MOZIRJE
r'H II i * MU' Mm
OSRcDN.
REČICA OB SAV
Sorites/*-
Leto XXIII Številka 10 Oktober 1991
Cena 30 SLT
NOVICE
LJUBNO	GORNJI GRAD
Nezavarovani varujejo druge
V mesecu požarne varnosti tudi v mozirski občini potekajo različne akcije, ki so jih gasilci, občani in mladina že vajeni. Reči je seveda trega, da večina sprejetih nalog velja za vse leto, ne le za oktober, enkratnim manifestacijam so se namreč že odrekli. Med »trenutne« akcije sodijo predavanja za šolsko mladino s prikazom gasilske in reševalne opreme, izobraževanje članstva po vseh sektorjih, društvene vaje, pa denimo tudi urejanje gasilskih domov in okolice. Stalni so požarnovarnostni pregledi, propagandna in preventivna dejavnost med občani, pregledi hidrantov, akcija »v vsako gospodinjstvo gasilni aparat« in podobno.
Vsem tem nalogam se pridružujejo nove, določeno mero negotovosti ob njih pa pogojuje pričakovanje nove zakonodaje, ki bo gasilsko organizacijo postavila na nove temelje. V grobem izhodišča že poznajo, zakonskih določil pa seveda še ni. Zlasti bo stanje spremenil pravilnik o kategorizaciji društev, s tem pa je med drugim v veliki meri povezan problem zavarovanja članstva in gasilske tehnike. Dejstvo je, daje vseh 15 društev v mozirski občini v minulem obdobju zgradilo in obnovilo veliko svojih domov, kupilo mnogo vozil ter gasilske in reševalne opreme. Z objektivno omejenimi možnostmi jim je pomagala občinska gasilska zveza in še kdo, večino bremen pa so nosili gasilci sami ob nesebični "pomoči in razumevanju krajanov, delovnih in drugih organizacij. Znajdi
se in delaj! je bilo njihovo pravilo.
Eden hujših problemov je že tu in bo še večji. Gre za vzdrževanje in predvsem zavarovanje vozil, opreme in domov. Društva dovolj sredstev v nobenem primeru nimajo, občinska zveza jim s skromno dotacijo (namenjena je tudi rednemu delu zveze in društev) lahko pomaga več ali manj simbolično. Na podlagi pogovorov z Zavarovalnico Triglav je bila zveza prisiljena sprejeti sklep, da bo prispevala k zavarovanju le najnujnejših orodnih vozil in cistern. Društva imajo gotovo več vozil in morajo zanje poskrbeti sama. Denarja seveda ni in že se dogaja, da ob nujnih primerih posredujejo tudi z nezavarovanimi vozili. Ob tem je povsem jasno, da obnavljanje domov, zlasti pa vozil in zastarele opreme, lahko opravljajo zelo pičlo, ali sploh ne. In ob tem se gasilci pri reševanju in gašenju izpostavljajo mnogim nevarnostim, celo življenja tvegajo.
V pričakovanju pravilnika o kategorizaciji društev, ki bo predpisal minimalno število operativnih članov in opreme, si na mozirski občinski gasilski zvezi želijo, da bi se sredstva zbirala na računu zveze, ta pa bi jih po dogovorjenem ključu delila med posamezna društva. Doslej s tem načinom ni bilo pretirano veliko očitkov, tudi ob delitvi solidarnostnih sredstev po poplavah ne. Jasno pa je, da bo nujno tesno sodelovanje z občinskim izvršnim svetom in Zavarovalnico Triglav.
(JP)
Srčna hvala OO RK Mozirje
»Izredno cenimo vašo solidarnost, izkazano ob naravni nesreči, ki je prizadela številne domove, objekte in polja v naši občini.
Z vašo pomočjo, spoštovani darovalci, smo pokrili najnujnejše potrebe pri prizadetih družinah.
Pomoč, ki ste nam jo dali, je dobrodošla in z vso vestnostjo smo jo razdelili najbolj oškodovanim in pomoči potrebnim družinam.
Spoznanje, da v nesreči nismo sami, nam daje upanje, daje človeka vredno življenje vredno živeti tudi na tem zdaj ranjenem koščku slovenske zemlje.
