Naročnina mesečno 15 Lir, za inozemstvo 20 Lir — nedeljska Izdaja celoletno 34 Lir, za Inozemstvo 50 Lir. Ček. rač. Ljubljana 10.650 ea naročnino in 10.349 za inserate.
Podružnica!
Novo me«to.
SLOVENEC
Izhaja vsak daa zjutraj razen ponedeljka tn dneva po pruaikn.
Izključna pooblaščenka za oglaševanje italijanskega in tujega | izvora: Unione Pubblicita ltaliana 8. A, Milano.	h
Uredolitvo In sprava i Kopitarjeva 6, L|abl|ana. Redazione, Amminlstraziooei Kopitarjeva 6, Lubiana. Teleloo 4001—4005.
Abbonamenti: Meie 15 Lire; Estero, meta 20 Lire, bdizione domemca. anno 34 Lire, Estero 50 Ure. C. C Fj Lubiana 10.650 per gli abbonamenti: 10.349 per le tn.erzloni FlliaUt llovo meato
Concessionaria eselusiva per la pubbliciti di provenienza italiana ed estera: Unione Pubblicita Italiana S. A, Milano.
II Bollettino No 653
Scontri sul fronte Cirenaico
Sette velivoli inglesi abbattutl
II Quarliere Generale delle Forze Armale comunica:
Sul fronle cirenaico reparli nemici appoggiali da arliglierie e da mezzi blindati sono slali respinli con sensibili perdile da noslre forze esploranli.
In un vivace sconlro svollosi nel cielo di E 1 A d e n , conlro forze molio superiori di numero, caccialori italiani riporlarono un nuovo successo abbatiendo guollro velivoli inglesi e colpendone efficacemenle parecchi allri. Nella roila di ritorno, la noslra forma-zione aliaccava con successo una colonn« di automezzi nemica, una diecina dei quali veniva milragliala e incendiala.
Un noslro apparecchio non e rienlralo.
Nel Medilerraneo centrale, nel corso di ripeiuli atlacchi, la caccia ledesca ■ dislruggeva Ire Spilfire.
U nemico ha effeltualo un'azione aero-navale di bombardamenlo conlro la ciita di Rodi. Nessun obieilivo mililare e slalo col-pito. Alcuni edifici Ira i guali la cailedrale orlodossa, hanno riporialo danni non gravi. Selle civili sono rimasli uccisi e dieci ferili.
Vojno poročilo št. 653
Spopadi v Cirenajki
Sedem angleških letal sestreljenih
Glavni Stan italijanskih Oboroženih Sil objavlja:
Na c i r e n a j 5 k e m bojišču so naši ogledniški oddelki z velikimi izgubami za sovražnika odbili sovražne oddleke, ki jih je Z podpiralo topništvo in oklepno orožje.
V nekem živahnem spopadu nad El A d e-n o m s številčno mnogo močnejšimi silami se italijanski lovski letalci dosegli nov uspeh. Sestrelili so štiri angleška letala, mnoga druga pa poškodovali. Na povratku jc naša letalska skupina uspešno napadla sovražno avtomobilsko skupino ter je s strojnicami obstreljevala in zažgala 10 vozil.
Eno naše letalo se ni vrnilo.
Na srednjem Sredozemlju je nemško lovsko letalstvo v ponovnih spopadih sestrelilo tri »Spitfire«.
Sovražnik jc izvedel bombni napad na mesto Rodi. Noben vojaški cilj ni bil zadet. Nekaj zgradb, med njimi tudi pravoslavna katedrala, je lažje poškodovanih. Sedem civilnih oseb jc bilo ubitih, 10 pa ranjenih.
Monakovo, 16. marca AS: »Volkischer Beo-bachter« piše o angleških pomorskih in letalskih izgubah v Sredozemlju. Italijanske ladje so v 4 tednih potopile c,edem podmornic, kar je trd udarec za angleško brodovje, ker je bilo v istem času na Malti poškodovanih še 6edem nadaljnih podmornic. Italijansko letalstvo je potopilo eno križarko, eno pa nemško letalstvo, poleg tega pa je bilo pri To-bruku potopljenih več prevoznih ladij. Nič manjše niso angleške letalske izgube, ki jih povzročajo zlasti nova italijanska lovska letala tipa »Macclii 202«, ki 6o kakor pravi zadnje italijansko vojno poročilo, pri nekem spopadu s številčno močnejšim sovražnikom sestrelila 8 »Curtissov«, ne da bi pri tem utrpela kako izgubo.
§c§ pomorske bitke pri Javi
V bitki pri Javi so japonski nasprotniki izgubili 12 vojnih ladij — Mrzlične priprave za obrambo Ceylona
Lizbona, 16. marca. AS. Severnoameriški radio je ugotovil in potrdil, da so v pomorski bitki pri Javi anglosaksonski zavezniki zgubili 12 vojnih ladij.
Singapur, 10. marca. AS. Posebni dopisnik agencije Štefani je objavil |>odrohni popis pomorske bitke pri Javi. Angleško-ameriško poveljstvo se je odločilo za obupen poizkus, preprečiti zasedbo Jave. Tako sta odločila \Vashington in London. Tozadevno povelje je prišlo v Surabajo 25. februarja. 27. zjutraj jo angleško, ameriško in nizozemsko brodovje splulo na morje. Na poti proti Javi je bil veliiv japonski konvoj. Poveljnik anglosaksonskih pomorskih sil, nizozemski admiral llel-ferich, je zapovedal napad. Pomorski skupini je poveljeval kontreadmiral Doorman, ki je bil na 0470 tonski nizozemski križarki »Ruyter«. V tej skupini je bila še avstralska 7000 tonska križarka »Pertli«, angleška 8000 tonska križarka >Exeterc, ameriška 000 tonska križarka »Iluston«, nizozemska 0070 tonska križarka »Java«, angleški rušilci »Electra*. »Jupiter« in »Endsonter« ter nizozemska križarka »Cortenauer«. Kmalu je prišlo do streljanja. Japonske in nasprotne vojne ladje so si bile približno v ravnotežju. Boj je bil silovit. Najprej je bil zadet rušilec »Cortenauer«, križarka »Exeter< pa je bila zadeta v stroje. Kmalu nato se je potopil rušilec »Electra«. nakar je prišlo do boja na veliko bližino. Angleški rušilec iJupiter« je bil zadet in je zletel v zrak. Razna torpeda so zadela križarko. Adminnl Doorman je zapovedal umik na Javo. Medtem je nastala noč, svetila pa je luna. Dve japonski križarki sta nenadoma napadli nizozemsko križarko »Rtiyler< in jo potopili, drugi njihov torpedo pa je zadel nizozemsko križarko »Java«, ki je tudi kmalu odšla na dno. Preostali sta še križarki »Pertlu in »Huston«, ki sta hoteli uiti skozi Sundsko ožino v Avstralijo. Pridružil se jima je še novi ameriški rušilec »Poper. Toda bilo je prepozno, japonske ladje so jim sledile in vse tri potopilo. Vse preostale vojne ladje so dobile povelje, naj se takoj umaknejo z Jave. Na begu so jih zasledovale japonske ladje, ki so potopile še angleška rušilca >Werther< in »Stronghold< ter avstralsko korveto »Yarra<. To je bila tretja velika japonska pomorska zmaga. Odslej so Japonci na tem prostoru popolni gospodarji na morju, kar jim je omogočilo uspešno izkrcanje in hitro zasedbo Jave. Admiral Doorman je utonil na svoii poveljniški ladji.
Tokio, 16. marca. AS. Japonski cesarski stan poroča, da je japonska podmornica potopila blizu San Franciscn 10.000 tonsko ameriško petrolejsko ladjo. Ob Mehiški obali je bila potopljena 7000 tonska trgovska ladja.
Tokio, 16. marca. AS. Japonci so doslej z bombardiranji že popolnoma uničili vojaške naprave v Moresbyjn. Tu je bilo edino vojaško oporišče na Novi Gvineji, sposobno sprejeti velike ladje in neobhodno potrebno za postanek ladij, ki vozijo v 1700 km oddaljeni l)arwin. Novo Gvinejo branijo redne vojaška sile in ne prostovoljci. •
Bangkok, 16. marca. AS. Poročila z birmanskega l>ojišča vedo povedati, da so japonska letala v posrečenem nenadnem napadu 160 km severovzhodno od ltangoona zadela in onesposobila 20
angleških tankov, 60 .oklepnih avtomobilov, 30 železniških vagonov, natovorjenih z orožjem ter številno drugo vojno gradivo. Vsa japonska letala so se vrnila.
Stockholm, 16. marca. AS. V vojaških in političnih krogih menijo, d« bo vrhovni vojni svet na Tihem morju zaradi zadnjih katastrof popolnoma reorganiziran in da bo njegov sedež prenesen iz Londona v NVashington.
Rim, 16 marca. AS. V Londonu so snoči uradno objavili, da se je britanska vlada zaradi sedanjih razmer odločila postaviti otok Ceylon pod najvišje nadzorstvo častnika, ki bo imenovan za vrhovnega poveljnika na Ceylonu. Za to nalogo so izbrali podadmirala Geoffreya Laytona. Vse civilne oblasti ter vojaške, letalske in pomorske sile bodo podrejene Laytonu ki bo odgovoren za obrambo Ccy-lona in urejeval vse civilno in vojaško delovanje.
Nemško vojno poročilo
Izpodleteli sovjetski napadi na Kerču — Angleški rušilec potopljen
Hitlerjev glavni stan, 16. marca: Nemško vrhovno poveljstvo objavlja:
Na polotoku K e r č u je sovražnik tudi včeraj ponovil svoje množične napade, ki so jih podpirali številni tanki. Napadi so izpodleteli ob pogumni obrambi nemško-romunskih čet. Sovjeti so imeli krvave izgube ter so izgubili 48 tankov. Tako je bilo v zadnjih treh dneh na tem odseku uničenih skupno 136 sovražnih tankov.
Na drugih delih vzhodnega bojišča so bili v trdili bojih odbiti sovražni napadi v močnih snežnih metežih.
Močni oddelki bojnih in lovskih letal so podpirali boje na zemlji ter so uničili 45 sovražnh letal. Eno lastno letalo je blo izgubljeno.
Pri obrambi zoper močne, več tednov ponavljajoče se sovražne napade, se je posebno odlikovala 134 saška pehotna divizija.
Na M ti r m a n s k i obali jc bila sežgana velika prevozna ladja, pristanišče in pristaniške napravo v Murmansku pa so bile uspešno bombardirane.
Praznik junakov ¥ Nemčiji
Hitler je v velikem govoru naznanil, da je bila zima premagana in da b&do Sovjeti v poletnem napadu strti
Proslave ob 23 letnici ustanovitve borbenih Fašijev
Rim, 16. marca. AS. Uradni list fašistovske stranke prinaša določila za praznovanje 23. obletnice od ustanovitve bojevniških fašijev. Obletnico bodo slovesno praznovali po vsej Italiji, sansepol-eristi in stražni starešine bodo mladim fašistom obujali spomin na trde ure skvadrizma in na žrtve padlih, ki so 23. marca 1919 začeli novo razdobje v zgodovini sveta.
V Rimu bodo na balkonu Beneške palače ta dan izobesili zastave državnega vodstva stranke. Častno stražo bo imela stotnija skvadristov, vse-učiliške milice in Gil-ove akademije. Sprevodu, ki bo nesel zastave in znamenje fašistovskega doma v Beneško palačo in nazaj, bo poveljeval^ mestni zvezni tajnik. Po vseh organizacijah v državi bodo kratke proslave, pri katerih bodo govorili skvadristi. Slovesnosti se bodo na častnem mesfu udeležili ranjenci ter rodbine padlih in bojevnikov. Na sedežih organizacij bodo ta dan izobešene zastave.
Nemška sodba o Riomu
Berlin, 16. marca. AS. Berlinski tisk piše o riomskem procesu in pravi, da se skuša Daladier, ki je glavni krivec francoske katastrofe, opravičevati z navajanjem grotesknih zgodbic, kakor da se na Poljskem prav tako niso mogli bolje upirati nemškim tankom in da zato tudi ne morejo obtožili francoske vlade, da ni bila pripravljena. »Zvvolf Uhr Blattc piše, da so ti otroški izgovori prav značilni za to, kar jc včeraj podčrtal Hitler v svojem govoru o veliki komediji, ki jo izvaja danes Riom pred vsem svetom.
Berlin, 16. marca. AS. Nemško ljudstvo je včeraj svečano proslavilo spomin na padle junake v svetovni vojni in v 6edan.ji vojni. Višek tega spominskega dne je bil v resnem in genljivem obredu vojaškega značaja v berlinski palači Zeughaus, kjer je svetišče nemške vojaške slave. Slovesnosti je prisostvoval Hitler z najvišjimi častniki oboroženih sil ter z vsemi ministri in državnimi voditelji. Navzoči 60 bili tudi poslaniki prijateljskih držav. Ves prostor v dvorani so zasedli ranjenci iz berlinskih bolnišnic ter velika množica sorodnikov padlih vojakov.
' Povzel je besedo tudi Hitler, da je izrekel najvišje prizna'nje in kar najbolj živo hvaležnost za žrtve, ki jih dajejo junaški nemški bojevniki za usodo velike Nemčije.
Hitler je potem obračunaval s podjarmljevalno politiko zahodnoevropskih držav ter njihovih zaveznikov v službi mednarodnega judovstva. Ordil je, da so ti pripravljali vojno proti Nemčiji od leta 1035.
Hitler je potem nadaljeval:
»Toda to pot se je bilo treba boriti ne samo zoper mogočno sovražnikovo orožje in zoper navidez neizčrpljivo reko ljudstev in najbolj divjaških plemen, temveč se je bilo treba boriti tudi zoper najstrahotnejše trdote narave. Danes zares lahko naznanimo, da smo premagali zimo, kakršna se ni v srednji in vzhodni Evropi ponovila že štirinajst let. Odpor, ki so ga dajali na tem bojišču nemški in zavezniški vojaki v štirih najhujših mesecih, docela opravičuje vse upe za bodočnost ter je brezpogojno poroštvo za prihodnjost, pa naj se zgodi kar se hoče. Edino upanje, ki je kremelj-skim oblastnikom še ostalo, je bilo to, da bodo s pomočjo narave lahko sprožili za nas usodo, kakršna je doletela Napoleonove vojske leta 1812.
Toda nemški vojaki so prestali tudi to pre-skušnjo in prestali so jo tudi hrabri zavezniki, ki bodo prihodnje j>oletjc udarili na sovražnika do
njegovega popolnega uničenja. Boljševiški velikan, čigar strahotno grožnjo poznamo vso šele zdaj, ne sme nikdar več stopiti — in to je naša neomajna volja — na blagoslovljene evropske poljane, temveč bo moral svojo končno mejo postaviti zelo daleč od njih.«
Hitler je potem omenil bučne japonske zmage na Daljnem Vzhodu. Dejal je, da je Japonska, kakor Nemčija in Italija bila prisiljena odgovoriti na nezaslišana in neznosna izzivanja skupnega sovražnika. Zatrjeval je, da je treba to vojno nadaljevati, dokler ne bo dosežen zanesljiv in trajen mir, t. j. dokler ne bodo uničeni sovražniki takega miru.
Končal je govor s tem, da se je spoštljivo spomnil slavnih nemških in zavezniških padlih vojakov ter izrekel brezpogojno prepričanje, da njihova žrtev ni bila prazna in da ne bo pozabljena. Na koncu slovesnosti je položil venec cvetja na spomenik padlim vojakom na ulici Unter den Linden.
Berlin, 16. marca. AS. Berlinski listi pišejo, tla je bil pri spominskem Hitlerjevem govoru v Berlinu navzoč tudi veliki admiral Bader, maršal von Keitel, maršal Uermnnn Goring, maršal Milch, poveljnik SS Ilimmler in druge odlične osebnosti iz nemške vojske. »Viilkischer Be-obachter« poudarja tisti del Hitlerjevega govora, ki se nanaša na vzhodno bojišče. Nemški voditelj je zatrdno izjavili, da bodo prihodnje poletje boljševiki pobiti do popolnega uničenja. Trdna je volja Hitlerjeva, potisniti boljševizem čim dalje vstran od bodočih evropskih meja, da ne bo več predstavljal nevarnosti za evropske narode. Kdor nasprotuje temu velikemu zgodovinskemu poslanstvu, ni le sovražnik Nemčije, marveč tudi Evrope. To je bilo povedano pomilovanja vrednim politikom ob Temzi, ki bi radi videli vdor krvavih Stalinovih hord na evropsko celino
Tretja obletnica ceškomoravskega protektorata
Predsednik dr. Hacha o končnem zmagoslavju velikega stvarnika
nemške države
Praga, 16. marca. AS. Ob proslavi tretje obletnice ustanovitve protekto/ata nad Češko in Moravsko je včeraj po radiu govoril predsednik dr. Hacha. Poudarjal je, da je zgodovinski 15. marec za protektorat postal znamenje varnosti in rešitve spričo grozečega vojnega požara, ki je tako hudo zadel toliko narodov. Medtem ko se prebuja zavest nove Evrope, dobiva 15. marec vedno višji in po-menljivejši značaj. Danes je namreč že simbol priključitve proteklorata k socialni, gospodarski in kulturni ureditvi Nemčije. V proiektoratu se prebuja živa zavest in globoko občudovanje nad zma-
goslavnim razvojem Nemčije, tako da prebivalstvo protektorata prehaja od zamisli glede pasivnega varstva vedno bolj v dejansko sodelovanje.
Predsednik Hacha je potem opominjal češko ljudstvo, naj se pridruži nemškemu delu, da ne bo več premagan nasprotnik, marveč voljni sodelavec Nemčije. Mi želimo črpati nove sile iz na-rodnosocialističnega nauka in politike, ki sla nemški narod povzdignila do tolikšne moči in njegove čete privedla do toliko zmag. Novi svet je že tu in njegova oblika se krepi iz dneva v dan. Zato jo treba delovati v skladu s to ugotovitvijo.
V S o v e r n i Afriki so bilo odbite sovražne ogledniske sile. Uspešno jo bilo bombardirano angleško letališč na egiptovski obali, kakor tudi vojaško naprave v Tobruku. Pri letalskih napadih na sovražne kolone v vzhodni Cirenajki jo bilo zadetih več vozil.
Na Malti so nemška bojna in lovska letala podnevi in ponoči napadala angleška letališča, protiletalsko topove in vojaške naprave v L a V a I e 11 i.
Hitri čolni so v Rokavskem prelivu napadli skupino angleških rušilcev ter lorpedlrali en rušilec. ki se jn po dveh močnih detonacijah potopil. V nadaljni bitki je liila neka angleška top-nicarka tako težko zadeta, da je računati z njeno izgubo. En lastni hitri čoln je bil zelo poškodovan in so je po končanem boju potopil.
Na srednjem Atlantskem m n r j n je nemško bojno letalo potopilo angleško 2000 tonsko trgovsko ladjo.
