. Organizatorjem iz ZKO Tržič in izpostave sklada za ljubiteljske kulturne dejavnosti je prireditev z 250 nastopajočimi lepo uspela. Morda bi si želeli le več obiskovalcev. • S. Saje Kranj - Minuli konec tedna, v soboto in nedeljo, so se v Domu kulture na Primskovem srečale folklorne skupine na prireditvi Etno-folk Kranj 2000. Na srečanju, ki ga je priredilo MKD Sv. Ciril in Metod iz Kranja, seje predstavilo dvanajst folklornih skupin s plesi jugoslovanskih narodov, nastopili pa so tudi češki folkloristi in folklorna skupina Ozara iz Kranja. Na sliki: folkloristi MKD Sv. Ciril in Metod Kranj. Foto: Aljoša Korenčan * m Skofja Loka, 26. junija - V soboto seje v organizaciji Glasbene šole Skofja Loka in Ljudske univerze Skofja Loka pričela 10. poletna glasbena šola in poseben program šestih koncertov pod skupnim naslovom "Glasbena Loka 2000", ki bodo obogatili letošnje praznovanje občinskega praznika 1027. obletnice prve omembe tega kraja. K šestim mentorjem za flavto, kljunasto flavto, kitaro, trobento in klarinet se je prijavilo 37 slušateljev, koncerti pa so v kapeli Puštalskega gradu, kapeli Loškega gradu in v cerkvi v Crngrobu. V nedeljo je v kapeli na Loškem gradu nastopil Slovenski kvartet klarinetov. • Š. Ž. MESTNA OBČINA KRANJ Oddelek za družbene javne službe Slovenski trg 1,4000 Kranj teL: 064/373 161, fa* 064/373 167 Teater spreminjanja in Mestna občina Kranj prirejata predstavo "Sovražna sreča", ki je posvečena 200-letnici Prešernovega rojstva. Avtorici predstave Irena Grošelj in Tjaša Ce-lestina sta pripravili avtorsko priredbo Prešernovih poezij. Predstava bo v četrtek, dne 29. 6. 2000, ob 21. uri v Prešernovem gaju v Kranju. Vljudno vabljeni! Triglavski festival 2000 SKORAJ STO SLIKARJEV NA POKLJUKI Triglavsko slikarsko kiparski tabor na Pokljuki je v mnogočem likovna prireditev posebne vrste. Po eni strani je edina med množico likovnih kolonij pri nas, ki spodbuja upodabljanje gorske pokrajine; po drugi strani pa je zagotovo najmnožičnejše likovno srečanje slikarjev in kiparjev več generacij. Tradicijo gorskega krajinars-tva v tokratni že osmi Triglavsko kiparski koloniji oživlja več kot sto likovnikov, ki so minuli konec tedna svoja slikarska stojala postavljali na najlepših raz- Slikar Jure Godec pred svojo sliko. glediščih na Pokljuki, od Rudnega polja, do Uskovnice in tja do Vršiča. Tudi letos niso samo iz Slovenije, pač pa tudi iz Hrvaške, Avstrije in Italije. "Letos so likovniki, nekateri celih pet dni, drugi so utegnili priti le za dan ali dva, lahko slikali skorajda na prosto temo," je povedal Janez Ambrožič, slikar in eden od organizatorjev likovne kolonije pri Društvu ljubiteljev triglavske likovne dejavnosti in prijateljev Triglava. "Večino prevzame pokrajina, vendar pa je v našem natečaju mogoče sodelovati tudi s poljudno tematiko. Zaželeno pa je seveda, da kar največ slik in kipov navdihne pokrajina s Triglavom." Med udeleženci letošnje likovne kolonije je kar okoli 30 akademskih slikarjev. Značilno za to likovno prireditev je, da se večina udeležencev vrača vsako leto znova. Zato ni redko, da je med likovniki skoraj tri četrtine takšnih, ki so bili Janez Ambrožič Polde Oblak Skender Bajrović najnovejšo v koloniji na Pokljuki več kot enkrat, nekateri tudi sedemkrat ali osemkrat. Med temi je tudi slikar Polde Oblak, rojen Ble-jec, ki žiVi med Sežano in Munchnom: "Letos sem žal utegnil priti le za en dan, prejšnja leta pa sem v koloniji delal od prvega do zadnjega dne. Moj prispevek je tokrat grafika Odisejeve skušnjave." Jure Godec, dipl. ing. iz Celja, je bil na vseh likovnih taborih na Pokljuki razen na enem. Vsestranski likovni ustvarjalec je, ki se z ljubiteljskim slikarstvom ukvarja že dolgo: "Moja slika, akril na platnu, sestavljena je iz petih delov, nosi naslov Ob tabornem ognju. Pogoji ustvarjanja na Pokljuki so bili dobri, 'atelje' sem si našel v bližnji staji. V miru sem zato lahko naredil kar več slik, tudi v akvarelu." Skender Bajrović, profesor likovne vzgoje iz Ljubljane, je stalen gost Triglavske likovne kolonije: "Prihajam zaradi dobre organizacije, zaradi dobre družbe. Vesel sem priznanj, ki sem jih dobil na prejšnjih pokljuških likovnih kolonijah. Želim pa, da bi takšno likovno srečanje dobilo tudi podmla- dek: ali ne bi bilo sijajno, če bi sem gor povabili tudi sto otrok, ki bi nekaj dni ustvarjali sredi pokljuških gozdov?" Kaj bo novega in drugačnega nastalo v letošnji likovni koloniji, bo videti na enodnevni razstavi, ki jo bodo 15. julija pripravili v prostorih Šport hotela Pokljuka. Na ogled bodo vsa likovna dela, ki jih bodo že naslednji dan prenesli v Festivalno dvorano na Bledu, kjer bo razstava na ogled vsaj mesec dni. Pred kratkim so tudi v blejskem hotelu Krim odprli Na otvoritvi razstave bodo podeli/i najboljšim priznanja in nagrade. Najzanimivejša likovna dela bo izbrala žirija, v kateri so mag. Damir Globoč-nik, dr. Cene Avguštin in France Zupan. Razstava se tokrat prvič s Pokljuke seli na Bled, saj si Triglavska likovna galerija prizadeva, da bi slike iz njene stalne zbirke videlo kat največ ljudi. prodajno razstavo slik iz Triglavske likovne kolonije, več razstav pa trenutno gostuje po raznih slovenskih krajih. • Lea Mencinger Kranj - V soboto dopoldne se je na kranjskem Glavnem trgu odvijalo jubilejno deseto srečanje pihalnih orkestrov v okviru Alpe Jadrana. Poleg Pihalnega orkestra Kranj sta z živahno glasbo pritegnila pozornost Kranjčanov tudi Pihalni orkester Železna Kapla iz Avstrije in Pihalni orkester Fiumiccello. Foto: Aljoša Korenčan Razstava v Kosovi graščini SLAVKO SMOLEJ (1909 -1961) Jesenice - Po prvi predstavitvi v Moderni galeriji v Ljubljani decembra lanskega leta se je retrospektivna fotografska razstava o delu jeseniškega fotografa - glasnika gorske narave in železarske kulture - Slavka Smoleja preselila tudi v galerijske prostore Kosove graščine. Nagrada kresnik 2000 Andreju Skubicu _ GRENKI MED, SLADKO ZADOVOLJSTVO Ljubljana, 27. junija - Kresna noč na Rožniku, ki so jo poleg kresnic ožarjale številne bakle, je bila letos že desetič v znamenju nagrade kresnik. Časopisno podjetje Delo jo podeljuje avtorju najboljšega slovenskega romana, komisija p J' vsako leto izbira med več desetimi različnimi naslovi in na koncu izbere pet finalistov. Kresnikovo žirijo pod predsedstvom Andreja Inkreta so letos sestavljali še Ženja Leiler, Ignacija Fridl, Drago Baje ter Miloš Mikeln, letošnji nominiranci pa so bili romani Pardon, madam Borisa Jukiča, Petelinji zajtrk Ferija Lainščka, Pasji tango Aleša Čara, Slepi potnik Dušana Merca ter Grenki med Andreja Sku-bica. Komisija je minuli petek zvečer soglasno odločila, da je bil najboljši roman minulega leta Grenki med Andreja Skubica, ki je Kot je na otvoritvi konec minulega tedna povedala avtorica razstave Lara Štrumej, seje razstava nekoliko prilagodila prostorskim pogojem v Kosovi graščini, tako da je pregled Smolejevega fotografskega ustvarjanja nekoliko skrčen. Vendar pa spet ne bistveno, saj so na ogled najpomembnejši fotografski segmenti njegovega ustvarjanja: tisti, ki se navezujejo na njegovo zanimanje za naravo, pa tudi večina najbolj znanih fotografij iz obsežnega železarskega opusa. Vmes pa je tudi nekaj fotografij, ki so tokrat prvikrat na ogled. Pri nastajanju razstave je sodeloval tako Muzej Jesenice kot tudi Smolejev sin Igor Smolej. Otvoritveno slovesnost v Kosovi graščini je dopolnil krajši nastop kvarteta Domna Je-raše. • L.M. it SI,I,V.X- Nagrajencu, kresniku 2000, Andreju Skubicu, je čestital in izročil denarno nagrado Mitja Meršol, odgovorni urednik Dela- ob podelitvi dejal, da bo v kratkem začel pisati nov roman. Nagr3' jenec je pred cerkvijo na Rožniku prižgal kresni ogenj, Mitja Meršol, odgovorni urednik Dela, pa mu je izročil nagrado milijoj1 tolarjev. Grenki med je za nagrajenega Skubica tako postal slao; ko zadovoljstvo, udeleženci prireditve pa so na prodajni stojnic1 nagrajeni roman razgrabili v nekaj minutah. • R. Škrjanc PREPOVEDANO ZA ODRASLE Ureja: Helena Jelovčan Najboljši mladi matematiki na poletni šoli Kaj imata skupnega matematika in nogometna žoga? Odgovor na to vprašanje ve štirinajst nadarjenih mladih matematikov iz vse Slovenije, ki so prejšnji teden sodelovali na že 19. poletni šoli na Bledu. In kako se glasi rešitev? Nogometna žoga je pravzaprav geometrično telo, imenovano prisekani ikozaeder... Poletne šole se vsako leto udeležijo osmošolci, ki se najbolje odrežejo na državnem tekmovanju matematikov in Prejmejo zlato Vegovo priznanje. V tednu dni, ki so ga preživeli na Bledu - bivali so v Plemljevi hiši, so se družili in spoznavali med seboj, hkrati Pa širili svoje znanje iz matematike. Letos so zanje pripravili več zanimivih predavanj iz matematike, ogledali pa so si tudi okolico Bleda, šli na izlet v Vintgar, se peljali na otok, 18rali nogometno tekmo... Minulo sredo jih je sprejel tudi minister za šolstvo in šport dr. Lovro Šturm (prevoz v Ljubljano sta prijazno omogočili radovljiška in blejska osnovna sola). Poletno šolo je organiziralo Društvo matematikov, fizikov in astronomov ob sodelovanju zavoda za šolstvo. • U. P. Folkloristi plesali v Nemčiji Srednja otroška folklorna skupina Karavanke iz Tržiča, v kateri slovensko ljudsko izročilo poustvarjajo otroci, stari od osem do dvanajst let, ki jih vodi Vanda Mušič, se je pred kratkim vrnila s petdnevnega gostovanja v Nemčiji. Od 9. do 13. junija je zastopala slovenske barve na drugem mednarodnem otroškem folklornem festivalu v Schlitzu v srednji Nemčiji pod okriljem svetovnega združenja folklornih skupin. Na festivalu, ki se ga je tržiška skupina udeležila tudi s pomočjo sklada RS za ljubiteljske kulturne dejavnosti, so svoje ljudsko izročilo predstavile skupine iz Litve, Češke, Švice in Madžarske ter več skupin iz različnih dežel Nemčije. Kot pravi Jasna Zupan, je bil poudarek festivala na ljudski oblačilni kulturi. Tržičani so predstavili gorenjsko ljudsko nošo, ki sojo nosili njihovi vrstniki v prejšnjem stoletju. Razen tega so v dveh daljših nastopih s plesom, pesmijo in igro prikazali pestro paleto slovenskega ljudskega izročila. Gostitelji in številni obiskovalci so bili nad programom navdušeni. Med bivanjem v Nemčiji pa otroci niso samo plesali. Sodelovali so na igrah brez meja, odkrivali znamenitosti in lepote Schlitza, šli na nočno potepanje, večeri pa so bili namenjeni družabnim srečanjem. Prenočevali so pri družinah, na vsakem koraku in ob vsaki priložnosti pa so se pletle nove prijateljske vezi. Planinski tabor na Kofcah Tržiški cicibani so ga imeli, letos že osmega po vrsti, od 19. do 23. junija, v drugi izmeni pa bodo taborili od 26. do 30. junija. Edini Gorenjec na poletni šoli Domen Stadler iz OŠ Cvetka Golarja iz Škofje Loke s prisekanim ikozae-drom oziroma nogometno žogo. Domen je na državnem tekmovanju iz matematike prejel prvo nagrado. Mladi matematiki skupaj s Francko Vencelj Urhanija iz kranjske območne enote zavoda za šolstvo, ki jim je predavala o geometrijskih telesih. Med njimi na žalost ni več mentorice Irene Puhar, ki seje vsa leta najbolj trudila, da je tabor sploh zaživel in da so planinsko dejavnost v vrtcih razvijali še v drugih smereh, denimo, ciciba-novih planinskih uricah in pohodih s starši. Vesna, Anka in Erna obljubljajo, da bodo njeno delo nadaljevale. Na planinskem taboru bodo cicibane obiskali lovec, vodnik reševalnih psov s svojimi štirinožnimi varovanci in gorski reševalci, ki bodo pomagali pri varni hoji na Veliki vrh visok več kot dva tisoč metrov. Tržiško planinsko društvo omogoči UT£1MRNA D£lAVNfCA UTČKAKNA vaša pošta ... počasi že usiha. Vabimo vas, da ludi tned počitnicami kdajpakdaj premagate lenobo, poprimete za pero, opišete zanimiv doživljaj ali izlijete na papir svojo pesniško, dušo. Ali pa nam pošljete vsaj kakšne ra-glednico s poletnih potepanj. Prejšnji teden ste nam pisali: Tjaša Ravni har. Vrša Pečaver, Meta Sporiš, Tina Pogačnik, Andrej Lenič, Tina Tepina, Andrej Kok, Žiga Zupan, Matej Mali, Luka Zaplotnik, Tine Jamšek. Urša Crnigo, Tarnaj Ta vzeli, Uroš Zalar. intervju s Tomažem t I umarjem Člani novinarskega krožka z Mentorico Kristino Valant smo se odzvali na Pilovo rubriko Moj intervju in predlagali Pogovor z alpinistom Toma-*em Humarjem. Naš predlog je {' sprejet, za novinarja pa sem .na moje veliko veselje l2bran prav jaz. Bilo je točno pPoldne nekega sončnega dne, Ko me je ati prišel iskat, da se popeljeva v Kamnik, kjer smo jjlu" z Meto in Robertom !?0govorjeni za srečanje s 'ornažem Humarjem. Ati je bil prepričan, da bova Pr>šla točno ob enih, meni pa e Je zdelo, da ne bova Pravočasno našla kavarne eronika, v kateri smo bili .^govorjeni. Po dolgem iskanja jo našla osem minut do enih. Atija je skoraj pograbila panika, saj je mislil, da bosta Robert in Meta prišla prej. Prišla sta točno ob enih. Usedli smo se za mizo in naročili pijačo. Čez nekaj minut je prišel Tomaž. "Ta pravi Humar," sem si mislil. Ko je prišel do mize, nas je z ničkaj šibkim stiskom rok pozdravil in si naročil sok. Z Robertom smo najprej posneli nekaj zunanjih fotografij. Najbolj mi je bila všeč tista, na kateri Tomažu "pomagam" priplezati na obzidje. Nato smo odšli nazaj v kavarno in naredili intervju. Že pri prvem vprašanju me je Humar prosil, naj ga ne vikam. Ker sem kašljal, je bilo pogovor težko prestati brez kašljanja. Toda uspelo mi je in tako, kot je Tomaž velikokrat rekel, sem "zmagal". Nato smo posneli še nekaj fotografij v "steni" gradu. Zatem se je Tomaž s prijateljem Burekom dogovoril, da pridemo v njegovo trgovino s športno opremo. Peljal sem se z Meto in Robertom, saj je bil atijev avto zelo daleč. V trgovini smo posneli še nekaj fotografij, na katerih mi Tomaž pripenja čelado, nato pa je Tomaž odšel, z Meto in Robertom pa smo počakali še atija, da me odpelje domov. To je bil moj najlepši dan v življenju in ponosen sem, da sem se lahko pogovarjal s Tomažem Humarjem. A še vedno ne razumem, kako je lahko sam preplezal štirikilo-metrsko južno steno Daulagiri-ja. Mogoče boste lahko razumeli vi, ko boste prebrali najin pogovor v Pilu. Jaz morda ne bom nikoli. • Dane Rot, 5. c r. OŠ Naklo Mali oglas Izgubil sem spomin. V njem je veliko poštevanke, besed slovenskih nalog... Prosim, vrnite mi ga, ker ga že ta petek potrebujem za test. • Luka Zaplotnik, OŠ Matije Valjavca, Preddvor Poletje Čas počitnic že prihaja, vonj po morju že ugaja. Kmalu šli bomo na morje, gledali zvečer obzorje. Otroci v avtu že norijo, ker si morja že želijo. Tam nadeli bomo maske, okrog vratu pa pisane okraske. V vodi bomo čofotali, školjke lepe globoko iskali. Tudi mrežo bomo napeli, da bi kakšno ribo ujeli. Tako počitnice bodo minile, šolske klopi se bodo spočile, da bi učenost nam vlile, naše radovedne glave zapolnile. • Urša Pečaver, 4. b r. OŠ Cvetka Golarja, Skofja Loka ZOOv IJuhljani V živalskem vrtu sem videl veliko živali. Najbolj smešne so bile opice. Najbolj lepo je bilo, ko so hranili morskega leva. In kako lepe so bile are! Videli smo tudi človeško ribico. • Žiga Eržen, 1. a r. OŠ Ivana Tavčarja, Gorenja vas Naša družina Matevž in Tadeja sta se spoznala na avtobusu in se zaljubila. Hodila sta na sprehode in se odločila, da se bosta poročila. Čudno pa je bilo, da sta se oba pisala Demšar, pa vseeno nista bila v sorodu. Bivališče sta si uredila v Ljubljani na Fužinah. Stanovala sta v stolpnici. Kmalu zatem sem NA VRTILJAKU Z ROMANO Vsako soboto ob 9.10 na Radiu Kranj, 97,3 FM Piknik za slovo Pri šoli na Sovodnju je bilo v četrtek prav posebno praznovanje. Od šolskega leta so se družno poslovili mali šolarji in učenci od prvega do četrtega razreda, starši, šolski delavci. Pripravili so kulturni program in piknik, razdelili spričevala, pohvale, priznanja, priponke, medalje in še kaj. Rodio Trikov H Trt TfrfMM r.i>t*iv* X, 4170 Vw *ie* h: f-c-M... <>!.'. tiki.*4.'WI-.lW WH*lilM!i!'il 161-5 fcMta/ liti Nt«***««« RADIO SORA BRBOTAVCEK Hej... Imate občutek, da se je nekaj spremenilo? Se je? Seveda se je! Odhajamo na počitnice. Peter je rekel, da je že skrajni čas, da me ima že "poln kufer", ker sem tako tečna. Mu bom že vrnila, ko i«,. .«.,> ...li—™* pridemo na morje! Bolje znam plavati kot on in ga bom takoj potunkala! Moja prijateljica Jana odhaja na potovanje, Ana bo šla v hribe, Borut bo letal za puncami, Andrej..., Oh, njega pa nisem vprašala, vam pa jeseni povem, kaj bo med počitnicami počel. Srečno, brez razbitih kolen, brez nadležnih komarjev in brez sitnih tet, ki bi vas vlekle za ušesa, vam klicem BrbotavČka Himna (Poje se na melodijo La kukarača) Mi smo na Kofcah, Tu, kjer krave še se pasejo, mi smo na Kofcah. rožice prelepe rasejo, kjer široko je nebo; u ml Hh ne nabiramo. pod žarki sonca, v najlepšem šopku^ v travi so. pod žarki sonca. imamo se zares lepo! Mi smo na Kofcah, mi smo na Kofcah, Za zdravje svoje mi skrbimo, kjer široko je nebo; ko zjutraj mišice krepimo. pod žarki sonca, in na poltode hodimo, pod žarki sonca, gorski svet spoznavamo. imamo se zares lepo! brezplačno bivanje, tako da starši plačajo res le najnujnejše stroške. Če vas bo torej v teh dneh zanesla pot na planine pod Košuto, se lahko zgodi, da srečate skupino razigranih mladih planincev, lahko pa boste slišali tudi njihovo himno, ki jo je že za prvo skupino v letu 1993 napisala Irena Puhar. Veselo so jo in jo bodo prepevale vse skupine mladih planincev na planinskih taborih na Kofcah. Vaša šolska glasila Pikapolonica V uredniškem predalu se je pred koncem šolskega leta nabral kar lep kupček vaših glasil, ki jih bomo prebirali med počitnicami in seveda tudi predstavili bralcem. Tokrat smo vzeli v roke prikupno Pikapolonico, letošnjo tretjo številko glasila oddelkov vzgoje in izobraževanja v osnovni šoli Helene Puhar v Kranju. Kot je zapisala Marija Vidic, ki je skupaj z Bogdano Markič zbrala prispevke učencev in jih uredila, je to glasbena Pikapolonca, v kateri so otroci z risbicami in besedami povedali, kako uživajo ob glasbi. Naj spomnimo, da so to tisti otroci, ki so letošnjo pomlad pozdravili s čisto pravo glasbeno kaseto Jaz pa pojem, na kateri je posnetih devetnajst pesmic njihovega zborčka. O kaseti smo pisali na naših straneh, seveda pa tudi Pikapolonica ni mogla mimo tega pomembnega dogodka. Kot rečeno, so v njej še številne "glasbene" risbice, nekaj fotografij, spisov in pesmic. Zelo simpatična pa je tudi naslovnica Pikapolonice. • H. J. na svet privekal jaz. Ko sta mami in ati hodila v službo, sem bil pri sosedi Darji. Tam je bilo tudi prijetno, saj je bila Darja zelo zabavna in prijetna. Ati je po poklicu geolog, mami pa zdravnica. Leta 1995 se je rodila še sestrica Urša. Naslednje leto smo se preselili v novo hišo na Visokem pri Poljanah. Zdaj sta se starša veliko bolj ukvarjala z naravo, kot prej, ko smo gradili hišo. V prostem času zelo radi kolesarimo po Poljanski dolini. Hodimo tudi na sprehode v hribe. Leta 1998 seje rodila še sestrica Lucija. Obe se zelo radi igrata. Urša rada spremlja modo. Jaz pa kolesarim, pomagam v gozdu in veliko časa presedim za računalnikom. • Jaka Demšar, 3. a r. OŠ Petra Kavčiča, Skofja Loka Moda Gola ramena, ozek pas Menda je bila Madona tista, ki je spet uvedla v modo kor-sage ali po naše životec, ki se tesno zapenja. To poletje je postal pravi modni hit: lahko se odločite za čisto, modro -belo kombinacijo, lahko pa za rožasto in belo, lahko pa seveda poljubno. Glavno je, da zdržite brez naramnic in da se vam životec lepo prilega, še posebej pomembno pa je, da vas v pasu dobro, po osje stisne. Poskusimo še mi Pet minut za lepši videz Vlaga za suho kožo Če imate suho kožo, vam jo bo močno sonce poletja na plaži pa tudi sicer še bolj izsušilo. Zato morate ta čas za svoj obraz še bolj poskrbeti. Pogosteje kot sicer uporabljajte hidratantne kreme, razne mle-ke in losjone, ki vsebujejo tudi malo olja ali so pripravljeni z aloe vero. Vsaj enkrat na teden si pripravite vlažilno masko iz kumaric, bučk in podobne zelenjave in jogurta: preprosto zrežite na tanke koščke ali zmiksajte, zmešajte z jogurtom, s tem obložite obraz za 10 do 15 minut, nato pa se umijte z mlačno vodo. Velikokrat smo na tejle strani že zapisali, da imajo ribe v naši prehrani posebno mesto in da so še vedno vse premalo upoštevane. Ribe nam dajo dragocene beljakovine, minerale, za naše telo prepotrebne aminske kisline, rudninske soli in drugo. Imajo belkasto, nekatere tudi rdečkasto meso. Povečini je pusto, le nekatere vrste so mastne in je meso težko prebavljivo. Mednje sodita od sladkovodnih rib pred-vem jegulja in krap. Postrvi pa imajo pusto meso in je od sladkovodnih rib najbolj cenjeno, posebno če so ribe ulovljene v tekočih, bistrih vodah. Danes postrvi dobimo največkrat iz ribogojnic. Če so te urejene tako, da skoznje teče potok, so veliko boljše. Sicer pa, naj bodo take ali take, privoščimo si jih. Pravijo, da je postrv najboljša kuhana, toda zdajle poleti so odlične tudi z žara. Zeliščna postrv Za 4 osebe potrebujemo: 1 rdečo čebulo, zrezano na kocke, 2 sesekljana stroka česna, velik šopek sesekljanega pe-teršilja, 1 šopek sesekljane ci-tronske melise, 125 ml suhega belega vina, sol, svež mleti poper, 4 majhne postrvi (po 250 g). Vzamemo posodo z debelim dnom, v kateri na vročem olju najprej popražimo čebulo, nato pa še česen. Nato dodamo približno polovico pe-teršilja in citronske melise; ob stalnem mešanju naj oboje malce porjavi, nato zalijemo z vinom. Postrv operemo zunaj in znotraj z mrzlo vodo, posolimo in popopramo po notranjosti. Če imamo tako posodo, da v njej lahko kuhamo na sopari, potem postrvi skuhamo na rešetki nad zelenjavo, ki smo jo zalili z vinom, sicer pa jih skuhajte kar v vinu in zelenjavi. Po 12 minutah rahlega vrenja postrvi vzamemo iz posode, omako pa še malo pokuhamo. Dodamo še drugo polovico sesekljanega pe-teršilja in citronske melise, Postrv, kraljica gorski voda DRUŽINSKI NASVETI Damjana Smid (socialna pedagoginja) Otroška zabava (3) Kdor se lahko danes veseli, naj ne čaka na jutri, (nemški pregovor) Vzdušje se na zabavi običajno naredi kar samo od sebe, največ pa lahko za dobro vzdušje naredimo sami, oziroma vsi prisotni. Da bi se vsi dobro počutili moramo najti pravo mero med spontanim in načrtovanim dogajanjem. Nikoli ni odveč, če imamo v rezervi nekaj družabnih iger. Otroci imajo radi različna dogajanja, upoštevati moramo njihovo starost ter sposobnost prilagajanja. Za malo bolj plašne otroke, ki se skrivajo v kakšnem kotu, bomo poskrbeli s primernimi igrami, ki ne zahtevajo velikega izpostavljanja ali pa jim pri igri na začetku pomagajmo odrasli. Čeprav imajo otroci radi tekmovalne igre. se jim na začetku izogibajmo, saj ne vemo, kako različni otroci prenašajo poraz. S takšnimi igrami počakajmo do sredine ali proti koncu zabave, ko so otroci že dobro vžive- ti v dogajanje. Za predšolske otroke je za začetek primerna igra s klobuki. Že prej izdelaj-mo enostavne pisane klobuke iz papirja (iz barvastega tršega papirja izrežemo klobuke v obliki stožca, nanj prilepimo pisane trakove, zvezdice...). Od vsakega klobuka spravimo košček barvastega papirja. Vsak otrok potegne en barvast papirček in njegova naloga je, da poišče klobuk iste barve. Klobuke skrijemo v predsobi, v sobah, kadar pa praznujemo zunaj, pa nam drevesa, vrtne hišice ter vrtovi ponujajo veliko dobrih skrivališč. Ko otrok najde klobuk, ga obdrži, lahko pa ga še dodatno pobarva, napiše nanj svoje ime ali prilepi okraske. Otroci imajo radi ča-rovniške trike in z malo čarov-niških besed lahko vsak postane čarovnik. Posedemo se v krog in v sredino položimo sedem (lahko več ali manj) enakih praznih škatlic (od vžigalic, topljenega sira...). V eno škatli- co damo skriti predmet (bonbon, gumb, frnikolo...) in škatlice med seboj premešamo. Pri tem mrmramo čarovniške besede, mahamo s svilenim robčkom in posebej za to priložnost lahko izdelamo tudi čarovniški klobuk. Otrok, ki ugane v kateri škatli je skrit predmet, je čarovnik pri naslednjem skrivanju. Če bi vprašali otroke, katere igre imajo najrajši, bi velika večina predšolskih otrok odgovorila, da so najboljše igre s skrivanjem. Za skrivanje lahko uporabimo različne predmete, zelo enostavno pa je tudi skrivanje budilke, saj ta s svojim tiktakanjem opozarja na to, kje je skrita. Pri tej igri naj budilko skrije otrok, ki ima težave z vključevanjem, saj bo zelo vesel, ko bodo otroci iskali nekaj, kar je on skril. Ostali otroci naj počakajo pred sobo in naj se na znak lotijo iskanja budilke. To je tudi čas, ko bomo ugotovili, kako znajo biti otroci čisto tiho, če le hočejo. zmešamo in začinimo s soljo in poprom. Preden postrvi ponudimo, jih enakomerno obložimo z zeliščno omako. Postrvi z rdečim vinom 10 postrvi, sol, 10 dag surovega masla, 1/8 1 rdečega vina. Ribe očistimo in hitro operemo. Če so postrvi manjše, jih pustimo cele, večje ribe pa lahko razpolovimo. Nasoli-mo jih tik pred pečenjem. V ponvi razbelimo surovo maslo ali olje ter na njem postrvi hitro opečemo po vseh straneh. Pečenim prilijemo vino in nekaj časa pustimo ter ponudimo. Višnjevo kuhane postrvi 10 postrvi v skupni teži 3 do 2,5 kg, 2 1 vode, 1/4 1 kisa, žlica soli, 5 poprovih zrn, 3 zrna pimente, 10 dag surovega masla. To je star recept, po katerem naj bi postrvi prišle še žive v kuhinjo. Ubijemo jih z udarci po glavi. Primemo jih za škrge in jih očistimo v posodi pod vodo. Kože ne smemo prijemati, sicer zgubijo ribe sluz, ki jim da značilno barvo. Plavuti in repa ne režemo. Ne luskamo jih in ne brišemo. Medtem zavremo vodo s kisom, poprom, pi-mento in soljo. Ko ta močno vre, denemo vanjo postrvi, odmaknemo kozico na rob štedilnika ter pustimo ribe še tako dolgo v vroči vodi (ki pa ne sme več vreti), da jim izstopijo oči kakor biseri. Najboljše posode za kuhanje rib so ribje banjice s preluknja-nim vstavkom, na katerega Zeliščna postrv s peteršiljem in citronasto meliso ribe privežemo. Dobro odce-jene ribe zložimo na dolg krožnik in polijemo z raztopljenim, malo osoljenim, a ne vročim maslom. Maslo lahko tudi posebej serviramo. Postrvi po ohridsko Postrvi, sol Nadev: olje, 1 čebula, sladka in pekoča paprika, limona. Omaka: malo moke in malo vode. Vsako ribo prerežemo in odstranimo iz nje drobovino in kosti. Napolnimo jo z nadevom, solimo in spečemo na žaru ali na zelo močnem ognju oziroma vročini. Pečene ribe naložimo na krožnik, prilijemo omako in vtaknemo v gobček vsaki vejico zelenega peteršilja ali cvetko begonije. Nadev: Na olju prepražimo sesekljano čebulo, dodamo nekaj sladke, nekaj hude paprike, solimo in primešamo nazadnje na tanke lističe zrezano limono. Omaka: Omako pripravimo kot nadev, le da vse skupaj nazadnje pomokamo z zelo malo moke, prilijemo malo vode in prevremo. Limono dodamo prav nazadnje in ne vremo več. Postrv na žaru 4 lepe postrvi, sok 1 limone, za štiri orehe masla, ščepec soli. Očiščene postrvi pod tekočo vodo oplaknemo in nežno osušimo s krpo. V odprtino vsake postrvi stisnemo malo limone, malce posolimo in vtaknemo po košček masla. Tako pripravljene postrvi pečemo na žaru v alu foliji, če pa imamo na voljo peko na granitni plošči, pa lahko pečemo brez folije. Zraven ponudimo v koščkih kuhan slan krompir, na debelo posut s sesekljanim peteršiljem. Če imate na vrtu koprc, dajte pred peko v vsako folijo po eno vejico. ČE NISTE VEČ ZADOVOLJNI S SEBOJ, NAS POKLIČITE ODVENIH KILOGRAMOV SE BOSTE REŠILI HITRO IN BREZ NAPORA! - kadar se na kritičnih mestih pojavijo maščobne blazinice, - kadar se na kritičnih mestih pojavi celulit, - kadar dieta in telovadba ne dajeta več nobenih rezultatov, - kadar odkrijete, daje vaše telo izgubilo vitkost in gibčnost... Prišel je čas za hitro in uspešno metodo BODY WRAPPING. REZULTATI TESTIRANJA po 3 tednih: 58 % testiranih oseb je shujšalo 9 kg in več 27 % testiranih osebje shujšalo 7 kg in več 9 % testiranih osebje shujšalo 5 kg in več 6 % testiranih osebje shujšalo manj kot 5 kg POKUDITE KOZMETI NI STUDIO ŠE DANES IN PRESENEDENI BOSTE NAD REZULTATI! PREJ 88 kg POTEM 70 kg Pomladimo se v Kozmeti nem studiu KSENIJA ^etični ^ Ul. Rudija Papeža 5, Kranj tel.: 064/352-570 Ob paketu B.W. vam Studio Ksenija poklanja presene lenje BODY WRAPPING *MHH>.