Občinski odbor Rdečega križa ORMOŽ, Skupščina občine in Izvršni svet občine ORMOŽ, se vam iskreno zahvaljujemo za pomoč, ki ste jo namenili prizade-
Samosčo/na
SLOVENIJA 1991
tim po neurju.«
»V imenu Skupščine občine Gornja Radgona in prizadetih občanov se Vam za pomoč, ki ste jo namenili za odpravo posledic agresije v občini Gornja Radgona, najiskreneje zahvaljujemo.
■ S svojim humanim dejanjem ste*« prispevali k hitrejšemu odpravljanju vseh posledic, ki jih je povzročila vojna ter k blažitvi stisk tistim, ki so bili najbolj prizadeti.«
Ti dve zahvali sta namenjeni občanom naše doline, ki so takoj prisluhnili prošnji Občinskega odbora Rdečega križa in Izvršnega sveta občine Moziije, da je potrebno pomagati občinam Gornja Radgona in Ormož. Kot smo že pisali, sta nam ob lanskoletni poplavi prav ti občini največ pomagali. Žahvala je namenjena prav vsem delovnim organizacijam v naši občini in še zlasti obrtnikom, ki so tudi veliko prispevali.
Hvala vsem tudi v imenu Občinskega odbora Rdečega križa Moziije.
Otroci vseh Štirih osemletk so pridno risali in bili deležni priznanja (foto: Ciril Sem).
Pripadniki enot slovenske teritorialne obrambe in zbora narodne garde Hrvaške so se v Logarski dolini pomerili v boju — z loki, in se še bodo.
Pomiritev žičničarjev in zelenih
V petek je bilo na Golteh srečanje predstavnikov slovenskih smučarskih središč, gostitelji so bili delavci centra na Mozirskih planinah, gostje pa član predsedstva RS dr. Dušan Plut, podpredsednik republiške skupščine Vane Gošnik, podpredsednik republiške vlade dr. Leo Šešerko, namestnik ministra za urejanje prostora in varstvo okolja Mitja Bricelj, strokovnjaki za področje turizma in ekologije ter drugi.
Tema razgovora je bila dovolj kočljiva — razmerje med nadaljnjim razvojem turizma in varovanjem okolja, zato tudi, tako močna udeležba zelenih. Če pustimo ob strani splošne probleme v zvezi s tema dvema pomembnima področjema, je prišlo na Golteh v ospredje zasneževanje smučišč z umetnim snegom, bolje rečeno razprava o predlogu zakona o pogojih in načinih umetnega zasneževanja. Gre za razkorak v mišljenjih glede nujno
Proti objestnosti
Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu občine Mozirje je v oktobru pripravil eno izmed akcij v tednu prometne varnosti. V središču Moziija so učenci vseh štirih osemletk mozirske občine pisali na asfalt in tako na likovni način skušali izraziti svoj protest proti objestnosti na naših cestah,
Nesreča v sreči
Je pa hudič, da nikoli ni prav. Ob lanskih poplavah so bili v Gornjem Gradu vsi veseli, da jim ni odneslo mosta. Danes jim je tega veselja že žal. Ker ga ni odneslo, torej niso upravičeni do solidarnostnih sredstev, temveč sodi-
potrebnih akumulacij in gradnje čistilnih naprav.
Smučarska središča si ne želijo strogih prepovedi, ki jih predvideva osnutek zakona; ta naj ne bi vsiljeval tehničnih in tehnoloških rešitev, ki bi onemogočale preživetje centrov, zeleni niso izključno proti zasneževanju, želijo pa obojestranski pristop z upoštevanjem varovanja okolja in dobička od turizma, slednjega pa ne za vsako ceno. Zato je dr. Plut posebej poudaril pravilno pot centra na Golteh, ki ni takoj zasadil lopate, ampak je prej pred javnost in stroko razgrnil svoje načrte in jih prepustil presoji. Dodal je tudi, daje doslej vsak žičničar reševal probleme po svoje, vlada pa ne bo plačevala kazni za pretekle napake. Ob tem žičničarji zagotavljajo, da ne uničujejo narave, da po vseh svojih močeh skrbijo zanjo, pričakujejo pa več razumevanja ekologov, sicer ne bodo preživeli. Kakorkoli že, obe strani sta bili doslej vsaka na svo-
obenem pa tudi svoje želje in predloge po varnem prometu. Kasneje sta mentorje in učence pozdravila predsednika skupščine in izvršnega sveta občine Mozirje Andrej Presečnik in Alfred Božič. Učenci so jima izročili spisek najbolj nevarnih prometnih točk v vseh štirih šolskih okoliših.