Rim, 16. marca. AS. Pristojni ameriški mornariški krogi so priznali, da je bilo doslej v vodah zahodne atmosfere potopi jenih okoli 90 parnikov. Med njimi je bilo 18 petroiejskih ladij.
Berlin, 16. marca. s. Na povabilo zavoda za preučevanje mednarodne politike, je pomorski strokovnjak časopisa »Volkischcr Beobachtcr«, admiral Liitzow, imel predavanje o bitki za Tiho morje. Začel je z zmagovitimi japonskimi osvojitvami, ki so z jasnimi znamenji pokazale angleško šibkost in propadlost. Zanimivo in na široko je govoril o pomorski vojni, ki jo mornarice trojne zveze bijejo na treh oceanih in na Sredozemskem morju. Svoj prikaz je končal s trditvijo, da se države trojne zveze ne bore zato, da bi same nadomestile angleško krivično oblast, temveč, da bi ustvarile na svetu nov red. Poudaril je tudi, da je usoda k dvojici Cavour-Bismorck postavila dvojico Mnssolini-Ilitler in to za blagor človeštva. Številni poslušalci, med katerimi so bili tudi zastobniki oblasti, so govorniku toplo ploskali.
Minister Pavolini v Monakovem
Monakovo, 16. marca AS: Tukajšnji tisk jc objavil dobrodošlice v čast italijanskemu prosvetnemu min6tru Pavoliniju, ki je prispel danes v Monakovo. »Miinchener Neuste Nachrichten« pišejo: »Vojna in bratstvo v orožju vedno bolj zbližuje Italijo in Nemčijo ne samo na vojaškem in gospodarskem, marveč tudi na kulturnem polju.«
Predsednik Mandžukua v Tokiu
Tokio, 16. marca AS: Ministrski predsednik Mandžukua Cekingvej je danes zjutraj prispel v Tokio. Na postaji ga je 6prejel zunanji minister Togo, več članov vlade in diplomatski predstavniki držav Trojne zveze. Takoj po prihodu v Tokio 6e je 6estal z ministrskim predsednikom Tojom.
Dr. Gobbels v Linzu
Berlin, 16. marca. AS. Nemški propagandni minister dr. Gobbejs se je včeraj ustavil v Linzu. kjer je prisostvoval veliki narodno-sociali-stični manifestaciji. Imel je tudi velik govor o sedanjem političnem ter vojaškem položaju, ki ga je končal s popolnim zagotovilom o končni zmagi osnih armad.
Pred popolno sovjetizacijo Perzije
Berlin, 16. marca. AS. »Viilkischer Beobach-ter« piše, da so se angileške čete umaknile iz Irana in Iraka ter pravi, da je to prvi korak za sovjetizacijo teh krajev v smislu skilepov, ki sta jih svoj čas sprejela Stalin in Eden v Moskvi. »Viilkischer Bcobachter« piše, da po poročilih iz Irana Sovjeti hite z l>oljševizacijo dežele ter da je že večina iranskih provinc včlen.jena v sovjetsko obmejno republiko, ki ima prestolnico v Bakujti.
Ob spominski slovesnosti 15. marca — je zaključil predsednik Hacha — se naše misli obračajo proti velikemu stvarniku nemške države in njegovim nepremagljivim armadam. Mi smo prepričani o končnem zmagoslavju njegovega veličastnega dela. Verujemo v novo Evropo in upamo, da ho bodočnost našega naroda, za čigar usodo smo mi najbolj odgovorni, bolj srečna.
Spominska proslava nemških bojevnikov
v Ljubljani
Ljubljana, 16. marca.
Nemška kolonija je zedinjena in v celoti izrazila dolžni in dostojen častni delež spominu bojevnikov, ki z najvišjo žrtvijo žive odslej v zarji slave in v luči, ki ne bo zatonila. Proslava se je razvila v okviru zbrane resnosti in je imela značaj in pomen prireditve, pri kateri so proslavili in poveličali duhovne dobrine nurodn, ki stremi proti tistemu cilju slave, ki je svetel pristan rodov, ki gibljejo obličje civilizacije in se povzdigujejo v znamenju največje socialne pravičnosti v vrtincu tolikih nizkih strast). _
Dvorana »Metropola« je bila vsa v italijanskih in nemških zastavah in so nn stennh visele nad vsem slike Kralja in Cesarja, Duceja in Fiihrerja. Zbrali so s- poleg nemških državljanov najvišje italijanske oblasti z Ekscelenro Poveljnikom armadnegn /bora, zastopnikom Visokega komisarja, ki je bil odsoten zaradi dolžnosti svoje visoke službe, zvezni Tajnik, Poveljnik divizije sardinskih grenailirjev, general. ki je zastopal razmejitveno italijansko-nem-ško komisijo, častniki raznih vrst orožja iz mestne posadk? pa so izpolnjevali izbrano zastopstvo.
V ozračju verske zbranosti je nemški generalni konzul, pod čigar vodstvom jc bila slo-
vesnost, prevzel besedo in jc v italijanskem jeziku pozdravil italijanske goste in pri tem podčrtal oboroženo bratstvo dveh narodov, ki sta povezana v nerazdružni zvezi, iz katere bo v duhu skupne žrtve vzrastla nova svobodna Evropa. Potem se je generalni konzul obrnil na svoje rojake in izrekel navdušen govor in je pri tem razlagal misel »Dulce et decorum est pro patria mori«. Pri tem je zbral v himno slave in poveličanja vojaška vrline nemškega naroda ter je zatrdil, da strašna žrtev, ki popravlja krivice Versaillesa, hoče Evropi zagotoviti resnično trajen mir. V smrtnem boju, v katerem gre za obstoj tega istega naroda, so slavni mrtvi bojevniki preroški geniji zmage, kj ho usodni epilog nečloveškega spopada, ki bo razbil svet farizejev in ga očistil umazanih temeljev. Tako sc ho v bolečini, v žalosti za izgubo tolikih človeških življenj, v čustvu ponosa, ki .živi v duši naroda v tej strašni in najvišji uri, na naukih vere, odpovedi, plemenitega navdušenja, spremenilo samo obličje domovine.
Ob koncu vzvišenega govora generalnega konzula je občinstvo stoje neka i minut molka I posvetilo spominu padlih bojevnikov, ki so padli pri izpolnjevanju svoje najsvetejše dolž-1 nosti.
Razprave pred vojnim sodiščem
Vojaško sodišče III. armade, odsek Ljubljana, je v javni razpravi dne 9. marca na temelju raz-pravnega gradiva izreklo naslednje razsodbe:
1.	Kočevar Ivan, pokojnega Jožefa in Mramor Marjete, roti i 1 se je 14. 9. 1922 v Vel. Laščah in tam bivajoč, pridržan v zaporu, obdolžen zločina po členu 166. Ducejevega razglasa z dne 3. 10. 1941., ker je bil v septembru in oktobru 1941 sodeloval pri oboroženi skupini, ki je bila na hribu Velika gora; Boksa Anton, 6in Antona in Terezije Pevec, t rojen 15. 8. 1923 pri Sv. Tomažu in tam bivajoč, pridržan v zaporu in Klopčič Alfred, sin Franca in pokojne Skil Marije, rojen 14. 1. 1918 v Ljubljani in tu bivajoč, pridržan v zaporu, obdolžen zločina po čl. 2. Ducejevega razglasa z dne 24. 10. 1941, ker je v istih krajevnih in časovnih okoliščinah imel strelno orožje brez dovoljenja pristojnih oblasti.
— vsi oproščeni, ker niso kaznjivi v smislu dena 309 kaz. postopka pod a), oproščeni pa tudi zločina pod črko b) zaradi pomanjkanja dokazov. Kočevar Ivan je zapustil oboroženo 6kupino prostovoljno.
2.	Krčovič Jožef, sin Antona in Sarar Cecilije, rojen 15. 10. 1902 v Cirquemzzi (Gorizia) in bivajoč v Kaptolu, pridržan v zajToru in Sarar Cecilija, l>okojnega Ivana in pokojne Helene Likavec, rojena v Griani (Gorizia) v novembru 1872, bivajoča v Kaptolu, pridržana v zaporu, oba obdolžena zločina po členu 2 Ducejevega razglasa i dne 24. 10. 1941, ker sta imela na lastnem stanovanju v Kaptolu krožno pištolo na šest 6trelov brez dovoljenja pristojne oblasti. Zločin je bil ugotovljen v Kaptolu 1. 2. 1942. Sarar Cecilija pa je bila še obdolžena zločina po čl. 5 Ducejevega razglasa z dne 24. 10. 1941, ker je v Kaptolu dne 18. 2. 1942 raz-žalila čast in odlikovanje enega italijanskega častnika in več italijanskih vojakov. Krčovič Jožef je oproščen, ker ni zagrešil dejanja, Sarar Cecilija pa ie obsojena na tri mesece zapora, kazen pa je odložena za dobo petih let.
3.	Medvešek Ljubomir, 6in Ludvika in Krava-nje Marije, rojen 13. 4. 1924 v Žabji vasi pri Novem mestu in tam bivajoč, pridržan v zaporu, je obdolžen podtalne propagande v smi6lu čl. 5. Ducejevega razglasa z dne 3. 10. 1941, ker je 19. 1. 1042 v Novem mestu razvijal propagando za nasilen upor proti jx>Iitičnim in socialnim ukrepom v državi. Propagando je razvijal z letaki, ki jih je metal na javni cesti, druge letake pa so mu našli v žepu. Razprava je odložena na novo zasedanje.
4 Žnidaršič Jožef, sin pokojnega Ivana in pokojne Švigelj Atarije, rojen in bivajoč na Rakeku rojen 18. 8 1908, pridržan v zaf>oru, in Primožič Zofija, hčerka Franca in Korošec Marije, rojena 6. 0.' 1922 v Selšeku pri Begunjah, tam bivajoča, pridržana v zaporu, oba obdolžena po čl. 2. Duce-rtvega razglasa z dne 24. 10. 1941, ker 6ta na Rakeku št. 25 imela revolverske naboje kalibra 7.65 in to brez dovoljenja pristoinih oblasti. Žnidaršič pa je še obdolžen po čl. 9 Ducejevega razglasa z dne 24. 10. 1941, ker je na Rakeku izločil iz redne porabe 22 kg olivneg3 olja in 29 kg ma6ti, V6e to pa je imel v svojem stanovanju. Obdolžen je tudi zločina po čl. 228 C. P. N. G., ker je imel pri 6ebi na Rakeku stvari, ki spadajo v vojni plen in 6ieer gumaste nadomestne dele za kolesa in vojaško odejo. Žnidaršič jAžef je bil obsojen na ječo treh let in sedem mesecev in na 200 lir kazni. Primožič
Zofija pa je bila oproščena, ker dejstvo ne pomeni zločina.
5.	Majer Oskar, 6in pokojne Marije Majer, rojen v Triesteju dne 23. 11. 1897, bivajoč na Vrhniki, pridržan v zaporu, je obdolžen: a) da je pri-držal pri sebi 6tvari vojnega plena, ker 60 dne 23. 1. 1942 na Vrhniki pri njem našli 60 m zažigalne vrvi, hlače, vojaško čepico, ovijače, plinsko masko, posodico za pijačo, 20 varovalk, 11 stikal, 2 nahrbtnika, vse pripadajoče vojnemu plenu ki jih je prejel in pridržal zaradi dobička; b) obdolžen je tudi podtalne propagande po čl. 5 Ducejevega razglasa z dne 3. 10. 1941, ker je po zasedbi Slovenije razvijal propagando proti italijanski zasedbi in za svobodo Slovenije. Ob6ojen je bil na en mesec in 15 dni zapora.
6.	Svečej Simon, 6in Nikolaja in Marije Male, rojen 16. 11. 1910 v Timoski (Rusija), bivajoč v Podpeči, pridržan v zaporu, je obdolžen v smi6lu čl. 13 Ducejevega razglasa, ker je dne 20. 12 1941 v bližini kuhinje 8. čete 4. bataljona telegrafistov v vasi Ig, ko je obenem z drugimi delavci nalagal tramove na voz, izrekel enemu svojemu tovarišu, pri tem pa držal v rokah veliko palico, naslednje besede: »Ta palica služi za pretepanje Italijanov« — oproščen zaradi nezadostnih dokazov.
7.	Šinkovec Franc, 6in Petra in Jereb Marije, rojen 3. 10. 1921 v Zaplani pri Vrhniki, tam bivajoč, pridržan v zaj>oru, in Treven Kari, sin pokojnega Mateja in Nagode Helene, rojen 29. 9. 1919 v Zaplani in tam 6tanujoč, pridržan v zaporu, obdolžena: a) podtalne propagande v 6mislu čl. 5. Ducejevega razglasa z dne 3. 10. 1941, ker 6ta do konca decembra 1941 v Zaplani delala propagando za nasilen upor proti političnim in socialnim uredbam države in sirer z radijskimi oddajami in zlasti z oddajo plošč upornega značaja in ker 6ta imela pri sebi 7 plošč; b) imela sta pri sebi orožje (Du-cejev razglas z dne 24. 10. 1941) in sta do konca decembra 1941 v Zaplani imela 2 6trojni puški brez chargerja, ki ga je prvi obdolženec dne 14. decembra izročil nekemu neznancu; c)) zločina po čl. 1. in 3. ukrepa Vi6bkega Komisarja za Ljubljansko [pokrajino in 6icer v zvezi s čl. 341 vojnega zakonika (Kraljevi ukaz z dne 8. 7. 1938), ker nista izročila radijske oddajne f>ostaje.
Šinkovec Franc je bil obsojen na kazen zapora in sicer na tri leta in šest mesecev ter na denarno kazen 400 lir. Treven Kari pa je bil oproščen zaradi nezadostnih dokazov.
Vojaško vojno smlišče IT. armije. odsek Ljubljana, je v svojem zasedanju z dne 10. marca t. il. razpravljalo o naslednjih kazenskih zadevah:
t. Mivšek Leopold iz Zaplane, Ilomovec Josip z Vrhnike. Nagode Ivan. Slabe Anton, Ogrin Franc in Kavčič Ivan, vsi iz Stare Vrhnike, ki so bili obdolženi prisvojitve vojaških predmetov, spadajočih v vojni plen. Razdrli so v Zaplani neko bivšo jugoslovansko barako ter-si prisvojili deske in tramove. Zaradi tega je bil Franc Ogrin obsojen na 2 meseca zapora, Ilomovec, Nagode. Slabe in Mivšek na 3 mesece, Kavčič pa je bil oproščen zaradi pomanjkanja dokazov. Obsojencem 6e nastop kazni odlaga za pet let.	_ ,
2. Vodopivec Stanislav iz Dornberga pri C»o-rici je bil zaradi tatvine, izvršene v Črni vasi,
kjer je Mariji Škafar ukradel denarnico z vsebino 12.000 lir, obsojen v odsotnosti na poldrugo leto zapora, 1500 Ur globe in na povračilo stroškov.
3.	Slabe Ivan iz Ivanjega sela, obdolžen prisvojitve predmetov, ki spadajo v vojaški plen,, ker je zadržal dvoje vojaških hlač. Obsojen je bil na mesec dni zapora, toda nastop kazni je bil odgoden za pet let.
4.	Verber Ivan in M'"snik Anton sta bila takisto obdolžena prisvojitve predmetov, ki »padajo v vojni plen, ker je Verber odstopil Me-sniku vojaškega konja. Prvi je bil v odsotnosti olmojen na t leto ječe, toda nastop kazni se mu je od godil za pet let, dočim je bil Nlesnik oproščen zaradi pomanjkanja dokazov.
5.	S^lšek Dominik iz Št. Ruperta. obdolžen prisvojitve predmetov, ki spadajo v vojni plen, ker si je pridržal vojaški plašč in vojaški kotel, protiiplinsko masko in šotorsko platno. Obsojen je bil na 1 mesec zapora z odložitvijo nastopa kazni za pet let.
6.	Cergol Rafael iz Triesteja je kot šofer zakrivil avtomobilsko nesrečo, pri kateri sta bila lažje poškodovana šofer Cerhini iz Triesteja in kapitan Martineli iz Pulja. Cergol je bil obsojen na 500 lir globe in na povračilo škode.
7.	Pirkovi? Josip in Rudolf, oba iz Št. Jerneja, sta bila obdolžena razširjanja prevratnih letakov, v katerih se je poveličevala Sovjetska Rusija. Oba imenovana sta bila oproščena zaradi pomanjkanja dokazov,
8.	Čuk Jakob z Rakeka je nn Rakeku kupil od neznanega vojaka vojaško odejo in par podplatov v skupni vrednosti 120 lir. Obsojen je bil na 15 dni zapora in na 50 lir globe. Nastop kazni se mu je odložil za pet let.
9.	Intihar Sergej z Rakeka in Mihelčič Terezija, por. Intihar, z Rakeka sta bila obdolžena: prvi je hranil doma staro avstrijsko puško v razstavljenem stanju, slednja pa je kupila lani vojaško odejo, ki spada v italijanski vojni plen. Intihar je bil v odsotnosti oproščen, ker je sodišče smatralo, da ni imel pri tem niknkega zlega namena, Terezija Intihar pa je bila oproščena zaradi pomanjkanja dokazov.
10 Nastran Franc, župnik iz Horjula, je hil obdolžen, da je v svojem domu brez dovoljenja imel 1200kg eksplozivov, dalje, da si je prisvojil daljnogled, ki spada med predmete vojaškega plena, da je fioso.inl denar in zahteval zanj oderuške obresti in da je nakopičil v svojem domu 50 kg sladkorja in 10 kg belega mila. Sodišče jo župnika oprostilo obtožbe. Glede eksploziv in glede kopičenja živil je bilo sodišče mnenia. da obtoženec ni izvršil nikakega nedovoljenega dejanja. Glede oderuških obresti in glede prisvojitve vojaškega daljnogleda ie hil župnik takisto oproščen, ker omenjeni obdolžitvi nista bili resnični.
Tri nove knjige — tri nore vrednote
(Jrivpc
ZARJA STARE SLOUEHSKE ROZEliNCSIl
FrisioSki spomeniki v zarji sv.Cir. in M. 63 str. br. L 12, kart. L 18. Pomembno poljudno znanstveno delo o prvih pričah našega piseinstva. Trstenjak:	____.
METODIKA VEROUKA
Očrt versko-pedasoSke psihologije 22(5str.. Dr. L 42, kar. L 47. Delo-prvo te vrste pri nas nujno potrebno ka-tehetu in vsakemu vzgojn'ku. Urbani:
Mali slovenski svet Picollo mondo si oven o
272 str. br. L 35, vez. L 45.Dvojezična knjiga priznanega slavista o naši kn|iž"jvnosti in kulturnem življenju. Elegantno opremljena s slikami slo", književnikov	Založba
LJUDSKE KNJIGARNE V LJUBLJANI
Proil Skotilo Uev.ft Telefon Stev. 2.VJ9
Natečaj
za občanske tajnike
Tečaj za pouk v vodenju registra prebivalstva se prično v petek dne 20. t. m. ob 9. uri dopoldne.