- 3.900.-sit Piknik s svojci v Domu starejših občanov Preddvor Mizica pogrnjena, postelja postlana Večina od 187 stanovalcev Doma starejših občanov Preddvor je potem, ko se privadijo okolju in sprejmejo domski način življenja, tu prav zadovoljnih. Oskrba je dobra, strokovna, osebje prijazno in kadar človek pogreša svoj nekdanji dom, pridejo na obisk svojci. Preddvor, 27. junija - V Domu starejših občanov v Preddvoru se dobro zavedajo tega, kako pomembni so za njihove stanovalce stiki s svojci. Prek njih ohranijo povezavo s svojim domom, osebje doma pa v rednih srečanjih z njimi lahko bolje spozna hidi potrebe svojih stanovalcev in s tem tudi izboljša svoje delo. Tu tiči hidi razlog, zakaj preddvorski dom ze tradicionalno vsako leto pripravi skupni piknik stanovalcev, njihovih svojcev in zaposlenih v domu. Letošnji je bil tik pred državnim Praznikom. Malce hladnejše sobotno vreme Jih ni ustavilo. Na grajskem dvorišču so razpostavili mize in klopi, v kotu parka so prizadevni kuharji Pripravljali prigrizek, na odru so neumorno igrali fantje Tria Storžič, Pozneje pa zaplesali mladi iz otroške folklorne skupine Lučinka s Češke, ki gostujejo pri folkloristih Iskraemeco. Pričakovali so tudi svojega vsakoletnega gosta Adija Smolarja, pa mu je bolezen prekrižala načrte. Stanovalci doma (vseh 187 se jih ni udeležilo piknika, saj je lepo število tukajšnjih varovancev priklenjeno na bolniško Posteljo) so skupaj s svojci uživali v Prijetnem dnevu, zaposleni pa so J'm stregli, kakor so tudi sicer vaje-nivsak dan. "Piknik je naša tradicionalna dejavnost, ki jo pripravljamo zato, da bi se okrepili stiki s svojci," je povedala socialna delavka v domu Jana Sestri Štefka in Genovefa sta v domu zadovoljni. Mali. "Slednji sicer pogosto prihajajo na obiske v dom, zaposleni pa bi imeli z njimi stike zgolj ob prihodu starostnika v dom, pozneje pa ne, če na tem ne bi načrtno delali. Tako jih sedaj dvakrat letno vabimo na razna predavanja, ki so koristna za vse (temi letošnjih sta bili prilagajanje starostnikov na domsko življenje in sladkorna bolezen), posebna priložnost za medsebojno spoznavanje pa je tudi piknik. Takšno druženje je koristno ne le za starostnike in svojce, ki ohranjajo medsebojno povezavo, temveč tudi za nas, saj lahko izboljšamo naše delo." Družina Vršič s svojo staro mamo, ki se je od februarja že dobro navadila na življenje v domu. V dom prihaja vse manj zdravih starejših ljudi, kot je to veljalo pred leti, pa vse več takih, ki potrebujejo dodatno oskrbo. Takih je v Preddvoru več kot tri četrt, pravi glavna sestra Marinka Čebulj. 45 stanovalcev pa je nepokretnih in docela odvisnih od pomoči osebja. Sestri Štefka Hvalic in Genovefa Lešnik ne sodita med slednje. Kar pri močeh sta, čeprav ju je ravno bolezen pripravila do tega, da sta se odločili za odhod v dom. "Tu imava vso oskrbo, ki je doma zaradi odsotnosti svojcev večidel dneva ni," pravita sestri. Genovefa je v domu pet let in pol, Štefka tri leta in pol. Prva se je že privadila novemu načinu življenja, druga še zelo pogreša dom. Obe imata prenizki pokojnini, da bi zadoščali za domsko oskrbnino, zato jima do-plačujeta sin in hči. "Domači redno prihajajo tudi na obiske, danes pa jih ni, ker so ravno odšli na morje," še povesta sestri, ki imata v domu vsaka svojo sobo, a ne prav daleč narazen. Tako v trenutkih osamljenosti lahko obiščeta tudi druga drugo. "V domu se dobro počutiva. Veliko je vredno, da lahko zvečer ležeš brez skrbi, ker te drugi dan ne čakajo obveznosti in ker ti ni treba skrbeti, kako boš naslednji dan prišel do zdravnika." Tudi svojci imajo tako manj skrbi. Gorazd Uršič, ki ima v predd-vorskem domu že drugo staro mamo, pravi, da je tu dobra strokovna oskrba, stara mama pa zado- voljna, češ da ima "mizico pogrnjeno in posteljo postlano". V domu je od februarja, njen vnuk pa tukajšnje razmere pozna ne le zaradi prve stare mame pač pa tudi zato, ker kot dedek Mraz ali Božiček že nekaj časa sodeluje na domskih novoletnih predstavah. Stara mama je kar dvajset let živela sama in sama skrbela zase. Sedaj ima 85 let in to ne gre več, zato je padla odločitev za dom. Gorazd Uršič pravi, da brez občutka krivde, saj poznajo razmere v domu in vedo, da ne gre za hiralnico, kakršne se pred odhodom v dom pogosto bojijo stari ljudje. Njegova stara mama se je od letošnjega februarja tu že dodobra vživela, dobila je stalno družbo, zadovoljna je s kuhinjo, osebjem, skratka z vsem. In ker vsaj dvakrat tedensko k njej pride kdo od družine, nima priložnosti pogrešati niti svojcev. V domu se neprestano nekaj dogaja: izleti, predavanja, obiski otrok iz vrtcev in drugih ljudi iz "zunanjega sveta", dejavnosti, ki zapolnjujejo preobilje časa starim ljudem. Kaj vse delajo, so tokrat obiskovalcem pokazali na razstavi. Različne izdelke izdelujejo pod vodstvom delovnih terapevtk Tatjane in Irme. Med njimi je tudi lično zapakirana marmelada tete Špele, imenovana po stanovalki Špeli Oblak. • D.Z.Žlebir, foto: Tima Doki Teta Špela z marmelado, kije dobila ime po njej. K« Odprte dlani Drugi medgeneracijski tabor Rdečega križa iz Tržiča Dnevi veselja, smeha, presenečenj Območno združenje Rdečega križa v Tržiču je že drugič priredilo medgeneracijski tabor, tokrat v Adlešičih v Beli Krajini. ga križa v vseh štirih šolah, ob nec maja so se na domačiji Istresen družile tri generacije '•"žičanov: učenci, ki obiskujejo Krožke Rdečega križa na osnov-Jfo šolah Zali Rovt, Bistrica in K|iže ter Podljubefj, članice sku-Pl"° starih za samopomoč, ki nam je prikazal postopek izdelovanja platna. Veliko izdelkov je bilo razstavljenih v Borisovi galeriji, pa tudi sam gospodar je bil oblečen v bele hlače, srajco in klobuk iz doma izdelanega platna. Obut je bil v copate iz ličkan-Prav tako delujejo pod okriljem ja, ki jih prav tako izdelujejo v "dečega križa, ter vodja tabora teh krajih. Gospodinja Majda '^mentorji. nam je predstavila ves potek iz- V štirih dneh smo bili gostje delovanja pisanic s čebeljim vos-a°rriačije Raztresen. Spali smo kom, ob koncu tabora pa smo vsi na senikih, kar je bilo še poseb- dobili pisanico za spomin." n° doživetje, saj večina med Tabor v Beli Krajini so poživili nami tega še nikoli ni doživela," tudi z delavnico pod vodstvom Dravi mentorica krožkov Rdeče- dveh mojstrov, ki ohranjata do-^a križa Sonja Ošabnik. "Prijaz- mačo obrt pletenja košar in oplesti gospodarja Borisa ni bilo tanja steklenic. Mojstra sta poka-ko Kolpi pod lipo so še enkrat preverili znanje. Udeleženci tabora so svoja doživetja ocenili kot dneve, polne veselja, smeha in prijetnih presenečenj, ki sta jih pripravila gospodar Boris in njegova žena Majda, po mnenju vseh najboljša kuharica belokranjskih specialitet. Tabornice Bogi, Megi in Dali pa so si o doživetjih na taboru izmislile tudi pesmico.« D.Ž. nca, saj nas je vse dni pouče-al o znamenitosti pokrajine, sam prirejal pesniške urice, nas faktorjem odpeljal na travnik, Jer smo obračali seno, povedal, Qako se prideluje lan... Na starih ^°djih (tukači, trlici, mikovni zala, kako to poteka, nato pa so svoje sposobnosti pokazali tudi otroci in babice. Dve uri je trajalo, da je bila košarica narejena in na koncu so bili izdelka vsi zelo veseli. Priredili so tudi kviz o Rdečem križu, "predtekmovan- kolovratu, rašku, statvah) ja" pa so bila že ob tednu Rdeče V Beli Krajini so se družile tri generacije. Darovali ste Za vozičke zbranega že polovica denarja Do konca preteklega tedna se je na računu Rdečega križa Radovljica, ki zbira denar za sobne invalidske vozičke za Heleno in Katarino Vrh ter Ljubico Jančar, zbralo že 606 tisoč tolarjev. Polovica potrebnega denarja za vozičke je torej že na kupčku. Tokrat je svoj prispevek 350 tisočakov nakazala tudi občina Radovljica, ostali darovalci pa so še: Milka Gregorčič, Franc Vovk, Marija Legat, Anton Škrab, Milica Dukič, Marija Rant, Dušan Pohšak, Rogelj, Eurosol d.o.o. Jesenice. Darovalcem najlepša hvala! Vsi, ki bi še radi nakazali denar za Ljubico, Heleno in Katarino, to lahko storite na račun RK Radovljica, številka 51540-578-56068 ( pripis "za vozičke"). Dobri matematiki rastejo po vsej Sloveniji Junija je na Jesenicah potekalo tretje državno tekmovanje iz znanja matematike Računanje je igra za osnovne šole s prilagojenim programom. Kot vsako leto ga je organizirala Osnovna šola Poldeta Stražišarja z Jesenic, udeležilo pa se ga je 158 najboljših matematikov iz vse Slovenije. Tekmovalci so tako prišli celo iz Morske Sobote, Črnomlja, Raven na Koroškem, Nove Gorice... torej so nekateri morali vstati že pred peto uro zjutraj. Po napornem reševanju nalog so se tekmovalci z mentorji odpeljali prav pod Triglav, v dolino Vrat, kjer jim je igralka Metka Dulmin pripovedovala bajko o Zlatorogu, priznanja najboljšim sta skupaj z ravnateljico šole Mirjano Pretnar podelila župana občin Jesenice Boris Bregant in Žirovnice Franc Pfeifer. Najboljših 20 tekmovalcev je prejelo zlata, srebrna in bronasta priznanja. Zmagovalci prihajajo iz različnih krajev, kar kaže, da dobri matematiki rastejo vsepovsod po Sloveniji. Zvezda tekmovanja je bil učenec Sanel Oraščanin iz Vzgojnega zavoda Planina, ki je bil letos že tretjič med zmagovalci. Dobri matematiki so obljubili, da bodo vse leto pridno trenirali in se torej znova vidijo na Jesenicah leta 2001. 19* EMAf% Skupinska slika zmagovalcev z jeseniškim in žirovniškim županom. Zahvala Društva Vita Razumevanje za ljudi z drugačnimi potrebami "Ob uspešni izvedbi sedmega Dobrodelnega koncerta Društva VITA, pod geslom "Kje bo jutri moj dom?" v Kranju, v dvorani Kino Center ob koncu maja, se v imenu vseh članov Društva VITA, še posebej v imenu poškodovanih in v svojem imenu, najlepše in iskreno zahvaljujem vsem nastopajočim, ki so se odrekli honoraju v korist društva. Namenjen bo za gradnjo ali nakup doma društva VITA za poškodovane po nezgodni poškodbi glave, kjer naj bi imeli varstvo, občasno ali stalno bivanje, rekreacijo, rehabilitacijo, okupacijske zaposlitve, delavnice, varstvo. Nastopili so: GAŠPERJI, Marijan KOVAČEVIČ, KRANJSKI MUZIKANTI, SLAPOVI, Duo SONJA in JOŽE, Andrej Š1FRER, Natalija VERBOTEN, Marjan ZGONC in napovedovalec Marko ČRTA-LIČ z lepim veznim besedilom, "sporoča JANEZ SIRK, predsednik Društva Vita. "Nastopajoči so nam s svojo žlahtno umetnostjo podarili vedrino in nadvse prijeten in nepozaben večer. Z odzivom na naš klic so s človeško toplino pokazali razumevanje za naše stiske, za stiske ljudi, ki so zaradi enega samega trenutka nepazljivosti nekoga, največkrat na cesti, postali drugačni, in zaradi te drugačnosti odrinjeni iz običajnega življenja. Posebna zahvala vsem našim pokroviteljem. Letos so to bili: pokrovitelj Mestna občina KRANJ in župan g. Mohor BOGATAJ, ob so-pokrovitebstvu županov sosednjih občin iz Medvod Stanislava Žagarja in Cerkelj Franca Čebulja, Kinopodjetje Kranj, Humanitarni zavod VID Kranj in Združenje SAZAS, ki so pokazali razumevanje in skrb za ljudi z drugačnimi potrebami. S svojo prisotnostjo so nas počastili še gostje iz Črne gore, naš prvi pokrovitelj dobrodelnih koncertov v Mengšu Janez PER, Miran ZADNIKAR, župan občine Preddvor in drugi. Za objavo oglasov, člankov in intervjujev se zahvaljujejo javnim medi I jem: Radio Kranj, Gorenjski glas, Slovenske novice, Radio Ognjišče, j Radio SLO - Val 202, Gorenjska TV, Loka TV, TV SLO - Teletekst, Radio Sora, Radio Jesenice, Radio Tržič, Radio Gama, pa tudi vsem drugim medijem na državni in lokalni ravni, ki so odstopili prostor in čas za obvestila o koncertu. Zahvala gre tudi vsem sponzorjem in do-natorjem za pomoč - ali finančno ali v storitvah ali v materialu: ZAVA-ROVALNICA MARIBOR - Podružnica KRANJ, Mesarstvo ČADEŽ, Klimatske instalacije JOŽE BELEHAR, PLETIUSTVO ROZMAN, GOSTINSTVO PER, AVTOHIŠA VRTAČ, ELB1, STEELING, Foto BOBNAR, OLJARICA Kranj, KOMUNALA Kranj, Tiskarna GTO KOŠIR, Mesarstvo KALAN, kemičma čistiln-cia ŠENGAR, Foto BONI, N1BBLE, NAMSEH, GITAS, Pekarna MAČEK LOG Žabnica, Avtoservis Profil - JERALA Dušan. Mešanja OMAN, Modni svet - LADYMEN, Trgovina MIRAMAR, Servis ŠTERN in vsem ostalim, ki so na kakršenkoli način pomagali pri pripravah in izvedbi dobrodelnega koncerta. Vsem še enkrat lepa hvala. Srednješolci pa kar v lonescovi Plešasti pevki Stripburgerjevci v Železnikih Železniki - V petek, 30. junija, bodo v MKC Rov v Železnikih na obisku Stripburgerjevci. Začelo se bo ob 17. uri, ko bo debato odprl Igor Prassel, ki bo govoril o zgodovini stripa, Boris Bačič pa se bo ukvarjal s Principi vizualne naracije. Sledi uradna otvoritev stripov iz najnovejše 26. številke Stripburgerja. Ob 20. uri bo na vrsti videoprogram z animiranima videospotoma, ki sta jih za glasbeno skupino 2227 zrisala avtorja Oliver Marčeta in Grega Mastnak. Sledila bosta kratka filma "Varfor ar de sa Mvcket svart" in "Lolita" tujih avtorjev, za zaključek pa bo na sporedu še psihodrama Wig Rodeo, Marcela De Jureta iz Los Angelesa. • I.K. Novi srbski strip Ljubljana - V sredo, 28. junija, bo v klubu SOT 24 na Metelkovi v Ljubljani otvoritev razstave sodobnega srbskega stripa, ki redno objavljajo tudi v našem Stripburgerju, samostojni albumi pa so v razmerah, v katerih se nahajajo, zelo redki. Prav zato je ogled razstave še toliko bolj priporočljiv. Klub je odprt v torek, sredo in četrtek od 20. do 23. ure, razstava pa bo na ogled do 27. julija. • l.K. Izštekani na temo rokenrola V petek, 30. junija, bo v oddaji Izštekani na 2. programu Radia Slovenija nastopil Tibor Belicza, član skupine Stari konj, ki se je pred leti že pojavila v oddaji, a je, še preden je posnela prvo ploščo, razpadla. Njihov vodja, kitarist, pevec in avtor skladb je šel "na svoje" in se po šestih letih spet pojavlja v oddaji Jureta Longvke. Nastopil bo z električno in akustično kitaro, na pomoč pa mu bo priskočil tudi Andrej Trobentar. In bomo slišali rokenrol v najboljšem izročilu naše nekdanje skupne domovine, od Draga Mlinarca do Azre in naprej...* I.K. Zanimivo, ni slabo, čestitam... Zapisano v naslovu je pravzaprav citat iz tistega dela predstave, ko mladi igralci kranjske Srednje mlekarske in kmetijske šole sedijo okrog mize, besedujejo o tem in onem in na nek način tekmujejo v jezikovnem artizmu. V dramskem krožku pri mentorici prof. Kraljevi so si letos izbrali kar Plešasto pevko dramatika Eugena lonesca, nastop na odru Prešernovega gledališča pa je bil za dijake še poseben izziv. Mnogi so se v petek v Prešernovem gledališču lahko prepričali, da so dijaki Srednje mlekarske in kmetijske šole zares dobri igralci, saj so s predstavo Plešasta pevka napravili pravi odrski podvig. "Bili smo v zadregi, kakšen tekst izbrati za letošnje šolsko leto. Ker je lonescova Plešasta pevka tudi v učnem načrtu za 3. letnik, iz katerega prihaja večina igralcev naše dramske skupine, pa se mi je zdelo vredno poskusiti. Dijaki so bili najprej zmedeni, niso vedeli, kaj početi s tekstom, po temeljitem branju pa so se navdušili. Tekst se jim je zdel na nek način odštekan," je povedala mentori- poma pripravljala celo šolsko leto, hkrati pa je tudi pohvalila njihovo zavzetost in medsebojno vzpodbujanje pri delu, saj so se tokrat lotili izjemno zahtevnega teksta. V vlogi poveljnika gasilcev je nastopil dijak 3. letnika Anže Zevnik, sicer doma iz Mavčič. Kar precej igralskih izkušenj si je doslej nabral v mladinski gledališki skupini pri ZKO Kranj, ki jo vodi Lojze Domajnko. "Pri njem smo delali Sen kresne noči, Svinjskega pastirja, letos pa Aristofanovo Lizistrato," o svojih dosedanjih izkušnjah razlaga Anže in dodaja, da je Plešasta Gasilska iz Plešaste pevke: (z leve) Žiga, Špela, mentorica Marjeta, Urška, Brigita, Domen in Anže. "Juriiiiiiiiš!!!", je bilo konec prejšnjega tedna slišati iz dobro zapolnjenih Križank. V Ljubljano je balkanske ritme vnesel Goran Bregovič, avtor filmske glasbe in tistih melodij, ki bodo vedno ostale v leksikonih bivše jugoslovanske scene. Tako je Bregovič v spremljavi Orkestra za poroke in pogrebe ter štirih bolgarskih pevk zasolzil oči s pesmijo o Ružici. In popeljal poslušalce v pravo norenje s komadom o kalašniku. Ter požel velik aplavz ob izjemni izvedbi pesmi iz filma Arizona Dream. Na koncu seveda velik aplavz, nekaj Bregovičevih priklonov in še podaljšek koncerta, saj je kazalo, da bo navdušeno publiko kar razneslo. Mojster Bregovič pa ... se je na koncu skromno, kot kak šolarček priklonil in zaploskal nazaj. • Špela Ž., foto: Tina D. ca dramskega krožka in režiserka predstave prof. Marjeta Kralj, ki je letos že tretje leto ob zaključku šole z mladimi igralci pripravila odrsko uprizoritev. Predlani so v Domu krajanov v Čirčah igrali variacije na temo Romea in Julije, lani v Domu krajanov v Stražišču burko Serum večne mladosti, letos pa kar na odru Prešernovega gledališča dramo absurda Plešasta pevka. "Seveda smo besedilo nekoliko prilagodili našim zmožnostim, s predstavo smo želeli predvsem poudariti tisto plat branja, tisto možno interpretacijo, ki je dijakom bližja, ki jo lahko razumejo in tako tudi posredujejo gledalcem," je dodala Kraljeva, ki je uprizoritev s šestimi dijaki posto- pevka zelo zahteven tekst, da ga je bilo treba pošteno "prežvečiti". "Pri monologu o prehladu mi je pomagal tudi igralec Pavel Ra-kovec, ki je gasilskega poveljnika igral v Plešasti pevki, ki so jo v sezoni 83/84 igrali v SMG." Seveda ga vleče igralstvo, le skrbi ga, da z zaključnim izpitom ne moreš na igralsko akademijo, da je potrebna matura. Tudi tret-ješolka Špela Košir v vlogi gospe Martin, prav tako iz Mavčič, v dramskem krožku sodeluje od r - > KONTAKTNI TELEFON ZA GLASOU HOROSKOP 041/821-395 MARTA IN MAGDA ZORE GLASBENA DELAVNICA ZA PREDŠOLSKE OTROKE Z Marto Zore se običajno pogovarjamo o CD-jih, načrtih, nastopih,... Tokrat je sogovornica tudi njena sestra Magda Zore, etnologinja, kustosinja - pedagoginja v Gorenjskem muzeju, avtorica številnih zanimivih muzejskih delavnic za otroke. Sestri Zore že vrsto let v Kranju in v Škofji Loki vodita glasbeno delavnico. Najin osnovni namen je, da se otroci v starosti 3 in pol let naprej na čimbolj prijeten način, skozi igro, čimveč naučijo. Delo poteka v malih, starostno ločenih skupinicah. Spoznavamo različne inštrumente (klavir, sintesajzer, harmonika, trobenta, violina, bobni, kitara, čelo, flavta, citre...), veliko prepevamo - tudi na mikrofon in ozvočenje in se ob tem spremljamo z raznimi inštrumenti. Delavnico imamo enkrat tedensko eno šolsko uro. Delo poteka inteznivno in dinamično, otroci so ves čas zelo motivirani. Menda organizirate tudi koncerte in predstave? Ja. Ob spoznavanju novega inštrumetna nas obiščejo učenci iz glasbenih šol in nam pripravijo prave male koncerte. Otroci vsak nov inštrument tudi sami preizkusijo. Ob koncu šolskega leta poznajo že tako rekoč vse inštrumente, nas "repertoar" pa smo razširili tudi na spoznavanje ljudskih inštrumentov in glasbe, v ta namen sodelujemo z velikim poznavalcem in zbiralcem teh inštrumentov iz Madagaskarja, ki nam predstavi afriško glasbo, pa z znanimi istrskimi ljudskimi glasbeniki, ki nam predstavijo spet čisto druge zelo zanimive inštrumente in glasbo, velikokrat povabimo tudi lutkarje, ki nam pripravljajo glasbeno zanimive lutkovne predstave itd. Kako poteka posamezna ura? Najprej pogledamo "domačo nalogo", ki jo dobimo vsako uro (pobarvamo inštrument, narišemo motiv iz nove pesmice...). V ta namen imajo otroci mapo, v kateri skozi vse leto nastane pravi glasbeni delovni zvezek. Za ogrevanje zapojemo nekaj pesmi, sledi npr. spoznavanje novega inštrumetna, učenje nove pesmi. Motivacij vzdržujemo tudi s plesno-gibalnimi igrami, ustvarjalnost spodbujamo z glasbenim opremljanjem pravljic, pripravimo otroke na sprejemni izpit za glasbeno šolo.... Vpis za letošnje šolsko leto že poteka. Kam naj se starši obrnejo za dodatne informacije in vpis? Tudi letos se bo glasbena delavnica začela v septembru in bo potekala do konca maja. Otrokova glasbena nadarjenost ni pogoj za vpis. Za vpis oziroma za vse dodatne informacije vam je na voljo gospa Nataša Godec. Pokličete jo lahko vsak dan od 9. do 21. ure na število 064 360 560, na telefonski tajnici pustite svojo številko in zagotovo vas pokličemo. vsega začetka in je to njen tretji nastop. "Najbolj na kožo mi je pisan prvi del predstave, ko imam monolog, težje pa je, ko nas je več na odru, moramo paziti eden na drugega. Sicer pa mi je igranje v veliko veselje." V predstavi pa so se izkazali prav vsi mladi igralci: Domen Stare kot g_ospod Martin, Urška Jelovšek in Žiga Berra, kot gospa in gospod Smith ter Brigita Štirn v vlogi služkinje, šepetal-ka pa je bila Sandra Petkovič. Ob režiserki Kraljevi je z idejami in postavitvijo scene pomagala še prof. umetnostne vzgoje Urška Frelih. O strahu, da bi mlade nadebudne igralce izgubili iz stroke, za Špela Košir in Anže Zevnik, sovaščana in soigralca (levo) Režiserka, prof. Marjeta Kralj katero se šolajo, sem še povprašal slavistko Kraljevo. "V naši šoli dijaki znajo marsikaj in izkušnje preteklega leta kažejo na to, da se je relativno malo dijakov vpisalo na fakultete stroke, katere se učijo v srednji šoli. Letos je sicer boljše, mislim pa da se to po-javlja na vseh šolah. To so mladi ljudje v fazi odraščanja in mislim, da je prav, da imajo tudi cvetličarji, mlekarji, živilski tehniki... lahko poseben odnos do gledališča, igranja, kulture in posredno tudi do jezika." Tokrat so odigrali tri predstave za l. letnike, ostale letnike ter tiste, ki so opravili zaključne izpite oziroma za maturante, upajo pa da bodo jeseni nastopili še kje. Dogovarjajo se S Srednjo policijsko šolo v Tacnu, mogoče bodo igrali v Domu krajanov na Kokrici... • Igor K. o •* OS t* OVEN Razmislite o sebi in o tem, kaj bi radi delali v naslednjih dvanajstih mesecih. Če boste stvarno naravnani, bo vaše razmišljanje urno in odločno. Varujte se nepremišljenosti. Izjemno polni boste energije. BIK Težav se boste lotili s praktične strani, utegnete pa potrebovati nekaj ,U časa za premislke. Predajte stvari, ki jih ne potebujete več, ali pa za-\[ n\ menjajte avto. V kupčiji boste uspešni. Razmislite o dodatnem zaslužku. DVOJČKA Pretehtajte svoja stališča, stopite v stik s sosedi, čeje treba, se pogovorite z njimi o sporih, izogibajte pa se sarkazmu. Čimveč hodite ven in v družbo, uživajte v stiku z mlajšimi ljudmi. Organizirajte zanimiv izlet z njimi, varujte pa se živčne napetosti. 5. 