jo (most namreč) v pristojnost in plan republiške uprave za ceste. Pa kaj. Važno je, daje odneslo jez in most spodkopalo in navsezadnje je res škoda, da ga voda ni vze-. la s sabo. V tem primeru bi že imeli novega.
jem bregu, prav na Golteh pa so vzpostavili. most med svojimi razmišljanji in hotenji, ki naj bi jih poslej usklajevali in reševali za vsak center posebej.
Problematika je seveda vseob-sežna, zato je toliko bolj nerazumljivo, da se srečanja nista udeležila ministra Ingo Paš in Miha Jazbin-šek. Dr. Plutje ob tem pikro pripomnil, da sta se »pač opravičila«. Dejstvo je, da so si bili vsi udeleženci edini, daje takšno srečanje z odkritim pogovorom in soočenjem stališč edina prava oblika in spodbuda za nadaljnje snovanje turističnega razvoja, ki naj bi bil za mlado državo Slovenijo paradni konj. (jp)
Res ne bo izgubašev?
Junijska vojna je mozirski občini prizanesla. Spopadov ni bilo, rušenja in žrtev na srečo tudi ne. Vseeno pa bo posredna škoda zlasti v gospodarstvu dosegla 360 milijonov tolaijev. Podatki za polletno gospodarenje so sicer ugodni, nobeno od treh največjih podjetij denimo ni poslovalo z izgubo, žal pa so ti podatki že dolgo preteklost. Periodični obračuni niso več nuja in obveza, zato točnih podatkov za devet mesecev tudi ni, so pa veliki problemi, širši in ožji. Po dosegljivih podatkih se Gorenje GLIN, Gorenje MGA in Elkroj vendarle rešujejo in upajo, da bodo poslovno leto zvozili brez izgub, večje težave pa imajo v Smreki zaradi težav z izvozom v Francijo, RTC Golte zaradi izpada celotne (sicer razprodane) poletne sezone, zaradi znanih razlogov Turist, pa Kovinarstvo in druga manjša podjetja. V danih razmerah dobro kaže Savinji, Zgornjesa vinjski kmetijski zadrugi, Gozdnemu gospodarstvu in še komu. (jp)
Ob napovedanih in že kar grozljivih podatkih glede naraščanja števila beguncev iz Hrvaške se je stanje v mozirski občini v minulem tednu vseeno nekoliko umirilo. Precej prijavljenih se je že odjavilo, se je pa samo v začetku prejšnjega tedna na novo prijavilo enajst beguncev iz Dubrovnika. Na občinskem odboru Rdečega
Kdo in kdaj se bo »pomeril« z Nivojem
Na prvi jesenski seji so se zbrali odborniki vseh treh zborov skupščine občine Moziije. Na dnevnem redu je bila tudi nenehno aktualna in zelo pomembna točka — odpravljanje posledic lanskoletne vodne katastrofe, »katere prvo obletnico bomo kmalu slavili«, je trpko pripomnil eden izmed razpravljalcev. Kljub temu, daje bilo veliko pripomb na izvajanje nekaterih del, je skupna misel vendarle enotna, da se je namreč na najbolj ogroženih območjih veliko naredilo. Rešena je večina stanovanjskih problemov, zgrajenih je bilo (in še bo) veliko mostov in brvi, popravljenih veliko kilometrov cest, opravili so ogromno drugih del s pomočjo solidarnostnih sredstev, s prispevki in delom domačinov in drugih dobrih ljudi in organizacij. Velik delež za uspešnost izvajanja ima tudi zavod za odpravljanje posledic poplav in razvoj Zgornje Savinjske doline.