Pianistinja Bottai v Ljubljani
Ljubljana, 16. marca.
V nekaj dneh bo na pobudo Italijanskega kulturnega zavoda v Ljubljani konc-rt odlične pianistinje Rossnne Bottai.	(
Ta mlada koncertistinja je zmagala v umetnostnih tekmah v letu XIX in je že slavna v glasbenih krogih zaradi naraščajočih uspehov in je imela čast igrati na Dvoru, kjer si je zaslužila najvišjo polivalo Nj. Cesarskih Veličanstev in Princev, letos pa se je vrnila s cele vrst? koncertov, ki so jo proslavili kot eno najboljših italijanskih umetnic.	/
Njena vzvišena umetnost, polnn nežnih navdihov, ki vsi izvirajo iz njene izredne čustvenosti, iz povzdignjenega duha in iz resnično izrednega stila, ne bo ostala brez najtoplejšega uspeha tudi v Ljubljani, kjer ima občinstvo najvišji čut za umetnost in /a lepo, kjer se spored z deli Chopina, I.iszta, Musella, ViValdija in Pic-Mangiagallija oznanja resnično zanimivo.
Obletnica madžarske neodvisnosti
Budimpešta, 16. marca. AS. Madžarski narod je včeraj slavil obletnico madžarske neodvisnosti. Po vseh mestih so bile ljudske manifestacije, na katerih so govorniki vladne stranke poudarjali pomen te obletnice.
V Budimpešti se je madžarska mladina, ki je včlanjena v organizaciji za vojaško predpripravo, zbrala na Trgu junakov, kjer je korakala mimo podregenta, ki je poklonil organizaciji »Levente« častno zastavico.
Predsednik ministrskega sveta De Kallay je imel pri tej priliki tudi govor po radiu. V njem je med drugim dejal, da so Madžari morali zgrabiti za orožje, kajti noben srednjeevropski narod ne more biti neodvisen in ne more živeti v blagostanju, dokler ne bo ruski komunizem strt. »Obstanku naše države« —■ je dejal De Kallay — >so vedno grozili vzhodni sosedje z uničenjem in za-
sedbo. Prepričan pa sem, da bo naša mladina prišla zmagovita iz tega boja in da bo našla svoj narod složen in delaven. Fašizem in narodni socializem« — je nadaljeval De Kallay — »bosta zmagala. Madžarska ni več sama in neoborožena kakor je bila leta 1918 «
Potem se je govornik bavil s splošnim položajem na Madžarskem, nakar je naslovil na madžarski narod strog opomin ter razložil sedanje gospodarske težave. Dejal je: »Čeprav se ni treba bati pomanjkanja, je vendar potrebno izogibati se vsaki potraii ter se trdo boriti proti vsem težavam in se do kraja zavedati dolžnosti, ki jih narekuje sedanji trenutek. Danes« — je končal svoja izvajanja de Kallay — »je Madžarska z neomajno vero v zmago vpregla proti razkrajalnim silam boljševizma vse svoje sile ob boku Nemčije in Italije.«
Daniele Varč:
Kitajska in njeni diktatorji
Kot gost kitajske vlade sem stanoval v umazanem predmestju izven obzidja v hisi oh reki. Hiša sama ie bila glede na soseščino prijazna Imela ie veliko sobo s štirimi okni. kopalnico in umivalnik, bila je zelo lepo opremljena in skoraj elegantna. Iz pokromamh pip pri banji in umivalniku ie tekla blatna voda iz cisterne pod streho, kot sem ugotovil. Do tta so črpali vodo z ročnimi črpalkami iz kanala, po katerem so plule džtinke in šampani v tolikem številu, da so njih jambori sličili zobem pri glavniku. Na šanipanih živijo v zadrugah neštevilne družine z otroki, kurami in psi. Le predstavljajte si. kako ie bila voda umazana! Zaradi varnosti sem se vsako jutro bril z 1 eau
de Vichv.	, ..
Vlada nima svoje palače; razkropliena ie po vilah, hišicah in različnih poslopjih, kjer v pritličjih brskajo in stikajo kokoši za zrni. Pomanjkanje stanovanjskih prostorov je tolikšno, dn morajo mladi uradniki po trije ali stirie spati v eni sobi.
Čangkajšek ima svoj generalni štab v eno-nadstropni stavbi z obširnim vrtom, obdanim s stebriščem kakor v samostanu. Zunanji minister \Vang Cen g Ting ima hišico, kakršne vidite povsod po Evropi. Ostali stanujejo ne veni kje
Meni so ti kitajski ministri zelo simpatični. Njihova preprostost ustvarja prijetno nasprotje oblastiželjnosti višjih slojev v toliko drugih deželah, ki pa je v neizmerni Kitaiski nisem
nikdar opazil. Čangkajšek ima videz umirie-nega žilavega in molčečega moža. Bekel nn je, da ga prav v teh dneh močno bolijo zobie. Vsekakor ga pomilujem! Vladati Kitajski in prenašati bolečine v zobeh, je za človeške sile le pretežka naloga. Mogoče ie nemogoče, da bi «:» pri tolikih naporih ne boleli zobje. Kitaiska stopa po poti usodnega razvoja, ki se ie začela z izgubo Koreje, Anama in Mandžurne. Mislim, da Čangkajšek to prav dobro ve. Nočejo pa vedeti tisti, ki ga podpirajo. Vsiljuieio mu politiko ki bi je on nikdar ne vodil, če bi bil navezan sam nase. On nest trahi que par les
siens.	... „
Na večerji pri prometnem ministru Kun-gu je bil tudi tako imenovani »krščanski general« Feng-vu-siang. velikan, oblečen kot mehanik, s kratko negojeno brado in zelo preprostim obrazom.	-	.
O Fengu pravijo, da ie mistik. Ze mogoče. Živi preprosto in ženi ne dovoljuje nositi svilenih oblek niti ob slovesnih prilikah. V boju ie pokazal vzvišen prezir do človeškega živlienja, zlasti do življenja civilistov. Baje ie naročil delavce iz bližnjega mesta, da bi skopali iar-ke na zamrzlem terenu. Delavcev je bilo tri sto. Ko so prišli na določeno mesto, ie Feng, ves v kožuhih, stal pred svojim šotorom in gledal prihajajoči vlak, ki se je ustavil sredi polja. Zdelo se ie. da so delavci obrnjeni proti nebu, toda da se ne gibljejo. Feng se jo čudil, čemu se ne lotijo dela ter ie poslal oficirja pogledat. Oficir se ie vrnil rekoč, dn so vsi mrtvi. Potovati so morali v najhujšem mrazu, v odprtih vozovih in brez zaščite pred vetrovi. Zmrznili so. Feng je ukazal, naj jih pošljejo, od koder so prišli. In vlak je odpeljal nazaj
Predsednik slovaške vlade | bo v kratkem obiskal Rim, Bukarešto in Zagreb
Bratislava. 16. marca. AS. Predsednik slovaške vlade in zunanji minister dr. Tuka je zbornični komisiji za zunanje zadeve zanimivo poročal o slovaški zunanji politiki v vseh treh letih obstanka slovaške države. Poudarjal je, kako pravilna je bila politika, ki jo je izvajala Slovaška, ko se je z enodušno voljo postavila ob bok državam Osi v boju za novo Evropo zoper oblast demokratskih in bogataških držav. Omenjal je žive, odkritosrčne in prijateljske odnošaje mlade republike z državami Osi ter je svoje važne izjave končal 6 sporočilom. da je od italijanskega zunanjega ministra dobil jx)vabilo, naj obišče Rim, od maršala Antonesca povabilo, naj obišče Romunijo, od Paveliča pa vabilo za obisk v Zagrebu. To sporočilo so vsi navzoči sprejeli z navdušenim odobravanjem.
Drugič sem obiskal Nanking skupno z osta limi poslaniki, da bi prisostvovali dokončnemu pokopu Cangkajškovega tasta Sun-vat-sena, kitajskega Mazzinija. Za mestom so na pobočtu »Škrlatne gore« izkopali velik grob. Iz Pekinga smo potovali s posebnim vlakom preko Tienci-na in Tai-van-fua. Spremljal nas ie kitajski general, odgovoren za našo varnost in udobte. Mislim, da je bila zani naloga prijetna.
Vlak se je ustavljal na vsaki poslan, včasih za več kakor uro. V bližini gore, kjer jc pokopan Konfucij, smo stali tri ure, tako da ie naš doven, holandski poslanik, vprašal generala, če ne bi mogoče boli hitro potovali na oslih. Toda ti dolgi postanki so vsaj dovoljevali delati kratke sprehode. Mac Murrav ie fotografiral, tajnik španskega poslaništva Gagliostra pa je vneto karikiral.
Vlak odhaja: psi in otroci se igrajo pod milim nebom na skednjih. Na gričkih so raztreseni majhni templji, jutranje meglice jim pokrivajo pragove. V nižini oslički željno opazujejo kolesa, ki črpaio iz globokih vodnjakov vodo zn namakanje in napajanje. Nihče se ne zmeni zanje, razen morebiti dečka v njihovi bližini. Majhna obzidana mesta obledele kostanjeve barve, okrog njih pa zelenje klijočih semen (junija bodo že'želi, če ho dovoli moče, potem pa bodo posejali sirk). Tu pa tam stoje kameniti oboki, zgrajeni v čast kakšne vdove in v spomin na njeno blago dušo. Vsepovsod na neskončnem polju leže posamezni grobovi, drugod pa posejani v skupinah v senci gozdičku storžnjakov in vrb žalujk.
Takšna ie Kitaiska, sicut erat in principio, et nune. et in saecula saeculoruml
(Dalje.)
Nastop zelenih srajc na Portugalskem
Lizbona, 16. marca. AS. Portugalska legija, ki so ji pred kratkim zaupali civilno ozemeljsko obrambo ter nadzorstvo nad prevratnimi jioskusi, je te dni oživila svoje različno delovanje. Mogočni oddelki zelenih srajc so včeraj korakali po glavnih ulicah v prestolnici. Danes bo legija začela z vrsto radijskih oddaj. Prvi govor bo imel finančni minister Costa, ki bo razpravljal o pomenu legije kot branika pred komunizmom. Hkratu so sklenili ojačiti varnostno akcijo zoper prevratne agente, ki jih, kakor je znano, nabirajo demokratične in bogataške države, da jim služijo na Portugalskem.
Draginja na Švedskem
Stockholm, 16. marca. AS. Na švedskem na-naščajo cene pri V6eh vrstah blaga. Cigare, cigarete in alkoholne pijače 60 ee podražile za 20%. Obrok mesa je z današnjim dnem znižan za 20%. Celo vstopnina za kino 6e je podražila.
Letalska nesreča generala Dennysa
Bangkok, 16, marca. AS. Uradno poročajo iz Čunkinga, da se je v letalski nesreči pri Kun-mingu ponesrečil general Dennys, načelnik ameriškega vojaškega odposlanstva pri Čangkajsku. Med 12 ponesrečenci sta bila v tem letalu poleg generala Dennysa tudi člana ameriškega vojaškega odposlanstva pri Čangkajšku polkovnik Oto George in Friderik Cosler.
Na Angleškem so stavke prepovedane
Rim, 16. marca. AS. Angleška vlada je v sporazumu z delavsko organizacijo Trade Union izdala odlok, da delavci vojne industrije ne smejo manjkati v tovarni, razen, če so bolni. VsaSta neupravičena odsotnost bo kaznovana po vojaških zakonih.
Donava grozi s poplavami
Budimpešta, 16. marca. AS. Ker se je začel taliti sneg, voda v Donavi grozeče narašča in se je bati velikih poplav. Velike planjave ob Donavi so že pod vodo. Vojaštvo in civilno prebivalstvo rešuje poplavljence.
Velik plaz v Švici
B rn, 16. marca AS. Skupina vojakov in civilistov je v soboto zvečer delala pozno v noč in je v vasi Keal nn vznožju sv. Gotharda rešila" izpod plaza 12 lažje ranjenih kmetov in pet trupel.
Tudi cigani so dolenjska posebnost
.	Novo mesto, marca.
Kdaj ln zakaj so se cigani vprav na Dolenjsko priklatili ne vemo. Vendar se nam to naziranje zdi malo verjetno, ker bi se v tem slučaju cigani priklatili in naselili tudi po drugih predelih, ki so prav tako blizu teh meja, pa vendar niso nikoli, ali vsaj za dalj časa ne, prenašali ciganskega bremena, ki se ga Dolenci brez uspeha že lepo število let brezuspešno otresajo. No, končno je prav vseeno, kdaj so se cigani spomnili, da bi bilo dobro udariti jo na Dolenjsko in zakaj so si vprav njo izbrali za svojo obljubljeno deželo.
Na Dolenjskem imamo dve močnejši ciganski naselbini. Prva, najmočnejša, je v občini Šmihel-Stopiče, druga v Kanižarici pri Črnomlju. V šmihel-ski občini jih živi kakih dve sto, v Kanižarici nekaj nad sto. Čeprav razdalja med obema krajema ni tako velika in med njima tudi ni bistvenih razlik v gospodarskih in socialnih razmerah, se cigani obeh naseibin glede na način svojega življenja dokaj razlikujejo. O črnomeljskih ciganih bi namreč smeli reči, da so nekoliko bolj »civilizirani«- Po veliki večni slišijo na ime Todorovič in bivajo sicer v slabih in za silo zbitih bajtah, pa vendar stalno na a6tem kraju in v isti hoči. Šmihelski cigani so največ Brajdiči ali Hudoroviči. So bolj nomadski in še vedno taborijo pod zasilnimi šotori v stopiških gozdovih. V vseh drugih ozirih so si oboji podobni ko jajce jacu in vsi skupaj živijo enako bedno življenje, ki ima za tistega, ki ciganskega življenja od blizu ne pozna, dokaj zanimivih črt.
Že cigančkovo rojstvo je za civiliziranega človeka nekaj posebnega. Že takoj drugi dan po porodu nekje v samotni goščavi, ga mati sama prinese h krstu in običajno že tukaj zagreši prvo laž. Izda se namreč za botro in ne za mater in kaj rada otroka vpiše pod napačnim rodbinskim imenom, da bi tako že v prvih dneh življenja cigana odmaknila od stroge evidence, ki jo nad vsemi živimi in mrtvimi Zemljani vodi oblast, pred katero ima cigan neverjeten in že prirojen strah. Zaradi laži pri krstu nastanejo čestokrat velike težave, ker se zgodi, da se ciganovo ime v različnih dokumentih različno navaja, zaradi česar imajo oblasti včasih velike težave, predno takega cigana pravilno identificirajo.
O mladem cigančku je znano, da je silno odporen in trdoživ in da je sposoben že prve dni svojega življenja prenašati tudi najkrutejšo zimo, ki bi vsakega drugega otroka v najkrajšem času ugonobila. Tudi dolenjski ciganček je tak junak, ki mu nobena še tako trda vremenska nadloga ne more do živega. To ,Jrdoživo6t ohranijo cigani tja do svoje zrele življenjske dobe, pozneje pa, ko se začenjajo nagibati k starosti, pa je njihovega zdravja in njihove odpornosti kmalu konec in je zato o šmihelskih ciganih znano, da v velikem številu končajo v kandijski bolnišnici, kamor se zatečejo smrtno napadeni od jetike, ki je tudi med cigani najbolj razširjena bolezen.
O ciganih je znana najbolj pač njihova nestal-nost in silno hrepenenje po svobodi in prosti naravi. Zato je pa tudi tako težko cigana navaditi na stalno delo, kar velja zlasti za naše dolenjske cigane, če jih primerjamo n. pr. z onimi v Prekmurju, ki so na svoji civilizacijski poti prišli že dokaj naprej. Prekmurski cigan namreč hodi v šolo in se nauči pisati in brati in je kot kočar stalno zaposlen kot marljiv poljski delavec. Dolenjski cigan tako daleč še ni dospel. Malega cigančka ni mogoče privaditi na stalno obiskovanje šole, starejšega pa ne na stalno delo. Od slučaja do slučaia se že še loti kakega priložnostnega dela, zlasti tolčenja kamna. Šola je za mladega cigančka prehud jarm, da bi ga mogel prenesti. 0 tem se je pred desetimi, petnajstimi leti prepričal tudi nekdanji šmihelski kaplan g. Pečnik, ki je za poizkus mladega cigančka spravil v šolo in ga skušal tam obdržati vsaj toliko časa, da bi se naučil pisati in brati in ga vsaj nekoliko poučil v krščanskem naukii. Pa ni uspel. Zanimivo je to, da je med starejšimi cigani še dokajšnje število takih, ki znajo pisati in čitati. Zlasti velja to za črnomeljske cigane, ki so jih nekdaj znali toliko pritisniti, da so nekaj časa hodili v šolo in si tam pridobili vsaj osnovnega znanja.
Za posvetno znanje ciganu torej ni mnogo mar. Kako je pa z njegovim verskim življenjem in verskim poukom? Tudi ne mnogo boljše- S cerkvijo
pride cigan v stik prav za prav le ob svojem rojstvu in smrti. Verskega pouka nima nobenega in vse njegovo versko življenje se zunaj pokaže le na veliki petek, ko prihaja redno, leto za letom, v cerkev »Boga kušnit«. Veliki petek mu je torej največji praznik, vsi drugi so mu deveta briga. Le ob smrti se cigan zopet spomni na duhovnika, ko ga pokliče k zadnji uri. Pa tudi tokrat ne prejme zakramentov, ker versko pač ni prav nič poučen in je duhovnikova skrb ob ciganovi postelji pač le ta, da cigana pripravi do tega, da Boga prosi za odpuščanje.
Tudi ob svoji poroki se cigan cerkve in duhovnika ne spomni. Zakonsko zvezo sklene kar »pod brezo«, kakor cigani sami pravijo. Pa tudi tak zakon je ciganu nekaj svetega in je zato med cigani le malo primerov »zakonske« nezvestobe, če pa se kdaj tak primer zgodi, ga cigani ostro obsodijo. O ciganskem družinskem življeniu bi zato smeli trditi, da je trdno in solidno in da je zato pač povsem zgrešeno, če kdaj kako zavrženo družinsko in zakonsko življenje nazovemo cigansko. V resnici je cigansko družinsko in »zakonsko« življenje boljše od marsikaterega civiliziranca, ki bi si v tem oziru mogel cigane jemati za vzgled. Tudi o ciganski poštenosti so razširjeni napačni pojmi. Nikakor namreč ne drži, da bi ti ljudje bili notorični tatovi in so vse trditve o ciganskih nagnjenjih do tatvine močno pretirane. O dolenjskih ciganih pra-
vijo, da kradejo predvsem po gozdovih, kjer si v zimi brez ozira na škodo, ki jo povzročajo na drevju, vzamejo kuriva, da si nekoliko ogrejejo svoje bedio življenje pod šotori- Drugih tatvin pa jim v kaki večji meri ne očitajo. O moralni višini ciganov priča tudi dejstvo, da med njimi ni slučajev pobojev, umorov, posilstev in sličnih zločinov, ki jih cigani le redko zagrešijo.