7. je vaš dan. RAK Primeren čas za načrtovanje preureditev v stanovanju, v tem času je vaša domišljija dejavna, torej ne boste imeli težav z novimi domislicami. Nagnjeni boste k otožnosti. Ne delajte iz muhe slona. Če sc boste z njim sprli, ne kuhajte mule. LEV Čimveč se zabavajte! Zelo boste uživali v družbi otrok. Obdobje je primerno za ustvarjanje in za večjo družabno dejavnost. Z lahkoto boste organizirali srečanje, vendar boste bolj uspešni, če se ne boste preveč ukvarjali s podrobnostmi. DEVICA Skušajte čim manj tvegati, po drugi strani pa ne bodite preveč dog-matični. Lahko se zgodi, da boste pretirano zaskrbljeni. Glejte na življenje z očmi praktika. Kadar rešujete težave, pazite, da zaradi dreves ne bi spregledali gozda. TEHTNICA Vaše sposobnosti sporazumevanja so povečane. To je priložnost, da se s partnerjem pogovorite o težavah. Taktni boste in diplomatski, neodločnost pa bi vam lahko škodovala, zato skušajte takoj preiti k bistvu. Škorpijon Pogovorite se z osebo, ki je v vašem sorodstvu, o skupnih interesih, če je treba, spremenite in izboljšajte svoj življenjski slog. Primeren čas z3 razmislek o psiholoških problemih, sproščeno se pogovorite o njih s prijateljem ali zdravnikom specialistom. STRELEC Ta hip je vaša intuicija zelo dobra, zanesite se nanjo pri reševanju drobnih problemov. Ce gre za koga drugega, ki ima težave, ne bodite nezaupljivi ali užaljeni. Če vas zanimajo okultne znanosti, je zdaj pravi čas, da se jim posvetite. Lahko tudi pri meni osebno. KOZOROG Ustreza vam vse, kar je skrivnostnega ali nadčutnega. Vaš pogled na svet bo dober in optimističen, spoprimite se z novimi izzivi. Razgib3; vanje duha vam bo koristilo. Zelo boste zadovoljni, če se boste vpisal' v kakšen tečaj, zlasti s področja filozofije. VODNAR Priporočljiva so prava in tudi samo intelektualna potovanja, varujte Pa se tveganj. Premislite, ali ne bi zamenjali službe, volja do uspeha in Yz' trajnost lahko vodita v napredovanje. Če ste nezaposleni, pišite P|S" ma, študirajte, trudite se, da bi dobili službo. RIBI Čas je izredno primeren za spoznavanje novih ljudi, ki se zanimajo z3 iste stvari kot vi. Osredotočite se na svoje družabno življenje. Začnite se ukvarjali z novimi, drugačnimi stvarmi, izogibajte se širokoustenju- MEHOM Španski Seat je osvežil enoprostorsko Alhambro Španska kuhinja, nemške začimbe Po volksvvagnu sharanu in fordu ga-laxyju je na vrsto za osvežitev prišel se tretji tehnično in oblikovno podobni enoprostorec seatalhambra. Španska tovarna bo obnovljeno izvedbo z oblikovnimi intehničnimi spremembami začela prodajati v začetku poletja, jeseni pa bo na voljo tudi pri nas. Alhambra je odslej oblikovno prilagojena ostalim Seatovim modelom, kar pomeni, da soji nadeli masko z izrazito poudarjenim sredinskim delom m velikim znakom, to pa dopolnjujejo novi žarometi z gladkim steklom in ločenimi snopi za zasenčen in bleščeči snop. Nekaj novih potez je dobil tudi zadnji del, kjer so odslej nameščene večje luči in nova kljuka za odpiranje vrat, seveda pa to še zdaleč niso vse spremembe. AtrrOMOž/LM/ Tte Zaostanek se povečuje Napovedi poznavalcev dogajanja na slovenskem avtomobilskem trgu se, kot kaže statistika prodaje novih avtomobilov za maj, uresničujejo. Prejšnji mesec so namreč na upravnih enotah zabeležili 6 J 21 prvih registracij, kar je za dobro tretjino manj kot v istem lanskem mesecu, ko jih je bilo 9.731. Prav tako pa število novih štirikolesnikov krepko zaostaja za lanskim skupnim izkupičkom. Močno znižane krivulje prodaje so presenetile celo tiste, ki so napovedovali padec prodaje v primerjavi z lanskimi Predpoletnimi meseci, ko je Prodajni ekspanziji s skrivanjem novih davčnih dajatev Pomagala tudi vlada. Še slabši rezulati se utegnejo pokazati v Prihodnjih poletnih mesecih, ko je kupovanju avtomobilov zaradi počitnic namenjenih manj družinskih proračunov. Tako zastopniki predvsem računajo, da se bo jeseni slika Popravila in bomo konec leta se lahko ujeli številke, ki bodo *a 10 ali 15 odstotkov manjše kot lani. V petih letošnjih mesecih so slovenski kupci skupaj registri-rali 31.137 novih avtomobilov, kar je v primerjavi z lanskimi 39.478 dobrih 21 odstotkov manj. Po prodaji je prvo mesto še vedno obdržal Renault, ki pa ima na letni ravni 11,1 °dstotka manjši izkupiček kot 'ani, še bolj pa je razlika vidna Pri drugouvrščenem Volks-Wagnu, ki je imel kar za 35,4 °dstotka manjšo prodajo, •retjeuvrščeni Fiat je eden jedkih pozitivnih, prodaja je bila večja za 9,1 odstotka, če-trti Daewoo je zgubil 36,7 °dstotka, z daleč najboljšo kar '3,2-odstotno rastjo pa se lahko pohvalijo pri Peugeotu. rnamkam do desetega mesta -Je šlo predvsem navzdol, Ci-troenu le za 2,47, Oplu za ^,3, Škodi za 31,3 in Kii za ,i0»4 odstotka, na desetem mestu pa je Seat z 22,7 odstot-a višjo prodajo kot v lanskem Petmesečnem obdobju. Med Poraženci so tudi vse tri prešine znamke Audi (- 27,7 odseka), Mercedes Benz (-t/2>8') in BMW (- 30,9), medni ko je med japonskimi ^namkami napredovala le To-yota(+ 14,5 odstotka). ' M.G., vir: MNZ, obdelava 1X1 Avto Triglav Zunanjim namreč sledijo še notranje osvežitve na čelu s povsem novo dvobarvno armaturno ploščo in izboljšanimi sedeži, ki bodo po novem lahko tudi bolj športni. Tako kot pri drugih modelih bodo pri Seatu za alhambro ponudili tri pakete opreme stella, signo in sport, v vsakem primeru pa naj bi avtomobil imel samodejno klimatsko napravo, protiblokirni zavorni sistem in štiri varnostne vreče. Med tehničnimi novitetami je najpomembnejši serijski 6-stopenjski ročni menjalnik, medtem ko so, tako kot Volksvvagen pri sharanu, razširili motorno paleto. Prvič bo v alhambri bencinski šestvaljnik in sicer 2,8-litrski z 204 konjskimi močmi, ki se bo pridružil že znanima štirivaljnikoma, 1,8-litrskemu s turbinskim polnilnikom in 150 konjskimi močmi ter 2,0- litrskemu s 115 konjskimi močmi. Oba tur-bodizla imata na novo urejen neposredni vbrizg preko vbrizgovalne šobe, ob prostornini 1,9 litra pa zmoreta 90 ali 115 konjskih močmi. Glede na motorje alhambra lahko opremljena tudi s samodejnim štiristopenjskim menjalnikom ali petstopenjskim tiptronicom, vrhunska različica ima štirikolesni pogon. • M.G Pri PSA razvili bencinski motor z neposrednim vbrizgom Tudi bencin pod visokim pritiskom Francoski koncem PSA je po uspešnem razvoju nove generacije turbodizelskih motorjev z neposrednim vbrizgom goriva za serijsko proizvodnjo pripravil tudi enega prvih evropskih bencinskih motorjev s takšnim načinom dovajanja goriva. Novi pogonski stroj ima oznako HPi, najprej pa bo nared s prostornino 2,0 litra in 143 konjskimi močmi. Prvi bencinski motor z neposrednim vbrizgom goriva po skupnem vodu so razvili pri japonskem Mitsubishiju, pri PSA pa so si s pogodbo o uporabi patenta zagotovili uporabo nekaterih (ne vseh) delov. S sistemom visokotlačnega napajanja goriva so francoski konstruktorji dosegli znatno manjšo porabo goriva, hkrati pa so pridobili tudi pri prožnosti, saj bo novi že pri nizkih 2000 vrtljajih dosegel 170 Nm navora, kar je v primerjavi s prejšnjima generacijama za 9,6 oziroma 3,6 odstotka boljše. Z okoljevarstve-nega vidika motor ustreza normativom euro 4, ki bodo začeli veljati leta 2005. Razvojni inženirji so si od prejšnje generacije bencinskih motorjev sposodili blok, ročično gred ter vodno in oljno črpalko, povsem nov pa je zgornji del. Visokotlačna črpalka deluje s pritiskom med 30 in 100 barov (pri klasičnem vbrizgu le do 3,5 bara) in dovaja gorivo v zgorevalno komoro, tam pa se mu pridruži presežek zraka, ki dodatno razprši gorivo, omeji izgube pri črpanju in s tem seveda posledično vpliva na manjšo porabo. Razmerje zraka in bencina v zgorevalni komori lahko naraste tudi na 30:1. Visokotlačni način vbrizga omogoča, da motor pri zmernem obremenjevanju do 3500 vrtljajev v minuti deluje z revnejšo mešanico bencina in zraka, medtem ko se v višjih vrtljajih prilagodi in postopno spreminja pritisk dovoda goriva. Skoraj 30 odstotkov izpušnih plinov je povratnih, zaradi visokotlačnega vbrizga goriva pa vsebujejo več kisika. Katalizator ima dva dela: najprej manjši predkatalizator, ki prečisti ogljikov in vodikov monoksid, ter večji katalizator, ki s pomočjo barijeve soli katalizator vskladišči dušikov oksid, ki se v povprečju vsake tri sekunde ponovno vrne v zgorevalni proces in obogati zgorevalno mešanico. Dogajanje poteka pri temperaturah med 300 in 450 stopinj Celzija. Za razvoj novega motorja so pri PSA potrebovali 121 tednov, vanj pa vložili 64 milijonov evrov. Dnevno bo iz tovarne v Tremervju, kjer izdelujejo tudi dizelske pogonske stroje, prišlo 200 motorjev dnevno, v Citroenovih in Peu-geotovih motorjih pa se bodo začeli vrteti v drugi polovici leta. • M.G., foto: PSA 1 > J ' / f NISSAN S prihrankom 200000 sit ^ Pri omejeni količini vozil vani lupu podarimo avtomatsko klimatsko napravo v vrednosti 200.000 sit. Prioblati'etii -MSHijmik za Slmvnijo: NISSAN ADRIA d.0.0.. Ljubljana Pftihlaičem trgani 1' \'hrcmjr •AVTONISS. Ljubljana. (eleforuOe*/ IS 18 650 • AVTOTRUNK Ljubljana-Jezica. telefon: 061/16 83 «5 • AVTOSERVIS PIŽF.M Domžale, telefon: (K>1/ 16 27 KI • NISSAN SERVISKRULC, Moravče. IcL «61/ 751 143 •AVTOIUSA FERK. Maribor, telefon 062/ 22-1478 •MG CENTER, Scntjan?. telefon: 02/ H'85 888 • PAN ADRIA Celje. Celje, telefon: 005/ 425 4i 70 •AVTO KUK, Slovenske Konjice, telefon. 003/ 753 «M • AVTO MOČNIK, kranj, telefon, 064/'242 277 •AVTOSERVIS GORICA. Nova Gorica, tel.: 065/13 55 721 •AVTOMEHANIKA FABJAN Branik, telefon: 065, 57012 • AVTOMEHANIKA VI DRI II Oločcc. telefon: 068/ ^5 180 •AVTOMEHANIKA Zll-Rl K Sevnica, lel.: 0608/ 40 389 •AVTOIUSA MURSKA SOBOTA, telefon: (169/ 32 209 dd KRANJ SERVISNO PRODAJNI CENTER KRANJ, LJUBLJANSKA 22 Alpetour Remont d.d. Kranj RENOME Center rabljenih vozil Ljubljanska 22, 4000 KRANJ Telefon: 04/20-15-240, 04/20-15-238 Fax: 04/20-15-237 http: / / www. alpetou r-remont. si PONUDBA TEDNA Znamka in tip Renault 5 Campus /5v Renault 5 Campus/5v Alfa Romeo 75 1.6 IE Škoda Favorit 135 LX BMVV316 Citroen AX 1,1 I VW Polo 1.3 Rover 416 SI Peugeot 106 SI VS Golf CL1,4 Renault Megane RL 1,4 Renault Kangoo Express 1,4 RN Renault Kangoo Express 1,4 RN Renault Laguna RT 1,8 Renault Laguna RL 1,4 Renault Clio RT 1,2/5v Renault Megane Scenic RN 1,6 Renault Megane Scenic 1,6 Renault Laguna 3,0 Letnik in barva 1990 rdeča 1990 bela 1992 rdeča 1993 rdeča 1987 met. siva 1993 bela 1994 zelena 1992 srebrna 1991 rdeča 1995 bela 1997 rdeča 1998 bela 1998 rumena 1995 opal 1998 2000 rdeča Cena v SIT 295.000 300.000 370.000 410.000 424.800 440.000 590.000 760.000 860.000 1.230.000 1.450.000 1.520.000 1.550.000 1.630.000 1.740.000 1.780.000 1997 met. t. modra 1.880.000 1997 met. modra 1.950.000 1998 bela 3.200.000 Cena v DEM 2.810 2.860 3.520 3.900 4.050 4.190 5.620 7.240 8.190 11.710 13.810 14.480 14.760 15.520 16.570 16.950 17.900 18.570 30.480 NUDIMO MOŽNOST MENJAVE PO SISTEMU STARO ZA STARO, ODKUP RABUENIH VOZIL OD LETNIKA 1990 DALJE, TER UGODEN KREDIT BREZ POLOGA, DO 5 LET Z OBRESTNO MERO T+4,25 %. www.rcnault.si Sponzor križanke VOLNA & PLETENINE B LAN K A Trgovina VOLNA & PLETENINE BLANKA praznuje danes 10. obletnico in v svojih prostorih na Tavčarjevi 16 v Kranju razveseljuje pletilje in šivilje z veliko izbiro volne in bombažnih prej ter šiviljsko-pletilske galanterije. Za vse, ki ste radi modno oblečeni, pa imamo veliko izbiro pletenin ALMIRA in lahkih poletnih oblačil. Trgovina je odprta vsak dan, od 9. do 19. ure in ob sobotah od 9. do 12. ure. VABLJENI! Reševalce križanke čakajo naslednje nagrade: 1. nagrada: bon v vrednosti 8.000,00 sit 2. nagrada: bon v vrednosti 6.000,00 sit 3. nagrada: bon v vrednosti 4.000,00 sit 4., 5. in 6. nagrado pa prispeva Gorenjski glas. Rešitve križanke (nagradno geslo, sestavljeno iz črk z oštevilčenih polj in vpisano v kupon iz križanke) pošljite na dopisnicah do srede, 5. julija 2000, na Gorenjski glas, Zoisova 1, 4001 Kranj ali pa oddajte v turističnih društvih Bled, Bohinj, Dovje - Mojstrana, Jesenice, Kranjska Gora, Radovljica, Skofja Loka, Tržič ali v Turistični agenciji Meridian na Jesenicah, TA Veronika v Kamniku, TA Meridian, Alpska 62, Lesce ali v malooglasni službi Gorenjskega glasa v avli poslovnega stolpiča, Zoisova 1. IZŽREBANCI NAGRADNE KRIŽANKE ACG Avto Center Gorenjske Pravilna rešitev križanke je: ACG AVTO CENTER GORENJSKE - VESELJE DO VOŽNJE. Izžrebanci križanke so: 1. nagrado: vikend z novim Roverjem 75 dobi SLAVKA MULLNER, Groharjevo naselje 12, 4220 Skofja Loka. 2. nagrado: 1 x nočitev z zajtrkom za 1 osebo v Logarski dolini dobi MARJETA ZAVRL - GROŠELJ. Planina 1. 4000 Kranj. 3. nagrado: BMW M3 model 1.24 dobi JANEZ LIPOVEC, Poljšica 30, 4247 Zg. Gorje. 4., 5. in 6. nagrado, ki jo prispeva Gorenjski glas, dobijo: TOMAŽ KUČAN, Cankarjeva ulica 6, 4240 Radovljica; DRAGICA LAPANJA, Zvirče 30b, 4290 Tržič in FRANC HAFNER. Janeza Polde 3, 4281 Mojstrana. Nagrajencem čestitamo! SEZNAM NAGRAJENCEV NAGRADNEGA VPRAŠANJA ODISEJEVEGA TURISTIČNEGA OČESA: Mojca ZADNIKAR KAZALIŠTE, Dani Ponosa i slave) Predoslje 108, 4000 Kranj (7-dnevni paket v Rabcu) Irena FURLAN Planina 17, 4000 Kranj (nagrada: vrednostni bon za 1.000 SIT, od frizerstva A&M na Vodopivče-vi ul.) Štefan FERJAN Rečiška 14, 4260 Bled (nagrada: audio kaseta skupine SHOLA ALMA, Much Love) Branko MIHELČIČ Ul. 1. avgusta 3, 4000 Kranj (nagrada: audio kaseta PRUAVO Aleš TAVČAR Stružnikova 8, 40000 Kranj (nagrada: majica) Miha OVNIK Breg 58, 4274 Žirovnica (nagrada: majica Gorenjskega glasa) Katja ŠMITEK C. na Brdo 1, 4000 Kranj (LUNA ČAJ za hujšanje) Miha ŽNIDAR Planina 22, 4000 Kranj (nagrada: trak za okoli Gorenjski glas) glave rCLIlVAlIl TURISTIČNA AGENCIJA Pelikanov katalog LETJE 2000 slovenski 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24 25 26 27 28 29 30 31 32 33 34 35 News in Gorenjski ghs -100 sadnih kup za vas News je novica. Novica pa je News pub sladoledni vrt na Maistrovem trgu v Kranju, hladna osvežitev za vroče poletne dni. V prijetnem ambientu sladolednega vrta boste v petih različnih sladolednih kupah lahko preizkusili dvanajst vrst sladoleda, osem bogato obloženih sadnih kup iz dnevno svežega sadja, eksotične palačinke, izvrstne sadne sokove in še kaj... Ker je sladoledni vrt pisan na kožo vsem generacijam, boste v njem zagotovo našli tudi prostor zase in namig, da pridite pokusit, je tu še kako na mestu. Ob prebiranju Gorenjskega glasa, spremljanju te rubrike in pošiljanju kuponov, pa vas v končnem žrebu mogoče čaka tudi brezplačna sadna kupa Nevvs pub. Nagradni kupon Nevvs pub -100 kup iz koliko različnih vrst sladoleda so sestavljene sladoledne in sadne kupe, s katerimi vam postrežejo v Nevvs pub sladolednem vrtu? Odgovore do srede, 5. julija, pošljite v uredništvo Gorenjskega glasa, Zoisova 1, pripis "Nevvs pub sladoledni vrt". Štejejo le originalni kuponi izrezani iz časopisa. Izmed vse« prispelih pravilno odgovorjenih kuponov bomo 5. julij8 i izžrebali 100 sadnih kup. m J BAZEN - SAVNA Na kresu 25, Železniki Tel.: 064/646-381 Del. čas: pon.,sred., pet. od 15.-21. ure tor., čet., od 15.-22. ure in ob sob. ter ned. od 10.-20. ure 1 h *s UREJA: Vilma Stanovnik ALTER SPORT CLUB PODNART - Rafting - Canvoning - Jamarstvo - Izposoja čolnov in opreme S 730-522, 730-508 MBT.: 0609/637-162, 0609/641-169 TENIS Na dan slovenske državnosti je bil v Kranju 5. olimpijski tek PRAVIH TEKAČEV DEŽ NI ZMOTIL Atletski klub Triglav Kranj je bil minulo nedeljo organizator olimpijskega teka, ki se ga je zaradi res slabega vremena udeležilo le okoli 330 tekačev in tekačic, ki so se kljub dežju podali na pot po Kranju in okolici. Kranj, 27. junija - Sedaj že tradicionalni olimpijski tek v Kranju je bil tokrat res v malce nesrečnih okoliščinah, saj je na nedeljski praznični dan zjutraj niočno deževalo in organizatorji so zaskrbljeno čakali, če bo na start na stadion Stanka Mlakarja sploh prišel kdo od tekaških navdušencev. Toda "olj ko se je bližala deseta ura, večja gneča je bila in na koncu se je izza štartne črte na tek podalo prek tristotrideset tekačev. koncev Slovenije začeli prihajati in seveda o odpovedi nihče ni več premišljeval. K sreči seje dež malce umiril in tako nam je uspelo pripraviti še eno lepo prireditev, ki se jo je kljub vsemu udeležilo prek tristo tekačev," je v cilju na atletski stezi povedal predsednik kranjskega atletskega kluba Jože Hribar. Tudi tekmovalci in tekmovalke, ki so prihajali v cilj, niso tožili nad vremenom, Kljub dežju se je olimpijskega teka udeležilo prek 300 tekačev. Med njimi so bili tako najmlajši, kot fantje in dekleta v najlepših letih, pa tudi športni navdušenci, ki so že davno praznovali srečanje z Abrahamom. Nekateri so se podali na daljšo, okoli sedem kilometrov dolgo ^rogo, drugi so opravili malce jcraj ši, okoli tri kilometre dolg krog. "Se dobro uro pred startom nismo vedeli, ali naj tek odpovedo ali naj ga prestavimo, saj je res močno deževalo. Toda po deveti uri so tekači iz različnih čeprav so mnogi stiskali pre-mražene roke, saj v zadnjem času mraza pač ni bilo prida, nedeljsko dopoldne pa ni bilo le deževno temveč tudi pošteno mrzlo... Čeprav na olimpijskem teku rezultati niso v ospredju, pomembno je le premagati določeno razdaljo, vseeno za-pišimo najhitrejša. Na krajši progi je bil to Božo Starešinič iz Grosuplja, na daljši pa Peter Letnar iz Komende. • V. Stanovnik Ana Jerman iz Tržiča VSAKO LETO NA OLIMPIJSKEM TEKU Med tistimi, ki so prišli v cHj letošnjega olimpijskega teka med prvimi, je bila tudi Tržičanka Ana Jerman, naša znana atletinja, ki zadnja leta tekmuje v veteranski konkurenci, trenutno pa se pripravlja za državno prvenstvo, ki bo ta konec tedna v Ljubljani, in evropsko veteransko prvenstvo, ki bo v začetku julija na Finskem. Kljub slabemu vremenu ste se vseeno odločili, da se podate na olimpijski tek. Zakaj? "Na tek sem prišla enostavno zato, ker sem z dušo in srcem tekačica, fn to taka tekačica, ki je ne zmoti nič: ne dež ne veter ne sonce ne led... Če se odločim, pač pridem teči. Seveda sem prišla tudi zato, ker je olimpijski tek nekaj posebnega, ker pridem vsako leto... Včasih sem tekla tudi na daljši progi, zadnja tri leta pa na krajši." Trenutno se pripravljate za letošnje evropsko veteransko prvenstvo. "Letošnje evropsko veteransko prvenstvo v atletiki bo od 6. do 16. julija na Finskem, jaz pa se pripravljam za nastopa v disciplinah teka na 800 metrov in na 2000 metrov z ovirami. Moja prva disciplina je sicer na 800 metrov, prijavila pa sem se za obe, saj upam, da bom v obeh nastopila kar najbolje in osvojila vsaj eno medaljo. Trenutno se v svojem klubu, Triglavu, tukaj v Kranju kar dobro pripravljam, imam dobre pogoje." Nekaj odličnih uvrstitev iz evropskih prvenstev pa že imate. "Iz evropskih prvenstev imam že kar nekaj lepih rezultatov: eno bronasto medaljo na 800 metrov, dve srebrni na 800 metrov, na zadnjem evropskem prvenstvu pred dvema letoma pa sem na 2000 metrov z ovirami postala evropska prvakinja." • V. Stanovnik V nedeljo so v Komendi pripravili kasaške dirke DOMAČI SO ZMAGALI KAR TRIKRAT ^ tradicionalni dirki županov je tokrat kamniški župan Tone Smolnikar za nekaj decimetrov prehitel Franca Čebulja, župana Cerkelj. Kljub kislemu vremenu je bilo na dirki nad 1000 ljudi. Komenda, 27. junija - Župan °J>čine Komenda Tomaž Drolc ni pretiraval, ko je na otvoritvi nedeljskih kasaških dirk na hipodromu v Komendi pohvalil tZredno prizadevnost Konjeniškega kluba na čelu s dolgoletnim predsednikom Lojzetom La-in predsednikom kasaške Sekcije Francem Podjedom. Tudi l°kratna prireditev, na kateri je sodelovalo kar 20 kasačev domačega kluba, je uspela. Kljub k,slemu vremenu je bilo na hipodromu nad 1000 ljudi. Orga-n,zatorji so v treh urah organizirali kar 10 dirk, med katerimi je na osrednja osma v spomin na ?°lgoletnega organizatorja kon-Jeništva v Komendi Janka Juhanta. Atrakcija je bila kasaška dirka jtipanov: domačega Tomaža Urolca in Toneta Smolnikarja (Kamnik), Franca Cebulja (Cerklje), Tomaža Štebeta (Mengeš) in Staneta Žagarja (Medvode). Šenčurski župan Franc Kern pa je navijal s tribune. Tekmo je tik pred ciljem za nekaj decimetrov dobil župan Kamnika Tone Smolnikar z žrebcem Žukovom pred županom Cerkelj Francem Čebuljem, ki je dirkal z Dacvvooem. Stane Žagar ((Medvode) z Adži Lobel-lom je bil tretji, Tomaž Štebe (Mengeš) z Agilom pa je bil četrti. Domači župan Tomaž Drolc z Ajdom tekme ni končal. Tudi letos so organizirali dirko kmečkih dvovpreg. Nata in Beba na vajetih Janeza Pipana sta bili ponovno najhitrejši. Na ostalih osmih dirkah so domačini pobrali kar tri zmage. Prvo sta pritekla kobila Corina in voznik Miha Skube (Alegra z Kamniški župan Tone Smolnikar je dober voznik, ne le v avtomobilu ampak tudi v kasaškem sulkiju. Skube (levo) je z Doriano dosegel tretjo zmago za domači Foto: J. Košnjek Janezom Štremfljem, prav tako Komenda, je bila druga, Pina z Igorjem Novakom iz Šentjerneja pa tretja). Drugo žrebec Avis z voznikom Mihom Šušteršičem (Jasna z Romanom Jerovškom, prav tako Komenda, je bila druga, Fire Lady z voznikom Jožetom Hrovatom (Stožice) pa je bila tretja). Tretjo domačo zmago in obenem trojno zmago pa sta dosegla Doriana z voznikom Rajkom Skubetom. Patrez-ze Lobell z voznikom Matejem Osolnikom je bila druga, Lura-do B in voznik Mitja Remic pa sta bila tretja. V ostalih dirkah so zmagali Molipači z voznikom Alešem Pavšičem (Bled) (Lady Meri in voznik Iztok Razgoršek iz KK Komenda sta bila tretja), Chi!ly Billy Vita z voznikom Ivom Žanom (Stožice), Evita C z voznikom Borutom Cerarjem (Stožice) in v 6. dirki Ford AS z Jernejem Slavičem iz Ljutomera. V tej dirki je bil žrebec Adži Lobell z voznico Darjo Kos (Komenda) tretji. V teh dirkah nobenemu kasaču ni uspelo doseči kilometrskega časa pod 1,20. V 8. spominski dirki Janka Juhanta je to uspelo kobili Suriyi z voznikom Vojom Maletičem, ki sta tekla za Šentjernej in dosegla kilometrski čas 1,19,9. Dolgo je vodil Igu z Mirkom Gre-gorcem. Druga je bila kobila Soni Score z voznikom Tinetom Jagodicom (Stožice), tretji pa žrebec Fabian in voznik Jože Slana (Ljutomer). Naslednje kasaške dirke v Komendi bodo 17. septembra. • J. Košnjek MARKO TKALEC NAJBOLJŠI TUDI V KRANJU Kranj, 26. junija - Na letošnjem zadnjem izmed treh Futures turnirjev z nagradnim skladom 10.000 & pri nas je tokrat naj-bojšo igro prikazal Mariborčan Marko Tkalec. Zmagal je že na predhodnem tekmovanju v Mariboru, tokrat pa predvsem potrdil, da je upravičeno naš trenutno najbojši igralec profesionalnih turnirjev. Svoje 395. mesto na ATP lestvici bo z novimi 12 točkami še vidno izbojšal, pa tudi 1.300 $ prislužene nagrade mu bo še kako prav prišlo pri nadaljevanju športne poti. Najboljši je bil tudi med dvojicami, kjer sta skupaj z Avstrijcem Marachom v finalu ugnala avstralsko navezo Jones/Kadir. Več kot teden dni trajajoče teniško dogajanje je zaradi ogromne udeležbe najboljših slovenskih teniških igralcev, kar 11 jih je bilo v glavnem turnirju, pa tudi lepega vremena pritegnilo veliko število ljubiteljev teniške igre. Le zadnji dan je ponagajalo vreme in finale posameznikov so uspešno prestavili v novo dvorano, ki je tako dokazala uporabnost tudi v poletnem obdobju. Marko Tkalec je kot prvopostavljeni igralec turnirja v zaključnem obračunu ugnal 6. nosilca Nemca Clemensa z rezultatom 6:4, 6:2. B. Mulej KONČNICA ŽENSKEGA DRŽAVNEGA PRVENSTVA Kranj, 26. junija - Že četrto leto zapored so se igralke kranjskega Triglava uvrstile v končnico ekipnega državnega prvenstva. Tudi letos bodo zaključno srečanje pripravili v Kranju, in sicer ta četrtek ob 14. uri, ko se bo ekipa v postavi Svetla Božičnik, Barbara Mulej, Ajda Klevišar, Tina Klemene ter Katja Kovačič pomerila z nasprotnicami iz kluba Hit Strunjan. Letos medsebojnega obračuna še ni bilo, kajti to je bilo edino srečanje, ki se ga Triglavanke zaradi nesrečnega spleta okoliščin niso uspele udeležiti. Tako bo ta dvoboj še toliko bolj zanimiv, možnosti za zmago pa so precej izenačene. B. Mulej MAŠA ZEC PRESENETILA Mojstrana, 26. junija - Državna prvakinja do 14 let Maša Zec je dobila posebno povabilo za nastop na državnem prvenstvu do 16 let. Na prvenstvu, ki je potekalo v Radencih, je bila trinajstletna Maša, ki dela pod vodstovm trenerja Bogdana Janše, na pragu velikega presenečenja, saj je po dveh zmagah in uvrstitvi med osem najboljših nudila izvrsten odpor prvi nosilki prvenstva Ajdi Brumen. Že ta teden Maša potuje z reprezentanco na evropsko ekipno prvenstvo v Reegio di Cabrio v Italiji. V Porto san Giorgio v Italijo pa je odšla tudi Mašina mlajša sestra Alja Zec, ki bo nastopila na največjem evropskem turnirju do dvanajst let. M.J. TRIATLON ZEPIC ZMAGOVALEC PRESTIŽNE TEKME Zagreb, 27. junija - V Zagrebu na Jarunu je bila prestižna tekma evropskega pokala, na kateri je nastopila celotna slovenska reperezentanca. Največji uspeh slovenske reprezentance so dosegli slovenski triatlonci Damjan Žcpič (Avtohiša Lušina Emona Merkur Multipover), ki je zmagal, peti je bil Erik Pečnik, osmi Damjan Kromar, deveti Miloš Petelin, dvanajsti Nino Cokan, štirinajsti Damjan Kranjc, Matjaž Štibelj petnajsti... Tekmovalci so najprej preplavali 1500-metrsko razdaljo v Jarunskem jezeru, kjer Je bil z 20-sekundnim naskokom najhitrejši Jugoslovan Sudarov, Žepič in Pečnik pa sta priplavala takoj za njim. Ostali slovenski tekmovalci pa so priplavali v zasledovalnih skupinah. Na krožni, 40-kilometrski kolesarski progi sta Pečnik in Žepič kmalu ujela ubežnika in si do konca kolesarske proge nabrala minuto in dvajset sekund prednosti prd zasledovalci. O končnem zmagovalcu je tako odločal 10-kilometrski tek, kjer je Žepič opravičil vlogo favorita in si pritekel letos že peto mednarodno zmago, na drugo in tretje mesto pa sta se z dobrim tekom uvrstila Madžara Fazekas in Schumacher. Končni vrstni red: 1. Žepič (Slo) 1:49,56; 2. Atila 1:51,05;-3. Scimacher 1:51,08; (oba Madž); 4. Sudarov (Jug) 1:51,33; 5. Pečnik (Slo) 1:52,29. Slovenski tekmovalci na čelu z našimi najboljšimi reprezentanti se bodo v soboto pomerili na državnem prvenstu v šprint triatlonu v Kočevju. N. P. Žepič BOKS KRANJČANI V NEMČIJI Kranj, 27. junija - Minuli konec tedna je slovenska kadetska boksarska reprezenta, ki se pripravlja na nastop na bližnjem Evropskem prvenstvu v Atenah, uspešno nastopila v Hamburgu. Tja so jih povabili predstavniki nemške boksarske akdemije, ki so s prijateljskimi dvoboji želeli določiti svojo reprezentanco. Naši mladi reprezentantje, člani BK Kranj, ki jih je vodil trener Dušan Čavič, pa so tudi v Hamburgu dokazali, da so njihove želje po kolajnah na EP povsem realne. Igor Tunukovič, ki se je v kategoriji do 81 kg spopadel z Martinom Sperberjem, je namreč zmagal 13:8, Erduan Brairni je