Na podlagi kredita svetovne banke je trenutno v pripravi in v izvajanju devet projektov, štiri še načrtujejo, z njimi pa bodo predvsem sanirali vodovode, kanalizacijske sisteme in gradili čistilne naprave. Žal se je doslej vse premalo naredilo pri sanaciji vodotokov in njihovih nabrežin, pri čemer so odborniki izrekli ostre obsodbe na račun celjskega NI-VO-ja, ki se pri svojem delu obnaša več kot monopolistično, je namreč projektant, izključni izvajalec (v Savinjski dolini do Ljubnega in v Zadrečki dolini) in svoje (ne)delo tudi sam nadzira. Po trditvah občinskega vodstva so tudi kakršnikoli pošteni in z zdravo pametjo združeni pogovori z NI-VO-jem nemogoči. Prav po zaslugi celjskega podjetja je v ogromni nevarnosti Savinjski gaj in z njim veliko naselje Loke. Le malo večja poplava bo zagotovo izničila skoraj enoletna vlaganja in napore. Prepotreben Delejev jez nad Mozirjem so (ne)dogradi-li, obenem vodi dobesedno odprli pot v strugo proti Savinjskemu gaju in naprej, nato pa (brez znanega razloga) delovišče zapustili. Trenutno dela nadaljujejo. Resje vprašanje, do kdaj bodo v mozirski občini takšno delo in vedenje še trpeli. Zato so odborniki občinsko vodstvo zadolžili, da vse skupaj takoj razčisti. Najpomembnejše vprašanje je seveda cesta Ljubno—Luče. O njenem stanju (in pomenu) ne kaže zgubljati besed, dejstvo pa je, da bodo z gradnjo pričeli spomladi in jo zgradili v približno treh letih če... Če bodo projekti pravočasno narejeni in če bo z mednarodnim kreditom vse po sreči. (JP)
križa opozarjajo, da sami ne zmorejo več zadostiti vsem potrebam pri delitvi najnujnejše pomoči
Kriteriji za begunce so sicer že doslej dokaj ostri, vendar bodo v mozirski občini poslej delili pomoč izrecno samo tistim, ki so je najbolj potrebni in najbolj upravičeni
Odkrito soočenje stališč je edina prava pot v lepše dni.
Ne zmorejo potreb
Poštnina plačana na pošti Mozirje
Vsak začetek je težak, pravimo, ko ga prebrodiš, je lažje.
Velika razvojna prelomnica
Iz bivše OZD Komunala je s prvim junijem letos nastalo Javno podjetje Komunala Mozirje. Vsekakor to ni bila zgolj formalna prilagoditev spremenjeni zakonodaji, predvsem gre za opredelitev nekaterih že začetih, zlasti pa načrtovanih sprememb pri obsegu in vrstah dejavnosti. Prav to pa mozirska občina še kako potrebuje. Že vrsto let namreč zgolj komunalna dejavnost ne predstavlja takšnega obsega dela, da bi lahko podjetje ob zmernih cenah storitev (voda, smeti, urejanje naselij in podobno) preneslo stroške minimalnega obsega poslovanja, ki pa je nujno za delo in življenje občanov in organizacij. Razlogov je več, predvsem pa to velja za objektivno majhen delež komunalnih del zaradi majhne gostote prebivalstva na razdrobljenih naseljih in zaselkih, prav tako za lokalno upravljanje vodovodnih sistemov v nekaterih krajevnih skupnostih, za izvajanje določenih dejavnosti preko drugih podjetij, kot so Dimnikarstvo Ravne, Plinarna in Cestno podjetje Celje in drugi.