Če je življenje v gozdu in v svobodi romantika, potem je to tudi edina romantika, ki jo lahko opazujemo pri dolenjskih ciganih. Dolenjski cigan prav nič ne hrepeni po razkošju, po izrednih dogodkih in pustolovskem življenju. Dovolj mu je, da svoja leta »odbije« v svobodi, pa če so ta še tako bridka in trda. Niso namreč znani slučaji, da bi se dolenjski cigan ločil od svoje družine in odšel iz svoje naselbine, da bi si sam kje drugje kot muzikant ali kaj sličnega skušal dokopati do lepšega življenja in se socialno in gmotno dvigniti nad svoje soplemenjake.
Oblasti so sc hotele že nekajkrat odkrižati ciganov ali jim vsaj olaljšati življenje na ta način, da bi jih stalno naselile in jih privadile na poljsko delo, kar se jim pa doslej še ni posrečilo. To bo vsekakor potrebno, če bodo hoteli rešiti cigansko vprašanje, ki ga more Doleniska šteti med svoje posebnosti. Šola in. stalno poljsko delol Okoli teh dveh faktorjev se bo vedno sukala rešitev ciganskega vprašanja. Zato delo za civiliziranje dolenjskih ciganov nikakor ne bo lahko in bo zanj treba mnogo potrpežljivosti, mnogo trdne volje in pa krepke kontrole, brez katere cigana ni mogoče za trajno obdržati pri pridobitnem delu,
Po hudi poledici - južno in talno
Ljubljana, 16. marca.
Od petka na soboto je bil v pokrajini tako nagel vremenski preobrat, da je nato v soboto zjutraj živo srebro v toplomeru zdrknilo prav nizko pod ničlo. Po dnevi je tuintam padala sodra. Posledica je bila, da so ceste in pota povsod v mestu in okolici zaradi lahnega mraza močno poledenele, ko je tudi nekoliko porosilo. Posebno popoldne, ko se niti dnevna temperatura ni mogla povzpeti više nad ničlo, je postala poledica v mestu sila nevarna. Po gladkih cestah, hodnikih in ulicah so se vrstili mestoma prav komični prizori, ko so se ljudje zvračali na kupe, ko so padali kot snopje pod koso, a je bila tudi dostikrat kaka oseba v veliki nevarnosti, da si polomi roke in noge. Mnogi so pri padcu dobivali neznatne, lažje poškodbe, da niso bili primorani se zatekati po zdravniško pomoč na reševalno postaio ali na ambulanto v splošno bolnišnico. Prav huda je predla tudi kolesarjem, ki so se prevračali in so dostikrat trkali skupaj, ko so se trudili, da bi vozili pravilno, previdno in počasi. Zlomek je hotel, da sta na raznih krajih trčila po dva kolesarja skupa], se mirno spoprijela ter se nato prijateljsko ločila.
Tudi v nedeljo zjutraj je bila še v predmestjih huda poledica, ker niso bile ceste in hodniki posuti. V mestu je bila pešhoja olajšana v nedeljo zjutraj, ker so hišni posestniki res enkrat hitro in skrbno poskrbeli za pravočasno posipanje hodnikov s pepelom, žaganjem in drugimi stvarmi.
Dva dni je bila najnižja jutranja temperatura pod ničlo. Danes, v ponedeljek, pa se je zaradi ponovnega južnega vremena zopet dvignila nad ničlo in je toplomer v mestu dosegel —|—1.5° C, ko je bila že v nedeljo najvišja dnevna temperatura -4-8.6" C. Barometer kaže danes 765.7 mm, ko je v soboto 769.6 mm in v nedeljo padel na 764.3 mm, torerj se je za nekaj dvignil. Zanimivo je, da je bila v soboto dosežena najvišja dnevna temperatura še pod ničlo, namreč —1° C, nedeljska dnevna pa visoko nad ničlo.
Naj še omenimo, da reševalna postaja ni nikjer intervenirala zaradi sobotne in nedeljske poledice. Ni bilo nikakih hujših poškodb, ko je bilo drugače druga leta prav pri takih pomladanskih poledicah mnogo več nesreč in poškodb. Huda pomladanska poledica je bila n. pr. 1. 1940, ko je 8. marca bilo zjutraj še —8.6 C.
Zaradi nekaj dni trajajočega slabejšega vremena pa nikakor ne gre, da ne bi smeli trdno računati še na prav lepe in suhe marčne dneve, kajti »marec res v vremenu rep zavija«. Saj so bila druga leta, ko je marec že do prve polovice
nalil obilo dežja. Tako je imel 1. 1937. marec kar 25 deževnih dni in je takrat padlo 314.9 mm dežja. Vrstili so se hudi nalivi, katerih posledica so bile velike povodnji povsod naokrog.
Ljubljanica, ki jc pretekli teden močno narasla in je pri Fužinah dosegla stanje 1.80 m, je danes upadla. Pri vodomeru na Fužinah je sedaj visoka 1.30 m, torej je nižja za 50 cm.
»Puščava bo cvetela« v frančiškanski dvorani
2e nekaj ča6a nam delavni prijatelji misijonov nudijo priložnost videti na odru razna dela, ki nas seznanjajo z misijonsko zamislijo. Preteklo nedeljo 6mo videli »Puščava bo cvetela«, ki jo je po Bes-sičresovi knjigi priredil Niko Jeločnik. Misijonske predstave so po6tale za Ljubljančane že kar popularne, kar najbolj dokazuje vedno polno zasedena frančiškanska dvorana. Akcija 6e je poživila zlasti letos, ko 6e je ustanovil misijonski dramatski krožek, ki ima v načrtu še več uprizoritev misijonskega značaja. Po zamisli igralskega krožka bodo pri-
šle na vrsto drame, ki bodo posvečale večjo pen zorno6t dejanju, ki je bilo v nedeljski predstavi morda nekoliko preveč odrinjeno. Tako bodo predstave pridobile na 6V0ji živahnosti in privlačnosti ter poplačale številno občinstvo, ki je vajeno uživati predvsem romantiko in razgibanost 6ličnih prireditev, ne znajde pa se ob težjih duhovnih vprašanjih, ki jih ne spremlja napetost dejanja kot njih ponazorilo. Želeti je, da bi se delavnost krožka čim bolj razmahnila in da bi imeli kmalu priložnost, videti kako delo po novih vidikih.
Gospodarstvo
Imenske delnice v Italiji
Število delniških družb v Italiji je izredno veliko, saj je znašalo njih število sredi lanskega leta okoli 20.000, toda od teh je bilo zelo veliko majhnih družb. Vsa delniška glavnica italijanskih delniških družb je znašala okoli 605 milijard lir. Po sedanji vrednosti, oz. po borznih tečajih je ceniti vrednost delniške glavnice na okoli 170 milijard lir, po najnovejših cenitvah celo na 200 milijard lir.
To zvišanje borzne vrednosti je nastalo predvsem zaradi tega, ker so mali hranilci nalagali velik del svojih prihrankov v borzne papirje, kar pa ni pravilna usmeritev kapitala. Merodajm faktorji so že z uvedbo posebnega davka na prirastek vrednosti v znesku 60% skušali omejiti nanovo nastale dobičke. Ker tudi to ni zaleglo, je bil vpeljan poseben borzni davek, katerega povprečna stopnja znaša okoli 30%, najnižja jx)stavka je 10%, nato pa slede postavke po 30 in tudi 50% 1x3 obsegu zvišanja. Temu je sledila nato še izprememba prometnega davka, ki znaša 4%. Davek je namreč prej obremenjeval samo prodajalca, v bodoče pa obremenjuje tudi kupica.
Končno pa je prišel najvažnejši ukrep: predpisana je bila namreč izprememba delnic, ki 60 se glasile doslej na prinosnika, odn. imetnika v imenske delnice, tozadevna procedura je sedaj v teku in 6e izvaja v vsej Italiji. Do 30. junija letos je namreč treba prijaviti vso posest delnic. Da 6e bo to v resnici izvršilo, jamči odredba, jx> kateri ni mogoče neprijavljenim dclnicam dobivati dividendo. Poleg tega 6e morajo V6e delnice imensko vnesti v register delnic. To je veliko delo, ker je mnogo lastnikov, ki imajo samo po nekaj desetin delnic. Zato se je pojavil že predlog, naj bi se v register vpisala samo delniška posest nad 100.000 lir imenske vrednosti. Registracija ima važen cilj tudi v davčnem oziru, da bo omogočila zajatje vseh donosov od dividend, v kolikor tega že ne stori rentni davek. Računati je, da bo država imela zaradi registracije znatne dohodke, ker bo donos dividend-nega davka gotovo postal večji. Izredne važnosti je tudi nadalje, da bodo morali vsi denarni zavodi in tudi borzni posredniki od 1. julija letos naprej prijavljati prenose delnic iz enega lastništva v drugo. Ta formalnost je tako denarnotehničnega kot davčnega jximcna. Kako 6e bo to delo tehnično nadalje razvijalo, dane6 še ni mogoče vedeti, ker stopi ukrep v veljavo dne 1. julija letos in se bo
potem videlo, kako izgleda v praksi *
Obrtna banka v Ljubljani sklicuje svoje delničarje na izredni občni zbor za dan 30. marca od 11 dopoldne, kjer bo na dnevnem redu odobritev začetne likvidacijske bilance.
KULTURNI OBZORNIK
Važno odkritje slovenskega zgodovinarja
Dr. Josip Turk, Prvotna Charta caritatis (Akademija znanosti in umetnosti v Ljubljani. Filozofsko-filološko-historični razred. Historična sekcija). Ljubljana, 1942-XX.
Zgornia publikacija, ki jo je izdala naša Akademija znanosti, piomeni pravo znanstveno odkritje, ki se je izvršilo na naših domačih tleli in ima mednarodni znanstveni pomen. Gre za odkritje prvotne Charte caritatis, slavnega osnovnega statuta cistercijanskega reda, kakor je v redu veljal v prvi polovici 12. stoletja in ki ga je potem nadomestila poznejša in do sedaj edino znana Charta caritatis. Spomin na prvotno in od dosedaj znane različno Charto caritatis se je že v srednjem veku tako temeljito zabrisal, da jo je bilo mogoče odkriti šele po dolgih stoletjih in to na naših tleh. Šele pred desetimi leti so se vzbudile na Francoskem prve znanstvene slutnje o neki prvotni Charti caritatis, ki se je morala precej razlikovati od dosedaj znane Charte caritatis. A kljub nadaljnjemu znanstvenemu raziskavanju te prvotne Charte caritatis niso mogli najti. To prvotno Charto caritatis pa se je posrečilo fiopolnoma samostojno odkriti univ. prof. dr. J. Turku v per-gamentnem rokopisu 31 iz 12. stol. v univerzitetni knjižnici v Ljubljani, kamor je moral svoj čas priti iz enega naših cistercijanskih samostanov, iz Stične ali Kostanjevice. Naknadno jo je našel prof. Turk v 100 let mlaišem rokopisu iz 13. stol. v Zentralbibliotheki v Zilrlchu. Prof. Turk nam je v tej publikaciji priredil kritično izdajo poznejše Charte caritatis, ki je za analizo prvotne Charta
caritatis nujno potrebna. V obširni razpravi pa nam je pojasnil vsa zgodovinsko-kritična vprašanja o jirvotni in v zvezi z njo o poznejši Charti ! caritatis. Tako je sedaj na presenetljiv način znanstveno dognano, kdaj je nastala prvotna, kdaj poznejša Charta caritatis, kako se med seboj razlikujeta v formalnem in vsebinskem pogledu, kdo je njen avtor, kakšen je njen značaj in kakšen pomen ima prvotna Charta caritatis za zgodovino cistercijanskega reda. V razpravi je naravnost nakopičena obilica novih znanstvenih dognanj. Prvotna Charta caritatis je nastala 1. 1118 in se je potem spremenila v 1. 1134—1132. Avtor Charte caritatis je tretji cistercijanski opat Anglež sv. Štefan Harding. Pri poznejši Charti caritatis so sodelovali tudi drugi opati v tolikšni meri, da je bilo avtorstvo sv. Štefana nekoliko zabrisano. Charta caritatis je čisto gotovo zakon sv. Štefana, ne pa pogodba med copatom samostana Citeaux in štirimi primarnimi opati, kakor so v redovni polemiki v 17. in 18. stol. tako zmotno trdili štirje primarni opati.
Zdi se nam potrebno, da opozorimo na odlično mesto, ki ga je treba priznati znanstvenemu odkritju prof. Turka. Kajpada moremo to njegovo najdbo in razpravo pravično ovrednotiti samo tedaj, če imamo res pravi in jasen pojem o tem, kaj je znanstveno odkritje. Zato je treba poudariti, da ni nobeno znanstveno odkritje, ako kdo znanstveno obdela še neobdelano gradivo, saj se za takšno znanstveno delo ne zahteva nič drugega kot običajna znanstvena marljivost. Prav tako še ni znanstveno odkritje, če kdo pri svojem znanstvenem delu pride do novih zaključkov in razlag; kajti tudi za to se zahteva samo navadno znanstveno delo in mišljenje, ker mora vsako znanstveno delo nuditi nova spoznanja ali nove razlage, a zato še ni vsako znanstveno delo že pravo znanstveno odkritje. Tudi ni pravo znanstveno odkritje, ako kdo iui^dc stvar, ki ni bila pogrešana x znanstvenem
raziskavanju, ampak je bila samo bibliotekarsko ali arhivarsko še ne invenlarizirana, slučajno založena, izgubljena ali kakor koli izmaknjena.
Pa tudi pri pravih znanstvenih odkritjih moramo razlikovati več stopenj. Najbolj preprosto je znanstveno odkritje stvari, za katero ni bilo treba dolgega in mučnega znanstvenega iskanja in ki se nam takoj na prvi pogled razodene za stvar, ki je bila v znanstvenem svetu pogrešana. Tem večji pomen ima znanstveno odkritje, čim dalj časa se je tista stvar pogrešala ali čim kasneje so jo začeli znanstveno pogrešati. Največji j>omen pa ima znanstveno odkritje stvari, ki se nam ne razodene za znanstveno jx)grešano stvar že na prvi pogled, kakor hitro nam pride, morda tudi po dolgem in mučnem zunanjem iskanju, v roke, ampak če jo spoznamo za pogrešano stvar šele po temeljiti znanstveni analizi stvari same in čim dalj časa se je ista stvar znanstveno pogrešala, odnosno čim kasneje so jo začeli znanstveno pogrešati. Ta naj-odličnejša stopnja znanstvenega odkritja pripada pričujočemu delu prof. Turka iz razlogov, ki smo jih že na početku navedli. Za odkritje prvotne Charte caritatis je bila potrebna res posebna znanstvena raziskovalna sila ali akribija, saj so imenovana teksta poznali že drugi, ne da bi v njem spoznali tekst prvotne Charte caritatis. Pred deli z velikim zunanjim obsegom, ki nastanejo po zbiranju snovi, za katero se ne zahteva posebna znanstvena akribija, ali ki imajo navado podano snov na široko razpredati, se Turkovo delo odlikuje tudi po tem, da nam na manjšem prostoru nudi tem večje bogastvo misli in izsledkov.
Pripominjamo še to, da je zunanji svet, brž ko je izvedel za znanstveno odkritje prof. Turka, z največjim zanimanjem željno pričakoval te publikacije, ki jo cistercijanski generalat v Rimu želi Izdati tudi v latinskem prevodu, da bo mednarodno že bolj dostopna.
Pr, P, Kolumban Oberstar S. O. Cist,
Razkroj razvojne teorije
Na razvojno teorijo smo nekako že pozabili. In vendar je bila še nedavno v središču vsega zanimanja, »človek je iz opice!« je bil najbolj surov izraz t- teorije. Lepše povedano se teorija glasi: živalske vrste so sc razvile iz manj popolnih v bolj popolne; zadnja, dokončna vrsta v tem razvoju je človek.
Prvi, ki je postavil to teorijo, je bil leta 1809 Francoz I.amarck. Leta 1S30 sc je teoriju prvič javno obravnavala. Od takrut naprej se jo preko vsega stoletja vodila srdita borba za in proti. Ko je stari Gnetli" zvedel za razpravo o iej teoriji v pariški akademiji', je vzkliknil: »Vulkan je izbruhnil!« Bruhal je vse do takrat, dokler ni najbolj merodnjna izmed znanosti, paleontologija, spregovorila končno besedo ln teorijo z dokazi odklonila. Od takrat naprej se vulkan ohlaja.
Dve vrsti razvojne teorije poznamo. Prva vrsta pravi, da je ves člov k plod razvoja iz živalskih vrst. Druga vrsta je zmernejša in se omejuje nn trditev, du se je človek razvil le telesno iz opice.
Prva teorija je očilno neresnn in je Ie plod najbolj grobega materializnia. Proti njej govorijo filozofija, psihologija, t ologija in kulturna zgodovina. Ker je očitno nevzdržna, je v znanosti tudi ne zagovarjajo.
Pač pa jc dolgo časa bila priznana teorija telesnega razvoja. L)ve vrsti dokazov so navujuli znanstveniki za podkrepitev te teorije.
V	prvi vrsti so sc navajali1 dokazi iz podobnosti meti živalskim in človeškim orguntzinoin, zlasti pa dokaz iz tako zvanega biogenetskegu zakona. T« dokaz se glasi: zarod k človeka napravi v kratkem času od spočetja do rojstva isti razvoj, kakor ga je nekoč v naravi tekom dolgih vekov nnpravilo najnižje bitje do človeka. Ta zakon je postavil prosluli učenjak Erncst lliickcl ter ga do podrobnosti razvil in dokazoval. K tej vrsti se prišteva še dokazovanje iz dejstva, do morejo .še danes v živalstvu nastajati nove vrsto in da torej razvoj v resnici obstoji.
V	drugo vrsto pa spada poglavitni fn prav za prav edino odločujoči dokaz iz paleontologije. Paleontologija je veda, ki raziskuje človeške in živalske najdenine v starih zemeljskih plasteh, če bi paleontologi našli vmesno stopnjo med opico in človekom v stari zemeljski plasti, bi bil s tem podan popoln dokaz, da se jc človek res razvil iz živali.
Kako je z vsemi temi dokazi?
Prvi dokaz iz podobnosti živalskega in človeškega organizma očitno n? prepričuje. Lno poleg drugega ni isto kakor eno iz drugega. Toliko stvari, tako organskih kakor anorganskih, si je med seboj podobnih, pa vendar ne bomo iz tega sklepali, da so se razvile ena iz druge. Tudi sklepanja ni dokaz.
Kes je, da je v živalstvu še nek razvoj. Toda ta razvoj je zelo malenkosten in nc gre prav za prav nikoli izven vrste. Zlasti pa ni takega razvoja, kot bi se zuhteval za razvojno teorijo.