bil v kategoriji do 63 kg 9:4 boljši od Holgerja Muellerja, Boris Makarič pa je v kategoriji do 60 kg premagal Hansa Gragerja 11:7. "Naslednji teden nas čaka še pet dni priprav na Pokljuki, nato pa potujemo v Grčijo, kjer verjamem, da bodo naši fantje dokazali, da sodijo v evropski boksarski vrh," je po vrnitvi v Kranj povedal trener Dušan Čavič. • V.S. ureja: Vilma Stanovnik NOGOMET ČETRTFINALE BREZ PRESENEČENJ Kranj, 27. junija - V soboto in nedeljo so nogometaši na letošnjem EVRU odigrali četrfinalna srečanja. Ekipa Portugalske je v Amsterdamu 2:0 premagala Turčijo, ekipa Italije pa je bila v Bruslju 2:0 boljša od Romunije. Pravi polom so doživeli nogometaši Jugoslavije, ki so kar 6:1 izgubili z Nizozemci, Francozi pa so 2:1 premagali Špance. Tako se bosta jutri v prvi tekmi polfinala v Bruslju pomerili ekipi Francije in Portugalske (ob 20.45 uri), v četrtek pa bo v Amsterdamu (ob 18. uri) tekma med Italijo in Nizozemsko. Finale bo v nedeljo, ob 20. uri v Rotterdamu. • V.S. HOKEJ NA ROLERJIH NASI BOLJŠI OD AVSTRIJCEV Kranj, Jesenice, 27. junija - Minulo nedeljo je slovenska reprezentanca v hokeju na rolerjih odigrala svojo prvo meddržavno tekmo pod okriljem In-line hokejske organizacije pri HZS. Prijateljska tekma je bila v Kapfenbergu, naši pa so se pomerili z reprezentanco Avstrije, peto reprezentanco na svetu iz prejšnjega Svetovnega prvenstva. Trener Drago Mlinarec in pomočnik Gorazd Drinovec sta po reprezentančnih pripravah v ekipo povabila: vratarje: Anžeta Ulčarka (Casino bar Troha), Bojana Škrjanca (Eggm K&Š Jesenice) in Aleša Zalokarja (Mission Asa Naklo; branilce: Roka Rojška (Polar bear), Bojana Zajca (RCU Lukovica), Dejana Varla (Eggm K&Š Jesenice) in Primoža Križnarja (Radio shack); napadalce: Luka Žagarja, Matevža Ce-rarja, Boruta Lešnjaka (vsi Polar bear), Petra Rožiča, Iva Jana, Gabra Klinarja (vsi Eggm K&Š Jesenice), Matica Kralja (Casino bar Troha), Mitja Šivica, Milana Hafnerja, Aleša Razingerja (RCU Lukovica) ter Miha Palovšnika in Mitja Kerna (Mission Asa Naklo). Generalna opremljevalca reprezentance sta Asa iz Naklega in Lohnko inžiniring iz Ljubljane. Naši reprezentantje so v Kapfenbergu prikazali borbeno in učinkovito igro. Vodili so vso tekmo in na koncu zmagali 9:8 (4:3, 2:2, 0:1, 3:2). S tem so naredili velik korak proti povabilu na svetovno prvenstvo leta 2001. Od petka pa vse do 10. julija pa na Jesenicah pripravljajo slovenski teden In-line hokeja. Prireditve se bodo začele s turnirjem za DP v hokeju na rolerjih, se nadaljevale s prijateljskimi tekmami in zaključile s končnico državnega prvenstva, ki bo na Jesenicah 8. in 9. julija. • V.S. BALINANJE PRVAKI SO POLETJE PRIČAKALI NA VRHU Kranj, 27. junija - Minuli konec tedna so balinarji v državnih ligah zaključili s prvim delom letošnjega državnega prvenstva. V su-per ligi je ekipa Huj doma s 17 : 7 premagala ekipo Železničarja, gorenjski derbi na Jesenicah pa seje presenetljivo končal z zmago domačih balinarjev, ki so premagali ekipo Milje Tela z rezultatom 13 : II. Visoko zmago pa je zabeležila ekipa Lokateksa Trate, kije gostovala pri Polju in slavila s 4 :20. Tako na superligaški lestvici po spomladanskem delu vodi ekipa aktualnih državnih prvakov Lokateksa Trate z 21 točkami, drugouvrščena ekipa Mile Tela ima 17 točk, Skala casino K bar ima 16 točk, Sloga 15 točk, Huje in Jesenice po 9 točk, Železničar 7 točk, ekipa Polja pa je brez točke. V 1. ligi sta po 10. krogu na vrhu dve ekipi: Mlinar Moro Sport iz Padne in kranjski Center. Obe sta zbrali 22 točk. Sicer pa je ekipa Centra v zadnjem pomladanskem kolu v gorenjskem obračunu s 16 : 8 premagala Bistrico, ki je s 7 točkami na šestem mestu prvoligaške lestvice. Tudi balinarji v II. ligi - vzhod so v soboto odigrali 10. krog. Ekipa Planine je doma z 11 : 13 izgubila z Duplico, Alpetour Radovljica pa je igrala izenačeno 12:12 z ekipo Sodčka. Na lestvici vodi ekipa Fužin Balinčka z 28 točkami, Radovljica Alpetour, Duplica in Planina pa imajo na mestih od pet do sedem po 15 točk. Drugi del državnega prvenstva se bo začel 19. avgusta. • V.S. BOJANU NOVAKU NASLOV Kranj, 26. junija - Dvajset tekmovalcev v hitrostnem izbijanju se je zbralo na balinišču BD Center, a so se zaradi dežja preselili na Primskovo, kjer so nato izvedli državno prvenstvo. Rekord 46 zadetkov, ki ga ima Bojan Novak, ni bil ogrožen. Za preboj med osmerico so morali tekmovalci biti tridesetkrat natančni, kar je uspelo Mihi Lampiču (Sloga) 30, Gregorju Koširju (Bistrica) 36, Sašu Štularju (Huje) 34, Bojanu Novaku (Milje Tela) 38, Dejanu Štularju (Huje) 34, Urošu Veharju (Lokatekst) 36, Gregorju Severju 35 in Zoranu Rednaku 39 (oba Minar Moro šport). Teh osem tekmovalcev se je nato pomerilo še v polfinalu, v katerem je Miha Lampič ponovil rezultat, Gregor Koširje bil za pet zadetkov krajši, Sašo Stular je bil za dva boljši, Bojan Novak je bil natančen 40, Dejan Štular je zadel 30, Uroš Vehar je dosegel isti rezultat kot Bojan Novak, Gregor Sever 32 in Zoran Rednak 36. Tako so se v finalni del uvrstili Sašo Štular, Bojan Novak, Uroš Vehar in Zoran Rednak. Prva sta na stezo stopila Sašo Štular in Zoran Rednak. Rednak je bil natančnejši in zadel 36, Štular pa 31. Za njima pa sta bila na stezi Bojan Novak in Uroš Vehar. Novak je ponovil rezultat iz polfinala, Vehar pa je zadel tolikokrat kot Rednak. Zato sta ta dva tekmovalca odšla na stezo še enkrat in v dveh minutah in pol opravila boj za drugo mesto. Boljši je bil Zoran Rednak, ki je zadel 20, Uroš pa seje s 17 moral zadovoljiti s tretjim mestom. Po končanem tekmovanju je predsednik Balinarske zveze Slovenije Jože Rebec Novaku za prvo, Rednaku za drugo, Veharju za tretje in Štularju za četrto mesto izročil pokale. »J. Marinček OBNAVLJAJO BALINIŠČE Lesce, 26. junija - Pred dnevi so v Lescah zaključili prvi del obnove oziroma dograditve pokritega balinišča. Obnovili in prebarvali so strešno konstrukcijo in ograjo okoli balinišča, vse to pa jim je uspelo s pomočjo Heliosa iz Domžal, ki je kot sponzor prispeval del barv. Pri obnovi so pomagali še OKS ZŠZ, Športna zveza Radovljica in Občina Radovljica, seveda so se dela lotili člani Balinarskega kluba Lesce, ki si po besedah predsednika Jožeta Harinskega želijo, da bi čimprej dokončali tudi stavbo. Trenutno imajo v svojih vrstah 70 članov. • J.Vreček Rokometaši Preddvora in Radovljice so se dogovorili za sodelovanje OB MANJŠIH STROŠKIH VEČJA KVALITETA Ob prisotnosti obeh županov, Mirana Zadnikarja in Janka S. Stuška so si vodilni iz RK Preddvor in ŠD RK Radovljica segli v roke in sklenili pogodbo o sodelovanju Kranj, 27. junija - Minuli četrtek je bil sicer vroč poletni večer, vendar pa rokometnih delavcev iz Preddvora in Radovljice to ni motilo, da ne bi mislili že na naslednjo sezono, ko si bodo s skupnimi močni skušali izboriti čim pomembnejše mesto v slovenskem rokometu. Zato so podpisali pogodbo o sodelovanju (končno se to dogaja tudi na Gorenjskem!) in sklenili, da bodo v novi sezoni vse moči usmerili v napredek rokometa tako v Preddvoru kot Radovljici. "Uspehi našega kluba so bili v zadnjih letih zelo spreminjajoči, bili pa so seveda odvisni od pogojev, v katerih smo delali. Tako je naš velik problem športna dvorna, ki je v Preddvoru nimamo in smo zato prisiljeni "gostovati" v Kranju, kar pa je seveda ob obilici drugih še dodaten strošek. Kljub vsemu smo ves čas veliko pozornosti namenili delu z mladimi. Že do sedaj smo se skušali povezovati z okoliškimi rokometnimi klubi, vendar pa pravega partnerja nismo našli. Mislim pa, da bo sodelovanje z ekipo Radovljice prineslo boljše pogoje za vse, saj se Gorenjci sami moramo spopasti s konkurenco od drugod. Združenim pa nam bo vsekakor laže," je ob podpisu pogodbe poudaril predsednik RK Preddvor Bojan Mehle. Radovljičani so bili pobude o sodelovanju veseli, saj so tudi oni že nekaj časa iskali klub, s katerim bi združili svoje moči. Kot je povedal predsednik ŠD RK Radovljica Boris Sodja, pa bo to sodelovanje zaenkrat potekalo predvsem na nivoju članske in mladinske konkurence, čeprav imajo v klubu seveda tudi mlajše selekcije, s katerimi so letos dobro nastopali na različnih tekmovanjih. Tako se bo "združena" ekipa v l.B slovenski moški ligi, ki jo bo vodil glavni trener Stane Verbinc imenovala Preddvor - Radovljica, ekipa, ki bo nastopala v 2. ligi, pa bo nosila ime Radovljica - Preddvor. Z združitvijo obeh ekip bo konkurenca med igralci večja, oboji pa bodo imeli kvalitetnejši trening, saj bodo sedaj lahko v telovadnici trenirali štirikrat tedensko po uro in pol, poleg tega pa se bodo pripravljali še v Fitnesu. Z združitvijo ekip bodo manjši tudi stroški, saj zaenkrat kluba nimata glavnega sponzorja. "Poleg vodstva kluba Bojan Mehle, Boris Sodja, Lojze Grašič in Stane Verhic so sodelovanju rokometnih klubov Preddvora in Radovljice nazdravili ob navzočnosti obeh županov, Janka S. Stuška in Mirana Zadnikarja. so tudi igralci pozitivno sprejeli dogovor o povezovanju klubov, kar je za nas tudi pomembno," je povedal Lojze Grašič iz RK Preddvor. Združevanja rokometnih moči sta bila vesela tudi župana obeh občin, tako župan občine Preddvor Miran Zadnikar, ki je ob podpisu pogodbe o sodelovanju poudaril, da so v občini športu zelo naklonjeni, da pa žal majhne občine za večje stroške nimajo zadosti denarja, kot župan občine Radovljica Janko S. Stušek, ki pa se zaveda, da je v občini Radovljica veliko (tudi zelo kvalitetnih) športov in daje vsem po njihovih željah spet težko ustreči. "Vesel sem, da je prišlo do sporazuma na pobudo športnikov, oziroma obeh klubov in ne nekoga tretjega. To je tudi zagotovilo, da bo sodelovanje potekalo po pričakovanjih, jaz pa vsem skupaj želim uspešno pot naprej," je poudaril Janko S. Stušek. • V. Stanovnik V soboto je bil praznik dupljanskih športnikov OBNOVLJENO ROKOMETNO IGRIŠČE Na rokometnem turnirju sta zmagali moštvi Šentjerneja med dekleti in Dupelj med moškimi. Duplje, 27. junija Rokometno igrišče ob dupljanski osnovni šoli, ki je obenem tudi šolsko igrišče, ima od sobote dalje novo asfaltno prevleko. Preplas-titev je plačala občina Naklo, igrišče pa je odprl župan občine Naklo Ivan Štular. Igrišče ima dolgo zgodovino. Leta 1958 so ga zgradili in nasuli z lešem. Ker je dupljanski rokomet napredoval, zlasti ženski, so 28. septembra leta 1969 igrišče asfaltirali. Ta asfalt, zadnja leta zelo poškodovanje držal 31 let. Z obnovljenim igriščem, parkirišči in zelenicami je sedaj okolica šole Duplje lepše urejena. TVD Partizan Duplje je ob tej priložnosti in v okviru praznovanja občine Naklo priredil mednarodni rokometni turnir, na katerem so igrali rokometaši pobratenega poljskega mesta Naklo in Borovlje iz Avstrije, medtem ko so Italijani nastop odpovedali. Domačini so nastopili s tremi moštvi: prvo ekipo in dvema ekipama veteranov. Pri dekletih pa sta razen vete- Župan občine Naklo Ivan Štular otvarja obnovljeno in na novo asfaltirano igrišče v Dupljah. Moštvo Rokometnega kluba Duplje, zmagovalec turnirja. MALI NOGOM ET J rank Duplje igrali še ekipi Planine iz Kranja in Šentjerneja. Med dekleti je bil prvi Šentjernej pred Dupljami in Planino. Izidi: Planina : Šentjernej 9 : 9, Šentjernej : Duplje 10 : 9 in Duplje : Planina 11 : 6. Med moškimi je zmagala domača ekipa, ki je bila v zadnji sezoni najuspešnejša gorenjska ekipa v II. državni ligi. Drugi so bili Boro-veljčani, tretji pa Poljaki. Izidi: Naklo (Poljska) : Borovlje 12 : 16, Duplje : Naklo 24 : 20 in Duplje : Borovlje 17 : 15. Nastopili sta tudi dve ekipi veteranov Duplje. Mlajši so premagali sta- rejše z 12 : 15. Na turnirju seje od moštva Dupelj zaradi poškodbe poslovil Marjan Zalo-kar, predstavnik Rokometne zveze Slovenije in Zveze rokometnih sodnikov Slovenije Brane Celar pa se je za dolgoletno sojenje zahvalil znanima rokometnima sodnikoma Janezu Be-negaliju iz Dupelj in Marjanu Kramarju iz Žiganje vasi, ki sta presegla dovoljeno starost 50 let. Od sojenja se poslavlja tudi Edo Rakovec, domačin, ki živ1 na Golniku, tudi eden od sodnikov na turnirju v Dupljah. • J. Košnjek NA VRHU JACK DANIELS Radovljica, 27. junija - Po končanem spomladanskem delu že 26. MLMN Radovljica, v kateri v treh kvalitetnih skupinah nastopa skoraj 500 malonogometašev, je v skupini A na prvem mestu prepričljivo ekipa Jack Daniels, ki ji je v devetih krogih uspelo osemkrat zmagati in le enkrat igrati neodločeno. Po veliko smole v zadnjih krogih si je drugouvrščena ekipa Mladina Radovljica priigrala kar pet točk zaostanka, tretje Lipce pa zaostajajo še dve točki več. Zelo kvalitetne malonogometne predstave si je letos spomladi ogledalo presenetljivo veliko število gledalcev, saj je bilo na vsaki tekmi blizu 100 gledalcev, na derbiju med Mladino in "Jacki" (rezultat 1 : 2) pa smo jih našteli celo 250. Vrstni red po spomladanskem delu: 1. Jack Daniels 25, 2. Mladina Radovljica 20, 3. Lipce 18, 4. Bistro Jurček 15, 5. ŠD Brezje 14, 6. ŠD Adrijan 11, 7. Cifra 10, 8. Prva jakostna 7, 9. Pizzerija Jurček 6, 10. ŠD Vasino 4. V "drugi ligi" je z enakim rezultatom (8 zmag in 1 neodločen izid) na vrhu ekipa ŠD Kamna Gorica, ki ima štiri točke naskoka pred ekipo Iskra Instrumenti. Prava atrakcija letošnje skupine C je nedvomno novonastala ekipa Vinoteka Sodček, ki je dva kroga pred koncem spomladanskega dela (tu igrajo 11 krogov) špe neporažena in ima ob 27 točkah tudi neverjetno gol razliko 49 : 15. • G. Lavrenčak LOKOSTRELSTVO LOKOSTRELCI EVROPSKI PRVAKI Kranj, 27. junija - Že prejšnji konec tedna so se z evropskega prvenstva v tarčnem lokostrelstvu vrnili naši lokostrelci z osvojenim prvim mestom in z vozovnico za olimpijske igre. Tokrat je ekipo lokostrelcev v turško Antalvo prvič vodil naš dosedanji olimpijec Samo Medved in že takoj požel uspeh. Ekipa lokostrelcev s sestavljenim lokom v postavi Dejan in Vlado Sitar, Štefan Ošep in Tomaž Hodnik je osvojila naslov evropskih prvakov. V finalnem dvoboju so bili uspešnejši od Madžarov, tretja pa je bila Velika Britanya. Med posamezniki je bil Štefan Ošep četrti. Tudi slovenska ženska postava v isti disciplini * Bernarda Perhač - Zemljak, Irena Rosa in Maja Marčen, je bila uspešna, saj je osvojila peto mesto. V disciplini lokostrelcev z olimpijskim lokom je bil uspešen M** riborčan Peter Koprivnikar, ki si je z osvojenim 10. mestom Pris' lužil olimpijsko vozovnico za Sydney. • M. Vozlič ATLETIKA GORSKO KOLESARSTVO PLEZANJE TRIJE TRIGLAVANI DRŽAVNI PRVAKI Ljubljana - V petek in v soboto je bilo v Ljubljani državno prvenstvo za mlajše mladinke in mladince. Mlade atletinje in atleti kranjskega Triglava so osvojili tri komplete medalj - po tri zlate, srebrne in bronaste, izkupiček pa bi bil lahko še večji, če ženske štafete v teku 4 x 300 metrov po mnenju trenerja Dobrivoja Vučkoviča ne bi krivično diskvalificirali. Državni prvaki so postali Špela Voršič v troskoku (12,21), Neža Hafner v teku na 600 metrov (1.37,05) in Tomaž Satler v metu diska (45,37), z drugim mestom sta se izkazala Janja Čenčič v teku na 1000 metrov (3.08,00) in na 2000 metrov (6.43,05) ter Tomaž Satler v metu krogle (14,52), na tretje mesto pa so se uvrstili Eva Sedej v skoku v daljino (520), Petra Strnad v teku na 2000 metrov (6.48,75) in ženska štafeta 4 x 100 metrov (49,82) v postavi Prezelj, Voršič, IMurn in Ažman. Maja Kalan je bila četrta v troskoku, peto mesto so zasedli Petra Strnad v teku na 1000 metrov, Špela Voršič v skoku v daljino, Anja Ažman v teku na 100 metrov in Tjaša Ov-niček v metu krogle. Eva Sedej je bila še šesta v troskoku, David Ce-•ar šesti v skoku v daljino, v enaki ženski disciplini pa Maja Kalan Prav tako šesta. Triglavani so osvojili še dvoje sedmih mest (Špela Kovač in Marko Prezelj) ter tri osma mesta (Kristina Gornik, Anja Ukozar in Tjaša Ovniček). • C.Z. ČARMANOVA ČEZ ŠEST METROV Kranj - Atletinje in atleti kranjskega Triglava so minuli konec tedna nastopili še na dveh mednarodnih atletskih mitingih v Sloveniji. Tina Čarman je v petek na tekmovanju v Velenju zmagala v skoku v daljino in z rezultatom 6,05 metra za en centimeter prehitela Kse-nUo Predikako iz ŽAK Ljubljana. V nedeljo je bil miting še v Dolenjskih Toplicah. Na dopoldanskem pionirskem tekmovanju sta se 'zkazali Špela Kovač in Kristina Gornik, vsaka z enim prvim in enim drugim mestom. V skoku v daljino je bila Kristina (510) boljša od Spele (499), v troskoku pa je bilo obratno - Špela je skočila 10,50 metra, Kristina pa štiri centimetre manj. Na popoldanskem tekmovanju je bila Čarmanova med članicami tretja v skoku v daljino (585), Špela Voršič v isti disciplini med mladinkami sedma (505), Eva Sedej pa osma (493). V troskoku je bila Voršičeva druga (11,85) in Sedejeva četrta (10,82). • C.Z. VOJAKI V KEKČEV SPOMIN Bohinjska Bela, 27. junija - Pripadniki stalne sestave Slovenske vojske in vojaki na služenju vojaškega roka se bodo ta petek, 30. junija, 2e osmič podali na 15 kilometrov dolg tek, ki ga vsako leto pripravijo v spomin na sodelavca in alpinista Boštjana Kekca. Tek bodo začeli °b 9. uri na strelišču Mačkovec, uraden zaključek teka s podelitvijo nagrad pa bo v vojšnici Bohinjska Bela ob 12. uri. • V.S. SMUČARSKI SKOKI SKOKI NA GORENJI SAVI Kranj, 27. junija - SK Triglav Kranj bo od četrtka, 29. junija, do sobote, 1. julija, organizator 25. mednarodnega tedna skokov na zorenji Savi. V četrtek bodo tekmovali pionirji do 9 let za 3. Sodnikov memorial, nato pa še pionirke do 10 let in pionirji do 10 let. ^ petek bo tekma pionirjev do 12 let in pionirk do 14 let, v soboto Pa bodo tekmovali še pionirji do 14 let, mladinci in mladinke do 16 'et, mladinci do 18 let in člani. Vse dni se bodo tekmovanja začenjala ob 17. uri. • V.S. GORENJCI USPEŠNI Mostec, 23. - 25. junija - V skakalnem centru v Mostecu je SSK Ilirija Feršped organizirala tradicionalno tekmovanje "Revija skokov in 10. memorial Blaža Horvata". Nastopilo je več kot 300 skakalcev iz Slovenije in Češke. Tekmovalce je v petek in soboto sPremljalo lepo vreme, le v nedeljo so tekmovali v dežju. Največ tekmovalnega uspeha so imeli domači skakalci, usepšni so bili tudi gorenjski predstavniki, ki so osvojili dve zmagi. Tekmovanja se niso udeležili vsi najboljši slovenski skakalci. Rezultati, člani: 1. Jure Radelj (Ilirija Fešpred), 2. Peter Žonta (Doiornjtj) 3 Damjan Fras (Ilirija Feršped), 6. Robi Meglic (Trifix fržič), 7. Gašper Cvetko (Triglav), 9. Rok Benkovič (Mengeš). Mladinci 18 let: 1. Uroš Vrhovec (Ilirija Feršped), 2. Rok Benkovič (Mengeš), 4. Grega Bernik (Triglav), 7. Andi Legat (Stol Žirovnica)- Mladinci 16 let: 1. Rok Benkovič (Mengeš), 2. Jure Kumer, 3. Jaka Oblak (oba Alpina Žiri), 5. Rok Urbane (Triglav), 9. Tadej J^gelj (Alpina Žiri). Dečki do 14 let: 1. Matevž Šparovec, 3. Rok Rozman, 5. Tadej Mestek (vsi Triglav), 7. Nejc Frank (Stol Žirovnica). 9. Črt Košir (Trifix Tržič). Dečki do 12 let: 1. Luka Brnot (Ilirija Feršped), 8. Matej Jerman, 11. Nejc Košnjek (oba Trifix Tržič). °ečki do 10 let: 1. Janez Guna Močnik (Zagorje), 4. Matej Drinovec (Trifix Tržič), 7. Peter Kirbus (Mengeš). Dečki do 9 let: 1. T °n Grobljar (Zagorje), 3. Urban Hrovat, 5. Žiga Tomazin (oba r'fix Tržič)... • J. Bešter BASEBALL LISJAKI ŠE NAVDUŠUJEJO Skofja Loka, 26. junija - Baseball klub Četrta pot Kranjski lisjaki nadaijUjej0 z zmagami v Inter ligi. V soboto, 24. junija, so na domačem igrišču igrali z ekipo Sleepvvakers iz Szentendreja na ^adžarskem (povratniki iz A-lige) in jih premagali z rezultatom Lisjaki so že v prvi menjavi povedli z rezultatom 2:0, nato so e v četrti menjavi naredili 2 točki in se do konca tekme niso dali gSenetiti. Odlično so zopet igrali Tovar z odličnim metanjem, enčič je dal dve točki, Marchan in Arnež pa po eno točko. Nedeljska tekma med Četrto potjo Kranjskimi lisjaki in Obuda iz udimpešte ni bila odigrana zaradi premalo igralcev iz omenjenega uba iz Madžarske - pripotovalo jih je devet, vendar se je eden na ■ Potni tekmi z Golovcem poškodoval in ni mogel igrati. Zato so |e to.tekmo Lisjaki dobili z rezultatom 9:0. Tako Lisjaki vodijo na stvici Inter lige s (14) štirinajstimi zmagami od (17) sedemnajstih pranih tekem. j,y as'ednji vikend Lisjaki potujejo v Karlovac in Split in vabijo tr.fste navijače, da se jim pridružijo, saj je še nekaj prostora na av-°busu. • E. Borzatta DEVET STOTINK ODLOČILO PRVAKA Črna na Koroškem, 26. junija - Deževni vikend je še kako popestril tudi državno prvenstvo gorskih kolesarsjev v spustu, ki so ga pripravili v Črni na Koroškem. Znamenita "Divja jaga" je bila tokrat res prava jaga. O naslovu državnega prvaka so odločale ti-sočinke sekunde in najmanj napak na sicer zelo razmočeni in spolzki progi. Škofjeločan Janez Grašič (Uni) seje do tretjega zaporednega naslova in četrtega v karieri dokopal z devet stotink sekunde prednosti pred Aljošo Martinjašem (Calcit Scott Kamnik). Razmerje 5:58,34 proti 5:58,25 res pove, kako na tesno je šlo. "Res sem imel srečo, da sem še enkrat prvak. Vsaj šestkrat sem zletel s proge, a vsaj padel nisem," pravi Grašič. Aljoša Martinjaš dodaja: "Delal sem manjše napake, dvakrat sedel na zadnjo gumo, nekaj časa pa izgubil tudi s prehitevanjem počasnejših tekmovalcev. 9 stotink sekunde..." Tretje mesto v kategoriji elite je pripadlo Idrijcu Boštjanu Felcu. Od gorenjskih "bikerjev" sta bila na šestem in sedmem mestu še Iztok Tomšič (zaostanek 43,48 sekunde) in Klemen Jagodic (oba Kranj). Med mlajšimi člani do 23 let je prvak Črt Slivnik (Sava Scott, 6:00,67) pred Bizjakom in Mitjo Šornom (Završnica). Četrti je bil krosist Tadej Trobevšek (Calcit Kamnik), šesti njegov klubski kolega Rok Podbevšek in deveti Andrej Cuznar (Kranj). Med mladinci je prvak Luka Novak, Janez Stopar (Calcit) je bil peti. Med mastersi poraza zares ne pozna še en Kamničan Sandi Srdar (Calcit Marin Kamnik). Mitja Naglic je bil v tej konkurenci drugi. • M. Močnik KOLESARSTVO DVOJNA ZMAGA BLEJCEV Kranj, 27. junija - V tem tednu so kolesarji imeli dve državni prvenstvi in sicer v četrtek na kronometer, v nedeljo pa so se pomerili v cestni vožnji. Kronometer je bil v Zagrebu, kjer je bilo prvenstvo organizirano skupaj za slovenske in hrvaške kolesarje. V Gabrju pri Novem mestu so se kolesarji potegovali za naslove državnega prvaka. Rezultati kronometer: elite: 1. Kotnik Matija PP&RR, 3. Pod-gornik Dean, Sava; do 23 let: 1. Kotnik Matija PP & RR, P2. Pod-gornik Dean, Sava, 5. Stare Matej Sava; starejši mladinci: 1. Omulec Andrej Perutnina, 6. Kraker Miha Sava; mlajši mladinci: 1. Makarovič Leon HIT, 2. Tišma Filip Sava, 3. Rozman Janez Sava; Rezultati cestno prvenstvo: elite: 1. Štangelj Gorazd Liqigas, 2. Hauptman Andrej Vini Caldirola, 3. Valter Bonča Bosch; do 23 let: 1. Batič Matjaž PP &RR, 2. Žepič Marko Sava, 4. Šilar Uroš Sava; starejši mladinci: 1. Nose Tomaž Krka, 4. Kraker Miha Sava; mlajši mladinci: 1. Bole Gregor Bled, 2. Ogris Vid Bled. • M. Kavaš VATERPOLO ŽIVAHNA NEDELJA V BAZENU POD SKALCO Kramnik, 26. junija - Slovenska vaterpolska kadetska reprezentanca je nastopila na mednarodnem turnirju na Slovaškem. V Kamniku so se zbrali slovenski vaterpolisti na 7. shodu, včeraj in danes pa se v Kranju igra pokal za dečke do 13 let. Na tradicionalnem sedmem shodu slovenskih vaterpolistov v Kamniku seje zbralo več kot 500 vaterpolistov vseh starostnih kategorij, ki so lep in vroč dan preživeli v vodi in s tekmami popestrili ta dan. Odigran je bil tudi prvi od treh turnirjev državnega prvenstva za ženske. Tako so v dopoldanskem delu druženja med seboj igrali mladi vaterpolisti (letnik 1986 in 1989), popoldanski del pa je bil namenjen ženskam in veteranom. Med letniki 1986 in 1989 so bili najboljši vaterpolisti kranjskega vaterpolskega kluba Triglav Živila, ki so vse svoje nasprotnike premagali, tesno je bilo le v letniku 1986, saj je o prvem mestu odločal le en sam zadetek. Med veterani pa se vaterpolisti lanskoletnega zmagovalca Kranja 90 niso pustili presenetiti. Tako kot lani so vse svoje nasprotnike premagali in zasluženo ubranili lanskoletni naslov. Rezultati L turnir državnega prvenstva za ženske: KAMNIK: POSEJDON 7:3 (3:1, 0:1, 2:0, 2:1), POSEJDON : KOPER 1:16 (0:6, 0:5, 0:4, 1:1), KAMNIK: KOPER 3:14 (1:4, 1:3, 0:5, 1:2). Na Slovaškem pa so v mestu Vrutkv nastopili naši kadeti. Na turnirju so poleg naše izbrane vrste nastopili še kadeti Madžarske, Francije in domačina Slovaške. V prvem srečanju so igrali s Slovaško neodločeno, nato v drugem izgubili z Madžarsko in bili v tretjem srečanju boljši od reprezentance Francije. Osvojili so tretje mesto z enakim številom točk kot Slovaška, a so bili tretji zaradi razlike v zadetkih. Član naše vrste David Kecman je bil s šesitmi zadetki tudi najboljši strelec. Včeraj in danes pa bodo svoje pokalno tekmovanje v Kranju odigrali še najmlajši. V kategoriji do 13 let bodo nastopili mladi vaterpolisti Kopra, Tivoli Olimpije, Triglava Živil, Kamnika, Kokre in Probanke Leasing. • J. Marinček STRELSTVO DRŽAVNI REKORD PETRNELA Kranj, 27. junija - V Ljubljani je potekalo drugo strelsko kontrolno tekmovanje z malokalibrskim orožjem. Nastopili so tekmovalci iz vse Slovenije. Ponovno sta izjemne rezultate dosegla oče in sin Peternel. Peternel Franci ml. je v disciplini malokalibrska pištola 20+20+20 dosegel nov državni rekord s 566 krogi, kar je tudi izpolnjena norma za mednarodna tekmovanja. Ostali rezultati v pišltolskih disciplinah: pištola proste izbire: 1. Peternel Franci ml. Kranj, 545 kr., 2. Gaber, 527 kr., 3. Simončič, 527 kr. Tudi v disciplini revolver 30+30 strelov je zmagal Franci Peternel ml. s 557 kr., Peternel st. pa je bil 4. s 534 krogi. S hitrostrelno pištolo sta oče in sin Peternel še vedno vodilna strelca v državi, saj sta se uvrstila na 1. in drugo mesto. Zmagal je mlajši s 576 kr., pred starejšim s 554 krogi. Največje presenečenje pa je Franci mlajši