Žaradi vsega tega je moralo podjetje ob osnovnih komunalnih dejavnostih razvijati tudi profitne. Poslovanje v zadnjih letih kaže, da je bila komunalna dejavnost v poslovanju podjetja udeležena z največ 40 odstotki. Profitne dejavnosti so pričeli razvijati zlasti v gradbeništvu in kovinarstvu. V začetku so bolj poudarjali storitve in obrtniška dela, vse skupaj pa je postopoma preraslo v prevzemanje vse večjih zaključenih projektov. Lastne zmogljivosti niso zadoščale za takšne izvedbe, zato so okrepili kooperacijsko dejavnost. V zvezi s tem so se na Komunali kadrovsko krepili in se še krepijo, veliko je nove tehnične opreme, delno nerešena so trenutno še organizacijska vprašanja, pa informatika in priprava dela, povsem odprt pa je problem poslovnih prostorov in lokacije podjetja, kar glede narave dejavnosti ni brez pomena. Zlasti ne ob skokovitem razvoju podjetja, ki ga podpira tudi skupščina občine Mozirje, kot ustanovitelj. Podjetje po novem namreč prevzema celo vrsto javnih dejavnosti, kot so gospodarjenje s cestami občinskega pomena in s stanovanji ter poslovnimi prostori, vodenje komunalnega katastra, komunalno urejanje stavbnih zemljišč, komunalno energetiko in druge javne storitve (pogrebne, dimnikarske in ostale).
Poleg teh javnih dejavnosti pa v podjetju ocenjujejo možnosti in predvsem potrebe za razvoj nekaterih storitvenih dejavnosti, kot so mehanične storitve, pralnica in celo tenični pregledi vozila za lastne in potrebe kooperantov, pa tudi za občane. Vse skupaj zanesljivo pomeni veliko razvojno prelomnico podjetja. Razvojne možnosti so nesporne, prav tako pa (žal) tudi zagotavjanje pogojev.
Pri razvoju podjetja so nujno upoštevali razmere v okolju. Ob hkratnih radikalnih spremembah na področju gozdarstva so iskali stične točke predvesm s (še kar) tozdom Transport in gradnje na-zarskega Gozdnega gospodarstva. Veliko je namreč stvari, ki ponujajo smotrnost morebitnega skupnega razvoja pod okriljem ene organizacijske tvorbe in večje učinke vzajemne pomoči in družnega delovanja. Razgovori med predstavniki možnih bodočih družbenikov so v teku, morebitna rešitev pa mora predvsem zagotoviti ekonomsko upravičeno združevanje, zaposlenost in socialno varnost večine delavcev. Lastninsko vprašanje po novi zakonodaji naj ne bi bilo moteče.
Zaradi sezonskega značaja del so se v prvih mesecih letošnjega leta srečevali s precejšnjimi težavami, od junija dalje pa so se rezultati bistveno spremenili, na bolje seveda. Na to je vplivala širitev kooperacijske dejavnosti ter med drugim tudi prenos cestnega in stanovanjskega gospodarstva na Komunalo. Računajo tudi, da se bo postopoma uravnotežilo razmerje med javnimi in profitnimi dejavnostmi, saj brez širjenja profitnih podjetje ne bo zmoglo stroškov ob povečanem obsegu javnih dejavnosti.
Glavne opore za razmišljanja o skupnem razvoju so širjenje profitnih dejavnosti, zlasti na kovinarskem področju, združevanje zmogljivosti na cestnem področju (občinske in gozdne ceste), dolgoročna sanacija posledic poplav in skupno izkoriščanje prostih zmogljivosti Gozdnega gospodarstva (servis, pralnica in drugo). Imajo tudi že konkretne predloge za sovlaganja v bodoče mešano podjetje s strani zasebnih kooperantov in zasebnih podjetij ter Javnega podjetja Komunala. Prav zaradi tega zavzeto pripravljajo temeljito študijo bodočega razvoja, pri snovanju poenotenja razvojnih možnosti in hotenj pa se usklajujejo z možnimi bodočimi družbeniki.
Kljub vsemu ugodna letina
Kmetijstvo v mozirski občini je pretežno usmerjeno v živinorej-stvo, zato je v tem trenutku letino in pridelek težje oceniti, kot v poljedelstvu in drugod. Pridelek hmelja je bil letos na lanski ravni, se pravi 70 ton, kar pa je še vedno 20 ton za najboljšo letino in za načrtom. Zelo dober je bil letos pridelek osnovne krme in silaže, ostale poljščine in povrtnine so tudi nekje na povprečju.