Dokaz iz biogenetskega zakona, ki je dolgo časa veljal za zelo resnega, jc danes izgubil ves svoj sijaj. Deloma se ie zgodilo to zaradi tega, ker so se Hiicklu dok azale neke potvor-be, deloma pa, ker je prav ista znanost dognala velike luknje v Hiicklovih odkritjih, tako da nikakor ne more priti več do ist"'ga sklepa, kakor je prišel HiicKel sam. Tako se je biogenet-ski zakon zamajal in zakon, ki se maje, ni več zakon.
Glavno zaslombo razvojn? teoriji pa je dajala paleontologija. Naloga paleontologije, je rekel že Hiickel, je ta, da najde vmesni rodovnik med živaljo in človekom. In res so se paleontologi z vso zagrizenostjo vrgli na delo, rili po vseh delih sveta in iskali opičjega človeka. Uspehi niso izostali, že prej so našli neka človeška okostja, ki so se od okostij sodobnega človrka zelo raziskovala. Pozneje pa so dobili več primerov, iz katerih so dokazovali vmesno stopnjo. Dn navedemo samo nekatere: neander-talski človek, krapinski človek, piltdovvnski, pitchecanthropus ereetus prvi in drugi, sinan-thropus pekinensis itd. Pod težo vseh teh naj-denin je razvojna teorija ž? tako rekoč popolnoma prodrla med znanstvenim svetom, medtem ko se je med ljudstvom že prej nolularizirala, ker je imela izrazito protiversko tendenco. Znanstveniki so na tej podlagi začeli učiti, da se je človek razvil iz ts vmesne stopnje med opico in človekom.
Nastopilo pa je nenadoma nekaj, kar je razvojno teorijo popolnoma podrlo. Arheolog Leakey je leta 1932 izkopal v Vzhodni Afriki okostja, ki so starejša od okostij opičjega človeka, imajo pa vendar vse lastnosti, ki jih ima sodobni evropski človek. Strokovna preiskava učenjakov v Cambridgeu je leta 1933 potrdila starost najdrnine in njene lastnosti. S tem se je ves sistem razvojne teorije zamajal. Razni evropski in azijski tfyi polopic ne morejo biti predniki sodobnega razumnega človeka, ko je ta živel v Afriki še prej kakor pa njegovi predniki. Tako je paleontologija, vede, ki naj bi dokazala pravilnost razvojne teorije, to teorijo sama podrla.
Na drugi strani pa razvojna l-orija namena, ki ga je hotela doseči, izpodkopavati namreč tla svetopisemskemu razodetju o ustvarjenju človeka, tudi ni dosegla. Telesni razvoj človeka nikakor ne zanika poročila o ustvarjanju, kot ga podaja sveto pismo. Ustvarjenje se je zgodilo tako ali tako. Le to nam dokazuje razpad te teorij-, da znanost sloni Ie na dokazanih dejstvih, če ne sloni, ni znanost, je le teorija. Teorij pa je nn svetu neskončno.
Za dobro voljo
Po šolskem pouku.
»No, sinko, kako je pa bilo kaj danes v šoli?< vpraša po končanem pouku igralec svojega sinčka
»Očka, vsi sedeži so vsak dan razprodani.«
Na umetniški razstavi.
»Ko ogledujem vaše slike, se vedno vprašujem in čudim.«
»Gotovo bi radi zvedeli, kako jih naslikam.«
»O nel Hotel bi samo vedeti zakaj jih sploh slikate.«
V gostilni.
»Natakar, kaj je to prvorazredni lokal?«
»Da, gospod! To naj Vas pa prav nič ne moti. Postregli bomo tudi vam.«
Obujanje spominov.
Potnik: »Še danes ne vem, zakaj lokomotiva stalno žvižga, kadar vozi mimo te vasi.«
Sprevodnik: »Zato, ker je .v..tel vasi naš strojevodja spoznal svojo ženo.«
Sao&HC novice,
Koledar
Torek, 1?. mnrra; Patrik, škof; Jerlert, devica; Janez Sarknnder, mučenec; Jožef iz Ari-mateje, spoznavalec.
Sreda, 18. marca: Ciril Jeruzalemski, cerkveni učenik.
Novi grobovi
■f" V Ljubljani je po hudi bolezni umrl gospod dr. josiip Cepuder, odvetnik. Dan in uro pogleba bomo naznanili pozneje.
-f" V čušperku je preteklo soboto zatisnil svoje oči g. \ il jein pl. vitez Laschan-Mor-land, dvorni svetn:k v pokoju. Rajni je bil svoj čas vladni komisar mestne občine ljubljanske. Pokopali so ga v ponedeljek ob 9 zjutraj na farnem pokopaliču na Kopanju.
-J- V Dolrnjem Logatcu je umrl gospod Janez Te ršar, orožniški narednik v pokoju. Pogreb bo v torek 17. marca ob 4 popoldne iz hiše žulosti na domače ipokopališče.
-f- V Podbrezjah no Gorenjskem je mirno v Gospodu zaspal gospod Janez fi t u f a r , posestnik. Pokoipali so ga v ponedeljek na domačem pokopališču.
Naj jim sveti večna luc? Žalujočim naše iskreno sožuljel
—	Rimska banka ustanovila svoje podružnice po Dalmaciji. V okviru raznih gospodarskih ukrepov, ki naj bi uredili mirno gospodarsko življenje v Dalmaciji, so tudi ustanovitve novih podružnic Rimske banke v raznih dalmatinskih mestih. Tako liodo v najkrajšem času začele poslovati podružnice v Splitu, šibenikti in Koiorti. Tako se liodo novopriključeni krnji čim prej vključili v gospodarski okvir kraljc-vinc.
—	Trgovinski odnošnji med Dalmacijo in Hrvatsko. Hrvatska vlada bo položila pri svoji narodni banki vsoto 30,000.000 kun za financiranje izvoza iz Hrvatske v Dalmacijo, po drugi strani pa je italijanska vlada poločila 12,000.000 lir za podpiran je izvoza iz Dalmacije na Hrvatsko. Na ta način bodo skušali spraviti v svoj naraven tek trgovinske odnošaje med italijansko Dalmacijo in Hrvatsko.
—	Milijonski dar turinske hranilnice zn dobrodelne namene. Turinska mestna hranilnica je velik denarni zavod, ki posluje tudi v drugih pokrajinah Piemonta, ne samo v mestu svojega sedeža. Hranilnica obstaja ravno 100 let i n za to priliko jc sklenila uiprava darovati 7,000.000 lir za razne dobrodelne ustanove in podporna društva. Poleg tega je namenila poseben znesek tudi za podeljevanje nagrad za vnete in napredne kmetovalce, ki se bodo najbolj izkazali pri bitki za žito.
—	Nemčija na milanskem velese.imu. Od 11. do 27. aprila bo v Milanu 23. mednarodni velesejem. Udeležila se ga bo tudi Nemčija, ki bo razstavila v svojem paviljonu plinske in vodovodne naprave. Razstavni in velesejmski odbor nemškega gospodarstva bosta pa imela na velesejmu svojo posvetovalnico, kjer bodo lahko dobivali obiskovalci vse potrebne informacije.
—	Dva dimnikarska okoliša sta prosta ▼
nkraju Kočevje. Prošnje je treba viožiti pri okrajnem glavarstvu v Kočevju.
—	Elizabetni konferenci nn Jezici je darovala družina Colarič iz Ljubljane 200 lir namesto venca na grob ge. Marjete Vilfan (Ale-ševe mame) z Ježice. — Rog povrni!
—	Sejni v Kostanjevici. Dne 23. marca bo v Kostanjevici velik sejem za konje, govejo živino ln prašiče ter vso krmo. Kupci in prodajalci vab-Ijenil
—	Razprave proti navijaleem cen. Pred
okrožno sodišče spadajo v iprvi vrsti kazenske sadeve, ki se nanašajo na prestopke člena 7 aredbe o cenah z dne 13. marca 1941, torej na ■.cadeve zaradi navijanja cen in verižništva, ko mnogi prodajalci prodajajo življenjske potrebščine po višjih kot maksimalnih, od oblasti določenih cenah. Letos do srede marca je bilo pri •nkrožnem sodišču v dvorani št. 79 do 40 kazen skih razprav. Bilo je 17 prodajalcev živil obsojenih na skupno 116 dni zapora in skupno 1900 lir denarne kazni. Oproščenih je bilo 14 obtožencev zaradi pomanjkanja dokazov. Nekatere zadeve pa še niso končane in so bile razprave preložene. Med obsojenimi prodajalci je bilo 5 obtožencev, ki so bili obsojeni na pogojno kazen za dobo enega leta. Bile pa so med obsojenci tudi osebe, k.i so sojene že drugič in zato na strožje zaporne in denarne kazni.
—	Hlod ga je zadel. Na črnomeljski železniški postaji so pod vodstvom preddelavca Janeza Vol-Fa na vagone nakladali hlode. Pri tem delu je Volfa doletela nesreča, da ga ie težak hlod udaril po glavi. Zunanjih poškodb Volf sicer ni dobil, pač pa mu je pretreslo možgane, zaradi česar so
ga morali prepeljati v bolnišnico usmiljenih bratov v Kandiji.
—	S sekiro po nogi. Pri tesanju lesa se je 35-letni tesar Jože Klobučar iz Uršnih sel s težlio tesarsko sekiro tako močno usekal v nogo, da so ga morali zaradi hude rane spraviti v kandijsko bolnišnico.
—	Kaznovani špekulanti z oljem. V Goriziji so imeli te dni pred tamkajšnjim sodiščem raz-lravo proti Domenicu Del Core iz Sun Vito dei Vormnnni pri Brindisiju, ki je spravil iz svojega okraju v Gorizijo okrog 160 kg olja nn ta način, da je olje skril v usnjene mehove in le-te zaprl v zaboje, na katerih je bila označena vsebina z: dežniki. V Goriziji mu je pri tem pomagal brivec Bifaro Egidio. Sodišče je obsodilo Del Coreja na leto dni ječe in 5000 lir globe, Ernesta Boruta, Maria Peteanijo in Marijo Mazora pa na denarne globe zaradi nedovoljenega nakupa olja.
—	Železniške olajšave za novoporočence. V Italiji so 29. julija 1932 uvedli posebne železniške olajšave za novoporočence, ki hočejo obiskati Rim ali iz ltima druge kraje v Kraljevini. Teh ugodnosti se je doslej poslužilo 312.532 nn-voporočenili parov, med njimi 3003 pari iz obmejnih krajev.
—	Velikonočne pošiljke je treba v Nenvčiji oddati do 25. marca. Kakor v božičnem času, računajo Nemci tudi o Veliki noči, da bo nn-
1 pošiljk tnko velik, da jih bo pošta komaj zmagovala. Izprva je že bilo določeno, da je treba velikonočne pošiljke oddati do 15. marca. Naknadno pa je bilo sporočeno, da velja skrajni rok do 25. marca. Vsi zavoji morajo biti dobro zavezani in vsebina mora biti taka, da se ne pokvari.
da ji sledi njen mladostni prijatelj, so humorni in ustvarjajo razne nepredvidene situacije in presenečenja. Režiser: J. Kovič.
I Pavla Goli? mladinska igra »Jurček«, katere prva letošnja uprizoritev bo v nedeljo t. m., slika dogodivščine revnega dečka, ki
ca
četrtek, 19. mar-v karmelski cer-
I Pojdimo k sv. Jožefu! V
na praznik sv. Jožefa, bo kvi na Selu pri Ljubljani ob pol sedmih slovesna sv. maša. Popoldne ob petih pridiga in pete litanije z blagoslovom. Vljudno povabljeni, da se skupno priporočimo mogočnemu varuhu sv. cerkve.
4 Frančiškanska prosvetn bo uprizorila pravljično igro »Pogumni krojaček« v nedeljo, 22. marca ob 3 popoldne. Opozarjamo starše na to mladinsko predstavo, »la pripeljejo s seboj svoje otroke. Vstopnice dobite v predprodaji v trgovini A. Sfiligoj, Frančiškanska ul. 1. Že kupljene vstopnice ostanejo v veljavi,
1 Vincencijevn konferenen Marije Pomočnice na Rakovniku se najlepše zahvaljuje »Lesni industriji« g. Ivana Usenikn (ne Vi-senška, kakor je v sobotni številki izimaličil ime tiskarski škrat) za 19 metrov drv, darovanih za reveže našega okoliša.
1 Rednn seja ljubljanskega mestnega svefn bo v torek 17. marca ob 5 popoldne v sejni dvorani na magistratu. Na dnevnem redu je po-i]eg naznanil predsedstva poročilo finančnega odbora, ki l»o obravnavalo poleg raznih ugovorov tudi odobritve kreditov za nekatere mestne zavode in nekaj manjših javnih del, ki so v teku. Sledila bodo poročila trošarinskega odbora in personalno-pravnega odseka.
I Tudi zvončki in spomladanski podlesek if cveto. Prodajalke domačega cvetja ob trimostju so te dni že začele prodajati tudi zvončke in spomladanski podlesek. To prvo letošnje cvetje nabirajo največ na pobočjih Krima, kjer je sonce že zvabilo najbolj zgodnje rastline na plan. Razmeroma ma jhni, n ljubki šopki zvončkov in podleska stanejo 1 liro in kupci prav radi segajo po njih.
1 Za Jožefova vezila domača darila. Tyrševa 4"b.
1 Drama pripravlja v režiji Milana Košiča p;emiero Bcrnauerjeve in Oesterjeve veseloigre »Konto X«. Avtorja jo imenujeta veseloigro o ljubezni in drugih nemodernih rečeh. Osrednji lik je vodja advokatske pisarne Izidor Srakoper, komična vloga velikega formata, ki nosi vse dejanje. Delo je doživelo na najrazličnejših odrih rekordno število repriz. Nenavadno zabavna vsebina in dobro karakterizi-rane osebe dajejo igri mnogo mikavnosti. Igrali bodo: generalico — Gorinškova, Uli, njeno hčer — Starčeva, Oskarja, n jenega sina — Blaž, kor-vetnega kapitana, očeta — Bratina, odvetnika Šolarja — Nakrst, Izidorja Srakoperja — Go-rinšek, Piškurja — Košič, njegovo ženo — Ila-karjeva. Zamorska — Košuta.
1 Abonenti reda Torek bodo iimevi v torek ob 17.30 uprizoritev Flersove, Cailavetove Jn. Reyeve salonske komedije »Lepa pustolovščina«. Igra ima svoj naslov po begu neveste tik pred poroko. Zapletljaji, ki nastanejo s tem,
Ešadu Ssurmu v slovo
Prišel si pod smrtno koso tudi ti naš prijatelj Rado. Kmalu za Alešovo mamo na Ježici, kjer si bil tolikrat gost, si odšel v večnost tudi ti, kakor bi hotela usoda 6 tem dokazati, da 06tane gostoljubna vez, ki te je vezala s to znamenito hišo, močna tudi v smrti.
Kdo te ni poznal, Rado, v Ljubljani, pa tudi izven mej našega mesta? Vsepovsod, kjer si se pokazal, si takoj vzbudil spoštovanje, prijateljstvo n naklonjenost. Ze tvoj smeli nastop, tvoje šegave besede in tvoj prijazni pogled so osvojili srca vsakogar, ki je prišel s tabo v stik. Kadar si se pa v družbi razživel, res ni bilo nikogar, ki se te ne bi z veseljem oklenil in prijateljsko cenil.
Neumorno delavec ne le v svoji stroki, ampak tudi v številnih kulturnih in gospodarskih društvih si pokazal vso svojo veliko pridnost, brezprimerno živahnost in izredno navdušenje. Skoraj ni gospodar slce in kulturne panoge, kjer se ne bi udejstvoval. Nisi bil samo član ali odbornik, ampak mož dela povsod, kjer in kar si zagrabil. Prav posebno velike zasluge si si pridobil pri glasbenem društvu »Ljubljana«, kjer si pel od ustanovitve do zadnjih let. Dolgo vrsto let si vodil društvo kot predsednik preko vseh lepih, pa tudi težavnih podvigov. Nazadnje si bil za svoje velike zasluge imenovan za častnega člana in častnega predsednika tega društva. Sedaj gotovo prepevaš večno slavo v zboru s svojimi pevskimi tovariši Svetkom, Glo-belnikom, Ložarjem, Prelovcem, Malešičevo in mnogimi drugimi, ki so se pred teboj preselili s tega sveta.
V mnogih veselih družbah si bil cenien kot izredno posrečen pripovedovalec in govornik. Ko-
liko lepih prigod bi lahko našteli, ki si nam jih po svoje prikrojeno nadvse zanimivo, živahno in duhovito pripovedoval! V tvoji družbi so minevale ure kot trenutki, tako si znal brati iz knjige življenja ter pokazati lepoto in smisel življenja in deia. Bil si zaželen družabnik, poln veselja in izrednih domislic, Poznal si staro Ljubljano, vedel mnoge zgodbe iz pretekle dobe in jih pripovedoval s posebnostjo, ki je bila le tebi lastna in je samo | tebi pristajala. Pogrešali te bodo razni krožki in družbe, pri katerih si nadvse marljivo sodeloval, posebno velika vrzel je nastala v klubu dvanaj-storice, ki je s teboj izgubila že drugega starešino. Vsepovsod, kjer si začel in pomagal ustvarjati ter kjer si zastavil svojo tehtno besedo in delo, bomo pogrešali tvojih bogatih izkušenj, tvojega vzornega dela in tvojih veščih nasvetov. Ob vstopu v večnost so te sprejeli tvoji nekdanji prijatelji Mazo-vec, Jarc, Gruden, Ažman, Šušter in mnogi, ki so že pred teboj na kraju, kjer ni trpljenja in nadlog.
Ko pregle.dujcmo tvoje veliko delo in vsestransko udejstvovanje, dragi Rado, si gotovo želimo med slovenskim ljudstvom še veliko takih mož, kot si bil ti, da bi z živo besedo in velikim razumevanjem znali kazati rojakom pravo pot do resnične zadovoljnosli in prave sreče. Naj bi te vsi posnemali v veliki ljubezni do dela in v iskrenem razumevanju za vse težave in bridkosti življenja.
Delal si dobro, dragi Rado, zato boš zapisan z zlatimi črkami v srcih vseh, ki so te poznali. Večna Dobrota naj te pa nagradi za vse tvoje dobrote, ki si jih izkazoval zlasti potrebnim in revnim.
Blagi Radol Tvoji prijatelji in znanci jemljejo z žalostjo v srcu od tebe slovo žclsč ti večno plačilo za tvoja dobra dela.
Uživaj mir in srečo v Bogul	R.
m.,
doživlja skmpuj s tremi popotnimi godci razne zgodbe. V igri nastopajo bajna bitja: Veter, Nevihta, Sncžek, gozdni možički ter živali: kamela, opica in pes. Pravljični svet bo dal mladini skupaj z učinkovito glasbo, ki jo je kom-poniral Bojan Adamič, obilo zabave. Režiser in inscenator: inž. arh. B. Stupica.