pripravil v streljanju s standard pištolo 20+20+20 strelov, saj je s 566 krogi dosegel nov državni rekord in s tem rezultatom izpolnil tudi mednarodno normo. Franci starejši seje v tej disciplini uvrstil na 3. mesto z rezultatom 509 kr. • F. Strniša ZAZVONILI USPEŠNO PLEZAJO Kranj 27. junija - Luka Zazvonil (Vrh, Samsara, papi Sport) je prvi teden v maju v plezališču Bitnje ponovil novo smer Che Cutvara 7c+ (25 m), ki jo je opremil ter priv preplezal Miha Kaj-zelj. Sledil je obisk plezališča Kotečnik, kjer je konec maja opravil četrti vzpon v smeri Umazana igra 8b', ki je delo Vilija Guč-ka. V smeri je bil uspešne trejti dan. En teden za to smerjo je prav tako opravil četrti vzpon v Mejovškovi Nostalgiji dolgih senc 8b\ Isti dan je na flash preplezal še sosednjo smer CSN 8a+, kar je njegova prva smer na flash takih težavnosti. Dva dni zatem je uspel še v smeri Smrtonosni slepič in Medvedek Pu 8b. Zazvonil je v letošnjem letu tako uspel preplezati že deset smeri ocenjenih z 8b ali več. Njegov mlajši brat Blaž je v Preddvoru preplezal njegovo prvo smer ocenjeno z 8a in sicer smer Paradise Lost 8a. Smer je dolga 23 m. Sestra Lara je v Bitnjah preplezala smer Zverina 7a+, v Mišji Peči pa prvi del smeri Sreča vrtnice 7a+. Dejan Bucalo je v Preddvoru opremil ter preplezal novo smer Ustavil sem čas 6c+. BLAŽ RAM v.s. BRAD ITIT -1:0 Skofja Loka junija - Blaž Rant je preplezal balvanski problem Brat Pitt Fb 8a. S tem vzponom je postal prvi slovenski plezalec, ki je uspel v problemu z oceno Fb 8a, kjer vsa stvar, zelo blago rečeno, postane hudičevo težka. Potem ko je svoje izkušnje nabiral po balvanskih plezališčih v Nemčiji in Avstriji, odkoder seje vedno vračal z odličnimi vzponi, se je tokrat skupaj z bratom Tomažem podal na plezalno turnejo v Veliko Britanijo. Odpravila sta se na območje Peak Districta, kjer sta v enajstih plezalnih dnevih obiskala pet različnih plezal-išč. Čudovita pokrajina, posejana z neštetitmi balvami, ki ponujajo edinstveno plezanje, je v njima podrla vse plezalne norme. Tako sta se domov vrnila s celo stot-nijo preplezanih problemov. Blaž je preplezal kar 143 problemov, Tomaž pa dva ducata manj. Preplezala pa sta tudi nekaj avtorskih problemov ter tako pustila drobno slovensko sled v zibelki angleškega plezanja. Primerjava med plezanjem na vrni ter plezanjem balvanskih problemov je praktično nemogoča. Če prvo od plezalca zahteva vzpon čez običajno 15 do 30 metrov visoko smer, pa lahko super ležak balvanski problem sestavlja tudi en sam gib. Tajko je uspeh v Brad Pittu potrebno med seboj povezati samo tri oprimke, v legendarnem Buckstone Dynu Fb 7b+, na katerega je Blež še posebno ponposen, pa je potrebno povezati začeten ter približno dva metra višje ležeči končni oprimek (priporočljiv je dinamičen pristop). Balvansko plezanje je torej "plezalni koncept" moči, koordinacije in ravnotežja ter velike želje po plezanju kratkih, včasih absurdnih, vedno pa nepopisno lepih balvanskih problemov. Blažu na športni poti pomagajo: ST1MACOMP, d.o.o., Skofja Loka in Boreal • T.R. CUFARJEVA ZE DRŽAVNA PRVAKINJA Kranj, 27. junija - V soboto zvečer se je na kranjski umetni steni končala letošnja tretja tekma za državno prvenstvo v športnem plezanju. Zlasti v moški konkurenci razburljiva tekma je dala že nekatere odgovore v skupnem seštevku. Martina Čufar je še s tretjo zaporedno zmago osvojila sicer njen že sedmi naslov državne prvakinje. V sicer tehnično precej zahtevni smeri je odnehala oprimek pod vrhom, v kvalifikacijah pa je bila edina, ki je splezala smer. Na drugo mesto se je uvrstila mlada Natalij;! Gros, ki ima bržkone največ možnosti za končno drugo mesto. Bo pa še zanimivo v jesenskem delu, ko sta na sporedu še dve tekmi. Kot ponavadi je bilo mnogo bolj zanimivo pri moških. Po kvalifikacijah so bili izenačeni Valjavec, Grom in Zazvonil. Vsi trije so smer splezali do vrha in tudi ostali niso veliko zaostajali, saj sta Sova in Jensterle odnehala tik pod vrhom. Finale pa je kot že tolikokrat prinesel majcen preobrat. Dolga in prav tako tehnično zahtevna smer, kjer plezalci niso smeli delati preveč napak, je prinesla še tretjega letošnjega zmagovalca. Matej Sova je z izredno borbenostjo priplezal najvišje, do vrha sta manjkala še dva oprimka. Pravzaprav je imel veliko težav nekje na sredini smeri, potem pa mu je uspelo z veliko željo nadoknaditi moči in vse v dvorani je presenetio. Tomaž Valjavec je vse do konca plezal najbolje, izgledalo je, da mu vrh ne bo ušel, pootem pa je v trenutku naredil napako. Tako sta s klubskim kolegom zamenjala mesti iz Pivke. Tekma v Kranju je bila zadnja v spomladanski sezoni, v jesenskem delu sta na sporedu še dve in sicer v Trbovljah ter zaključek v Škofji Loki. Za reprezentante pa so na vrsti sedaj mednarodne tekme in prva bo svetovni pokal v Chamonixu sredi julija, teden dni kasneje pa še Masster v Serre v Chevalierju, tokrat samo za povabljene. Prav tako pa se nadaljuje svetovni pokal v balvanskem plezanju. Rezultati iz Kranja: ženske: 1. Martina Čufar (AO Mojstrana), 2. Natalija Gros (AO Kranj), 3. Eva Tučar (PK Skofja Loka), 4. Nastaj Guzzi (ŠPO Tržič), 5. Jana Oman (AO Kranj). moški: 1. Matej Sova, 2. Tomaž Valjavec (oba ŠPO Tržič), 3. Aljoša Grom (AO Vrhnika), 4. Luka Zazvonil, 5. David Stepa-njan (oba AO Kranj). Trenutni vrstni red po 3 tekmah: ženske: 1. Čufar 300 točk, 2. Gros 225, 3. Tusar 175, 4. Oman 174, 5. Guzzi 138: moški: 1. Sova 260, 2. Valjavec 235, 3. Zazvonil 183, 4. Grom 164, 5. Strojan 152. • T. Česen Dvojna merila Branko Grims, državni svetnik Pesniku Gottfriedu Kellerju je. neuspešen umetnik poslal v oceno svojo zbirko pesmi. Kmalu je prejel oceno: "Spoštovani kolega, vaša zbirka je ena tistih knjig, ki jih človek vedno z veseljem odloži." Dvojna merila niso nič novega na slovenskih tleh. V prejšnjem režimu so "zaslužni tovariši" sistem dvojnih meril določili kar z ustavo. Pravice samozvane avantgarde so bile bistveno večje kot pravice vseh ostalih državljanov. Te privilegije so si zaščitili na sto in en način. Najprej z nebrzdanim nasiljem, nato z revolucionarnim sodstovm, UDBO in tajnimi uradnimi listi; vse skupaj pa so prikazovali kot "najvišji dosežek napredne demokracije" s pomočjo novinarjev, ki so prevzeli nalogo inženirjev človeških duš. Vse v duhu Murphvjevega zakona o revolucionarnih parolah. "Dobra parola lahko ustavi razvoj za petdeset let." Enostrankarski totalitarizem je neslavno končal svojo pot, toda sistem dvojnih meril je ostal. Nihče ne pooseblja tega sistema bolj kot nekdanji predsednik Centralnega komiteja zveze komunistov g. Milan Kučan. Minuli mesec bi prav zaradi njega lahko opredelili kar kot mesec dvojnih meril. Tako predsednik države letos ni zmogel moči, da bi prišel na žalno slovesnost v spomin po vojni pomor/enim deset tisočem Slovencev v Kočevski rog, čeprav je šlo za posebno priložnost - deseto obletnico. Takoj po žalni slovesnosti pa si je vzel pravico soditi o tem, da je bila sprava v celoti "že dosežena pred desetletjem". Simbolna spravna slovesnost je tedaj res bila, a v iskrenost udeležencev iz vrst zgodovinsko zavržene avantgarde je bil zasejan dvom že v prvem trenutku. G. Kocijančič se je kot predsednik neposredne naslednice Zveze komunistov sprehajal ob robu grobišča pomorjenih kar z rokami v žepu... Da so bili dvomi upravičeni, se je izkazalo v naslednjih letih, saj simbolni spravi niso sledila dejanja. Ko je državni zbor (v katerem je imela njegova politična kamarila večino) zavrnil možnost, da bi bili po vojni pobitim izdani mrliški listi po zakonu in da bi torej odnos do vseh mrtvih uredili na evropsko primerljiv način, g. Kučan ni vzdignil glasu. Dvojna merila, v katerih ni prostora za pieteto, etiko, ali vsaj preprosto človečnost... Absurd je še toliko večji, saj je samo nekaj tednov pred tem celo predsednica eropskega parlamenta negativno ocenila nastop g. Kučana, ki je obsodil nacizem in fašizem, ni pa obsodil povojnih komunističnih zločinov. Temeljno sporočilo protestnega pisma ge. Simone Fontaine je bilo, da dvojna merila v demokraciji niso sprejemljiva! Primerov predsedniškega teatra dvojnih meril je še cela vrsta. Tajko je g. Kučan ocenil, da je stanje glede spoštovanja človekovih pravic v Sloveniji dobro, še v istem govoru pa dopustil možnost, da razpiše volitve po sedanjem neligitimnem in po oceni dr. Cera rja protiustavnem volilnem zakonu. O tem, da je ustavno sodišče nedvoumno zapisalo, da so kršene človekove pravice vse dokler nI uzakonjena referendumska odločitev ljudstva za dvokrožni večinski volilni sitem, ni povedal ničesar. Tudi o določilu Evropske deklaracije, ki jasno pove, da so kršene pravice do sodnega varstva, vse dokler ni uzakonjena odločitev sodišča, je modro molčal. In ker pregovor pravi, da so dobre stvari vedno tri, je poučen tudi primer proslave od dnevu državnosti. Po pisanju časopisov je g. Kučan -očitno užaljen, ker ni bil edini govornik - dejal, da se ne spomni, da je kdaj v zgodovini kdo posegal v kulturo na ideološki osnovi. Vsi, ki so pred časom brali magnetogram sej Zveze komunistdv, se bodo spomnili govorov nekega partijskega funkcionarja, ki se je goreče zavzemal za več "akcije" komunistov v kulturi in šolstvu ter za diferenciacijo (po domače: čistke na ideološli osnovi). Ker je bilo kot ime in priimek tega vplivnega člana nomenklature navedeno isto kot v zgornjem primeru, sedaj lahko le ugibamo, ali gre za dvojna merila, sprenevedanje ali pa z leti spomin res tako opeša...? Nekaterim novinarskim peresom bi storili krivico, če ne bi omenili njihovega prispevka k v Sloveniji očitno še vedno aktualnem inženirstu človeških duš. Tako so poročali, da je bilo na srečanju Združene liste v Mostecu več kot 6000 ljudi. Po poročanju teh istih (recimo) neodvisnih novinarjev se je proslave ob dnevu državnosti udeležilo štiri tisoč ljudi. Kdor je videl posnetke iz obeh prizorišč, se ob tej "objektivnosti" lahko le prime za glavo. Razmerje je bilo daleč večje kot ena proti deset - in to v korist dneva državnosti. Če pristajamo na logiko, po kateri je bilo na partijskem mitingu 6000 ljudi, potem jih je bilo ob dnevu državnosti zbranih 100.000... Papir res prenese vse. Dvojna merila ostajajo rdeča nit "starega" dela politike in hkrati razjedajo ugled velikega dela slovenskega novinarstva. Koliko je v Sloveniji tiste dobronamerne -toda žal usodne - naivnosti, ki tovrstni propagandi kaj rada nasede, se bo videlo že jeseni. Etična vrednost takšnih govorov in člankov pa je manjša, kot vrednost zbirke iz uvoda. Razumen človek jih z veseljem odloži, po možnosti v koš. Naj zavist in škodoželjnost ne zavreta ustanovitve Gorenjske pokrajine Darja Lavtižar - Bebler, poslanka v LDS v Državnem zboru 12. aprila 2000 sva s poslanskim kolegom Jelkom Kacinom na župane gorenjskih občin naslovila pobudo za ustanovitev Gorenjske pokrajine. Za to dejanje sva se odločila potem, ko je Državni zbor Republike Slovenije konec marca sprejel sklep, da je predlog Zakona o Koroški pokrajin primerna podlaga za drugo (nadaljno) obravnavo. S tem dejanjem se je namreč po devetih letih, odkar je bila sprejeta Ustava Republike Slovenije, ki določa da državljani uresničujejo lokalno samoupravo tudi v širših samoupravnih lokalnih skupnostih - pokrajinah, dokončno začel proces regionalizacije Slovenije oz. oblikovanje lokalne samouprave na drugI stopnji. Menila sva, da mora biti Gorenjska med prvimi, ne samo zaradi oblikovanja druge stopnje lokalne samouprave, ki bi nase prevzela opravljanje lokalnih zadev širšega pomena, ampak tudi zato, da bi lahko uspešno črpala in uporabljala sredstva strukturnih skladov Evropske Unije, kijih ta namenja za regionalni razvoj. Kljub dobrim namenom se je na naju vsul plaz kritik. Očitano nama je bilo, da gre za predvolilni trik in poceni predvolilni pamflet brez resnih namenov in prave vsebine. Pobuda naj ne bi določala obsega pokrajine, način financiranja, ... Res je, pobuda ne določa obsega pokrajine, prav ta ko ne določa tudi nalog, ki naj bi jih ta opravljala. Nesmiselno je, da bi že vnaprej določili obseg pokrajine, saj moramo pridobiti soglasje občinskih svetov in županov o povezovanju v pokrajino. Nesmiselno je tudi vnaprej določati obseg nalog, ker bo zopet potreben dogovor. Gre torej za pobudo, nadaljnja usoda pokrajine (obseg, naloge, ...) pa je torej odvisna od skupnega dogovora vseh gorenjskih občin, ki se želijo povezati v pokrajino. Zanikati moram tudi očitke, da si z g. Kacinom lastiva projekt ustanovitve gorenjske pokrajine. Zavedava se dejstva, da je je pobuda stara že dve leti in sicer sovpada s predhodno obravnavo zakona o pokrajinah v Državnem zboru. Vendar pa pobuda takrat ni naletela na plodna tla, saj ni bilo mogoče oblikovati političnega konsenza o načinu ustanavljanja pokrajin. Omenjeni predlog zakona je uvedel koncept ustanavljanja pokrajin od zgoraj navzdol (škarje in platno ima v rokah Državni zbor), medtem ko ustava določa, da se občine samostojno odločajo o povezovanju v pokrajine (koncept od spodaj navzgor). In okoli teh dveh konceptov so se bile politične bitke. Potrebno pa je poudariti, da so se razmere od takrat spremenile. Nekaj, kar je bilo pred leti zgolj pobuda brez pravih možnosti za uspeh, danes lahko postane meso in krt. Dogajanje v Državnem zboru potrjuje pravilnost najine domneve. Zakon o Koroški pokrajini je dobil podporo poslancev skorajda iz vseh političnih strank. Zato je skrajni čas, da vzamemo usodo v svoje roke. Menim, da sedaj ni čas za zavist in škodoželjnost, kiju izražajo posa-menikl iz drugih političnih strank (pri tem mislim na g. Grimsa in g. Ruparja iz SDS). Potrebno je ukrepati in to čimprej. Metanje polen pod noge lahko samo škodi nadaljni usodi Gorenjske pokrajine. Zavedava se dejstva, da tako pomemben projekt lahko uspe samo kot skupni projekt vseh pomembnejših političnih sil na Gorenjskem in da si ga ne more nihče lastiti. Zato sva se tudi odločila, da nadaljnjo iniciativo prepustiva županom in občinskim svetom gorenjskih občin. Kot sva že napovedala v dani pobudi bova midva kot gorenjska poslanca glede na izraženo voljo občinskih svetov v Državnem zboru oblikovala ter v zakonodajni postopek vložila Zakon o Gorenjski pokrajini, katerega temeljni cilj bo ustanovitev Gorenjske pokrajine kot izvedene skupnosti, ki bo opravljala izvirne ter prenesene pristojnosti vanjo združenih občin in države z namenom izboljšanja kvalitete življenja v gorenjski regiji. Če pa bo zaradi spremenjenega razmerja sil v Državnem zboru v korist desnice prišlo do spremembe koncepta ustanavljanja pokrajin (uveljavljenje koncepta od zgoraj navzdol - obseg pokrajin bo določil Državni zbor), naša prizadevanja nikakor ne bodo zaman, saj bodo vpostavljeni temelji gorenjske pokrajine, ki jih zakonodajalec ne bo mogel obiti. PREJELI SMO Kompleks škofjeloške vojašnice - urbanizem To najdragocenejše zemljišče v površini cca 9.25 ha je vsestransko interesantno za pozidavo in aktiviranje v uporabnost. Predvsem bi bilo nujno vsestransko proučiti potrebni gradbeni program. Ta kompleks je slabo prometno povezan s cestnim omrežjem, zlasti mestnim centrom. Osnovna naloga rešitve zazi-dave je dobra rešitev povezovalnih novih cest z mestom in predvideno novo severno obvoznico za Kamnitnikom. Sedanji dotrajani neuporabni objekti razen glavnega, so za bodoči program obsojeni odstranitvi. Tudi njih mlkrolo-kaclje so raztresene ekonomsko nerentabilne za obstojnost. Vsa ta posest že 10 let kljubuje z najemnimi neprofitnimi pogodbenimi odnosi sedanjih ko-ristnikov, nekateri tudi ekološko oporečni. Zato in predvsem mesto Skofja Loka potrebuje akcijo, da se na tem področju vsaj teoretično na papirjih začne programsko obdelovati ta kompleks. Sedanji najemni odnos deluje uspavalna na merodajna, leta pa tečejo, 10 jih je že. Z angažiranjem vseh mero-dajnih institucij in gospodarstva bi se dalo vsaj približno programsko pridobiti potencialne investitorje za zazidalni program. Če že ne s tehnično obdelavo bi se lahko s tekstualno ekonomsko strokovno z investicijskim programom. Veliko dela in priprav do dolgoročne realizacije bo moralo biti aktiviranega. Enaka in predhodna naloga pa naj bi bila obdelana za kompleks bodočega novega mestnega centra nad Kidričevo cesto do stolpnic. Seveda bosta gotovo oba kompleksa predvideno izvedena in tehnično obdelana v etapah. Nekaj na obeh področjih je bilo že parcialno reševano, zadevo pa gre reševati globalno. Novi program bo gotovo namenjen gospodarskim, trgovskim, športnim in stanovanjskim potrebam, razen če se ne bo v prihodnjem času našel boljši ekspanzionistični inves-tor s sprejemljivejšim globalnim programom (natečaji!!!). Nova moderna občina Skofja Loka mora že danes razmišljati na takem ekonomsko prosperitetnim programom. Tega bi se mogoče dalo izdelati v 1 - 2 let. Enako obdelavo je osvojiti za kompleks med Kidričevo ■ Partizansko c. - Šolsko ulico in naseljem nad Petrolom. Zazidava tega kompleksa pa bo fiksirana s traso nove povezovalne ceste. Tozadevno sem pred časom že grafično obdelal svoj predlog rešitve in ga tudi dostavil merodajnlm. Vsekakor pa bi to rešil s podzemno povezovalno cesto preko bodoče predvidene podzemne garaže. Ta podzemna povezovalna cesta bi imela več dostopov v novo naselje po stopnicah in ekskalatorjih. To ugodno traso moti manjši stan. blok, ki bi ga bilo potrebno nadomestiti. Delno med gradnjo bi bili moteni tudi vrtovi, sicer pa bi vse spravili v prvotno stanje. Izvoz In uvoz v povezovalno podzemno cesto bi predvideli v vojašnici, kjer obstoja možnost. Podzemni del ceste bi bilo treba opremiti s trotoarjema in trgovsko gostinskimi in drugimi lokali. Nekje že projektantsko narisana povezovalna cesta preko pokopališča iz I. svet. vojne pa je neodpustljlvi velik mednarodni in etični projektantski greh - k sreči risano le na študijskem papirju. Variantno bi predlagal Kostnico, cesto pa vedno v podzemlju na tem mestu. Interesanten kompleks bi bilo programsko vojašnice povezati z geografskima višinskima dominantama, ki nudita krasen pogled na Sorsko polje s Kranjem - Kamnikom - Savinjskimi Alpami in Ljubljano, kar je danes Škofji Loki geografsko onemogočeno. Kran-celj gotovo ni prava rešitev, ker so vedute motene. Tudi škofjeloški Kamnitnik (čeravno zaščiten) se da urediti po zahtevah varstva, s spoštovanjem vseh pogojev. Le trdni pogoji lahko preprečijo tako namero. Mislim, da se pogoj nič da strokovno preseči. Vso zadevo štejem za zrelo šele po izgradnji severne obvoznice za Kam' nitnikom, z mestno vpadnico. Dela ho gotovo dovolj, satno začeti je treba, 10 let je že ušlo-Gotovo bo donosno, da bo Loka poleg lepega starodavnega mesta pridobila tudi novi sodobni mestni vsestranski center. Vse bi se razvijalo, naj se razvija, utopija naj ne bo predolga. Veselo na delo na ustanovitev institucije (1-2 osebi?), ki bi stalno poklicno delala na obeh programih. V stilu nakladaj sem "utopijo realne prihodnosti"! Skofja Loka, 16. 6. 2000 R. Kalan 411 Nikoli več ne bi želela biti brez beliča v žepu "Včasih smo bile ženske preveč podložne, "je nadaljevala Ana - Marija. "Tako so nas učili. Ubogaj moža in sinove, da ti bo dobro na zemlji. Moj oče je bil prav tako surov do moje mame. Ker sem bila otrok, se sploh ne spominjam več, kaj je naredila, toda še zmeraj jo vidim pred očmi, kako je morala klečati v kotu, s hrbtom obrnjena proti mizi, ta čas, ko smo mi jedli. Oče jo je vsakič, ko je šel mimo, udaril z gajžlo po hrbtu. Moj mož tega ni počel, hvala bogu, je imel pa druge muhe. To presnelo kartanje! Čisto gaje zapeljalo. In ženske. Pa pravijo, kakšni kurbirji so moški danes... Ah, nič ni drugače, kot je bilo včasih... Preveč sem pretrpela, zato si upam vso resnico povedati na glas..." Tudi sama sem, v letih, kar pišem Usode, spoznala, da se ljudje s starostjo lažje soočijo z resnico. Ne lažejo več. Niti ne olepšujejo let, ki so jih že preživeli, z lažmi in pol resnicami. Všeč mije odkritost, pa ni važno, o čem govorimo. Tudi če so to najbolj intimne plati človekovega življenja... "O, tudi o tem bi ti vedela marsikaj povedati, "je dejala Ana - Marija. "Moški so bili včasih kot živali. Nič niso porajlali na ženske. Od koder so prišli, so zahtevali svoje. Jaz mislim, da jih je moja mama prav zaradi tega tolikokrat dobila z bičem, ker se je mojemu očetu izogibala. Moj mož se ni nikoli pozabil vleči name, ko se je sredi noči priklatil domov. Le "tistega" ni zmeraj zmogel. Ponavadi zato, ker je bil preveč pijan... kako sem bila srečna... kar samo se mije smejalo, ko sem ga videla, ko seje majal USODE P i še Milena M i k 1 a v č i po stopnicah. Vedela sem, da mi bo "prizanešeno"... To so bile muke... Še psu ne privoščim trpljenja, ki sem ga bila deležna, koje kljub vsemu "zmogel narediti ta svoje"." Ana - Marija je oba sinova rodila doma. Pri prvem rojstvu je skoraj umrla, zato je drugega otroka čakala s strahom. Ker je bila noseča ravno med zidavo hiše, je že mislila, da bo "kar samo šlo od nje", ker je morala tako garati. Toda bila je utrjena in kljub vsemu je imela srečo, da se je rodil zdrav otrok. "Ravno v tistem letu se je eni moji sestrični rodil slep otrok. Ljudje so začeli govoriti, da zato, ker sta oba z možem rada pogledala v kozarec. To meje strašno zadelo, saj sem vedela, da moj tudi ni bil trezen, ko se je otrok spočel. Bog se usmili, da bi morala imeli še bolnega otroka! Ne vem, če bi to zmogla. Ampak kar zrasla sta! Še zdaleč ni nihče tako pazil nanje, kot to danes počnejo. Kar na smeh mi gre, ko se spomnim na pravnukinjo... Ce gresta vnuk in njegova žena zvečer kam ven, mora priti varuška... O, včasih tega ni bilo. Otroci so morali ob osmih v posteljo. Če so hoteli ali ne. Šele potem sem lahko kaj postorila po hiši. Drugače so se mi kar naprej motovilili pot nogami. Tudi kaznovala sem jih. Imela sem eno "pripravno" šibo, kije pomagala že, če sta jo poba samo videla. Drugače se fantinov ni dalo vzgajati. Možu je bilo vseeno. Še sam jima je kdaj ttatočil kozarec, da bi čimprej postala prava moža. Pa sem jima to neumnost kaj hitro izbila iz glave. Pri nas ni nobena punca nikoli prespala. To pa ne, sem jima rekla, kurbarije pa pod našo streho ne bo. Take punce, ki hodijo k fantom spat že pred poroko, tudi niso kaj prida. Če se ne znajo "vzdržal"pred poroko, kako se bodo šele potem, ko pride bolezen ali kaj hujšega?!" Ko je Ana - Marija razlagala kakšno bolj "pikantno ", je povišala glas, začela hoditi sem ter tja in oči so ji žarele, kot bi imela pred seboj širšo publiko, ne samo mojo malenkost. "O, ko bi bila še enkrat mlada, se ne bi nikoli možila! Našla bi si dobro službo in poskrbela, da ne bi bila nikoli brez denarja. Pa lepe obleke bi si kupovala. In kaj dobrega pojedla. Za možakarji se ne bi ozirala, preveč gorja prinesejo. Ko jih ni več, jočemo za njimi. Ne samo jaz, tudi mnoge moje prijateljice. Potem človek marsikaj pozabi. To ni prav. Ali pa je, kdo bi vedel?! Ena moja prijateljica, ki jih je vsak dan dobila, je po njegovi smrti pričela pisati pesmi. Vse so njemu posvečene in piše samo o hrepenenju, izgubi, ljubezni, žalosti, ker ga ni več. Mar ni to hinavščina? Mene bodo spet postrani gledale, če me bo katera prepoznala. Bodo rekle, da Ana - Marija je pa spet strupena. Saj ni čudno, da je pil, ko je pa taka... Predobro poznam ljudi, da ne bi vedela, kaj se jim mota po glavi..." Od moje sogovornice sem želela izvedeti še marsikaj. Med drugim ludi to, kako ji je uspelo, da je obnovila hišo in še kaj prihranila. "Malo sem se znašla," mi je dejala. Začela je gojiti vršičke hršljank, slovenk in drugih rož, doma je pridelala semena solat, poleti je nabirala borovnice, jeseni gobe, šla je v žernado, hodila je likat po hišah, pa je, šlo. Vsak dinar, ki gaje prislužila, je dala na stran. Malo sta pomagala tudi sinova, če ne z drugim, z delom. "Odkar nisem več toliko pri močeh, imam tudi cen- tralno kurjavo," se je pohvalila. Po nasmehu v njenih očeh sem videla, da ji to veliko pomeni. "Imam pokojnino po možu, ki ni majhna. Okoli 90.000 tisočakov dobim. Zame je to pravo bogastvo. Kakšnih kreditov nisem nikoli jemala. Bankam ne zaupam. Dobro se še spominjam, kako so včasih ljudje propadli, ko so imeli tam naložen denar." Ko sem jo spomnila, daje danes drugače, je le zamahnila z roko, češ, ti si pa res naivna... "Jaz sem že zdavnaj vse preračunala. Na knjižici imam toliko, da me bodo brez težav pokopali, nekaj denarja imam prihranjenega za vnuke, nekaj pa zato, če bi morala iti v dom. Vse ostalo pa dam otrokom. Bojim se edinole tega, da denarja ne bodo znali prav cenili, ker ga ne prislužijo s svojimi rokami. Toda ne morem biti grda do njih. Teh par let, ki so mi ostala, lahko delam, kar hočem. In še to ne smem pozabiti: tudi za Ka-ritas dam kakšen tolar. In če so tiste akcije, kot pri vas v Gorenjskem Glasu, tudi. Kar tja v tri dni pa ne razme-tujem. Eni ljudje pa ne bodo nikoli znali z denarjem. Ves čas so brez njega. Potem pa fehtajo. Tudi do mene marsikdo pride. Takim, ki bi radi živeli na moj račun, rečem ne. Posebno še, če je pijača vmes. V tisti hiši, malo naprej od moje, je nekoč živela ena gospa, sama, z dvema hčerkama. Ob koncu vsakega meseca je bila pri meni. Potem pa sem ji nekoč dejala: veš, Anka, jaz te bom cel mesec redila, tebe in tvoja otroka, samo priš-paraj si mal denarja. In sem jo res. Ne bodi vrag, me pride čet tri tedne fehtat ena druga soseda za mal denarja. In ko jo le "privijem", za kaj bo porabila, kar ji bom dala, mije zaupala, da jo je k meni poslala Anka. Vse mije "dolpadlo". Videla sem, da se je ženska že toliko navadila od tujega denarja živet, da ji ni več pomoči. Odločno sem ji povedala, naj name ne računa več. Potem se je pa, neumnica, oženila... "(konec) PREJELI SMO Nezakonito poslovanje Gorenjske obrtne zbornice Kranj (GOZ) Članek pišem g. Stanetu Kočniku in g. Stanetu Kernu v odgovor na članek s 7. 