Dokaj razveseljiv je podatek, da sta prireja mesa in mleka v vseh
dosedanjih letošnjih mesecih rasla po 5-odstotni stopnji. Glede na to na Zgornjesavinjski kmetijski zadrugi predvidevajo, da bodo do konca leta namolzli 9 milijonov litrov mleka, kar je sicer za
600.000	litrov manj kot rekordnega leta 1986. Ob tem velja posebej poudariti, da je vmes letni pridelek padel že na 8 milijonov, še bolj pa to, da v zadnjem času namenjajo izrecno pozornost kakovosti mleka in ne izključno količini. (jp)
Uresničevanje nikoli uresničenega
Dolga in predolga bi bila zgodba o vsem, kar seje v zadnjih letih dogajalo v zvezi z Gostinskim podjetjem Turist Nazarje. Da so bili precej časa brez vodstva je le delček vseh peripetij, ki so jim sklenili narediti konec. Tako zatrjuje novi direktor podjetja Stane Podsedenšek. Nastopilo naj bi novo obdobje, se pravi uresničevanje jasno opredeljene naloge, ki žal ni bila nikoli doslej uresničena.
Predvsem želijo prenehati s siromašenjem podjetja, kar sicer ne bi bila pretežka naloga, če smo malo sarkastični. Želijo uveljaviti novo obdobje, najprej vrniti lokalom prijazno podobo in (nekdanje) dobro ime. Denarja za večje naložbe seveda ni, niti časi gostinstvu niso posebej naklonjeni, imajo pa veliko dobre volje, kar tudi nekaj velja. Napovedali so tudi boj slabi ponudbi in postrežbi. Pri tem se srečujejo z zanimivo žalostnim problemom — ob vseh
dobrih kadrih v dolini teh kadrov ni. Pa so, kot bi dejala simpatična predstavnica nežnega spola v reklami za lak lazuro, ki se z vodo meša. Seveda v Turistu ne mislijo iz vode vina delati, želijo pa na podlagi večjega zaupanja v firmo pridobiti nazaj številne dobre gostinske delavce, ki so v minulih letih podjetje (iz razumljivih razlogov) zapustili; domači kadri so to, ki edini lahko povrnejo izgubljeno zaupanje »potrošnikov«.
Obogatitev firme in njene ponudbe je prva naloga. Zaživela bo znana Rinka v Solčavi, na Ljubnem so odprli slaščičarno in picerijo, v Mozirju bodo poskrbeli za butik dobrih pijač z vso ostalo ponudbo, ki k čaši rajnega sodi, v Ljubljano bodo »izvažali« kremne rezine in druge slaščičarske dobrote, z oživitvijo neizkoriščenih lokalov in prostorov pa bodo posredno poskrbeli za boljšo ponudbo, v Nazarjah denimo.
Gre res vsem tako (prejdobro?
Obrtništvu in podjetništvu dajemo v zadnjih časih že kar gromozanski pomen; v ospredju vseh razmišljanj in pogovorov je. Žal so v tem ospredju spet predvsem besede, tudi posameznih obrtnikov in podjetnikov, ki na ves glas poudarjajo pomen svoje dejavnosti in premajhno razumevanje »širše družbe«. To velja tudi za mozirsko občino, kjer se srečujejo s svojevrstnim stanjem. Na vodstvu obrtne zbornice si nekaterih stvari že ne znajo več smiselno razložiti.
V začetku tega meseca so vsem članom poslali dopis za sodelovanje v katalogu, ki bi ga pripravili skupaj z območno gospodarsko zbornico Velenje in Obrtno zbornico Velenje. Sami takšnega kataloga ne morejo izdati, s sodelovanjem pa bi ubili dve muhi na mah, saj bi se predstavili v republiškem in mednarodnem merilu.
Do predvidenega roka (20. oktober) se ni javil nihče. Kljub vsemu zapiranju tržišča in pomanjkanju naročil gre torej vsem še kar (pre)-dobro in se nočejo predstaviti ne doma in ne v tujini, se sprašujejo na zbornici, obenem tudi to, če so napori zbornice res »brez zveze«, zakaj obrtniki ob vsem tarnanju kljubujejo vsakomur, ki se trudi za skupni napredek. Želijo si torej čimprejšnjih volitev, ko bodo ti
»nezainteresirani« izbrali nove in boljše kadre, če jih bodo seveda našli. Na prvi pogled so vsi ZA, dejansko pa nobeden, ker ima očitno odločujočo prednost osebni interes.