1 Premiera Gluckove opere »Orfej in Evr>-dika« 1ki v torek ob 17 zn red Premierski. Uprizoritev te opere pomeni nenavadno zanimiv dogodek, ker l>o prišla letos prvič na naš oder. To je prva Gluckova reformna opera, s katero je ustvaril slog dramatične opere. Značilnost tega sloga je tesna spojitev glasbe z vsebino besedilu in izražanjem notranjega doživetja in čustvovanja. Peli bodo: Orfeja — Golobova, Evridiko — Vidalijeva in Amorja — Kušejeva. Velik delež večeru sloni na pevskem in baletnem zboru, ki predstavljata duše umrlih, bitja iz podzemlja, furije in nimfe. Delo je muzikal-no naštudiral in ga bo dirigiral D.vŽebre, režija in zamisel inscenacije je C. Debevca, zborovodja R. Simoniti, koreograf inž. P. Golovin, scenska realizacija inž. E. Franz-
Gledališče
Dromn: Torek, 17. marca ob 17.30: »Lepn pustolovščina«. Red Torek. — Sreda, 18. marca ob 17.30: »Človek, ki je videl smrt«. Red Sreda. Četrtek. 19. marca ob 14: »Princeska in pastirček«. Mladinska predstavo. Izven. Zelo znižane cene od 10 lir navzdol; ob 17.30- »Zaljubljena žena«. Izven Znižane cene od 12 lir navzdol.
Opero: Torek, 17. marca ob 17: »Orfej in Evridika«. Premiera. Red Premierski. — Sreda, 18. marca ob 16.30: »Evgenij Onjegin«. Red B. Četrtek, 19. marca ob 15: »Sveti Anton, vseh zaljubljenih patron«. Izven.
Poizvedovanja
Ena naših donašalk je zgubila okoli sv. Jakoba cerkve denarnico z manjšo vsoto denarja in s krušno karto. Lepo prosi najditelja, naj odda najdeno v upravi »Slovenca*,
Radio Ljubljana
Torek, 17. marca. 7.30 Poročila v slovenščini. — 7.45 Operna glasba — v odmeru ob 8 napoved časa. — 8.15 Poročila v italijanščini. — 12.15 Harmonika, Izvaja Vlado Golob. — 12.40 Ljubljanski kvartet. — 13 Napoved časa, poročila v italijanščini. — 13.15 Uradno vojno poročilo.
—	13.17 Radijski orkester in komorni zbor pod vodstvom dirigenta Sijanca: slovenska glasba. — 14 Poročila v italijanščini. — 14.15 Orkester pod vodstvom mojstra Spag-Riarija. — 14.45 Poročila v slovenščini. — 17.15 Koncert dueta Borciani. — 19.30 Poročila v slovenščini. — 15.45 Koncert kitarista Stanka Preka. — 20 Napoved časa, poročila v italijanščini. — 20.30 Ljubljanski komorni trio.
—	21.20 Orkester pod vodstvom dirigenta Adamiča. — 22 Koncert sopranistinje Ksenije Kušejeve (prt klavirju M Lipovšek). — 22.20 Orkester pod vodstvom mojstra Angellnija. — 22.45 Poročila v italijanščini.
Iz Novega mesta
Pred sodniki, ker jc okradel mrliča. V pelek se je pred novomeškim okrožnim sodiščem zagovarjal 30 letni krojaški pomočnik Jože Leskovec, ki je rodom iz Šmarja pri Jelšah na Štajerskem, stanuje pa sedaj v Potočni vasi pri Novem mestu, ker se je 24. januarja letošnjega leta tako daleč spozabil, da je okradel mrliča. Tega dne so namreč preoblačili pokojnega Avgusta Laknerja in ga pripravljali, da ga polože na mrtvaški oder. To priliko je Leskovec izrabil in mrliču iz suknjiča izmaknil zlato uro, iz omare pa vzel tri pare nogavic in 1 par rokavic. Pokojnikovi sorodniki so tatvino takoj opazili in zadevo prijavili orožnikom, ki so ukradene predmete še istega dne našli pri nepoštenem pomočniku. Orožniki so ga prijavili državnemu pravdniku, ki je proti njemu vložil obtožbo, zaradi katere se je v petek dopoldne znašel na zatožni klopi. Leskovec je dejanje in krivdo priznal, zaslišane priče pa so mu poleg tatvin, zaradi katerih je bil obtožen, očitale tudi druge. Razprava proti Leskovcu pa ni bila zaključena, ker je državni pravdnik predlagal, da 6e razprava preloži na nedoločen čas, da se pri okrožnem sodišču v Celju pribavi obtožencev kazenski list. O Leskovčevi obsodbi bomo poročali.
Duhovna obnova za može in fante. V kapiteljski cerkvi se bo za praznik sv. Jožefa vršila duhovna obnova za fante in može novomeške župnije. Večerne pobožnosti z govorom p. lazarista iz Ljubljane bodo v torek, 17., in sredo., 18._marea, ob pol sedmih zvečer, na praznik sv. Jožefa bo pa zjutraj ob polsedmih sv. maša s skupnim sv. obhajilom. Možje in fantje vabljeni!
Smrt v cvetu mladosti. V četrtek dopoldne je v Novem mestu umrla v nežni mladosti 9 letna Pepca, učenka 3. razreda tukajšnje osnovne šole in hčerka bivšega banskega svetnika g. Alojzija Zorenča, ki se je z družino preselil v Novo mesto iz št. Petra pod Sv. Gorami. Premlado poko.jnico so v soboto popoldne na novomeškem pokopališču položili k večnemu počitku. Ugledni Zorenčevi družini želimo, da bi jo ob hudem udarcu tolažil Bog.
Z Gorenjskega
Žetev smrti. V Radovljici je mirno v Gospodu zaspala 75 letna posestnica Marija Mrakova, znana pod imenom »Šilhova mama«. V Tržiču pa je umrl 57 letni Josip Belihar, strojevodja na železniški progi Kranj—Tržič.
Na Jesenicah se je v času od maja do 31. decembra 1941 rodilo 175 otrok, umrlo pa je 87 oseb.
Zborovanje narodno-socialistične stranke so imeli v Cerkljah pri Kranju. Ko se je pripeljal okrožni vodja Kuss, sta nastopila krajevna godba in otroški pevski zbor. Na zborovanju se je poslovil dosedanji, vodja krajevne skupine, okrožni vodja pa je uvedel noveaa krajevnega vodjo Alfreda lluberja.
Iz Hrvatske
Smernice hrvatske državne politik?. V svojem zadnjem govoru pred saborom je Poglavnik orisal smernice dosedanje in bodoče hrvatske državne politike. Uvodoma je poudarjal, da je hrvatski narod z ustanovitvijo svoje države dosegel svoj najvišji politični in državni cilj. S tem pa ni prenehala dolžnost in delo posameznika, temveč se je spremenila samo metoda tega dela, ker država ni saina sebi namen, temveč samo sredstvo za narodne svrlie. V zvezi s tem je govoril o dolžnosti hrvatskega sabora ter ga je primerjal z delom prejšnje skupščine. Potem je prešel na vlogo, ki sta jo igrala v hrvatskem političnem življenju dr. Starčevič in Stjepan Radič. Oba je visoko povzdigoval, za naslednike Radičeve pa je dejal, da v zgodovinskem trenutku niso bili dorasli položaju. Poglavnik Je v zvezi s tem odgovarjal tudi na razna vprašanja.
Poglavnik je opisoval dosedanje delo državne uprave ter se je zadrževal pri poročilih posameznih ministrov. Poudarjal je, da so danes vsi Hrvati eno ter imajo vsi isto nacionalno zavest. Omenjal je tudi prnvoslavje ter je pobijal vse novice, da bi hrvatska državna uprava koga silila na prestop v katolicizem. Pravi, da je to prepuščeno vsakemu posameznku. Poudarja pa, (ia na Hrvatskem ne more obstajati srbska pravoslavna cerkev, kakor tudi ne nobena druga nacionalna cerkev. Končno je še govoril o vprašanju hrvatskega jezika, o vpostavitvi Zvonimi-rove krone, o brezuspešnosti vseh tistih, ki mislijo, da bo hrvatska država propadla, o delu kot merilu vse vrednosti na Hrvatskem, o obnovitvenem delu na Hrvatskem, o rodoljub ju hrvatskega kmeta in zavesti hrvatskega delavca.
Nemška razstava v Zagrebu. V Zagrebu so oni dan odprli veliko nemško kulturno razstavo. Pokroviteljstvo nad njo je prevzel nemški poslanik v Zagrebu.
Poplave v Zagorcn. Zaradi naglega toplje-nja snega je prišlo na več krajih v Zagorju do večjih poplav.
Iz Srbije
Srbski ministri med ljudstvom. V zadnjem času je veliko srbskih ministrov obiskalo posamezna srbska mesta. Povsod so bili večji shodi, nn katerih so ministri poročali o svojem delovanju v zaupanih jim resorih ter poročali o političnem položaju. Tako je bil pred kratkim v Kraljevu tudi srbski pravosodni minister Čcdomir Marjanovič. V svojem govoru je poudarjal, da itna sedanja srbska vlada v svojem načrtu poleg gospodarske obnove predvsem na-iogo, da za vsako ceno ohrani in vzdrži red
logo,__— ----- -----
in mir v državi. Samo tako misli tudi ohraniti in rešiti srbsko ljudstvo.
Skupni sestanki učiteljstva in staršev. V Vrnjački banji je bil že tretji sestanek učiteljstva in staršev. Na sestanku so učitelji raz-pravljali s starši učencev o vseh vprašanjih, ki se nanašajo na vzgojo in šolanje njihovih otrok.
V	Mladenovcu nc dobe kruha vsi tisti, ki imajo doma moko ali pa dovolj sredstev, da si nakupijo lahko sami žito.
V	ražanjskem okraju so kmetje pričeli spet uporabljati stare svetilke »čuča«. Do uporabe starih, že zavrženih svetilk jih je prisililo pomanjkanje petroleja.
Reforma srbskega pravopisa. V srbskem prosvetnem ministrstvu je že prejšnji mesec pričela zasedati komisija, ki se bavi z reformo srbskega pravopisa. Komisija ima nalogo očistiti srbski pravopis vsega, kar se je v ta pravopis sprejelo v prejšnjih letih. Omenjena komisija namerava istočasno tudi modernizirati srbski pravopis.
Smrt bivšega upravnika v Belgradn. Po krajši bolezni je umrl v Belgradu Dušan Ribar, upravnik mesta Belgrada na razpoloženju. Pokopali so ga na belgrajskem novem pokopališču
Kongres francoske katoliške mladine
Prejšnji mesec je bil v Lyonu kongres francoske katoliške mladine, katerega se je udeležil tudi kardinal Garlier, več nadškofov in škofov. Na kongresu so zbrani govorniki predvsem obravnavali najaktualnejša vprašanja sodobne vzgoje mladine. Kongres je bil zelo dobro obiskan in je udeležba na njem, kakor tudi duh, ki ga je preveval, pokazal, da je katoliška zavest francoske mladine zelo močna in da bo premagala vse težave, ki so se po zadnji nesreči zgrnile nad Francija
				
—	===		FJ	
= =n	_EL	" j= —	t -=	
5	1			f dJMktiu
Medtem ko je kužek govoril, je odprl skrinjo, kjer je bil napis: »Preobleke«, začel se je preoblačiti in se ogledovati v zrcalu.
S Spodnjega štajerskega
Tečaj za samarijane v Celju. Rdeči križ Celju ho priredil nov tečaj za samarijane in sama-rijanke. Prijave se sprejemajo na glavni stražnici celjskega Rdečega križa.
V Trbovljah je zborovalo 3000 rudarjev. Te dni je bil sklican v Trbovljah velik zbor, katerega se je udeležilo okrog 3000 rudarjev. Na zboru je govoril okrožni vodja Eberhardt, ki je žigosal vojne krivce in pozival rudarje, naj se potrudijo, da bo dobava premoga čim večja.
Sestanek delavcev na Pohorju. Pri Sv. Lovrencu na Pohorju se je v okvirju propagandnega vala vršil sestanek obratovodij in delavstva tovarne kos, lesne industrije, gozdne uprave in kamnoloma. Sestanka se je udeležilo tudi več žensk. Govoril je krajevni vodja Spreitzhofer.
Koncert nemške virtuozinje na harfo. Heimat-bund je povabil nemško virtuozinjo na harfo Uršulo Lentrodtovo, naj priredi koncert v Mariboru. Lentrodtova se je povabilu odzvala in bo 24. marca koncerti rala v Gotzovi dvorani. Z njo bosta nastopili sopranistinji Eva Eschenbachova in violonče-listka Senta Benescheva. Za koncert vlada veliko zanimanje,
»Ubogi stric. To je bila res nesreča, da so ga ustrelili,« je zavzdihnil Kužek, »zakaj, če bi ne bil umrl, bi bil zdaj prišel zanj ugoden trenutek, da bi postal slaven.«
»Zakaj praviš, da bi prišel usoden trenutek,« je vprašal Mišek.
Z vsega sveta
Japonska
Vojaški guverner na Malajskem polotoku je objavil, da je imenoval deset novih krajevnih guvernerjev. To so zasebniki, vendar opravljajo svoje delo pod vojaškim nadzorstvom. Bivši japonski generalni konzul v Singapurju je bil imenovan za guvernerja Malajske province. Meje provinc se strinjajo z mejami sultanatov.
Francija
Francoski veleposlanik Haye je obiskal v NVashingtonu ameriškega državnega podtajnika Sumnerja Wellesa, s katerim se jo pogovarjal o stikih mod Francijo in Ameriko. Haye je sprejel po tem razgovoru zastopnike tiska in jim je izjavil, da bo Madagaskar ostal francoski in da ga ne bodo odstopili niti Japonski, niti komu drugemu.
Danska
Med Dansko in Norveško je bilo sklenjenih več trgovskih in gospodarskih pogodb. Pogajanja za te pogodhe so se med danskim in norveškim zastopstvom vršila v Kodanju.
Bolgarija
Med nemško in bolgarsko vlado je bil sklenjen poseben dogovor o nakupu l>olgarskega tobaka. Nemčija je nakupila 42 milijonov kilogramov bolgarskega tobaka.
Turčija
V turškem vrhovnem poveljstvu je bilo izvedenih več izprememb. Potrjeno je, da bo general Afin Gunduz kmalu zapustil načelstvo glavnega stana vojske. Kot načelnik je bil najbližji sodelavec maršala Fevzija Čakmaka. General Gunduz je bil v Turčiji med glavnimi organizatorji nove turške vojske in je bil Ataturkov učenec v vojni akademiji. Med osvobodilno vojno je bil načelnik glavnega stana generala Izmeta paše, ki je sedaj predsednik turške republike. Načelnik turškega glavnega stana bo najbrž postni armilski general Falih Omurtag ali pa general Kasin Orbaj. Oinurtag je najmlajši general v turški vojski.
Bolgarsko zastopstvo je prišlo v Ankaro in se bo s pristojnimi turškimi oblastmi pogajalo o go-
spodarskih in trgovskih zadevah. Bolgarsko zastopstvo vodi ravnatelj bolgarske državno banke.
Silno deževje je v Turčiji povzročilo, da sta narasli reki Jejhan in Sejhan. Reki sta na več krajih prestopili bregove in poplavili velika območja ozemlja. Pri Adani je voda poplavila več vasi. Oblasti so takoj poslale pomoč prebivalstvu.
Turška vlada se zelo trudi, da bi povečala uvoz. To delo je rodilo dobre sadove. Carinski dohodki so se dejansko podvojili v februarju v primeri z onimi iz januarja. Največ blaga prihaja iz Nemčije in iz Italije. Turška vlada pa se sedaj pogaja z bolgarskim, italijanskim in švicarskim zastopstvom in ta pogajanja se razvijajo zelo ugodno. Turčija bo kmalu sklenila nove trgovske pogodlie. V Ankari pričakujejo tudi prihod madžarskega zastopstva.
Kuha
Predsednik kubanske republike je podpisal ukaz, ki razširja vojaško obveznost od 18. do 50.
leta in uvaja dolžnost vpoklica za vse sposobne za vojaško službo od 18. do 25. leta.
Avstralija
Avstralska vlada je sklenila napovedati vojno Tajski. Diplomatski etiki med Avstralijo in Tajsko pa so bili že prekinjeni od začetka sovražnosti na Tihem morju.
Švedska
Zdravstveno stanje švedskega kralja Gustava se hitro zboljšuje. Kralj bo kmalu lahko zapustil posteljo in začel opravljati svoje običajne dolžnosti.
Švedsko jo zajel nov val mraza. Na zahodni obali so imeli 38° pod ničla
Egipt
Egiptsko notranje ministrstvo je določilo, da bodo oblasti izdajale vizume za prihod v Egipt samo v izrednih slučajih, pri katerih bo dokazana in utemeljena resna potreba za prihod v Egipt. Odlok notranjega ministra hoče preprečiti, da bi v Egipt prihajali nezaželeni begunci in tuji politiki.
Koristi masaže
Medtem ko je masaža pri nas le malo znana — gojijo jo le tu pa tam v kopališčih, ortopedskih zavodih in športnih društvih — jo uporabljajo razni narodi kot zelo udomačeno ljudsko higiensko sredstvo.Znano je to o Kav-kazijcih, Indijcih in Kitajcih. V finskih domačih
Iiarnih kopališčih, tako imenovanih suunah, na-etite skoraj redno na ženico, ki je vešča masaže. Prvi, ki je propagiral masažo kot sestavni del telesne nege je bil znameniti danski giru-nastični učitelj J. Miiller, ki je napisal pred 40 leti za tiste čase senzacionalno knjigo o jutranji telovadbi, kopeli in masaži. V nekaj dneh je bila knjiga razprodana, pozneje pa so jo prevedli skoraj na vse jezike in je tudi pri nas znana pod naslovom »Moj sistem«.
Masaže pa ne moremo prištevati med sodobne pridobitve higiene. Poznali in gojili so jo tudi stari narodi. Številne slike, ki so se ohranile iz antičnih časov, poročajo, da je bila masaža tudi starim Egipčanom in Grkom dobro znana. Zgodovinarji prejšnjega stoletja, ki masaže niso poznali, si teh slik niso mogli razlagati. Imenovali so jih »prizori iz veselih iger«. Danes pa vemo, da predstavljajo le drgnjenje, tolčenje ali gnetenje mišic, kar ni nič drugega kakor nega potom masaže.
Posebno priporočljiva je masaža samega sebe, katero lahko vsakdo sam opravi v zvezi z jutranjim umivanjem in gimnastičnimi vajami v sobi. Masaža samega sebe obstoji v krepkem drgnjenju kože po vratu, ramenih, košu, hrbtu, trebuhu, bokih, rokah in nogah. Ž drgnjenjem se pospešuje celotno presnavljanje, prav posebno pa kroženje krvi. Mišice masiramo z gnetenjem in rahlim tolčenjem. Pri gnetenju jih stiskamo ter premikamo sem ter tja. S tem dražimo najmanjše mišične stanice, ki začnejo bolje delovati. Gnetenje mišic, katero opravljamo z dlanmi ali pa tudi samo s prsti, napravi mišice voljne in mehke, istočasno pa izdatno pospešuje notranje presnavl janje. Po redni masaži postanejo mišice sposobnejše za delo, koža se utrdi, pospešujemo pa tudi proces počitka.