4. 2000, ki ga sicer nista pisala sama, temveč pravnica, verjetno na stroške in račun GOZ Kranj. V odgovoru bom kratek. Sicer sem odgovor mislil napisati že ta-,i0J po objavi njunega članka, vendar sem čakal, da te zadeve ujedim in rešim na dolgo pričakovanem in zavlačujočem obenem zboru, ki ga obljubljajo že °d leta 1997. Ponovno poudarjam, da je moj članek objavljen 24. 3. 2000 popolnoma točen, pošten in pravilen, podkrepljen s številnimi dokumenti, zapisi in zapisniki, Predvsem pa se sklicujem na Zakon o zadrugah, na seje upravne-8° odbora, občnega zbora. Zato *° moje trditve popolnoma dokazljiv in resnične. G. Kočnik trdi, da se v članku Ponavljam, to je pa edino, kar ln\a prav. Res je, ponavljam se že Vec let, toda vedno brez uspeha. Dodatno želim pojasniti famo-Zno uničenje dokumentacije, ki sfm jo navajal v 9. točki mojega clanka. Uničeni namreč niso vsi dokumenti, vendarle pa dokumenti, ki se nanašajo na koope-ratije do leta 1990. Tako, da je nedokazljiv kooperacijski prispevek oz. sodelovanje članov, kooperantov, kar je edini izmed po-%°iev za delitev lastnine. Se se moram ponavljati. Da je gospodarsko stanje v GOZ Kranj katastrofalno, je dokaz finančni Kračun z 31. 12. 1999. Dobiček Znaša borih 500 DEM in to za °bdobje med letom 1992 in 1999. Razmislite, kakšen dohodek na Roženih 1.000.000 DEM, kak- \naje bila kalkulacija g. Kočnika? Vprašanje donosnosti na vlo-Zena sredstva je tako kritično, da %a kalkulator celo v promilah ne P°kaže. Medtem pa g. Kočnik trdi, da GOZ Kranj posluje pozivno. Vsiljuje se mi vprašanje, ali %fe za sprenevedanje, neznanje, nehotenje ali celo nesposobnost 0rganizirati boljše poslovanje. To ni Evropa! To še poslovanje naj- 0(l južnega Balkana ni. Spet ponavljanje. GOZ Kranj je Pojela v kritičnih letih na račun n«jenmin cca. 500.000 DEM. °da porabila jih je za pokrivale nerentabilnega poslovanja. °fej za poslovanje z nerentabil-n'nri kooperacijami. Če se tako P°§luje, pa presodite sami. Se sem hotel pisati in še mnogo nepravilnosti je nerešenih. Dobesedno skoraj med pisanjem tega članka me je presenetilo vabilo na izredni občni zbor. Upanje, da bomo tudi na zboru lahko kaj rešili, je uplahnilo, takoj ko sem prebral dnevni red. G. Kočnik se ne meni za težave in potrebe zadruge. Na dnevnem redu so le tri točke, od katerih je najpomembnejša potrditev mandata organov upravljanja. Torej želi g. Kočnik na vsak način izsiliti podaljšanje svojega mandata še do konca marca leta 2001. Ne ozira se na Zakon o volitvah in da mu je mandat že dvakrat potekel. Tudi upravni in nadzorni odbor nista več popolna, saj v vsakem manjka en član. Člane zadruge in ustanovitelje pa najbolj žalosti to, da nas g. Kočnik šteje za tako nerazgledane in neumne, da si vse to dovoljuje. Toda g Kočnik, to vam ne bo uspelo. Že preveč nepravilnega in nezakonitega je bilo storjeno in veliko preveč sredstev je bilo porabljenih po nepotrebnem. Z lastnino članov se preslabo gospodari, zato podaljšanja mandata ne bomo sprejeli, odločno bomo rekli NE. V interesu in za zaščito naše skupne lastnine pozivam člane od leta 1978 dalje, da se zbora dne 26. 6. 2000, ob 18.00 zagotovo udeležijo. Ker je delo zadruge javno, vabim tudi ostale zainteresirane. Franc Šuc, Kranj Kanalske priključnim v občini Gorenja vas - Poljane V Gorenjskem glasu je bilo dne 13.6.2000 pod naslovom "Pri drugi priključnim popust", objavljeno poročilo s seje občinskega sveta občine Gorenja vas - Poljane. Zaradi celovitejše informiranosti bralcev, želimo Demokrati Slovenije OO Gorenja vas - Poljane, dodatno obrazložiti naše zahteve v zvezi s priključnimi taksami za priklop na kanalizacijo, ki jih je v obravnavo vložil naš svetnik Janez Pintar. Vložili smo zahtevo za spremembo 3. člena pravilnika, ki se nanaša na plačevanje priklopnih taks za že obstoječe objekte. Pri zahtevi smo izhajali s stališča pravičnosti in enakopravnosti občanov. Naš predlog je naslednji: 3. člen Lastniki obstoječih objektov, ki se priključujejo na novo zgra- jeno omrežje javne kanalizacije ali vodovoda, plačajo priključ-nino ob izdaji soglasja za priključitev na javno kanalizacijo ali vodovod. Višina priklopne takse za kanalizacijo ali vodovod je odvisna od naslednjih popustov od polne cene: - plačniki davka na stavbno zemljišče nad 5-10 let 10 %; - plačniki davka na stavbno zemljišče nad 10 - 20 let 25 %; - plačniki davka na stavbno zemljišče nad 20 let 40 %, - plačniki priklopne takse na obstoječe kanalizacije in vodovode 40 %; - lastniki stavb, ki so skladno z zahtevami gradbenih dovoljenj zgradili biološke greznice 20%. Popust lahko lastniki stavb uveljavljajo samo za eno zgradbo. Možnosti plačila so naslednje: - v kolikor plačajo celotni znesek priključnine v enkratnem znesku pred izdajo soglasja, se prizna popust v višini 20 %; - možnost plačila v 12 obrokih brez obresti; - možnost plačila v 18 obrokih z zakonsko določenimi obrestmi. Na občinskem svetu gornji predlog Demokratov ni bil sprejet, ampak naslednji predlog župana: "Občinski svet občine Gorenja vas - Poljane se strinja, da plačnikom nadomestila za mestno zemljišče, ki so ta prispevek plačevali 20 let in več, prizna 5 % popust ob predložitvi ustreznih potrdil za priključek na javno kanalizacijo." Svoj zahtevek županu in občinskemu svetu smo Demokrati utemeljili z naslednjim: 1. Zahtevek temeljimo na določbah statuta občine, ki pravi, da je občina dolžna zaščititi enakopravnost občanov. Neenakopravnost se kaže v tem, daje ista obremenitev za tiste, ki pridejo danes v to skupnost, kot tiste, ki že desetletja plačujejo za vzdrževanje komunalne infrastrukture. 2. V občini so bila doslej po področjih različna vlaganja v obravnavano infrastrukturo. Tako so ponekod v Gorenji vasi, začeli plačevati prispevek za stavbno zemljišče že v letu 1964 in se je postopoma uvajal na celotnem območju Gorenje vasi do leta 1977. Na območjih organizirane gradnje, so graditelji že od leta 1965 plačevali komunalni prispevek za kanalizacijo in vodovod. Kot primer navajamo, da je bil samo priključek za kanalizacijo po takratnem tečaju 5.000 DEM. Primerjalno s sedanjimi pogoji, ko je dolžnost priključnika na lastne stroške zgraditi npr. 15 m kanalizacijskega priključka, je bilo treba v preteklosti na lastne stroške zgraditi tudi več kot 200 m priključnih kanalov. Enako je bilo z vodovodnim omrežjem. Koristniki obstoječe kanalizacije, so skladno z zahtevami v gradbenih dovoljenjih, zgradili tudi biološke greznice, ki so sestavni del kanalizacijskega sistema in niso bile poceni. 3. Na pravilnik podobne vsebine, ki ni upošteval dosedanjih vlaganj lastnikov objektov, je izrazilo svoje nestrinjanje, že v letu 1998, 257 lastnikov stavb in stanovanj s podpisi, ki so bili v obliki pripomb dostavljeni Občinskemu svetu občine Gorenja vas <- Poljane. Podpisniki so upravičeno pričakovali upoštevanje pripomb. 4. Pri kriterijih, za obremenitev posameznikov, z dolgoročnega in vzgojnega vidika ni nepomembno upoštevanje dosedanjega ekološkega obnašanja, ki se kaže tudi skozi vlaganje v gradnjo komunalnih sistemov, ki so in še doprinašajo k izboljšanju življenjskega okolja. Tako držo ljudi, je občina skoraj dolžna nagraditi in s tem dati zgled tudi drugim. V poročilu s seje objavljenem v Gorenjskem glasu, je bilo rečeno, "daje vprašanje priključnih taks grozilo, da se dober namen očistiti reko, odloži." Ocenjujemo, da gre za malo nerodno interpretacijo, ker je bil prvi predlog pravilnika v obravnavi že v letu 1998 in ga je župan umaknil iz obravnave. Tudi ponovna vložitev pravilnika v obravnavo, je bila v domeni župana, ki je dal pravilnik ponovno v obravnavo šele v aprilu 2000. Žal pa so občani zaman v teh dveh letih čakali, na izpolnitev predvolilnih obljub župana, objavljenih v občinskem glasilu Podblegaške novice, ko je zapisal: "Spoštovani občani Gorenje vasi, pravilnika sta umaknjena iz obravnave za nedoločen čas. Če bo meni dana možnost oblikovati pogoje za sprejemljiva pravilnika, jih bomo oblikovali skupaj." V istem prispevku je tudi napisal: "da je potrebno bolj natančno razčleniti, kakšen bo način poravnave priključnine na daljše časovno obdobje, z referendumom, s popustom in še kaj,..." Demokrati Slovenije OZ Gorenja vas - Poljane Jože Novak GLASOV KAŽIPOT Planinsko srečanje na Begunjšici Radoljica - Planinsko društvo Radovljica v okviru praznovanja dneva Roblekovega doma vabi v soboto, 1. julija, na planinsko srečanje pri Roblekovem domu na Begunjšici. Z otvoritvijo smernega kamna na vrhu Begunjščice, najvišjem vrhu občine Radovljica, se bo program začel ob 10. uri. Nato bop ob 11.30 uri otvoritev ekoloških suhih stranišč pri Roblekovem domu, ob 12. uri pa bo sveta maša pri križu pod Roblekovim domom. Lutke brez meja Radovljica - V petek, 30. junija, se bo ob 10. uri v Vrtcih občine Skofja Loka, na Linhartovem trgu pa ob 17. uri začela prireditev Lutke brez meja. Slovesno ob občinskem prazniku Skofja Loka - Da dvorišču Loškega gradu bo v petek, 30. junija, ob 20. uri osrednja slovesno ob občinskem praznikus podelitvijo priznanj Občine Skofja Loka za leto 2000. Na koncertu bodo ob tej priložnosti nastopili: Pihalni orkester Dubrovanka iz Slovaške, Mestni pihalni orkester Skofja Loka in Pihalni orkester Alpina Žiri. Otvoritev povodja Selške Sore Skofja Loka - V Kašči na Spodnjem trgu bo v petek, 30. junija, ob 22. uri potekala otvoritev ureditve povodja Selške Sore z otvoritvenim programo, diapozitivi Foto-kluba Anton Ažbe Skofja Loka in baloni. Sovražna sreča Kranj - V četrtek, 29. junija, se bo ob 21. uri v Prešernovem gaju začela predstava z naslovom Sovražna sreča, ki je posvečena 200. obletnici Prešernovega rojstva. Avtorici sta Tjaša Celestina in Irena Grošelj. Sejem rabljenih knjig Kranj - Društvo prijateljev mladine Kranj in Center za socialno delo Kranj ob zaključku šolskega leta 1999/2000 organizirata že tradicionalni sejem rabljenih šolskih knjig in potrebščin, ki bo v avli Mestne občine Kranj, Slovenski trg 1 in sicer v soboto, 1. julija, od 8. do 12. ure. Jeseni bo ponovitev sejma predvidoma 8. in 9. septembra. Radolško poletje Radovljica - V Radovljici tudi letos potekajo številne prireditve, združene pod naslovom Radolško poletje. O nadaljnjih prireditvah vas bomo sproti obveščali. Moški: Ženska Bled - V prostorih galerije Fundacija Jože Ciuha, Cesta svobode 22, bo v četrtek, 29. junija, ob 18. uri predstavitev in pogovor ob knjigi Mance Košir in Dušana Jovanoviča Moški : Ženska. Pogovor bo vodila Danijela Leskošek. V Izolo Kranj - Društvo upokojencev Kranj vabi svoje člane na celodnevni kopalni izlet v Izolo, na plažo Hotela Delfin. Izlet bo v sredo, 5. julija, poseben avtobus bo izpred Hotela Creina odpljal ob 7. uri. Prijavite se v pisarni društva. Na Zirbitzkogel Kranj - Planinsko društvo Iskra Kranj vabi na planinski izlet na Zirbitzkogel (2396 m) v Avstriji, ki bo v soboto, 1. julija, z odhodom ob 6. uri izpred Hotela Creina. Prijavite se do četrtka, 29. junija, dopoldne po tel.: 2076 400 ali 2073 093 ali popoldne po telefonski tajnici 207 28 70. Na Kozjansko Žabnica, Bitnje - Društvo upokojencev Žabnica - Bitnje vabi svoje člane na izlet na Kozjansko - med Savinjo, Savo in Sotlo. Izlet bo v četrtek, 6. julija, z odhodom avtobusa ob 6.30 uri z vseh avtobusnih postaj od Stražišča do Svetega Duha. Prijave sprejemajo vsi poverjeniki društva do zasedbe sedežev v avtobusu. Na Veliki zvoh Žirovnica - DU Žirovnica - planinsko pohodna sekcija vabi svoje člane in druge prijatelje narave, da se udeležijo pohoda na Veliki zvoh. Pohod bo v torek, 4. julija. Odhod posebnega avtobusa bo ob 6.30 uri iz Žirovnice do Rodin. Zmerne hoje bo približno 4 ure. Prijave sprejema Vilma Mežek, tel.: 803-142. Nadajevanje na 26. strani &***0k^ VZAJEMNA Zdravstvena zavarovalnica, d.v.z. *#*>v J pe Kranj, Zlato polje 2, 4000 Kranj Sporočilo zavarovalcem Vzajemne zdravstvene zavarovalnice, d. v. z. Vse prejemnike povabil k preureditvi obstoječih zdravstvenih zavarovanj za doplačila želimo spomniti, naj nam podpisane dodatke k pogodbam vrnejo najkasneje do 30. junija 2000. S tem si bodo zagotovili znižanje premije za 6,5 odstotka že od 1. avgusta 2000 dalje. Vsem tistim, ki ste nam podpisane dodatke že vrnili, se iskreno zahvaljujemo za izkazano zaupanje. Če imate dodatna vprašanja ali potrebujete nasvet, nas pokličite. Z veseljem vam bomo pomagali. Vaša Vzajemna zdravstvena zavarovalnica, d.v.z. s e [VI i h a Naglic *»mmmmmmmmm\ 213 |u«i.................................n Anton Pfleger vitez Wertenau Da so bili Železniki svoj čas "nekaj več", po Sv°je pričajo tudi znameniti rojaki, ki so iz njih tzšli. Nekateri so postali visoki državni uradniki lp si za svoje zasluge pridobili plemiške naslove. 'Zhajali pa so seveda iz bolj ali manj premožnih fužinarskih rodbin. Zadnjič smo videli, kako se Je na Dunaju uveljavil Gašpar Jurij Melhior, ki Je bil iz rodu Levičnikov in postal "von Glom-,er8 ■ Njegov sin Henrik Levitschnigg von Glom-°erg (jšlO - 1862) pa je bil že nemški pesnik, či-S°-r hči se je poročila z nekim pruskim Plemičem. Poplemenitila se je tudi ena od vej "lavcev, izvirajoča od Karla Antona; njegovi potomci so se v Ljubljani podpisovali "von Plauzho-*en", iz tega rodu sta bili tudi dve opatinji v samostanu dominikank v Velesovem. V nadaljevanju bomo videli, kako si je plemstvo pridobil naJbolj znani od Globočnikov, Anton, ki se je nazadnje pisal "plemeniti Sorodolski". To pot je gost našega podlistka ANTON PELE-^ER, kije postal vitez VVERTENAU. Rodil se je y- marca 1748 v Železnikih, umrl 27. maja '820 na Dunaju. Njegov oče Sigmund je sodil ^ed manj premožne fužinarje, a je sina kljub lernu poslal v šole, najprej v Ljubljano, potem na .unaj, kjer je v skromnih razmerah, z majhno stlPendijo in poučevanjem, študira/ pravo, dokfo-nral in postal izjemno uspešen pravnik. "Svoji iz-^d'ii znanstveni podkovanosti in visoko moralni rzi seje imel zahvaliti, da ga je cesarica Mari- Po Ijudjeh gor, po ljudeh dol Terenski ogledi za Gorenjski biografski leksikon ja Terezija že leta 1774 nastavila za javnega profesorja na lemberškem liceju; na tej katedri je delal celih 24 let s spoštljivim uspehom. " Znal sije pridobiti tudi (p)oseb-no naklonjenost cesarja Franca, ki je vladal v letih 1792 -1835. "Kako zelo si je častivredni pravnik tako s širokim poznavanjem prava kot s svojo pravičnostjo pridobival vedno več zaupanja cesarja Franca, dokazujejo njegova odlikovanja. Leta 1805je bil imenovan za dvornega svetnika državnega in konferenčnega urada za notranje zadeve ter še istega leta napredoval v pravega državnega in konferenčnega svetnika. Leta 1806 ga je monarh pristojbin prosto /"mit vielem Vergnuegen"/ povzdignil v viteški stan. 1806 je prejel visoko funkcijo reda kanclerja zlatega runa in ko seje cesar leta 1814 odločil dati Muzej Železniki, vstopna razglednica državnemu in konferenčnemu uradu drugo obliko, je Pfleger dobil pristojbin prosto visoko funkcijo tajnega svetnika; njegov delokrog se je znatno povečal, ko so leta 1817 za višjega predsednika pravosodja Imenovali grofa Wallisa, državnega in konferenčnega ministra ter je Pfleger tako dobil vodilno funkcijo, obsegajoča velik del zadev državnega sveta. Z neumorno prizadevnostjo in vestnostjo je takrat že sedemdesetletni starec skrbel za vodstvo zelo pomembne veje državne uprave poleg mnogih ostalih, a nič manj pomembnih državnih poslov, zaradi katerih je užival neomejeno cesarjevo zaupanje vse dotlej, dokler po štirimesečnem bolovanju, med katerim se je še vedno posvečal svojemu poklicu, ni omagal in 27. maja 1820 na Dunaju sklenil svoje nadvse aktivno in v javen prid usmerjeno življenje. " Tako je svojega starejšega rojaka in očitnega vzornika v svojem delu o Železnikih (Eisnern, 1867, dvojezično 1999) počastil Anton Globočnik. In sklenil z besedami: "Za pravnike je bil svetal vzor pravičnosti, zaslužnosti in neodvisnosti sodstva. Leta 1809 je neposredno sodeloval pri reviziji državljanskega zakonika; reformam ni bil naklonjen tam, kjer niso bile potrebne. Pisal je jasno in natančno ter v mnogih svojih poslih upošteval red, ki ga ni bilo moč preseči." Janko Polec, kije o njem napisal članek za Slovenski biografski leksikon, pa gaje označil takole: "Pfleger je, živeč do 55. leta v zatišju province le pravoznanstvu in pravosodju, zadnjih 16 let svojega življenja krepko in uspešno na najodgovornejših mestih posegal v zamotani ustroj velike države in velikega dvora, kakor pred njim in v stari državi /Avstro-Ogrski/ morda za njim nobeden naših rojakov " Zanimivo bi bilo ob tem raziskovati še, ali je ohranil kake stike z rojaki v Železnikih, kako je bilo z njegovim potomstvom in podobno. A o tem kdo drug kdaj drugič. NESREČE Nesreča s hudimi poškodbami Podbrezje, 26. junija - V petek, 23. junija, se je na cesti Kranj - Jesenice izven naselja Podbrezje zgodila huda prometna nesreča zaradi nepravilne strani vožnje voznika osebnega avtomobila znamke BMW 320 Miroslava K., ki je doma iz okolice Jesenic. Dve osebi sta utrpeli hude telesne poškodbe, štirje so bili lažje telesno poškodovni, nastala pa je tudi večja materialna škoda, ki jo ocenjujejo na 6 milijonov in 400 tisoč tolarjev. Miroslav K. je vozil proti Radovljici. Ko je pripeljal v neposredno bližino izvoza za naselje Podbrezje, je nenadoma zavil na nasprotno stran. Na drugem voznem pasu je peljala krajša kolona vozil in kot prva v koloni voznica Zastave Juga Dragica D. iz Šenčurja. Voznik Miroslav K. je najprej trčil v sprednji levi del vozila voznice Dragice, nato pa v naslednji dve vozili. Vozilo voznice je odbilo na odstavni pas, drugo vozilo se je obrnilo na bok, tretje vozilo pa je odbilo izven vozišča in je obstalo v jarku. V prometni nesreči sta voznik Miroslav K. in Domen Š. dobila hude telesne poškodbe, ostali pa lažje. Zaradi prometne nesreče je bil med 17. in 19. uro močno oviran promet, saj je potekal obojestransko po odstavnem pasu. • D.S. - Foto: Tina Doki Množični pretep Kranj, 26. junija - V soboto ponoči je pred gostinskim lokalom v Kranju nastal množični pretep. V bližino lokala je prišel Robert K. iz Kranja. Brez razloga so ga napadli Milan S., Dominik G., Aljoša G. in Štefan S., vsi iz Kranja. Roberta so zbili na tla, ga obrcali, predvsem v glavo. Roberta so pretepli tako močno, da ima pretres možganov, zlom nosu, rane na ustnicah, poškodbe zob in več poškodb na glavi. • D.S. Vlom v barako Naklo, 26. junija - V noči od minulega petka na soboto je neznani storilec prišel do gradbenih barak Gradbinca na gradbišču v Naklem. Na vratih ene od barak je odlomil ključavnico in odnesel več gradbenega materiala. Podjetje je oškodoval za okoli 300 tisoč tolarjev. • D.S. Odnesel 550 tisoč tolarjev Bled, 26. junija - Neznani storilec je minuli vikend vlomil v poslovalnico Emone Globtour, ki se nahaja v pritličju hotela Krim na Bledu. V miznem predalu je našel ključ blagajne, jo odprl in si protipravno prilastil 550 tisoč tolarjev - v slovenskih bankovcih in tuji valuti. • D.S. Tatvina slovenske zastave Jesenice, 26. junija - Le kdo je bil, ki je v nedeljo, 25. junija, s stanovanjskega bloka na Koroški Beli z višine treh metrov snel zastavo Republike Slovenije? Za neznancem, ki si je zaželel slovenske zastave, še poizvedujejo. • D.S. Ukradel je kavo Kranj, 26. junija - V petek, 23. junija, je Boštjan R., doma iz okolice Kranja prišel v trgovino Mercator v Kranju. S police je vzel dvakrat po kilogram kave in jo skril v nahrbtnik. A ni imel sreče, saj gaje ob odhodu ustavil varnostnik in ga zadržal do prihoda policije. • D.S. Radovljica, 27. junija - Včeraj, 26. junija, so v Linhartovi dvorani v Radovljici ob prazniku slovenske policije 27. juniju podelili letošnja priznanja Policijske uprave Kranj. Zlati znak za varnost sta prejela: Huse Bakrač in Ludvik Zupančič. S srebrnim znakom so bili odlikovani: Vladimir Baltič, Marjan Grčar, Izidor Kofler, Marko Novak, Bojan Robek in Vojko Skok, z bronastim znakom pa: Momir Gračanin, Slavko Hočevar, Anton Horvat, Pavel Jamnik, Vlasta Kamšek, Branko Klančnik, Vladimir Koračin, Matjaž Lauseger, Franci Mihelčič, Vilko Pirnovar, Marko Sonc in Veronika Šorli, med zunanjimi pa Radio Kranj. Pisno pohvalo je prejelo 28 policistov in delavcev Policijske uprave Kranj. Na sliki: direktor slovenske policije izroča priznanje Ludviku Zupančiču. • D.S., foto: Tina Doki Pred turistično sezono na mejnih prehodih Ilegalnih pobegov manj, promet pa vedno večji Na mejnih prehodih Rateče, Korensko sedlo in Karavanke pričakujejo več turističnega prometa kot lani. Letos prvič odprt nov planinski mejni prehod na tromeji nad Ratečami. Na mejnem platoju Karavanke je bilo v 24 urah 107 avtobusov in 8 tisoč osebnih vozil. Boštjan Pristavec je komandir Postaje mejne policije Kranjska Gora: "Zaradi terena, ki omogoča razmeroma lahko prestopnost meje, smo imeli lani in vse do maja letos kar nekaj poskusov ilegalnega prehoda meje. Lani smo uspeli prijeti kar štiri skupine organizatorjev ilegalnih prehodov, v začetku leta pa smo prijeli še organizatorje iz okolice Domžal in jih ovadili tožilstvu. Ilegalne prehode so organizirali predvsem na območju Planice. Zdaj so se zadeve umirile. Pred turistično sezono - v petih mesecih je promet na meji porasel za 9 odstotkov predvsem na račun turističnih prehodov, manj je tranzitnega prometa - se redno dogovorimo za usklajeno sodelovanje na meji s sosednjimi Italijani in Avstrijci. Pred sezono v Kranjski Gori in okolici vodje okolišev in lokalni kriminalisti obiščejo vse turistične objekte in opozorijo na odpravo pomanjkljivosti. Zato, ker bo v sezoni veliko prireditev. Vinko Jakopič, komandir mejne policije Karavanke redno sodelujemo tudi na ustnih obravnavah na Upravni enoti, kjer organizatorji zaprosijo za dovoljenje in zahtevamo ustrezne varnostne ukrepe. Enako se dogovarjamo z občino, v okviru sveta za varnost. Zavedamo se, da ustrezna varnost pomembno vpliva na turistični obisk. 15. maja se prvič odpira novo planinsko - prehodno mesto na tromeji nad Ratečami. Po sporazumu med Republiko Slovenijo in avstrijsko zvezno vlado se je Kepi, Golici, Stolu, Košuti, Kamniškim Alpam in Ljubelju pridružila še tromeja. Naši državljani na tromeji lahko prestopijo mejo do Arnoldsteina, poti so markirane, nadzore na zeleni meji pa naši policisti redno opravljajo." Vinko Jakopič je komandir Postaje mejne policije Karavanke, kjer se na mejnem platoju na Hrušici izjemno povečuje promet, saj so zdaj večkrat kot leta doslej odprte tri kolone. Vinko Jakopič pravi: "V prvih petih mesecih smo beležili milijon 900 tisoč potnikov ali 107 tisoč več kot lani. Le za primerjavo: med prazniki, veliko nočjo in 1. majem je bilo lani 82 tisoč potnikov, letos 320 tisoč. V petih mesecih letos je prevozilo mejo okoli 550 tisoč motornih vozil, od tega 104 tisoč tovornih, 9 tisoč avtobusov in 445 tisoč osebnih vozil. V turis- Policist Martin Gorišek pri pregledu potnih listin na mejnem prehodu Karavanke. Boštjan Pristavec, komandir mejne policije Kranjska Gora tični sezoni pričakujemo vsaj za 30 odstotkov večji promet. Na meji poskrbimo, da ob praznikih, ko se poveča promet, ni daljših čakalnih dob - potniki čakajo od 20 do 40 minut. Zastojev ni, saj imamo usklajen koledar pričakovane zgostitve prometa in tedaj poostrimo nadzor. 70 odstotkov potnikov je v tranzitu, ostalo so turisti. Tovornega prometa je na platoju Karavanke sploh veliko. 