To potrjuje odziv na naslednji razpis, s katerim zbornica obrtnike in podjetnike sprašuje glede potreb za lokacije v obrtnih conah, ki jih načrtuje skupaj z ustreznimi občinskimi službami. Odziv na to je presenetljivo velik in je v očitnem razkoraku z odzivom na sočasni in že omenjeni razpis za katalog. Poslovni (osebni) interes torej je, najbrž pa k poslovnosti sodi tudi katalog.
Ob opozarjanju na te slabosti v lastnih vrstah, pa imajo na zbornici pripombe tudi na občinsko politiko. Menijo namreč, da se ob vsem poudarjanju obrtništva in podjetništva dogaja premalo konkretnega in oprijemljivega, da ni vsega krivo čakanje na zakone in izgovaijanje nanje. V nekaterih drugih občinah ukrepajo navzlic temu, v mozirski pa še vedno in preveč gledajo le velika podjetja. Prav tako imajo pripombe glede pomoči za ustanavljanje 200 novih delovnih mest, kjer naj bi imel izključno prednost turizem, ostali deli drobnega gospodarstva so zapostavljeni, niso pa nepomembni. Nekaj bo torej treba »izvaliti«. (jp)
(Ne)oboroženi varnostniki
»Na pobudo Modne konfekcije Elkroj in Gorenja — GLIN Nazarje je delavska univerza Mozirje organizirala funkcionalno usposabljanje delavcev, ki se poklicno ukvarjajo z varovanjem premoženja v podjetjih in drugod. Strokovni nosilci usposabljanja so bili delavci Postaje milice Mozirje. Program so prilagodili tamkajšnjim razmeram, je pa seveda povsem v skladu s pravilnikom službe varovanja. Daje bila pobuda obeh podjetij umestna,
so potrdili udeleženci sami, ki so jasno izrazili željo, da bi bilo takšnih (krajših) oblik usposabljanja več, saj njihovo delo gotovo terja stalno utrjevanje in obnavljanje znanja in spretnosti. Pravijo tudi, da takšno usposabljanje ne bi bilo odveč tudi za vodilne in druge delavce. Med drugim so se preiskusili tudi v streljanju s pištolo, pri tem pa so pikro pripomnili, da v minulih vojnih razmerah kakršnegakoli orožja niti slučajno niso imeli.
V mozirski občini namenjajo vse več pozornosti usposabljanju delavcev, ki skrbijo za premoženje; teh oblik usposabljanja pa si vsi skupaj želijo še več.
ŠSili
Poslopje v Nazarjah je eno najlepših daleč naokrog, bo kdqj še lepše?
Skladbe bodo bolj ubrane
Vsi v mozirski občini, ki si želijo dobre glasbene vzgoje in znanja, so si končano oddahnili.
Glasbena šola Moziije, ki jo sicer vodi občinska delavska univerza, je namreč dobila nove in primerne prostore v obnovljeni nazarski graščini Vrbovec. Novi prostori bodo zadostili vsem potrebam, saj obsegajo učilnico za nauk o glasbi in učne kabinete za posamezne instrumente. Pridobitev ima toliko večjo veljavo, če vemo, da je šola doslej gostovala
vsepovsod. Najprej v mozirski osemletki, potem v nazarski šoli in celo na ljubenski, ob ponovni uveljavitvi izmenskega pouka pa je bilo tudi to oteženo, zato so zadnje čase vadili v nazarskem delavskem domu. Povejmo še, da glasbeno šolo letno obiskuje okrog 130 otrok, največ zanimanja je za klavir, sicer pa vadijo še kitaro, harmoniko, pa seveda pihala, trobila in tolkala, kar je pomemben vir mladih glasbenikov za potrebe občinske godbe na pihala.
V	V V
V ZARISCU
PTT podjetju Celje Vodji vzdrževalne službe
Kot Vam je že znano, teče na celotnem območju KS Luče akcija razširitve PTT omrežja. Tako smo zgradili tudi vejo primarnega omrežja od A TCLuče po dolini Podvolovljeka v skupni dolžini 9 km, od tega cca 7 km zemeljsko, ostalo zračno.