O velikih športnikih je znano, da se podvržejo po vsaki naporni tekmi temeljiti masaži. Utrujena mišica je otekla, to pomeni, da je prepojena z raznimi snovmi (kislinami in podobno), ki povzročajo utrujenost, neredko pa
tudi večje ali manjše bolečine. Snovi, ki povzročajo utrujenost, mora kri polagoma absorbirati ali izprati, za kar pa je potrebno več dni počitka. Kakor znano se vrši izločanje potom kože (znojenja v parni kopeli), zlasti pa potom delovanja iedvic. Naravni proces, ki ga opravijo notranji organi od utrujenosti do telesne švežosti, pa lahko pospešimo z masažo, kar je važno zlasti za športnike, ki morajo med tednom trenirati, v nedeljo pa tekmovati.
Zelo koristno je tudi rahlo tolčenje po prsnem košu. Tako tolčenje napravi koš prožen in dihalne mišice imajo iažje opravilo. Masaža ne sme povzročati bolečin. Zaradi tega mora biti gnetenje in udarjanje mišic v začetku rahlo in obzirno, pozneje pa vedno bolj izdatno. Redna masaža je učinkovit nadomestek za športno udejstvovanje, istočasno pa pomeni telesno nego, ki je vsakomur priporočljiva.
Obširen spored
Gospodična Darinka je pela, pela je blago-doneče in melodično. »Zelo obsežen repertoar imate, gospodična Darinka, kajne?« jo vpraša neki gost.
»Da, da. na žalost. Prej, ko še nisem pela, nisem bila tako debela .. .«
Šport
Vrstni red po 20.kolu:
Torino 28, Roma 27, Venezia 26
točk
V petem povratnem kolu včerajšnjega državnega nogometnega prvenstva sta se pomerili dve zanimivi enajstorici: Torino, ki una vedno več izgledov za naslov državnega prvaka, in i Modena. katere ime je že od začetka tekmovanja zapisano na repku tabele. ?.e med tednom smo napovedali gotovo zmago Torincev in tako se je tudi zgodilo. Na lastnem igrišču ie podlegla Modena z 0:3. Torino si je priboril novi dve dragoceni točki in se utalmril na vrhu razpredelnice.
Benečani, ki so preteklo nedeljo izpodrinili Rotilo s prvega mesta, so gostovali v Bo-logni. Izgubili so z izidom 0:2 in zdrknili tako s prvega mesta na tretje. Posebno živahna igra ie bila v Rimu, kjer so gostovali Fiorentinci. lloma jih je sicer premagala, toda s tesnim izidom I : 0. Prvovrsten »pored so imeli tudi v Genovi: domača enajstorica se je borila proti Milanu in dosegla samo remis. Kljub temu pn se je Genova obdržala na četrtem mestu. Tudi Juventus ni imel več sreče od Genove. Tekmo z Atalanto končal z 1:1 in obtičal za ta teden le nn petem mestu.
Podrobni izidi 20. kola po vrsti ali petega povratnega kola so bili:
Milan: Lazio-Ambrosiana t : 0, Livorno: Livorno-Liguria 2 :0, Modena: Torino-Modena 3:0, Napoli: Triestina-Napoli 1 :0, Bologna: Bologna-Venezia 2:0, Tomo: Juventus-Atalanta I : 1, Genova: Genova-Milano 1 : 1. Rim: Roma-Fiorentina 1 :0. Tudi po včerajšnji nedelji še ne moremo odgovoriti na vprašanje, kdo bo letošnji državni prvak Največ izgledov ima vsekakor tri-peresna deteljica: Torino, Roma in Venezia, ki se že dolgo časa drži na vrhu razpredelnice. Po točkah imajo ti trije klubi prcccj naskoka, ločijo pa jih pičle razlike po eno točko. Torino ima 28 točk, Roma 27, Venezia pa 26. Brez dvoma so to solidna moštva, ki imajo vsaj nn papirju največ izgledov za prvo mesto. Igrali pa »odo še 10 tekem in presenečenja na vrhu razpredelnice niso izključena.
Po včerajšnjem tekmovanju so postale razlike tudi med ostalimi klubi prav tesne. Vodil-nn skupina se je odtrgala za tri točke, sledi ji pa Genova s 23. Vrstni red ostalih je tale: Juventus 22, Bologna in l.ezio 21, Ambrosiana in Triestina 19, Milano. Atalanta in Livorno 18, Fiorentina in Ligtiria 17, Napoli 14, Modena 12. O zadnjih dveh klubih lahko še dodamo, da se bosta morala najbrž posloviti od najboljših in priključiti B diviziji, znkaj po pravilniku o državnem prvenstvu izpadeta moštvi, ki dosežeta najmanj točk.
V drugem razredu se je Bari spet povzpel na prvo mesto. Na lastnih tleh je porazil Pro Patrio s 3 :0. Podrobni izidi so bili: Savona: Savona-Alessandria 5 :1, Bari: Bari-Pro Patria 3 : 0, Prsto: Prato-Pescara 1 : 1, Vicenza: Padova : Vicenza 1 :0, Udine: Udinese-Reggiana 0:0, Fiume: Pisa-Fiumana 2 : 1, Lucca: Lncchese-Fanfuilla 0:0, Novara: Novara-Brescia 2:0, Siena: Spezia-Siena 1 :0. Po drugi nedelji povratnih tekem je v B razredu sledeči vrstni red: Bari 29, Vicenza in Padova 28, Novarn 27, Brescia in Pesenra 24, Alessandria 23, Fanfulla in Spczia 22, Udincse
Versko čtivo za nemške vojake
2e pred pred časom smo poročali o delovanju nemške vojaške pošte, ki skrbi, da dobe vojaki na bojišču lahko redno pisemske in ostale pošiljke od svojih domačih, na drugi strani pa tudi odvažajo pošto s posameznih bojišč v domovino. Poleg te državne ustanove obstaja v Nemčiji še posebna organizacija, ki skrbi, da ddbe nemški vojaki povsod tudi dobro čtivo, ki odgovarja na njihova vprašanja, jim daje nasvete, poročila o njihovih znancih in prijateljih. Z eno besedo organizacija stori vse, da vojakom na bojišču olajša razne napore ter jim zato nudi tudi versko tolažbo.
Vsi vojaki nimajo namreč te sreče, da bi lahko tudi na bojišču redno opravljali svoje verske dolžnosti. Zato jim omenjena organizacija pošilja na bojišče molitvenike. Po možnosti jim pošilja tiste molitvenike, za katere prosijo sami vojaki. Mnogo
20, Savona in Pisa 18, Siena 16, Pro Patria in Prato U. Fiumana 13, llegguina 12. Lucchcse 0.
Španija : Francija 4:0
lz Seville poročajo o sijujni igri španske dr/avne nogometne reprezentance, ki je porazila francosko enajstorico s 4:0 Med Spanci se je posebno odlikoval vratar Martorell, o katerem trdijo, da bo naslednik slavnega Zaniore. Tako so izgubili Francozi /e drupo letošnjo mednarodno tekmo. Preteklo nedeljo so Jih premagali Švicarji, včeraj pa Spanci. Kaj več o igri bomo poročal, med tednom. — španska enajstorica. katero trenira Ricardo Zamora, bo nastopila drugič 12. aprila v Berlinu, 19. upnla pa v Milanu.
Športna nedelja v kratkem
Mednarodnim telovadnim tekmam je prisostvovali! včeraj v Berlinu 10.000 gledalcev. Med njimi te bil tudi športni voditelj lscham-mer und Osten. Po štirje italijanski, nemški in madžurski telovadci so tekinovuli v športni palači za prvenstvo v orodni telovadbi. Nusto-pali so na drogu, bradlji, konju in v talni telovadbi. Na bradlji se je zlasti odlikoval Madžar Putaki, kateremu so prisodili sodniki vseh 30 možnih točk. šunipionat v celokupni klasifikaciji si je priboril Helmuth Banz, Nemčiju. ki je zmagal s 117.2 točkami, lik zu njim je YVilly Stadel, Nemčija, 117 točk. Podlegel je le za 2 desetinki točke. Vrstni red ostalih artistov v orodni telovadbi ie tale: Putaki, Madžarska,
116.6,	Toth, Madžarska, 115.4, Viurkos, Madžarska, 114.2, Guglielmetti, Italija, 114.1, Grauch, Nemčija, 113.6, Kroetzsch, Nemčija, in Amid^o, Italija, po 113.5, Perego, Italija, 113.2, Fiora-vanti, Italija, 112.4 in Mogyerossy, Mudžurska,
111.7.
Konjske dirke v Milanu. Včeraj so na milanskem hipodromu bile znamenite konjske dirke za veliko nacionalno nagrado v znesku 300 tisoč lir. Na dirkalni progi, ki je bila 2100 m dolga, si je priboril prvo nagrado Ladino, last grofa Puola Orsija Mangellija. Zmagovalni jok-key je bil Antonellini. Ladino je vodil ves čas, na krutkem delu proge ga je prehitela kobila Loreto. Ludino je zmugal v času 2 min. 56 sek.
Cross country v Riniti. Včeraj so priredili v Rimu državno prvenstvo v teku čez drn in strn. Na 12 km dolgi progi je zmagal Constan-tino Salvatore iz Napoliia v času 39 minut, 25.2 sekund. Drugi je bil lorassa Giovanni v času 40:03, tretji pa Itulia Giuseppe 40:04.8.
Kagnhilda Hvegcr je postavila včeraj v Kopenhagenu nov svetovni rekord v plavanju na 440 yardov. Nova znamka se glasi 5 minut 11.5 sekund. S tem je izboljšala Ragnhilda svoj lastni rekord zu 1.3 sekunde.
V gozdnem teku na 5500 m, katerega so priredili včeraj v Berlinu, je zmugul nadurjeni tekač na dolge proge Giesen.
Italijanski rokoborci so premagali švicarsko državno reprezentanco v razmerju 10:4. Italijani so dosegli 5 zmag, Švicarji pa 2.
Rot-Weiss je premagal v hokeju na ledu Berlinski drsalni klub z rezultatom 3:2.
Prva nagrada: tri tedne dopusta. Nemški vojaki so priredili na severnem odseku vzhodnega bojišča smuške tekme, katerih se je udeležil tudi bivši državni prvak Gustl Miiller. Priboril si je prvo nagruuo in žnjo tri tedne dopusta ter par smuči.
Po zmagi nad Lazekom je postal Heuser trenutno najuspešnejši nemški boksar. Strokovnjaki mu obljubljajo še lepo bodočnost in upajo, da sc bo približal nekdanji formi Maksa Schmelinga. Edini mož, ki je Heuserju še nevaren, je llamburžan Richnrd Vogt. Sedaj čakajo samo še na srečanje med Vogtom in italijanskim prvakom Musino, ki bo za veliko noč v Berlinu. Potem pride na vrsto težko pričakovana tekma med lleuserjem in Vogtom.
vojakov je organizacijo prosilo tudi za Kempča-novo »Hojo za Kristusom«.
Za vojake izdaja organizacija tudi poseben časopis. V njem odgovarja vojakom na vsa njihova vprašanja. Vsaka številka prinaša tudi evangelij in berilo za prihodnjo nedeljo. V vsaki številki je tudi še nekaj prostora za najvažnejše domače do-
fjodke, kakor tudi za poročila o dosedanjih doživ-jajih posameznih vojaških poročevalcev,
Organizacija je dosedaj razposlala 2e na sto-tisoče in stotisoče takšnih časopisov, ki jih vojaki na posameznih bojiščih zelo radi čitajo. ker jim dajejo utehe in vzpodbude, da lažje prenašajo vse težave in jih posebno ob nedeljah in praznikih še tesneje družijo v skupno povezanost z domom in vsemi domačimi.
Nesrečen konec veselega svatovanja
V F"atihu, mestnem cnrigrajskem delu, je stala visoka trinadstropna hiša. Poslopje je bilo tako slabo zgrajeno, da je policijska oblast prepovedala oddajanje stanovanjskih prostorov najemnikom. V hiši je lahko stanoval samo gospodar. Njegova hčerka se je pred kratkim poročila. Po poročnih obredih so se v hiši zbrali številni povabljeni gosti. Za večjo zabavo so poskrbeli tudi godci. Svatje so bili tako razigrani, da so se kmalu tudi malo zavrteli. Po praznih sobanah so plesali številni pari. Ker pa stavba ni mogla prenesti tolike obtežitve, se je zrušila in pokopala pod razvalinami vse povabljene goste. K sreči noben svat ni dobil težjih poškodb. Najbolj je bila še prizadeta nevesta, kateri je kamenje zlomilo nogo.
Ada Negri:
Mavrilija tn sorodnika
Ko sem bila mlada, sem videla včasih svojo sestrično, toda zelo redko in samo ob nedeljah, ker se je učila za šiviljo, jaz pa sem se pripravljala na učiteljski poklic.
V hiši sta bili dve sestrični mojih let, Mavrilija in Kastilija. Mnogo smo govorile, mnogo načrtov za bodočnost smo delale in, predvsem, mnogo smo se smejale. Mavrilija je najmanaj govorila, kakor da bi že videla svojo lastno pot med bele zidove, brez oken. Zdela se je brezbrižna za vs<» in kakor, da bi imela dušo trdno zaprto Ni bila lepega obraza, pač pa jasnega in — zelo je bil podoben obrazu njenega brata, Julijana, ki je bil celih dvanajst let starejši od nje in je bil zmerom po opravkih. Bila je visoka in vitka — kakor klas. Klicali so jo »plavolaska«, zaradi njenih zlato se bleščečih las; kiti sta ji padali do pasu.
Tiho in skoraj nagonsko, ne da bi na to mislila, |e nisem mogla nikdar prištevati med sorodnike svojega očeta, ki mi je umrl, ko sem bila eno leto stara. Rada sem jih imela, da, toda nič drugače, kakor svoje tovarišice. Hotela sem biti hči edino svoje matere, vsa, moje telo in moja duša. Njo sem videla truditi se in skrbeti, da bi mi pripravila kruh in srečo. V svoji popolni nedolžnosti, bi se nikdar ne čudila in tudi užaljena bi ne bila, če bi mi rekli, da nisem imela očeta. Prišla sem do vprašanja, zakaj nisem bila vpisana v občinskih registrih in v šoli z imenom svoje matere. Nekega dne sem odšla z njo iz mesta; od sestrične in od strica sem se poslavljala brez solz. Ostala sem daleč dolgo časa; potem sem se čisto slučajno vrnila, ne da bi koga vprašala.
Z enim samim očetovim sorodnikom sem se včasih srečala, namreč z Julijanom. starejšim Mav-rilijinim bratom. Potem, ko je prebredel hribe in morja, se je nastanil v Milanu in je tam počival. Z njim in z njegovo ženo sem preživela redke, Toda dragocene ure, ki jih sploh ne more nihče
pričarati, če ni potoval. O družini sploh nismo govorili. O daljnih krajih in ljudeh pa mnogo. Sicer je to trajalo malo časa; on je obolel in umrl. V njegovi hiši sem v tistih dneh žalosti spet videla Mavrilijo.
Prišla je iz rojstnega mesta, z nekimi sorodniki, ki jih skoraj nisem poznala, in z drugimi, zelo mladimi, ki jih do tedaj sploh videla nisem. Nasprotno pa sem njo takoj spoznala po gubančastem in nekoliko potemnelem obrazu, Ne vem po katerem črnem vtisu mi je njena prisotnost priklicala v spomin podobo mojega očeta, bledo, zastarelo, v malem okroglem okviru — edina, ki mi je še po njem ostala.
Sicer ni bila Mavrilija po zunanjosti podobna tej fotografiji. Bila je visoka in pokončne postave, suha in črno oblečena. Obleka ji je padala do gležnjev. Ta prezir do mode ji je dajal čuden pečat in mirno resnost. Govorila je preprosto in mirno v svojem dialektu. Bila je stara nekaj nad petdeset let, toda nihče bi ne mogel povedati njene točne starosti. Bila je ena izmed tistih, katere moralno življenje skrivnostno izkleše po nekem modelu, kateri ostane nedotaknjen do smrti. O tem sem se prepričala, ko sem jo dobro opazovala. — Njeni bujni lasje niso bili več zlati niti srebrni; postali so temnejši, podobni barvi gostega medu, a še zmerom gosti in nežni, spleteni v dve kiti, ki sta ji padali po stari modi do pasu. Mreža okoli njenih sivih oči in molčečih ust ni postarala tega obraza.
Nikdar ni zgubljala časa z besedami ali s solzami: takoj se je lotila dela in opravljala naj-skromnejši posel, da bi pomagala potrti in trpeči svakinji. Tiho je stopala po stanovanju. Kjer so se njene roke dotaknile, tam sta vzcvetela red in lepota. V hišah, kjer je smrt, so take osebe, ki delajo in molčijo, pa čeprav trpijo, pravi božji blagoslov. Ko sva bili skupaj, in se za naju ni nihče zmenil, je vzela iz žepa listnico, iz listnice pa fotografijo moža srednjih let. širokega in dobrodušnega obraza in plečatega. Pokazala mi ga je
in mi rekla skrivoma in tiho, zaradi mrliča, ki je ležal v sosednji sobi: »To je moj.«
Skrbno ga je spet spravila v listnico, rekoč: »Nič več ni moj.«
Njen mož namreč. Zvedela sem, da ie pred štirimi leti nenadoma umrl, zadet od kapi Niti posloviti se ni mogel Zapustil je pet sinov in skromno žganiarno. Kratko, z nekaj besedami, ki so padale i: .st kakor udarci kladiva, ki zabijajo žeblje v krsto, je popisala svoje življenje 2ena. žena samo zanj, zvesta samo njemu, ki je čutila samo zanj, in prav tako neutolažljiva v materinski boli in v božji vdanosti. Povesila sem oči- sramovala sem se, da nisem mogla tudi jaz njej pokazati fotografije in ji reči:
»To je moj. Toda ni več moj.« Na dan pogreba, nekaj prej ko so prišli po-grebci zapret ubogega Julijana v krsto, je Mavrilija spoštljivo pritekla sama v mrtvaško sobo in je obstala zravnana poleg postelje
Iz drugih sob so prihajali najrazličnejši glasovi: jok, tolažilne besede, besede usmiljenja in spomini, tudi besede čudne brezčutnosti, mrzle in blede. V malo sobo, v ozadju stanovanja, so peljali vdovo, ki se ni mogla držati pokonci. Gotovo je Mavrilijo bolelo to beganje, ta hrup in to cepe-tanje. Toda soba, kjer je bil mrlič, je bila polna tišine. Med balkonom, ki je gledal na ulico, in med polzaprtim vhodom, ki je vodil n-. hodnik, v tistem delu je ležal mrlič, in povsod tam je vladala tišina; vse je bilo čudno enako. Julijanov obraz je bil lep, vijoličastobled, kakor da bi bil živ. Nič ni bil gpačen Njegov izraz je bil čudovito lep. Nepremično sem stala obrnjena od luči. hoieč se približati, in sem opazovala sličnost med Julijanovim in Mavrilijinim profilom: ista odločnost potez, enak, širok nos, ki je bil na koncu koničast, enako veliko uho, enaki ličnici. Le da je bil en obraz blažen, drugi pa spačen od trpljenja Trpela je vdano, ne da bi jokala Naenkrat se je pripognila in popravila na bratovih prsih šopek rož( bili so sami rdeči nageljni, preveč rdeči nad belim prtom),
in zdelo se mi je, da mu je zašepe'ala nekaj besed. Morda mu je rekla: »Ti, ki si že tam, pozdravi .mojega'!«
Prihaja mi v spomin njena podoba, ko je bila še deklica. Imela je snežnobelo čelo in zlat sijaj okoli glave — kakor mučenica. Koliko leti In mrtev starček, ki je tu ležal — s kakšno strastjo je užival in se izživljal v svoji mladostil Poznal je očeta —. Ob tej misli se mi je spet pojavila slika, zaprta v malem okviru, in se je postavila med Mavrilijo in Julijanom. Napadla me |e želja, ki je do tedaj še nisem imela: slišati glas svojega očeta. Njegov glas, ko je pel. Ze iz svojih otroških let vem, da je imel glas opernega pevca. Kadar ie Del med prijatelji, ali v družini, je zastajal dih ob tem glasu. In njegovi bratje, njegove sestre? Ves rod. Zakaj mislim nanje? Vsi ubogi: vsi nori na glasbo in na lepoto. Teta Uršula, ki je vezla zlata in barvasta cerkvena oblačila, se je sama naučila klavirja. Stric Aleksander je bil flavtisti Ta Julijan pa, ki sedaj tu leži brez diha, je bil odličen pevec-solist, in je tudi ,nekaj' skomponiral za orkester. Prikazni, prikazni; in melodijel In če gledamo nazaj, prav daleč, pradede —: očka Basano in mamica Rezka s celo trumo otrok in živine na kmetiji v Basaji, med rižnimi polji in med njivami lanu.