21. junija, denimo, je v 24 urah peljalo skozi predor Karavanke 1397 tovornih vozil, mejo prestopilo 25 tisoč potnikov, 107 avtobusov in 8 tisoč osebnih vozil. V sezoni pa pričakujemo še veliko izrednih prevozov - plovila kot so čolni, jahte in drugi izredni prevozi. Varnostna ocena za Karavanke je zelo ugodna. Letos beležimo le en ilegalni prestop meje, odkrili smo nekaj ponarejenih potnih listin in ponarejenih vizumov. Mamil ni bilo. Redno se že pred majem na delovnih razgovorih z avstrijsko carino in žandarji dogovorimo o pretočnosti prometa, obveščanju, dnevnih problemih - sodelovanje z avstrijskimi mej' nimi organi je odlično-Sodelujemo seveda tudi z naši" mi cariniki, ko se odločamo za poostrene nadzore v zvezi z mamili ali orožjem ter seveda s sodnikom za prekrške. Na našem mejnem prehodu, kjer je veliko tovornega prometa, smo v rednih dogovorih s špedicijami, avtocestninsko bazo, vzdrževalci... Še posebej v sezoni je treba poskrbeti za ustrez^ varnostne razmere. Ne nazadnje skupaj z ostalimi službami skrbi" mo, da je prehod lepo urejen i° seveda za korekten odnos polici5' tov do potnikov - turistov, saj Je turistu prihod na državno mej0 prvi stik z državo, v kateri bo preživel dopust. " • D.SedeJ Tržiški bazen, prejšnji teden "To je zame masaker" Pretep s hudimi posledicami na tržiškem kopališču. Preiskava še poteka. Tržič, 26. junija - Kratka časopisna vest, napisana na osnovi poročila Policijske postaje Kranj, bi se glasila nekako takole: "Minuli torek je na letnem kopališču v Tržiču prišlo do verbalnega spora med Žigom B. in mladoletnim Mihom Z. Med prepirom je Žiga dvakrat udaril Miho po obrazu, ta pa mu je udarec vrnil. Kopališki redar ju je želel pospremiti k izhodu, a v spor se je vmešal še Žigov brat Anže B. in podrl Miho. Brata sta mladoletnika obrcala, udarci so leteli predvsem po glavi. Miha Z. je dobil hude telesne poškodbe, policisti pa bodo zaradi suma kaznivega dejanja podali kazensko ovadbo zoper brata Žigo in Anžeta B." "To je zame masaker," je med pogovorom nekajkrat omenila Jelka Zupan Dolenc, mati pretepenega Mihe. Povedala nam je tudi svojo plat zgodbe. Jelka Zupan Dolenc pravi, da so štirje fantje in dekle s Planine pri Kranju prišli na tržiški bazen že dopoldne. In koje Miha popoldne prišel na bazen, je dekle takoj pokazalo na Miha. "Ne vem, zakaj, to so fantje, ki se radi tepejo in dobro obvladajo borilne veščine," nadaljuje pretresena Mihova mati. Pove še, da so taisti fantje Mihu že nekaj časa grozili, menda so se sprli zaradi dekleta. Pretep se je pred očmi mnogih kopalcev odvijal "sredi belega dne". Ljudje so lahko le gledali, kako dežujejo udarci, pravi Jelka Zupan Dolenc. Mihu je skušal pomagati redar Gorazd Križnar, ki pa izjave ni želel dati. Gorazd je le potrdil, daje tisti dan res posredoval pri pretepu na tržiškem kopališču. Mihova mama ve povedati tudi to, da so nasilne mladeniče želele ustaviti nekate- re starejše ženske, ki so v odgovor dobile le: "Ej, stara, poberi se!" Mladoletnika so v trenutku podrli na tla, njegova mati je bila pretresena, ko je dobila sinova oblačila, popolnoma prepojena s krvjo. "Ljudje so lahko le gledali, vsi pa so mi rekli, da toliko krvi in brcanja še nikoli niso videli," je dejala Jelka Zupan Dolenc. Da je bil pretep res krvav, dokazujejo tudi Mihove poškodbe: kompliciran zlom ličn1' ce, poškodbe po glavi in strdki v nosu. "Želim, da pretep na tržiškem kopališč" pride v javnost. Želim posredovati opozoril0' da se kaj podobnega lahko zgodi komurk°" li," je ob koncu pogovora dejala mati še ne 17-letnega Mihe. • Špela Ž. Šoferji in avtomehaniki so tekmovali - Zveza šoferjev in avtomehanikov Kranj je v soboto na dvorišču podjetja Alpetour Potovalna agencija organizirala 19. državno tekmovanJe poklicnih voznikov in 7. državno delovno tekmovanje avtomehanikov ZŠAM Slovenije-Pomerili so se v praktičnem delu oziroma spretnostih vožnjah in teoretičnem znanju-Tekmovanja se je udeležilo okrog 150 tekmovalcev, letos pa so prvič tekmovali tudi pf' padniki Slovenske vojske. • A. Ž AKCIJA GORENJSKEGA GLASA IN TELEVIZIJE MEDVODE GLASBENIKI MESECA junij 2000 pripravlja Andrej Žalar s sodelavci Če samega sebe srečaš Ansambel Laufarji, danes tu, jutri km, je očitno prevzel tudi tiskarskega škrata, saj je enkrat vodjo Poimenoval za Tušarja, drugič pa ?pet za Tršarja. No, pravilno in res J6 Darko Tušar, vodja ansambla La- Jure Lapanja: pri Laufarjih igra kitaro. Z družino živi v Škoji Loki, zaposlen pa je pri Špediciji Alpetour. Pri ansamblu je že od vsega začetka in hkrati na nastopih povezuje in napoveduje tudi pro- Laufarji v nepopolni in hkrati razširjeni sestavi (od leve proti desni): harmonikar Boštjan Sedmak, pevka Cita Galič, ki se bo predstavita v tro-Sjasnem projektu, vodja Darko Tušar in pevka pri ansamblu Laufarji Jožka Brdnik. Ufa rji. Zato iskreno opravičilo vsem žalcem, ki ste opazili napako, in seveda tudi Darku, pa še enkrat obavljamo telefon vodje Darka tošarja: 065/75-334. Zadnjič smo vam torej predstavili "arka Tušarja in Jožico Brdnik; ob nJtJu pa še Cito Galič, s katero pripravljajo skupni projekt. Danes pa n^kaj besed o ostalih članih ansambla. Boštjan Sedmak: v ansamblu je Romala od vsega začetka in igra harmoniko oziroma klaviature. Je Aranžer v firmi Corning, z družino *ivi v Ljubljani, njegova posebnost Pa je, da ima roko za lepo pisanje. gram, s katerim se predstavljajo Laufarji. Marko Erjavec: pri Laufarjih igra bariton in bas kitaro. Po poklicu je projektant klimatskih naprav in ljubitelj zelene bratovščine. Doma je s Hotedrščice. Želja članov ansambla je, da bi čimprej dokončali kaseto. Upajo, da bodo nastopili tudi v oddaji Vsakdanjik in praznik, želijo pa si, da bi v prihodnje čimveč igrali tudi na Gorenjskem. Da bi Laufarji čim več igrali tudi na Gorenjskem, želimo tudi v Gorenjskem glasu. In prepričani smo, da tudi bodo. . Kdo pa je tale harmonikar? Ne boste verjeli. To je Janez Železnik, znani ^delovalec harmonik Železnik z Vrzdenca pri Horjulu. Pri Janezu na Vrz-°-£ricu smo se srečali skupaj s Cito in Laufarji, ko so bili na skupni vaji. VASA PESEM Oddaja je vsak ponedeljek ob 18.15 uri na frekvi Radia Ognjišče. Za Vašo pesem boste lahko gla v oddajo po tel.: 061/152-10-35 ali 130-16-35 in RADIO ^a 'zP°'n'te kuP00 'n 8a pošljite na naslov: OrVTTTor-t? Radi0 OsnJISde vUrlNJl^fc štula 23, p.p. 4863, 1210 Ljubljana - Šentvid Predlogi tega tedna 26.00.2000 ^pevke: Zmagovalni pesmi Marina • Raf in Band prejšnega tedna: Rada sem veter - Tanaja L Prvič ali zadnjič -Simona VVeiss Verjemi - Klemen 2. Dobra gostilna -Fantje izpod Rogle N*-viže V Števerjan - ans. Toneta Žagarja Ko pade mrak - ans. RŽ Melodija zelenih dni - ans. Taims VAŠA PESEM A GLASUJEM ZA Popevko; ^I2HHH.zabavno vižo: 'me in Naslov: pošta: Priimek: KOLOVRAT DOMAČIH vsako nedeljo na Radiu Gorenc ob 15.30 - vsak torek v Gorenjskem glasu Poslušate nas lahko na frekvencah 88.9 FM in 95.0 FM - stereo. Pokrovitelj nedeljske oddaje KARUN d.o.o. KRANJ, Koroška 35, tel. 064/360-750 in 360-751. Počitnice so tu! Karun d.o.o. vas vabi k nakupu šolskih potrebščin. Do 30. junija vas vabijo k prednaročilu šolskih učbenikov in delovnih zvezkov. 5 odstotkov popusta pri takojšnjem plačilu ali na 2 obroka. Velika ponudba šolskih setov: voščenke Stadler, barvice Stadler, flomastri in barvice, brisalci in nalivna peresa Reinold za samo 1299 SIT. Akcijska ponudba zvezkov A4, črte, 60 listov, 10 komadov za samo 850 SIT. Velik izbor šolskih in potovalnih torb ter kovčkov. NAJCENEJE, NAJUGODNEJE ZA VAŠEGA ŠOLARJA PRI KARUNU V KRANJU! Nagradno vprašanje: Kolikšen je popust pri takojšnjem plačilu? KUPON Odgovor:. . , . Moj naslov .. Odgovt pripisom Lep po Vlarko DVE NAGRADNI VPRAŠANJI NOTRANJSKEGA RADIA LOGATEC • Ročna avtopralnica, Cerknica, Cesta na Jezero 10, tel.: (01) 709 14 49 Vprašanje: Katero jezero se nahaja v bližini Cerknice? Nagrada: notranje čiščenje os. vozila • Časopis 99, p.p. 99, 1370 Logatec, 061 790 360, casopis99@siol.net Vprašanje: Kateri slovenski regiji pripada mesto Logatec? Dekleta in fantje do 15 let, če bi želeli sodelovati v natečaju "Naj naj pravljičar dežele Notranjske" pokličite (01) 750 9 360 po 14. uri! Nagrada: šest mesečna naročnina Odgovore pošljite do sobote, 1. julija 2000 NTR LOGATEC, p.p. 99, 1370 Logatec, za oddajo "99 minut..." Nagrajenca z dne 4. junij 2000: • Vulkanizerstvo Jeršinovič, Vrhnika: Rajko Jurjevčič, Verd 196, 1360 Vrhnika • Časopis 99, Logatec: Frančiška Krajnik, Gorenja vas - Rateče 1, 4220 Skofja Loka Iskrene čestitke! Prevzem nagrad direktno pri pokroviteljih z osebnim dokumentom brez našega pisnega obvestila. Dodatne informacije po tel. 061 790 360. Spremljate nas lahko: Notranjski radio 107.1 & 91.1 MHz Pokličite (01) 754 632 ob nedeljah med 20.21 in 22.00 uro ter preizkusite svoj pogum na vislicah. Zanko okoli vratu vam zategujemo - Šerif -Večerna Zarja - Črni gad - Jutranja Zarja NOTRANJSKI RADIO LOGATEC D.O.O Logatec • Tržaška 148 • tel.:06l/74l 632 • fax:06l/74l 612 ^ž$%& Četrtek,, £9,iunii ŠTUDENTSKI VEČER V organizaciji §0 FOV COLLEGIUM ZABAVA □ J ZHIGA Fotografska razstava Mitja Smrdel Do 24. ure se lahko odžejate s kupončki Pivovarne Union Kupončke dobite na info točki FOV CISTA lO-KA RADIA GORENC ... za izgled po modi in vaši meri priporočamo Trgovino Krim na Deteljici pri Tržiču (nagrajuje Štefana D. iz Tržiča)... ... za odlično kosilo in posladek priporočamo Gostinsko podjetje Trojane (krofi čakajo Jožeta G. iz Tržiča)... .. za dobro voljo pa še vedno priporočamo frekvenco 88,9 (1., 2., 3., kdo sledi, bo razveselila Katarino P. iz Boh. Bele)... iskrene čestitke vsem... Pridno pišite še vi: Radio Gorenc, p.p. 80, Tržič - 29. 6. ob 18.30 se spet dobimo! P.S. Ste že odkrili glas in stas našega Branka?! Čista 10-ka Radia Gorenc L Marjan Zgonc - Zate živim 2. Simona VVeiss - Prvič ali zadnjič 3. The Twins - Glas srca 4. Anja Rupel - Preden gre 5. RokVband - Rad jo imam NOVO! NOVO! NOVO! 6. Happy day - Vonj poletja 7. Vesele Štajerke in Vili Resnik - Podajmo si roke 8. Ulixes - Ker jo ljubim 9. Miran Rudan in Helena Blagne - Skupaj v tem poletju 10. Krila - Krila Cista lO-lca Radia Gorenc Glasujem za: Rad-a bi slišal-a:..................................................... Moj naslov: ...................................................... Radio Gorenc, p.p. 80, 4290 Tržič, do 25. 5. GLASBENA LESTVICA ZALOŽBE LOTI IU0H GLASBENA LESTVICA ZALOŽBE ZLATI ZVOKI Vsako sredo ob 13. uri na Radiu Ognjišče. Obkrožite številko skladbe, ki vam je najbolj všeč, izrežite, nalepite na dopisnico in pošljite na naslov: ZLATI ZVOKI, P.P. 46, 1410 ZAGORJE. NAGRADE PREJMEJO: - Marinka Kompare, Spodnje Kraše 16, 3341 Šmartno ob Dreti - Jože Bizjak, Trstnik 1a, 4204 Golnik - Alenka Škrlj, Ravne 22, Sv. Anton, 6276 Pobegi Nagrade prejmejo izžrebanci po pošti. KUPON št. 26 1. ŠALEŠKI FANTJE - Čez sedem let vse pride prav 2. PODKRAJSKI FANTJE - Slovenska deklica 3. duo OLGA & JOŽE - Polepšajmo si dan 4. OLGICA TRBOVC - Tebi očka 5. MLADE FRAJLE - Tri jerbase poljubčkov (nov predlog) NOTRANJSKI RADIO LOGATEC D.O.O Logatec • Tržaška 148 • tel.:06l/74l 632 • fax:06l/74l 6I2 RADiO 913 Ffl RADIO KRANJ POSLUŠAM VSAK DAN GORENJSKI MEGASRČEK - 97,3 MHz TOREK 9.20 DAN SLOVENSKE POLICIJE 16.10 VARUJMO ZDRAVJE 18.20 RAČUNALNIŠKE NOVICE 19.30 911 TURBO 21.00 KO NARASTE ADRENALIN SREDA 9.20 TELEKOM 13.10 GORENJSKA LEKARNA 17.10 GREMO V LIFE 19.30 ODDAJA O MODI ČETRTEK 9.20 TRGOVANJE Z VREDNOSTNIMI PAPIRJI 14.30 PLANINSKO ŠPORTNI KOTIČEK 1.7.00 PRENOS POGOVORA S PREDSEDNIKOM DRŽAVNEGA ZBORA JANEZOM PODOBNIKOM 18.20 TO SO NAŠI 20.00 PARNAS HALO ■ HALO GORENJSKI GLAS TEL: 04/201-42-00 GLASOV KAŽIPOT Naročilo za objavo sprejemamo po tel oz. po pošti - do ponedeljka do 12,30 KATEGORIJE: A, B, C, D, E, H http://www.bb-kranj.si ROZMAN BUS Rozman, tel: 064/715-249 Šenčur: 411-887, 25-11-887 METEOR, d.o.o. Stara e. 1, Cerklje HOKO - kombi prevozi Tel.: 596-38-76, 595-77-57 AVTOBUSNI PREVOZI DRINOVEC PAVEL PREGL Kombi prevozi SOTESKA V1NTGAR LETNO KOPALIŠČE UKOVA Tel.: 04/583-16-62 LETNO KOPALIŠČE RADOVLJICA Tel. infax.: 04/531-57-70 e-mail: pkrad@plaval-radovljica.siniklub.si LETNO KOPALIŠČE KRANJ Tel.: 041 201-44-29 LETNO KOPALIŠČE TRŽIČ Tel.: 04/596-11-87 LETNO KOPALIŠČE KAMNIK Tel.: 01/839-12-92 PLAVALNI KLUB RADOVLJICA Tel. infax.: 04/531-57-70 DISKONT KERAMIKE ALLIMEX INT., d.o.o. TRGOVINA No9 i V ZADRUŽNEM DOMU NA PRIMSKOVEM PRIHAJAJO POČITNICE ZADNIKAR, d.o.o. I Tel.: 04/257-12-44 04/201-42-00, faksu 04/201-42-13 ali osebno na Zoisovi 1 v Kranju trtka do 12.30 uref Cena oglasov in ponudb v rubriki, izredno ugodna. VOZNIŠKI IZPIT PREDAVANJA IZ TEORIJE B&B KRANJ, tel. 202-55-22, 3. julija, ob 9.00 in ob 18.00 B&B RADOVLJICA, tel. 531-49-60, 17 julija, ob 18.00 B&B JESENICE, tel 568-33-00, 24 julija, ob 18.00 B&B ŠK. LOKA, tel 515-70-00, 3 julija, ob 9.00 in 17.00 Trst 11.7., Madžarske toplice od 23 do 27.8., Gardaland 3.7.,Lenti 15.7. Portuguara - Palmanova 29.6.; Lenti - 8.7 .nočni Gardaland 15. od 3.7. vsak ponedeljek kopalni izlet v Čatež tel.: 252-62-10 041/660-658 Lenti čet. in sob., Trst sreda, Celovec pon.. Trbiž, Udine, Palmanova in ostalo po dogovoru. Čas dopustov - prevozi na letališča, pristanišča, toplice, morje. GSM: 041/734-140 Trst 28.6. 533-10-50 041/74-41-60 KOMBI MERCEDEZ - klima: Lenti vsak čet. in sob.; turistični izleti in sejmi v tujini in doma - 8 oseb, Gardaland 8.7. Tel.: 041/623-872 ................................................'............ SOTESKA VINTGAR: odprto vsak dan od 8.00 do 19.00 uro. Vstopnina za odrasle 400 SIT, za otroke 200 SIT Obratovalni čas: vsak dan od 10. - 18.30 ure Cena celodnevnih kart: odrasli - 500 SIT, otroci (do 15 leta) 350 SIT Cene popoldanskih kart: odrasli - 350 SIT, otroci (do 15 let) 250, otroci do (6 let) 150 SIT Temperatura vode: 24 0 C l< 10-18 ure, vkendi in Obratovalni čas: od pon prazniki od 10 - 19 ure. Cene celodnevnih kart: odrasli - 550 SIT, otroci - 450 SIT. Cene popoldanskih kart: ( od 14 ure dalje) odrasli - 450 SIT, otroci - 350 SIT Temperatura vode: 26.5°C Rekreacijsko kopanje: bo do 25. junija vsak dan od pon pet. od 20 do 21 ure. Od 26. junija dalje vsak dan od pon pet. Od 21 do 22 ure. Cena: 300 SIT do do Obveščamo vas, da bo prišlo do spremembe urnika rekreacije na letnem kopališču, zaradi vaterpolskih tekem. V ponedeljek, 26. 6. 2000, bo bazen zaprt, v torek, 27. 6. 2000, pa bo bazen odprt od 11.00 - 14.00 ure. Obratovalni čas: vsak dan od 9. do 19. ure Nočno kopanje: petek: od 20. do 23. ure Cene celodnevnih kart: odrasli - 600SIT, študentje, dijaki - 450 SIT Cene popoldanskih kart: odrasli - 450 SIT, študentje, dijaki - 350 SIT Temperatura vode: 26°C Obratovalni čas: od pon. do pet. od 10. do 18. ure, ob sob. in ned. od 10. do 19. ure Cene vstopnic: otroci (do 6 let) - 200 SIT, otroci (od 6 do 14 let), dijaki, študenti in upokojenci 400 SIT, odrasli 500 SIT. Ob sob. in ned. so vse stopnice 100 SIT dražje. Rekreacijsko kopanje od 20. do 22. ure. Temperatura vode: 26,5 °C. PLAVALNI KLUB RADOVLJICA bo organiziral ŠTEVILČNO LOTERIJO RADOVLJIŠKO POLETJE; Prodaja srečk poteka od 20. junija dalje na Kopališču Radovljica in na drugih prodajnih mestih v Radvoljici in okolici; žrebanje bo v soboto, 29. 7., ob 19.00 na Kopališču Radovljica, cena srečke je 300 SIT (dobitek: skuter PEUGEOT ZENIT 50 s čelado, 1 x 200.000 SIT, 1 x 100.000 SIT, 2 x 50.000 sit, 3 x letna karta za Kopališče Radovljica, 3 x letna karta za fit-ness na Kopališču Radovljica, 200 x 300 SIT). Zlato Polje 3K, KRANJ, telefon: 064-2024-013, 2023-480, 361-270 - stenske keramične ploščice od 1.210,00 SIT dalje - talne keramične ploščice za zunanje in notranje oblaganje od 1.670,00 SIT dalje - granitogres ploščice od 1.430,00 SIT dalje - tuš kabina 90 cm polkrožna, akrilno steklo s PVC podstavkom 52.373,30 SIT Akcijske cene VEUAJO DO RAZPRODAJE ZALOG in vsebuje DDV! KRATKE HLAČE, TUDI VELIKE ŠT. OD 499 SIT NAPREJ. MAJICE NA NARAMNICE ZA ŽENSKE IN MOŠKE V 10 BARVAH! BERMUDA HLAČE - KOPALKE IZJEMNO UGODNO, VSE VELIKOSTI: NE ZAMUDITE TE PRILOŽNOSTI PRED POČITNICAMI! Izredno ugodne počitnice v Moščeniški Dragi, 10 km od Opatije, v idiličnem okolju. Vikend paket v hotelu Marina (notranji bazen z ogrevano morsko vodo) = 2.480 SIT oz. 24 DEM. Tel.: 00 385 51, 737 504________________________________mn..^^u,..i.. Lenti 24. 6.: Luhačevice - Toplice na Češkem 7 dni od 18. - 25. 8. za, samo 42.000 sit. VABILO NA JAVNO PREDAVANJE DRUŠTVA OZARA KRANJ Pod okriljem društva Ozara Sovenije že štiri mesece deluje Pisarna za informiranje in svetovanje Kranj. V naše dejavnosti vključujemo ljudi s težavami v duševnem zdravju, ljudi v duševni stiski in njihove svojce. V sredo, 28. junija 2000, ob 17. uri, v prostorih Mestne občine Kranj, soba št. 14, organiziramo javno brezplačno predavanje z naslovom: KDAJ POISKATI POMOČ, KO SE SREČAMO S TEŽAVAMI V DUŠEVNEM ZDRAVJU. Predavala nam bo dr. med. Daša Troha spec. psihiater. Za dodatne informacije nas lahko pokličete vsak dan med 8. in 16. uro po telefonu: 04/23-62-610. Vljudno vabljeni! Nadaljevanje s 23. strani Srečanje diabetikov Gorenjske Kranj - Društvo diabetikov Kranj vabi na drugo kolesarsko srečanje diabetikov Gorenjske - kolesarski trim. Srečanje bo v petek, 30. junija, zbor kolesarjev pa bo ob 16. uri na Posavcu "Hram Svetega Jošta". Za kolesarje bosta na izbiro 2 progi in sicer 10 ali 20-kilometrska. Po kolesarjenju bo v Hramu Svetega Jošta poskrbljeno za okrepčilo. Prijavite se lahko do 28. junija pri poverjenikih ali po tel.: 064/471-451 - Ivan, zvečer. V Portorož Kranj - Medobčinsko društvo invalidov Kranj že sprejema vplačila za enodnevni izlet v Portorož (ogled igralnice) -Bernardin (kopanje), ki bo v petek, 14. julija 2000. Prijave z vplačili sprejemajo do zasedenosti avtobosa. Hkrati obveščajo, da že sprejemajo vplačila za 7-dnevno letovanje v Rabcu, ki bo od od 26. avgusta do 2. septembra, in za 7-dnevno zdravljenje v Zdravilišču Radenci, ki bo od 2. do 9. septembra. Prijave z vplačili sprejemajo vsak torek in četrtek od 15. do 17. ure v pisarni društva v Kranju, Begunjska 10, tel.: 223-433. Letovanje na Lošinju Kranj - Društvo upokojencev Kranj organizira letovanje na Lošinju od sobote, 23. septembra, do torka, 3. oktobra. Dodatne informacije lahko dobite v društveni pisarni, kjer boste dobili tudi vse ostale informacije. Krvodajalska akcija Skofja Loka - V krajih nekdanje škofjeloške občine bo krvodajalska akcija potekala v naslednjih dnevih: Žiri 29. in 30. junija; Gorenja vas 4 julija; Železniki 5., 6. in 7. julija; Skofja Loka 10., 11. in 12. julija. PD Javornik-Koroška Bela obvešča Jesenice - PD Javornik-Koroška Bela obvešča, da bo od sobote, 1. julija planinska postojanka Staničev dom pod Triglavom odprta in redno oskrbovana. Prav tako so že odprte tudi ostale postojanke PD: Kovinarska koča v Krmi, Prešernova koča na Stolu in Dom na Pristavi na Javorniškem rovtu. Delovni čas križnjic Radovljica - Matična knjižnica Antona Tomaža Linharta v Radovljici bo od 1, julija do 31. avgusta odprta: v ponedeljek od 8. do 19. ure, v torek, sredo in petek od 8. do 14, v četrtek in soboto pa od 8. do 12. ure. Bled - Knjižnica Blaža Kumerdeja na Bledu bo od 1. julija do 31. avgusta odprta: v ponedeljek, torek in četrtek od 8. do 14. ure, v sredo in petek pa od 14. do 19. ure. Ostale enote Knjižnice A. T. Linharta bodo poslovale po nespremenjenem urniku. Tržič - Julija in avgusta bo knjižnica dr. Toneta Pretnarja odprta: ponedeljek od 9. do 15. ure, v torek in sredo od 9. do 17. ure, v četret in petek pa od 9. do 15. ure. Ob sobotah bo knjižnica zaprta, prav tako v juliju in avgustu ne bo potujoče knjižnice. Izposojevališče v Bistrici je odprto vsak ponedeljek od 18. do 19. ure. Kljub dopustniškemu času bo v juliju in avgustu v knjižnici živahno, saj so knjižničarji za mlade obiskovalce pripravili počitniške delavnice, ki bodo potekale pod geslom Veselo poletje v knjižnici dr. Toneta Pretnarja. Predavanja Spregledane vrednote Blejskega kota in Dežele Bled - Študijski krožek bralne kulture Beremo z Manco Košir, Knjižnica Blaža Kumerdeja Bled, Odbor za rešitev Save Dolinjke in Društvo za varstvo okolja Bled vabijo danes, v torek, 27. junija, ob 19.30 uri v knjižnico Blaža Kumerdeja na predavanje arhitekta Janka Rožiča. V bodobah IMAGO SLOVENIAE Podoba Slovenije BLED 24. 6., 19.00 Blejski grad; koncert Okteta LIP Bled 26. 6. (do 22. 7.) Mednarodna likovna šola Bled 30. 6. (do 14. 7.) 5. Mednarodni poletni festival Violina 2000 KRANJSKA GORA 25. 6., 20.00 Dovje: kulturni dom; koncert vokalne skupine "Triglavski zvonovi" SKOFJA LOKA Venerina pot 24. 6., 9.00 Stara Loka; Srednjeveški mestni sejem 18.00 Loški grad: Coprniška krvava rihta v Loki (dramatizacija Tavčarjeve Visoške kronike -predstava Loškega odra) 20.30 Mestni trg; Večer stare glasbe in plesa: 25. 6., 18.00 Loški grad: Coprniška krvava rihta v Loki 18.00 Nacetova hiša v Puštalu; predstaviteve ene najbolj ohranjenih srednjeveških hiš v Sloveniji 20.00 Sadovnjak Nacetove hiše v Puštalu; Večer ljudske glasbe in plesa SE! Gosrnm ^^niA' RESTAVRACIJAMpri I«™" Be9unle GALERIJA Glasbene prireditve so oh 19. uri. GAŠPERJI ansambel GREGORJI INFORMACIJE IN REZERVACIJE NA ŠT.: 04/5307-030. in besedi se boste lahko sprehodili med pastmi urbanističnih napak do plasti mojstrskih potez in globlje osredotočenosti skozi pokrajino, v kateri, kot pravijo organizatorji, še odmeva Prešernova podoba traja, Riklijeva zdravilna moč in Svetinova duhovna govorica. Kolonija Vrata Jesenice - V Razstavnem salonu Dolik bodo v petek, 30. junija, ob 18. uri odprli razstavo XXI. planinska slikarska kolonija "Vrata". Razstava, ki jo bodo odprli s krajšim kulturnim koncertom vokalnega kvinteta Kulturnega društva dr. France Prešeren, bo na ogled do vključno 19-julija. Salon je odprt vsak dan, razen sobot popoldan, nedelj in praznikov, od 9. do 12. ure in od 16. do 19. ure. Ko bo cvetel lan Kranjska Gora - V Liznjekovi hiši v Kran; jski Gori bo v petek, 30. junija, ob 18. un otvoritev dvojezične etnološke razstave Ko bo cvetel lan avtorice etnologinie Irene Destovnik. Slavnostni govornik bo dr. Janko Malle, poslovodja Slovenske prosvetne zveze. Kulturni program bo oblikovala koroška vokalna skupina Radiški fantje. Variacije triglavskih impresij Bled - Foto klub Triglavski narodni park m hotel Astoria Bled vabita na razstavo fotografij in predvajanje diapozitivov Variacije triglavskih impresij, avtorja Mateja Rupla. Odprtje bo v hotrelu Astoria na Bledu, jutri, v sredo, 28. junija, ob 20. uri. v krajšem kulturnem programu bosta nastopila Lucija Verdnik (klavir) in Tomaž Pinter (violina) profesorja Glasbene šole Radovljica. Razstav bo na ogled do 9. avgusta. EBBSMHEj Bled 2000 Bled - V Festivalni dvorani na Bledu se bo v petek, 30. julija, ob 20.30 uri začel otvoritveni koncert Mednarodnega glas' benega festivala Bled 2000. Nastopil bo Orkester SNG Opre in baleta Ljubljan solisti Simono Kranjc, Mirjam Kalin, rgenom Kissmaulom, Helfriedom Fis jem, Jernejem Brencetom in Xiang Chenom. Avsenikov večer Tržič - Na gričku pri sv. Jožefu bo v pe-tek, 30. junija, ob 20. uri AvsenikoV večer - koncert Slavka Avsenika in njegovih prijateljev. Groblje 2000 Domžale - V okviru 30. mednarodne9a festivala Groblje 2000 se bo v petek, 30• junija, ob 20.30 uri v Kulturnem domu Franceta Bernika začel koncert SWJ" foničnega orkestra Domžale Kamnik Nastopili bodo solisti: Jana Pevli, Janez Podlesek, Bojan Ristič, Luka Elnfalt, Andreja Humar in Alenka Semeja, dirigen pa bo Aleksander Spasič. Oktet LIP Bled Radovljica - V petek, 30. junija, se bo ob 20. uri v avli graščine v Radovljici zače koncert Okteta LIP Bled. Koncert na Bledu Bled - Vabljeni ste na koncert Partizanskega pevskega zbora iz Trsta, ki bo v soboto, 1. julija, ob 19. uri v Festivalni dvorani na Bledu. Slavnostni govornik b° dr. Veljko Rus. Glasbena Loka 2000 Skofja Loka - V Škofji Loki bodo na različnih lokacijah do petka, 30. jun,'a potekali koncerti, ki zaokrožujejo prireo itev z naslovom Glasbena Loka 2000-Danes, v torek, 27. junija, bo v kapel Puštalskega gradu ob 20. uri klavirsK koncert Petra Kopača, jutri, v sredo, 2 ■ junija, bo ob 11. uri v kapeli PuštalskeS gradu koncert flavtistke Ane Kavčič Blaža Puciharja, ki bo igral na klavir, četrtek, 29. junija, lahko ob 17. UjV. kapeli Puštalskega gradu prisluhne koncertu Mateje Bajt, ki bo zaigrala n kljunasto flavto, ter kitaristu Andrej Grafenauerju. Zaključni konce udeležencev poletne glasbene šole P bo v petek, 30. junija, ob 18. uri v kape Puštalskega gradu. Glavni trg 6 4000 Kranj, Slovenija Telefon blagajne (04) 202-26-81 Telefon uprave (04) 280-49-00 Faks (04) 280-49-33 e-mail: presern-gled@s5.net Prešernovo gledališče Kranj Blagajna gledališča obratuje: od ponedeljka do petka od 10. do 12. ure, ob sobotah od 9. do 10.30 ure, ter eno uro pred predstavo, telefonska številka blagajne: 04/ 202 26 81 ABONMAJSKA PONUDBA SEZONE 2000/2001 Na sporedu bodo tri predstave Prešernovega gledališča: • Paula Vogel: KAKO SEM SE NAUČILA VOZITI, drama • Zdenko Kodrič: VLAK ČEZ JEZERO, drama • Anton Pavlovič Čehov: ENODEJANKE. komedija in dve predstavi gostujočih gledališč: • Tone Partljič: NISEM KRIV (KD Španski borci Ljubljana), komedija • Milan Jesih: TRIKO (Gledališče Ruj), komedija Gledališče si pridržuje pravico do spremembe programa! Vpis abonmaja bo potekal od 6. do 20. septembra 2000. Informacije o vpisu abonmaja so vam na volji v upravi gledališča- MALI OGLASI j* 201- 42 ■47~ Jg 201- 42 - 48 Jg 201- 42 ■ 49 JgflRTMA - PRIKOLICE ODDAM APARTMA v Atomskih toplicah + garaža. Cena 5000 SIT/dnevno. tr 331- ^_11687 BARBARIGA pri Puli ODDAM APARTMA za 5 oseb - julij, avgust. B 00385-91-514- _W29_ Moravske toplice - ugodni poipenzioni samo 2500 SIT+turistična taksa. B 02/548- 153^ 11883 ODDAMO SOBE na otoku Pagu vas Kustiči, lasten zaliv 5 m od morja. B 00385-53-664- _11985_ ODDAM AVTOCAMP PRIKOLICO v avtokam-P'J Medulin Istra 1.7.-10.7., od 11.7.-23.7., ^30.9.00. rt 0038552-574752 1200S V Savudriji kamp PINETA ODDAM PRIKOLICO za 5 oseb, 6000 SIT/dan do l4-7 in od 16.8. daje. "B 513-24-65, °41/378-803 12019 APARATI STROJI VILICE ZA OKROGLE BALE IN VILICE ZA PALETE in TRANSPORTNI TRAK, prodam. IS £^/652-285, 328-238 _11782 REZERVARJE za kurilno olje, proizvajamo in Podajamo. Kozina, Kranj, 041/652-285, 328- §H___11783 Vodarn ŽAGO SAMICO za razrez hlodovine fi !P^g 685-360_ii9is_ Prodam novo 4 STRANSKO. "B 061/811-J61___1^1 Prodam PUHALNIK TAJFUN brez elektromo-toria in GRADBENO KONZOLNO DVIGALO. B !10^8-60_ii946_ Pralni stroj Gorenje, obnovljen, prodam. B PJV878-494_no« Prodam CENTRIFUGO za perilo Privileg. B ^10-230_,1975 Prodam kombiniran ŠTEDILNIK na drva, elek-S^plin. O 653-077 11982 Prodam VITLO 5 t ter voziček za kosilnico gCS 127. O 731-009 n984 Prodam SLAMOREZNICO mašino, voz, pa-TOlj, kosilnico BCS, malo v okvari. B 51-47- ^37___12044_ Prodam MLIN PREŠO komplet za rezanje kuho 1001 KOTEL. Zupančič, Zapuže 2, Be-9unje mm ___ GARAŽE KAMNA GORICA v sklopu poslovno stan. °bjekta prodamo dve garaži v izmeri po 11'25 m2. ALPDOM 700-450, 700-4516 __GR. MATERIAL Prodam 7 notranjih vrat, rabljenih, poceni. B J^/3L zvečer po 20. uri 11917 Dva dvodelna okna, steklo, roleta prodam 2a 10.000 SIT. "B 252-16-80 11990 ^IZOBRAŽEVANJE 'NŠTRUKCIJE ANGLEŠČINE za vse STOP-JE, uspešni popravni izpiti. D 041/390- * 11992 KUPIM ODKUPUJEMO VSE VRSTE LESA p^AVCEV. IZVAJAMO POSEK IN TRANS-Dd ^^A. Prodamo tudi razcepljena bukova "RVA. CIRLES, d.o.o, Tupaliče 21, 451-420, 041/629-415 ,1764 LOKALI Na Koroški Beli prodamo gostinsko stanovanjski objekt, ki je renoviran, ima 250 m2 površine, gostinski lokal, 750 m2 vrta in terase. Cena izredno ugodna 18,5 mio SIT, lokal obratuje, možen takojšen prevzem. NEPREMIČNINE TRG BLED, 745-444 11953 V Podljubelju prodamo gostinski objekt restavracijo in sobe v celoti opremljeno z vsemi dovoljenji. Restavracija ima 60 sedežev poleg tega pa je v objektu 18 postelj. Cena 65 mio SIT. Možno je objekt vzeti tudi v najem z odkupom inventarja.NEPREMIČNINE TRG BLED, 745-444 11955 HRUŠICA prodamo poslovni prostor v izmeri 100 m2 po ugodni ceni. ALPDOM 700-450, 700-4516 11970 RADOVLJICA prodamo opremljene poslovne prostore v izmeri 140 m2 v treh etažah. ALPDOM 700-450, 700-4516 11971 BEGUNJE prodamo ali oddamo v najem kletni prostor v izmeri 14,90 m2, in garažo v garažnem kompleksu. ALPDOM 700-450, 700-4516 11972 KOKRA - Jezersko - Ob cesti Preddvor - Jezersko prodamo gospodarski objekt, 238 m2 uporabne površine, star 9 let, primeren za različne dejavnosti - delavnice, gostinsko dejavnost. V mansardi možnost izdelave apartmajev. Cena: 11.000.000 SIT, ASGARDTel.: 064 863-312; 041 673-048 KRANJSKA GORA - center - Na lepi lokaciji v centru Kranjske Gore, prodamo mondeno restavracijo in 6 nadstandardnih apartmajev. Cena: po dogovoru! ASGARD Tel.: 064 863 -312; 041 673-048 KRANJ-TRŽIČ - RADOVLJICA - HRUŠICA - JESENICE - SKOFJA LOKA: Oddamo več poslovnih prostorov, različne velikosti, možnost tudi odkupa pod ugodnimi pogoji. ITD + NEPREMIČNINE 04/23-66-670, 041/755-296. Prodamo: v bližini MEDVOD trgovina 114 m2, od tega prodajalne 72 m2, parcela 531 m2, cena - 26,2 mio SIT, K3 KERN d.o.o., tel. 04 2021 353, 2022 566, fax 2021 785 Oddamo: KRANJ - skladiščni prostor 300 m2, cena = 600,00 SIT/m2, K3 KERN d.o.o., tel. 04 2021 353, 2022 566, fax 2021 785 Prodamo: KRANJ v bližini poslovno stanovanjski objekt skupne površine 730 m2 v treh etažah, na parceli 630 m2, možnost tudi najema, cena = 126,0 mio SIT, plačevanje po dogovoru, K3 KERN d.o.o., tel. 04 2021 353, 2022 566, fax 2021 785 Oddamo: KRANJ več manjših pisarn v novi stavbi v 3.nad. z dvigalom, možnost parkiranja, K3 KERN d.o.o., tel. 04 2021 353, 2022 566, fax 2021 785_ Oddamo v najem: KRANJ poslovne prostore v vel. 147 m2 na odlični lokaciji na glavni ulici, primerne za več različnih dejavnosti, tudi gostinstvo, K3 KERN d.o.o., tel. 04 2021 353, 2022 566, fax 2021 785 NAJDENO Našel KLJUČE PO-D5-063 int. 741 Corbin-Erebi-Mulner, gumijasta zaščita, prikolica? 241-560 12014 OTR. OPREMA Prodam VOZIČEK HAUCK MONTANA,temno moder z dodatno opremo, skoraj nerabljen. Cena 30.000 SIT. B 471-578 11790 Prodam kombiniran otroški VOZIČEK DINO, cena 20.000 SIT. B 803-137 11927 Prodam OTROŠKI POSTELJICI Z JOGIJEM IN OSTALO OPREMO B 330-568 12018 Otroški VOZIČEK Monbebe kombiniran, velika kolesa, lepo ohranjen, prodam, 801-781,041/705-297 12048 OSTALO Prodam LESTVE iz lesa vseh vrst in dolžin dobite: Zbilje 22, B 061/611-078 11234 Prodam kvalitetno VOLNO in GARN več barv, zelo poceni. "B 715-204 11979 PRIDELKI Ugodno prodam DOMAČ JABOLČNI KIS IZ NEŠKROPUENIH JABOLK bobovce. N D »j m x 2 s 3 >N Ul □ I Ul 10 > s a ui u N < a 08 O Ul h m o a to < -j (9 Ul (0 m a o u 5 a m u i a ? m o § Q O S OBJAVA URADNIH UR IN DEŽURSTEV POGREBNIH SLUŽB AKRIS, d.o.o., Nova vas 17, Radovljica tel.: 733-365, Šk. Loka; 623-076 MOBITEL: 041/631-107 POGREBNA SLUŽBA TRŽIČ vsak dan od 7. do 15. ure tel.: 563-190 po 15. uri, MOBITEL: 0609/629-798 KOMUNALA KRANJ - DE Pogrebne storitve URADNE URE: od 6. do 14. ure, od ponedeljka do petka Tel./Fax: 064/325-771, dežurna služba neprekinjeno 24 ur, mob.: 0609/638-561 NAVČEK, d.o.o., Pogrebne storitve tel.: 064/431-590 Tel.: fax: 064/431-764, MOB.: 041/628-940 JEKO - IN, Pogrebna služba Blejska Dobrava URADNE URE: od 7. do 15. ure od ponedeljka - petka, tel.: 874-222 Dežurna služba popoldan do 20. ure tel.: 874-222, od 20. ure dalje do 6. ure zjutraj tel.: 860-061, 860-064 POGREBNIK Dvorje tel.: 421-424, 041 /624-685, 0609/624-685 KOMUNALA RADOVLJICA telefon 715-411 od ponedeljka do petka od 6. do 14. ure dežurna služba od 14. do 6. ure naslednjega dne na tel.: 715-411 ali 0609/655-986, 0609/655-987 LOŠKA KOMUNALA, d.d., SKOFJA LOKA Kidričeva c. 43/a, Skofja Loka od ponedeljka do petka od 7. do 14. ure, tel.: 634-202, 041/648-963 Dežurna služba od 14. do 7. ure zjutrajnaslednjega dne 041/648-963 041/357-976 POGREBNA SLUŽBA ŠTIRN in Co., d.o.o., GSM (041) 712-329, (041) 833-375 NON STOP POGREBNE STORITVE HIPNOS D.O.O. Barletova cesta, Preska - Medvode, tel/fax.: 01/3613 - 589 dežurni: 0609/ 620-699 'P a m trn P < O o m 13 Ht 2 O m P H P X < p r in < e o 18 m 2 c m /: m o r > -3 C a o m ni m O > N n m n a < m m I o SIS u C. :is Z 2 m r c, r* m p I JESENICE na Revoluciji prodamo pritlično enosobno stanovanje v izmeri 36 m2, z vsemi priključki, za ceno 5.255.000 SIT. POSING 04 586 31 50 ( www.posing.si) BOHINJSKA BISTRICA dvosobno, obnovljeno, v hiši 56 m2, CK, pritličje, garaža, prodamo za 8.000.000 SIT. POSING 04 586 39 77 (www.posing.si) KRANJ CENTER obnovljeno, enosobno stanovanje 36 m2 + 18 m2 neizdelane mansarde, v meščanki hiši, prodamo za 8.000.000 SIT. POSING 04 202 42 10 (www.posing.si) GARSONJERO ALI MANJŠE ENOSOBNO STANOVANJE V KRANJU KUPIMO. TEL.: 04/ 236 87 41 KRANJ PLANINA III lepo dvosobno stanovanje, 58 m2, 2. nad., balkon, vsi priključki, prodamo. POSING 04 202 42 10 (www.posing.si) DVOSOBNO ALI DVOINPOLSOBNO STANOVANJE V ŠKOFJI LOKI KUPIMO. TEL.: 04/ 236 87 41 KRANJ JAKA PLATIŠE sončno, dvoinpolsobno stanovanje 79,5 m2, z velikim balkonom in lepim razgledom, prodamo. POSING 04 202 20 76 (www.posing.si) DRULOVKA novejše dvosobno stanovanje, 64 m2, atrij 60 m2, delno opremljeno, CK -olje, KATV, prodamo. POSING 04 202 20 76 (www.posing.si) VOZILA DELI CITROEN AVTOODPAD rabljeni in novi rezervni deli, odkup avtomobilov. B 04/50-50-500 n384 Prodam SKLOPKO za starejši BMW, poceni. U 041 /558-915 us« Prodam IZPUH Lipnik za skuter Tajfun ali menjam za mobi. S1 041 /364-504 12015 VOZILO KUPIM ODKUP KARAMBOLIRANIH VOZIL, PREPIS, PREVOZ NA NAŠE STROŠKE. AVTO JAKŠA, S.P. H 241 -168, GSM 041 /730-939 16 Najugodnejši ODKUP KARAMBOLIRANIH VOZIL od I. 91 dalje. "S 061/1261-315, 041/614-013 9929 Kupim ŠKODO, R 5, UNO takoj za gotovino. W 041/773-772 11758 VOZILA V*l R A O I Ol IO O M Ž A l_ C ODKUP, PRODAJA, MOŽNA MENJAVA STARO ZA STARO IN PRENOS LASTNIŠVA. MARK MOBIL, D.O.O., 242-600, 041/668-283 ODKUP, PROAJA VOZIL TER MOŽNA MENJAVA STARO ZA STARO in PRENOS LASTNIŠTVA! ADRIA AVTO, Skofja Loka (bivša vojašnica) tP 634-148 in 0609/632-577, 041/632-577 5 FIESTA 1.1 DISCO, I. 93, met. srebrna, 545.000 SIT. AVTO LESCE 719-118 4549 ESCORT 1.6 16 V karavan, I. 94, rdeč, SV, CZ, rolo, sani, ohranjen, 840.000 SIT. AVTO LESCE 719-118 96oi LAGUNA 1.8 RT BREAK, I. 98, 57000 km, 1. lastnik, servisna, ABS, AB, elek. oprema, ALU, ohranje-na, 2.340.000 SIT. AVTO LESCE 719-118 CORDOBA VARIO 1.4,1. 98, met srebrna, 1. lastnica, 2xAB, servo.ohranjenja, 1.590.000 SIT. AVTO LESCE 719-118 10310 CLIO 1.2, I. 98, nov model, 57000 km, 5 v, 1. lastnica, servisna, SV, ES, DCZ, megl. 1.370.000 SIT. AVTO LESCE 719-118 10471 ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega moža, ata, tasta, starega ata in pradeda ANTONA KREKA se zahvaljujemo vsem znancem, prijateljem in sorodnikom za izražena sožalja, rože, sveče in spremstvo na njegovi zadnji poti. Posebna hvala vsem sosedom, lovcem LD Gorenja vas, Lovskemu pevskemu zboru, Čebelarskemu društvu Gorenja vas - Poljane in gospodu župniku za pogrebni obred. Žena Dorica, hčerki Irena in Danica z družinama Kopačnica, junij 2000 V SPOMIN Vsaka misel nate, vsaka solza, ki polzi, v spomin nam obudi tiste srečne dni, ko še skupaj smo bili! Jutri mineva sedem žalostnih let, odkar je za vedno ugasnilo mlado življenje nase nepozabne ANITE VETERNIK Vsem, ki se je spominjate, obiskujete njen prerani grob, prinašate cvetje in sveče, iskrena hvala. Oči, mami, Boštjan ZAHVALA Ob zadnjem slovesu naše drage PAVLE ROZMAN se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem. Hvala za izrečena sožalja, darovano cvetje in sveče. Posebno se zahvaljujemo osebju Splošne bolnišnice Jesenice za skrb in nego v času zdravljenja ter g. župniku in pevcem za lepo opravljen pogrebni obred. Vsem imenovanim in neimenovanim še enkrat iskrena hvala. VSI NJENI V SPOMIN V teh dneh mineva pet let, odkar smo se za vedno poslovili od dragega moža, očeta in starega očeta STANETA PEGAMA Iskrena hvala vsem, ki se ga spominjate in postojite ob njegovem grobu. VSI NJEGOVI Godešič, 2000 V SPOMIN Zaman je bil tvoj trud, zaman vsi dnevi tihega trpljenja, bolezen je bila močnejša od življenja. 28. junija mineva leto dni, odkar nas je zapustil naš dragi mož in oče LUDVIK AHČIN iz Voklega -* Vsem in vsakemu posebej, ki se ga spominjate, obiskujete njegov prezgodnji grob, iskrena hvala. Žalujoča žena Kristina, hčerki in sinova z družinami ZAHVALA Morda pa si šla, da nam prostor pripraviš, in nas, da bomo pripravljeni, ČAKAŠ.... (T. PAVČEK) Ob nenadomestljivi izgubi naše drage SIMONE POTREBUJEŠ roj. Plestenjak se zahvaljujemo vsem, ki ste zanjo storili karkoli dobrega, in vsem, ki ste nam v najtežjih trenutkih stali ob strani. VSI NJENI ZAHVALA Ob tragični izgubi našega ljubega moža, atija, sina, brata, strica STANETA BOŽNARJA iz Knap v Selški dolini se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečeno sožalje, toplo besedo, darovano cvetje in sveče. Hvala gospodu župniku za lep pogrebni obred, pevcem, Dušanu Tavčarju in Primožu Pogačniku in vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti. Hvala sodelavcem NIKO TRANS BEG RADA, PROJA, ALPLESA, DOMELA in Tadeji ni m sošolcem. Vsem, ki ste nam v teh težkih urah kakorkoli pomagali, še enkrat iskrena hvala. Žalujoči: žena Sonja, hči Tadeja in ostalo sorodstvo Knape, 20. junija 2000 SPOROČILO O SMRTI Sporočamo žalostno vest, da nas je nenadoma zapustil naš sodelavec ANTON VRHUNC pomočnik vodje nadzorništva Železniki v Poslovni enoti Kranj Ohranili ga bomo v lepem spominu. Sodelavci Elektro Gorenjske Kranj Kranj, 22. junija 2000 Dekleta in fante ZAPOSLIMO za trženje atraktivnih artiklov na terenu, organizirano v prodajni skupini za področje Gorenjske. Možnost počitniškega dela ali redne zaposlitve. Zaslužek 200.000 SIT. B 041/644-432 11455 Nudimo počitniško delo v gostinstvu v Škofji Loki. Dnevni bar Sonček, Stara Loka B 041/77-47-37. Zaposlimo KUHARSKEGA PRIPRAVNIKA v Žireh. Gostilna Sora B 691-117 Obstalo tvoje je srce, utihnil tvoj je glas. Ostale so sledi, tvojih pridnih rok in spoznanje, da te ni. ZAHVALA V 69. letu nas je zapustil naš dragi mož, oče, dedek, tast, brat, svak, stric, nečak in bratranec IVAN KALAN Iskrena hvala vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, sodelavcem NIKA iz Železnikov, Emone Obale iz Kopra in Tehnika iz Škofje Loke, ki ste nam v teh težkih trenutkih stali ob strani. Posebna zahvala dr. Janezu Dolencu, osebju Onkološkega inštituta Ljubljana, g. kaplanu za opravljen pogebni obred, g. Kremplju za besede slovesa, pevcem za zapete žalostinke, zvonarjem, pogrebnemu podjetju Komunala Skorja Loka in vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti. Vsem imenovanim in neimenovanim še enkrat iskrena hvala. Žalujoči vsi njegovi, ki smo ga imeli radi! Avstrijsko podjetje bo svojo dejavnost odprlo tudi na Olševku pri Kranju. Zato iščejo interesente/voznike za obiske pri strankah tel.: 0043-664-342 82 19 Nova telefonska številka! ŽELITE PRODATI ALI KUPITI RABLJEN AVTO? Oglasite se ali pokličite TAL N dx>x> PE Zg. Bitnje 32, TEL.: 04/23-16-180, Uredili vam bomo tudi prenos lastništva za vašega jeklenega konjička. OPEL KADETT 1.3 limuzina, I. 87, reg. do 4/01, dobro ohranjen in FIAT REGATA 100 S IE, 1.87, prodam. B 736-686 t204i FIESTO, reg. 6/95, AB, temna električna stekla, CZ, prodam, B 2325-160 12052 Iščemo prijazna dekleta za pomoč v strežbi v času počitnic. B 041/350-114 H698 Zaposlimo dekle za delo v strežbi. B 558-909 Zaposlimo ZIDARJE ter gradbene delavce. B 510-2000,041/703-826 11902 Zaposlimo več VOZNIKO C kategorije v špediciji (zahod). B 040/23-66-66 11931 V kolikor potrebujete redno zaposlitev, pa vas na moti terensko delo, pokličite na B 041/645-186 11935 Zaposlimo KV KUHARJA in KUHARSKO POMOČNICO. "B 741-607 11939 Iščem delo v proizvodnji ali pospravljanje in likanje. B 041/599-873 usai DALI ŠPORT.d.o.o., Lesce, delo nudimo KREATIVNI ŠIVILJI s prakso. B 702-850, med 8. in 15. uro 12011 Zaposlimo urejeno in resno dekle s prakso za samostojno delo v strežbi - natakarico. B 641-255 Zaposlimo prodajalca na terenu z najmanj poklicno izobrazbo in izpitom C kategorije. Au-relija d.o.o., PP11, Kranj 12013 Iz Radovljice in Kranja zaposlimo osebi s SŠ, starosti od 30-45 let za 3 urno popoldansko delo. Delo je z ljudmi in za ljudi. B 041/636- 295 12038 Prodam FORD FIESTO 1.1, km. B 245-507 91, 123.000 12057 ODKUP, PRODAJA IN PREPIS VOZIL ter menjava staro za staro. Gavala, d.o.o., 041/673-726, 243-041, M. Vadnova Kranj 10663 AX CABAN I. 93, srebrne metalik barve, prevoženih 13.000 km, prodam. B 330-461, 041/33-55-39 11217 AX 1.4 DIESEL, I. 94, rdeč, 5 v, reg. 4/01, servisna, 595.000 SIT. AVTO LESCE 719-118 11659 ASTRA 1.6 KARAVAN, I. 94, 137000 km, reg. 9/00, servo, AR, rolo, 850.000 SIT. AVTO LESCE 719-118 neeo ODKUP, PRODAJA RABLJENIH VOZIL- GOTOVINSKO PLAČILO, UREDIMO PREPIS. B 323-298,041/773-772 11759 ESPACE 2.0 RT, I. 96, met rdeč, 7 sedežev, el. prema, AB, 2x el. s streha, ohranjen, 2.390.000 sit. AVTO LESCE 719-118 11776 VW JETTA, I. 87, bele barve, reg. do41/00, cena po dogovoru. B 041/870-142 popoldan Prodam VISO CITROEN I. 85, tehnično pregeldan in Z 850, I. 82. B 721-194 11914 Prodam ŠKODO FAVORIT, B 040/254-602 93, prvi lastnik. 11920 Prodam GOLF III I. 93, 49700 km, lepo ohranjen. B 041/451-343 popoldan 11926 Prodam R 5 CAMPUS, I. 91, 3 vrata, srebrne barve, registriran do maja 2001, odlično ohranjen. B 561-419, 041/290-511 11932 PRODAJA IN MONTAŽA IZPUŠNIH ' SISTEMOV TER j*s>> AVTOMOBILSKIH BLAŽI LCEV -UOMDntr LADA LADA Slovenska c. 66 ♦ PRODAJA VOZIL ♦ SERVIS, KLEPARSKE STORITVE ♦ PRODAJA REZERVNIH DELOV ♦ UGODNA POSOJILA ZORMAN, AVTO DETR, d.o.o. OI /7-23^-313 Ol /7237-041 Ugodno prodam R 5 CAMPUS, 5 v, I. 93. B 041/373-643 11933 R 5,1. 92, cena po dogovoru vreden ogleda, prodam. B 471-159 11936 Prodam ohranjen JUGO 45 registriran do februarja 2001. B 461-857 11941 Prodam OPEL KADETT KARAVAN 1.7 D, I. 91. a 510-18-60 11945 Prodam OPEL KADETT 1.4 i I. 91, 5 v, rdeč, CZ, blokada m., reg. 4/01. "B 041/817:824 11977 Prodam GOLF III EUROPA diesel.l. 94, reg. 7/01, cena 1.390.000 SIT. B 041/523-528 ii9eo Prodam FORD FIESTO 1.3 SX, I. 93, grafitno sive barve, 5 v, šibedah, elek. stekla. B 031/538-407 h883 Prodam R 5 CAMPUS, rdeče barve, I. 90, cena 290.000 SIT. B 423-028 nase UNO 1.0 IE, 1.98, bel, 5 v, reg. 6/01, 1. last., 130.000 km, 710.000 SIT. AVTO LESCE 719-118 ESC0RT 1.3 C, I.96, rdeč, 5 v, AB.AR, reg, 9/00, ohranjen, 1.123,000 SIT. AVTO LESCE 719-118 Ugodno prodamo LAGUNA RT 1.8 I. 95, CLIO 1.2 RN 5 v I. 96, R 5 FIVE 5 v I.95, P 126 I. 89, MEGANE BREAK + klima I. 99, ugodno, MEGANE BERLINE 1.9 DTi 1.2000 ugodno, KANGOO 1.4 I. 99, ugodno, ESPACE 2.0 I. 2000, ugodno, MEGANE CABRIO I.00, ugodno. Za vsa vozila možen kredit brez pologa. Vozila so servisirana, 428-0011 ali 428-0012 RENAULT PREŠA.d.o.o., Cerklje 11994 ZAPOSLITVE Redno zaposlitev vam nudimo za terensko delo, ni prodaja. "B 557-995, 041/604-413 VOZNIKA C in E kategorije za prevoze po Nemčiji redno zaposlimo. B 23677-33 ali 041/614-722 10882 Ste se naveličali prodaje knjig? Poskusite nekaj drugega. Uspeh zagotovljen! B 031/549-392 NEPREMIČNINE, INVESTICIJSKI INŽENIRING, LEASING ŠTUDENTJE POZOR!!! Imate problem, kje stanovati in se učiti? Želite živeti študentsko življenje, kot ga živijo v Ameriki? Želite urejeno in komfortno sobo? V študentski hiši v centru Ljubljane z dobrimi prometnimi povezavami, prodamo študentske sobe z vsem komfor-tom ter s souporabo kuhinje, kopalnice in sanitarij. Vse informacije: ABA, d.o.o., Kersnikova 6/2, Tel.: 061/133 11 46; 132 91 38; fax: 061/132 90 06; e-mail: info@aba.si ISCETE NOVO POLNO ZAPOSLITEV? Želite sprejeti izziv? Ste ročno spretni? SI ŽELITE USPETI, ZASLUŽITI DOVOLJ ZA URESNIČEVANJE VAŠIH ŽELJA? Ste radi med ljudmi? ZAGOTOVLJEN STALEN, KVALITETEN TRENING ZA 20 KANDIDATK IN KANDIDATOV! Pokličite 061/530-12-93 v torek od 7. -16. ure Pogoj: vsaj srednja izobrazba PODARIM 3 PSIČKE mešance med novo-fundlandcem in kraško ovčarko, stari 2 meseca. B 558-871 _ 11947, Tri mesece stara KOZLIČKA samčka in samičko, prodam. B 041 /825-687 ijfr Prodam KRAVO simentalko v 9. mesecu bre-josti in kupim TELETA simentalca, starega en teden. B 731-380, 041/286-701 _ii9fl ODDAMO PSICO mešanko z nemškim ovčarjem, staro 4 leta z mladiči. B 47-56-60 nsi Ko nakup postane užitek OSRAM Linestra Set 35 VV in 60W Tedenska ponudil ElektJ^ ^nlra Žarnice TUNGSRAM, so U ETP Kranj, d.d. Mirka Vadnova 11, SI-4000 Kranj telefon : 04 280 35 35 ; telefaks : 04 204 22 05 tir mL R0LTEK, d.o.o., ŽEL0DNIK 19 1233 DOB pri Domžalah (za trgovino MAZIVA) Tel. (01) 72400 00 Faks: 01 7240 010 ROLETE - ZALUZIJE ROLO VRATA - MARKIZE ** ROLETE: plastične ali aluminijaste, izolirane (nadometne, podometne, *a sanacije, za novogradnjo) * GARAŽNA ROLO VRATA: alu vrata (za hišne garaže, industrijska vrata ali hitra industrijska vrata z mikroprocesorjem) * MARKIZE: za balkone, okna, ^"iske vrtove * ZALUZIJE * svetovanje in izvedba SODOBNIH ELEKTRONSKIH •NŠTALACIJ senčil {centralno, Posamično, skupinsko) AKCIJSKE CENE DO 15. 7. INFORMACIJE PO TEtEFONU: (01) 724 00 00 CEDIMO NENEHNIM EVROPSKIM .•2BOUŠAVAM - ROtTEK, d.o.o. ■ r a d i a r rv n o a m ž G ts*. radio ^T€MC UKV - STEREO 97,2 99,5 90,9 Mhz, AM 594 kHz 065 173 808 _ Preprosto več svobode! V izbiri, v odločitvi, v telefoniranju! Olajšali smo vam odločitev in poenostavili izbiro s ponudbo paketov, ki vključujejo praktično vse! Odslej lahko izberete tudi prenosni ISDN telefon Eurit 133 švicarskega proizvajalca Ascom. Prenosni telefon združuje svobodo in vse prednosti digitalne telefonije: display na slušalki, obsežen spomin, kodiran signal, možnost zadržanja klicev,prevezovanja in konferenčnih klicev.zmogljive baterije. Pokličite brezplačno telefonsko številko 080 3000 ali povprašajte v najbližji Teletrgovini! svet GOVORI hitreje! Telekom V) Slovenije \\ TUŠjeCENEJSI DsvaSIna pijsEi HU brez sladkorja ^ 6x1.51 HI VVACAS 8 pOBIS \l 1.279.- 2800 KAPLJIC kakovostno vino Vipava vvačaš 5 m t)OBJS 6 1.499,- 2000 □□□□□□□ STRAŽIŠCE pri KRANJU KRANJ Supermarket TUŠ, Market TUŠ, Delavska c. 26 Ul.Mirka Vadnova 19 Tel.: 04 /312 019 Te!.: 04 /213 277 POSEBNA PONUDBA VELJA V TRGOVINAH TUŠ PO VSEJ SLOVENIJI OD 28. 6. DO 8. 7. 2000 OZIROMA DO RAZPRODAJE ZALOG IN NE VELJA ZA DROGERIJE TUŠ ZADNJE NOVICE Na praznovanju najdaljšega dne v letu bo dežurna novinarka v* * Renata Škrjanc telefon: 064/201-42-00 __i_________ mobitel:041 /643-014 '^^^P"r | pokličite, sporočite, predlagajte... J^^^^jjjj Jj bomo pisali Nad Namo se razlega radijski glas Radio Sara, ena najbolj priljubljenih gorenjskih radijskih postaj, bi po starih pravilih letos dosegla polnoletnost. In čeprav je bila okrogla obletniea lansko jesen, so v petek radijei dočakali eno najpomembnejših prelomnic v svoji zgovodovini; svečano so namreč odprli nove prostore v Škojji Loki. Radio Sora, ki je bil do leta 1996 znan kot občinska radijska postaja Radio Žiri, bo torej odslej lahko deloval v bistveno boljših delovnih pogojih, saj so v novih prostorih nad blagovnico Nama poleg studia pridobili še ostale tehnične in pisarniške prostore. Eno od največjih težav je namreč predstavljala razpetost na dve lokaciji, studio je bil v Žireh, sedež družbe pa v Škofji Loki. Tako so se družbeniki na svoji skupščini lansko leto pričakovano odločili za preselitev studia v Škofjo Loko. Kljub temu poslušalci ne bodo prikrajšani, saj signal Radia Sora ne pokriva samo območja škofjeloške občine in obeh dolin ampak celoten spodnji gorenjski prostor, s spremembo frekvence pa se je slišnost še dodatno izboljšala. V nove prostore je bilo vloženih 18 milijonov tolarjev. Celotno napeljavo zahtevnih radijskih vodov je po lastnem projektu opravil "domači" radijski tehnik Matjaž Novak, glavne projekte pa je pripravil arhitekt Aleš Hafner. Novo domovanje Radia Sora vsekakor pomeni boljše izhodišče za nadaljnji razvoj te priljubljene radijske postaje, ki ima po ocenah 100.000 poslušalcev. • M. G., foto: J. Pipan O kresi se dan obesi Gašper Lambergar, vitez z gradu Kamen nad Begunjami, je v četrtek domačine in okoličane povabil na praznovanje najdaljšega dne v letu. Kresovanje "v soju ognja in najskrivnostnejše noći" je bilo še toliko bolj sproščeno, ker je občini le malo prej uspelo urediti lastništvo gradu. Begunje - Kot je že znano, je radovljiška občina ob koncu lanskega leta zagrozila, da ne bo več namenjala proračunskega denarja za vzdrževanje gradu, dokler bo grajsko zemljišče v zasebni lasti. Občina se je potlej z veliko večino članov solastniške skupnosti Planinca le sporazumela o odkupu zemljišča in je v začetku junija o tem tudi podpisala kupoprodajno pogodbo. Eden od solastnikov je zavrnil prodajo deleža, eden se še ni odločil, za štiri deleže pa bo prej treba speljati dedne postopke. "Grad in zemljišče, na katerem stoji grad, sta zdaj v občinski lasti," je z zadovoljstvom povedala Majda Odar, v radovljiški občini odgovorna za uresničevanje projekta Venerina pot, in ob tem poudarila, Trak je prerezal prvi mož Radia Sora Marjan Potočnik, nato pa sta si zmagoslavno segla v roke z odgovorno urednico Jelko Mlakar. Kovač Anton Res man da bo urejeno lastništvo spodbudilo občino k nadaljnjim vlaganjem v obnovo kulturno zgodovinskega spomenika in da odtlej tudi za državo ne bo več formalnih, zakonskih ovir, ki so doslej preprečevale vlaganje državnega denarja v zasebno lastnino. Pa ne le to! Urejeno lastništvo je tudi zagotovilo, da bodo grad Kamen še naprej lahko obiskovale šolske skupine ter domači in tuji turisti in da bodo na njem tudi v prihodnje različne prireditve, ki dajejo grajskim razvalinam "dušo" in med katerimi se je najbolj uveljavilo praznovanje najdaljšega dne O kresi se dan obesi. Z razpletom o lastništvu je zadovoljen tudi oskrbnik in vodič po gradu Matej Resman, ki ob tem ne pozabiti omeniti, da grad vsako leto obišče okrog deset tisoč ljudi, ob koncu šolskega leta pa je tudi po pet avtobusov šolarjev na dan. Tudi letos je grajski vitez Gašper Lambergar skupaj s svojo družino v okviru prireditve na Venerini poti povabil domačine in okoličane na praznovanje najdaljšega dne v letu. Praznovanje se je začelo dopoldne s številnimi delavnicami, s starimi kroparskimi igrami Igrajmo se skupaj in srednjeveško lutkovno igrico Vitez Daromir, nadaljevalo proti večeru s pritrkavanjem, mašo na prostem, koncertom pihalnega orkestra Lesce z naslovom Tišje, da ne zmotimo čara kresne noči in s predstavo Linhartovega odra, vrhunec pa je doseglo zvečer, ko je turistično društvo Begunje pripravilo Vitez Gašper Lambergar in izzivalec Jan Vitovec zmagal. Gašper! pred gradom kresovanje in prikazalo kresne običaje. V dopoldanskih delavnicah na gradu so prikazali izdelovanje kresnih Ve se, kdo je Grof in grofica Gorenjski megasrček je postal najstnik Kot pravi ljudska modrost, se o kresi dan obesi. Radio Kranj, po novem Gorenjski megasrček, pa na ta dan vsako leto praznuje svoj rojstni dan. Letos je bilo še posebej svečano, saj je dopolnil deset let oddajanja na vsem znani frekvenci 97,3, radijei pa se radi pohvalijo, da so končno tudi oni postali najstniki. Tudi fešta, ki so jo pripravili za vse svoje zveste poslušalce, nekdanje, sedanje in prihodnje, je bila naravnana tako, kot megasrčkova frekvenca, za vsakega nekaj. Največ veselja je bilo na večer, o tem je pričal tudi dober obisk glavnega prizorišča na Slovenskem trgu. Podatki govorijo o številki 10.000 obiskovalcev, za vsako radijsko leto torej po 1000 mladih, starejših in tistih vmes. Če so osnovnošolke in osnovnošolci dol padali predvsem ob Foxy Teens, so malo starejši prisegali na Rok'n'band, tridesetlet-mki na Californio, naše mame pa na Heleno Blagne in njenega brata Heinija. Duet, ki bo imel velik uspeh med poslušalci, vsaj tako je bilo čutiti ob aplavzu. Punce so bile še posebej pozorne ob vedno prijaznem Janu Plestenjaku, ki se to pomlad lahko pohvali z izvrstno novo ploščo Amore mio. Seveda so bile tudi mnoge nagrade, s katerimi so radijei, posebej pa voditelja fešte Urša Mravlje in Igor Šte-fančič, razveseljevali zveste poslušalce. Še na mnoga leta, bomo rekli, najbolj glasnemu najstniku na Gorenjskem. • I.K., foto: Gorazd Kavčič venčkov, puščic in voščenih izdelkov ter predenje volne, predstavili so stare kroparske otroške igre, zanimivo pa Je bilo tudi v kuharski, lokostrel' ski, orožarski, kovaški, sedlaf' ski, mizarski, kolarski, medičar-ski, restavratorski, slikarski ifl tkalski delavnici. V kuharski delavnici so učiteljica kuharstva na radovljiški srednji gostinski šoli Marija Arh ter dij3' kinje in dijaki Nina lllcbanja« Elvis Štiglic, Bojana Mesojedec in Metoda Mencinger po recep" tu, ki je skrivnost, kuhali sred' njeveško enolončnico iz ajdove kaše, leče, soje, mesa In kaj se je dogajalo v kovaški delavnici? Anton Resman z Zgoše, ki še nadaljuje družinsko tradicij0 kovaštva, je obiskovalcem, med katerimi so dopoldne prevladovali otroci iz vrtcev in šol, pokazal kovaško orodje pa tudi izdelovanje podkev in klamf. • C. Zaplotnik 6BD Gorenjska borzno posredniška družba ŽELITE KUFtn ^ AU PRODATI DELNICE? ± NISTE ZADOVOLJNI Z O&RESTMI V BANKAH? 31 RADI OPLEMENITILI VAŠE PRIHRANKE? Obiščete nas lahko vsak (telovnik od 7. do 19. ure. NAREDITE KORAK Z NAMI- korak naprej Koroška 3 3, Kranj tcl.:3gP1Q-15, 360-10-16 F ^Hidrometeorološki zavod Republike Slovenije Povečini bo sončno in postopno topleje. Sprva so popoldne možne kratkotrajne plohe, v četrtek pa posamezne nevihte. DAN TOREK SREDA ČETRTEK VREME 4 Tmin/Tmax 7/19 9/22 10/25 DANES revija Tu7m, v petek ^sotočje