Nisem zatajila matere, ko sem se družila z očetovimi sorodniki. A ona, ki mi je vse dala, kar je imela, je pozabljena med pozabljenimi. In življenje je teklo naprej. Smrt in življenje sta bila zame ena in ista stvar Oboje me je združilo v dveh bratih, ki sta mi še ostala. Bilo mi je, kakor da so mi srce in roke postale zemlja: kepe tiste dobre zemlje, s katero sta se očka Basano in mamica Reza toliko trudila in iz katere smo vsi izšli.
Tedaj mi je prihajala Mavrilija nasproti. Njene oči so bile rdeče od solz, bolj zadržanih kot izjo-kanih. Ko je prišla poleg, me ie prijela za roko in se kratko in trpeče nasmehnila (tak nasmeh je bilo mogoče imeti le ob mrličih). Nič ni slutila mojih misli; toda stisk njene roke in njen nasmeh sta imela illohlii oomen; in meni sta vrnila mir v dušo.	(Prevedel J. Peterlin.)
BUDIMO con PEŠCE // RIBJA PAŠTETA jll SlllŽbC |
Osrffl che 1'alfmentBzionA dpv'eHHere retrnlntn enil Dnmlnnn. kr, mnr« 1,111 vm
Oggt che 1'allmentazione dev'essere regolata con eslretna razionalita, il lludino La Roeca merita ogni preferenza come alimeuto completo. Entrano nella sna ooinposizione pese«, olio puro d'oliva e verduro. Iro cleuieuti Imsilnri, dl nltisnimo te-noro nntritivo c snnisitamente apnetitosi.
Dandanes, ko mora biti vsa prehrnna urejena h skrajno raoionalnoatlo. zaslu£i pač
H lil J A PAŠTETA La Roooa
vsako pruJnost kot popolno hranivo. V njeno zmes Je vmeSano ribje meso, čisto olivno olje In zelenjava, tri osnovne prvine, ki so redilne in Izredno tečne
Dobe:
Modistka
iobl stalno nameščenje. Ponudbe z navedbo dosedanjega službovanja v upravo »Slovonca« pod »Modistka« št. 1594.

Barbara pl. Laschan roj. baronica Rechbach naznanja v lastnem kakor v imenu svojih otrok iz prvega zakona Loto pl. Banyay roj. baronice Soniinaruga, odvetnika dr. Friderika barona Sommnruga in Zofijo bnronice Sommaruga in svojih vnukov Magdo pl. Banva.v in Friza barona Sommaruga pre-žalostno vest, da jo njen iskreno ljubljeni soprog, oziroma očim in praočim, gospod
Viljem p!, vitez Laschan-Moorland
dvorni svetnik v pokoju, imejitelj kompturnega križa, oficirskega križa in drugih visokih odlikovanj
v sobolo, dne 14. marca ob 9 zvečer, po prejemu svetih zakramentov za umirajoče mirno in vdano v Gospodu zaspal.
Pogreb je bil v ponedeljek, dne 16. marca ob 9 zjutraj iz grajske kapelice v Cušperku na farno pokopališče na Kopanju po slovesnem obredu.
Sv. maše zadušnice se bodo opravile v grajski kapelici.
Čušperk, Budimpešta, Mattcrsburg, dne 16. marca 1942.
Cvetje, sadje
po najnižji ceni se dobi prt Balohti, Kolodvorska 18, dvorišče; tel. 39-66.
Modna trgovina
dobro vpeljana v centru mesta, naprodaj, ponudbo v upravo »Slovenca« pod »Moda« št. 1619.	(1
j Obrnite Ef
Preklic!
Podpisani Tavel Poglajen s tom prekllcujem, da nisem plačnik za dolgove, katero bt napravila mola žena Ana Poglajen, ev. stvari pa, čo bi kdo kaj kupil od nje, ga bom Izročil sodlšfiu. Pavel Poglajen, kroj. mojster, Zadružna ul. 1, Ljubljana.

Moško kolo
dobro ohranjeno prodam. MilharCtC, Miklošičeva cesta št. 22-11.
2 951


aH/.//

Potrti v globoki žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da nas je v sobolo, previden s sv. zakramenti, zapustil naš dobri ata, stari ata, tast, brat in svak, gospod
STULAR JANEZ
posestnik v Podbrezjah
Pogreb je bil 16. marca 1942 na farno pokopališče v Podbrezjah na Gorenjskem. Sveta maša zadušnica bo brana v petek, dne 20. marca 1942, ob 7 zjutraj v cerkvi Sv. Cirila in Metoda v Ljubljani.
Podbrezje, Ljubljana, 16. marca 1942.
Žalujoči ostali Št ul ar je v i in ostalo sorodstvo

Francesco Perrlt
87
Neznani učenec
Zgodovinski roman lz Kristusovih časov. Prevedel dr. Joža LovrenčiS.
Marko se je približal, da bi si bolje ogledal velikanov obraz, a mož se je že oglasil, da bi opozoril z obredno besedo: »Odstranite se, nečisti smo!« Nenadno je vzknknil, »topil r.ekaj korakov proti mladeriču in se zgrudil na kolina:
»Gospod, gospod, ti si... ti sil...«
Hotel je reči: Marko Adonij, a se ni upal. Bal se je, da je le kak privid. Marko Adonij je bil gospod, eden največjih gospodov v Rimu, medtem ko je bil mladenič pred njim revež, odet v navadno rjuho in bos. Berač.
»O Lupus, ubogi Lupus,« je rekel Marko Adonij in stopil bliže k njemu. »Ali si ti moj sikambr-ski suženj iz Valerijeve hiše?« _
»Gospod, tvoj suženj sem,« je odgovoril velikan zmedeno. »A ti, kako da si tako oblečen?«
»Ne 6krbi zame,« je rekel Marko, »jaz sem srečen. A ti, kako da si tukaj?«
»Gospod, poglej,« je odgovoril Sikamber m pokazal žensko, ki jo je imel tam blizu. »Ta je Amala, nihče je ne bi več spoznal.«
»Amala?...«
Marka je pretresla groza.
»Da, gospod, Amala. Ce poznaš preroka iz Nazareta, prosi ga, da 6e je U6tnili.«
Potem je na kratko povedal 6vojo zgodbo. Ko je ti6to jutro zbežal od Tibere, v katero je bil vrgel truplo vedeževalca Manoa, je krenil, 6am ni vedel kako, proti templju Dioskurov in bil navzoč, ko so prodali Amalo nekemu trgovcu iz Alek6an-drije. Da bi mogel za njo, se je priključil neki gladiatorski skupini in je po brezuspešnem iskanju čez nekaj mesecev izsledil v egipčanskem mestu ubogo Amalo, okuženo z gobavostjo. Odtlej je m več zapustil in z njo in še z dvajsetorioo drugih bolnikov šel za neko karavano in prehodil puščavo, da bi prišel v Jeruzalem in poiskal preroka iz Nazareta, o katerem je čudežni gla6 prišel tudi v Atek-sandrijo.
K
»Ako ga poznal,« je še ponovil Lupus, »pomagaj mi, da bi se mu približal. Ce hoče On, bo Amala ozdravela.«
»Velika je tvoja vera, Lupu6. Pojdi z menoj k Učeniku!«
Zagozdila 6ta se med množico in si delala pot s komolci. Velikan, ki ga je Marko oj>ogumil, se je poganjal v gneči kakor ladja s 6vojim nosom. Ljudstvo je kričalo in valovilo.
Cez nekaj trenutkov 6ta V6a potna in zasopla .išla Marko in Lupus do skupine apostolov, med :aterimi je bil Jezus.
»Učenik, mir 6 teboj!«
»In 6 teboj, Marko Adonij!«
Istočasno se je zgrudil Lupu6 na kolena.
»Gospod,« je rekel in povzdignil ožgani obraz proti Jezusu, »usmili se nas. Prehodili 6mo puščavo, da bi prišli k tebi in te našli.«
Marko ga je priporočil.
»Učenik, prosim te, poslušaj ga. Eden izmed mojih sužnjev iz Rima je, Sikamber, ki je pripotoval iz Aleksandrije z neko gobavko, da bi prišla do tebe. Njegova vera je velika.«
»Kaj bi rad od mene. moj dobri velikan?«
»Gospod,« je odgovoril Lupus, »naj ti da junak Vidar svoj svetli meč, da bi mogel v zadnji borbi premagati volka Fernirja. Usmili se te nesrečne ženske in njenih tovarišic.« In pokazal je skupinico gobavk, kjer je bila Amala. »Ce le ti hočeš, Gospod, bodo ozdravele.«
»Dobro, hočem,« je rekel Jezus in obrnil svoje oči proti bolnicam.
V istem trenutku se je razlegal presunljiv vzklik, ki je prestrašil vso množico. Gobavke so bile ozdravljene.
Ce bi se Jezu6 ne bil umaknil v hišo nekega mitničarja, bi ga množica, ki je prestrašena valovila, v svojem prekipevajočem navdušenju odpeljala 6 seboj.	, . .
Do noči je trajalo navdušeno vznemirjenje zaradi tega čudeža in božjepotniki, katero so nadaljevali svojo pot, so govorili o njem in izjavljali, da bodo o vsem tem obvestili v Jeruzalemu velikega duhovna Kaifa. Ta nenavadni človek je gotovo Mesija.
IIMiEEuHI
Predstave od aalavnikln od 16 in 18.1 i. ob n«-rteljoh In prazniki« ob 10.30.14.30. 16.30. 'n 18.30
Izvrstna filmska zgodba o malem »ojdenčlni
Sen vsakogar
nina Gnili, Germana Peolieri, Oino Cervi, Edvarda Do Flllppi. f ilm, ki odkrva vso toploto družinskih odno-iov KINO Sr.OOA t TKI,. »7.30
Slavna Sem Oenelliieva pesnitev n b filmskem platnu Eden nalvpčjih filmov sezone
Noč maščevanja
Amadeo Nazrnri. t lara Calamai, Osvaldo Valenti. Valentina Corteze Itd. KINO M»T1C* - TKI.. a>S»-41
Prekrasen film lz slavne' lienečanske zgedovine. epopeia luna^tva in vročega patriotizma
KAPiTAN TEMPESTA
Doris Dtnanti Carla Candiani. Adriano Rimoldi. Cnrlo Ninchl KINO UNION - TEL. 22.21
POMLADITE
se ob pogledu na lepo negovan vrti
V to svrho Vam nudi vse potrebno orodje: drevesne in irsne škarje, ce-pilne nože, brizgalne jh drevjo in cvetje, 7alivalke, kosilnice za rušo, žico, mreže za pesek, žične mreže ia ograje, razpršilce, motike, lopate, železno grablje, samokolnico itd.
ieleznina FR. STUPICA
LJUBLJANA. — Gosposvetska cesta 1
Naročajte »Slovenca«!
Zapustil nas je za vedno naš ljubljeni brat in stric, gospod
Janez Teršar
žand. narednik vodnik v pokoju
Previden s svetimi zakramenti je umrl dne 15. marca 1942. Pogreb bo v torek, 17. marca 1942, ob 4 popoldne iz hiše žalosti na domače pokopališče.
Dolenji Logatec — Ljubljana, dne 16. marca 1942.
Ivanka Mihcvc roj. Teršar, sestra; J o š k o, brat, ter nečaki ln ostalo sorodstvo
m

Odšel jc v večnost po težkem trpljenju moj nepozabni mož, moje vse, zapustil me je samo na svetu
dr. Josip Cepuder
odvetnik
Pogreb se naznani pozneje. y L j u b 1 j a n i, dne 16. marca 1942.
Žena C en k a v imenu vsega sorodstva.
Ko 6e je deseti dan meseca prikazal pred svetim mestom, ga je sprejelo tako navdušeno vzkli-kanje, kakršnega ni doživel noben vladar vse izza Salomonovih časov. V mesta se je raznesel glas o nekem drugem čudežu, ki se je zgodil v vasi blizu Betanije. Lončar Lazar, Simonov bratranec, ki je bil že štiri dni mrtev, pokopan in že skoraj razpadel, je bi! obujen pred očmi vsega prebivalstva in pred množico božjepotnikov.
Komai se je razširil po pobočju Oljske gore glas, da prihaja Jezu6 iz Nazareta, se je iz koč in šotorov, postavljenih okoli Betfage ob mestnem obzidju, po sadovnjakih in bližnjih vrtovih pred mestom, zgrnila v Cedronsko dolino, hrumeča množica, ki je valovila kakor razburkano morje.
Druge skupine ljudstva so prihajale izza obzidja, plezale čez ježe, ograde in meje, ki so obdajale vinograde in kričeč drvele nizdol, izpraševale po novicah in kar so izvedele, ]>o svoje dalje prodajale. Z blejanjem jagnjet, ki so bila privezana h kakemu kolu pred šotori, se je družilo vsevprek kričanje in oglušujoče vzklikanje.
»Mesija je prišel, kralj Izraelov, osvoboditelj, ki ga čakamo vsi že6toletja!«
Galilejci, najbolj navdušeni izmed vseh, 60 ga pozdravljali na ves glas v svojem preprostem, nekoliko zategujočem narečju, ki 60 6e mu oni iz Judeje posmehovali.
»Glejte Sina Davidovega, ki prihaja v imenu Gospodovem. Veseli se, o ljudstvo božje, tvoj kralj vstopa v sveto mesto!«
Nešteti božjepotniki, ki 60 prihajali od daleč, 60 bili vsi navdušeni ob veseli novici, o kateri 60 jim pripovedovali domačini, in 60 tudi lomili veje ali razgrinjali po tleh 6voje plašče, da bi šel po njih pričakovani Mesija.
Jezus se je bližal 6redi svojih učencev, jezdeč na žrebetu — mladem osliču in je bil kakor ginjen ob zmagoslavnem sprejemu, ki mu ga je priredilo preprosto ljudstvo. Vedel je, da povzroči vse to odpor pri farizejih in duhovnikih, ki ne bodo priznali ne kralja ne odrešitelja, ki bi ga oni ne posvetili.
Mnogi farizeji so se pomešali med množico in 60 6e tresli, ko 60 slišali navdušene Galilejce go-
voriti o Mesiji. Eden izmed njih z ogromnimi talismani 6e je naduto prerinil med učenci, prijel žrebe za uzdo in ga ustavil.
»Ali ne slišiš, kaj govorijo o tebi?« se je obrnil k Jezu6u in užaljeno rekel: »Ukaži jim, naj molčijo.«
»Ce bi ti molčali, bi kamenje vpilo,« mu je Jezus odločno odgovoril. »Pusti, da ponižni priznajo svojega kralja in mu pripravijo proslavo.«
Pri Zlatih vratih je Jezus dobil Miriam iz Magdale, ki ga je čakala 6 svojima strežnicama Musarion in Lvanoro.
Miriam je potrosila sveženj' rož na pot pred Jezusa in ko je Učenik razjahal, 6e je vrgla pre-denj in mu 6 svojo običajno čustvenostjo objela kolena.
»Rabi,« je rekla, »jaz uboga grešnica ni6etrt vredna, a danes želim, da bi prišel v mojo hišo. Vanjo jih je prihajalo toliko, ki 60 ljubili moje telo, zdaj pa pridi ti, ki ljubiš mojo dušo in si me naučil ljubezni, ki ne utruja.«
Jezus jo je pogladl po bogatih rdečezlatih laseh in ji obljubil, da pride, a ji je spet priporočil,
naj pripravi dišave za njegov jjogreb, "" ,« je rekel M ' * ' i ie navdušenje Ij niki? Vsi te ljubijo, zakaj ti si Učenik upanja.
»Učenik,« je rekel Marko Adonij, »vidiš, kako veliko je navdušenje ljudstva zate. Kje 60 60vraž-
»Dragi moj,« mu je odgovoril Jezu6, presto-pivši tempeljski prag, »vzklikanje ljudstva je kakor šum listja v gozdu, ko zapiha veter. V6i listi 6e obrnejo za vetrom in njih šum tudi. Nič me bolj ne užalosti, kakor ko vidim človeka, ustvarjenega po podobi Očetovi, ki je krepost, volja in prostost, pa da postane zgolj gmota ali nevarno orodje v rokah 6ejalca Ijulke. Prav ta množica, ki me danes 6lavi, bo jutri kričala: »Križaj ga!« Boš videl.«
9.
Medtem je tudi nepregledna množica, ki je šla za Jezusom, krenila proti Zlatim vratom in drla kakor reka v tempeljske veže. Veža nevernikov in Salomonova 6ta 6e v trenutku napolnili z razgibano množico, ki je mahala z oljkovimi in s palmovimi vejami in klicali »Hosana!« Zlasti Galilejci so se oglašali na vse grlo: »Olejte Mesija, kralja Izraelo-vegal Hosana Sinu Davidovemu, blago6lovlien. prihaja v imenu Gospodovem!«
Za Ljudsko tiskarno v Ljubljani: Jože Kramaril
Izdajatelj: Inž. Jože Sodia
Urednik: Viktor Cenlit