Ker so lanskoletne poplave praktično uničile tudi dosedanje PTT omrežje na tem predelu, ste sedanje naročnike reševali z zasilnimi provizoriji, pri tem pa je bilo nemalo težav skozi celo leto, še več pa se jih lahko pojavi v naslednjih mesecih.
Znano nam je in zavedamo se tega, da bodo na novo zgrajeno omrežje priključeni vsi dosedanji naročniki, zato se kaže interes s strani PTT Celje, da pride do vključitve te veje čimprej.
Ob tem pa Vas moramo spomniti v imenu vseh pričakovalcev telefona, da so tudi ta del omrežja gradili in financirali izključno bodoči naročniki (obstoječi naročniki so svojo obveznost poravnali ob takratnih akcijah). Zato smatramo, da bo vaša soudeležba nujna, kot lastnika in vzdrževalca uničenega omrežja, saj bo na to vejo priključenih 35 dosedanjih naročnikov, kar predstavlja nekaj manj kot 14% vseh, skupno z bodočimi
Vseh 51 novih pričakovalcev na tem območju je moralo v denarju in delu prispevati minimalno 4000 DEM, zato so upravičene zahteve, da ne dovoljujejo vključevanja prejšnjih naročnikov, dokler ne bo dosežen dogovor o soudeležbi z vaše strani
Zato Vas pozivamo, da pokažete svoj interes za predlagane dogovore, ker menimo, da bodo vaši stroški kljub vsemu zaradi tega minimalni, če upoštevate, da bi sicer morali pristopiti k obnovi kompletne veje. Upamo pa si trditi, da je obstoječe omrežje preko zavarovalnice tudi ustrezno zavarovano, kar bi pomenilo, da je tudi zavarovalnica morala izplačati ocenjeno škodo, ki so jo na tem objektu povzročile poplave.
Obveščamo vas tudi, da bomo to pismo objavili v občinskem glasilu Savinjske novice, vendar le s tem namenom, da bodo vsi pričakovala telefona v Lučah (preko 200) seznanjeni, da je odbor reagiral na zahteve, ki so po našem trdnem prepričanju absolutno upravičene.
Upamo, da bo dogovor dosežen v kratkem času, predvsem zaradi zime, kije na pragu in zaradi nepotrebne nejevolje ter v zadovoljstvo tako enih kot drugih.
Lepo pozdravljamo!	gg ^u-g
Gradbeni odbor za PTT
Manevri, takšni in drugačni
Pol stoletja je minilo od slovite bitke na legendarni Čreti in v soboto je bilo na tem mestu vsakoletno slavje. Vse lepo in prav, ampak prvi vtis je bil nekako čuden. Kot da bi šlo za kakšne gasilske manevre, ali manjši kongres. Z obeh strani so se namreč na vrh Črete pomikala številna gasilska vozila. Seveda so borci pri neumornih gasilcih našli možnost prevoza do slavnostnega prostora, kar vse skupaj daje vtis, da so prav gasilci v teh časih preizkušnje njihovi edini zavezniki.
Krajevna organizacija ZB NOV Moziije vabi na komemoracij-sko svečanost ob Dnevu mrtvih pri spomeniku NOB pred zgradbo Skupščine občine Moziije v četrtek,
31. oktobra 1991 ob 16. uri.
Vabimo krajane Mozirja in okolice, zlasti še vse svojce padlih talcev in drugih žrtev vojne, da se svečanosti udeleže.
Krajevna organizacija ZB NOV Moziije
Slovenski krščanski demokrati Občinski odbor Moziije tel.: 831-143
uradne ure: ob sredah od 16. do 17. ure
Jezovi, mostovi, brvi..
Leto je minilo od turobnega, prvega novembra, ko še živim ni bilo do življenja. Nebo seje zgrnilo nad našo dolino in celo moije padavin je odpljusknilo vse ljudske vezi. Ceste, jezove, brvi in mostove. Žal tudi hiše in štalce, bil je sodni dan. Kaj hočemo, spomini so ostali. Trpki in grenki. A živeti je bilo treba naprej.
In ob vseslovenski solidarnosti, ob podpori ljudi onkraj slovenskih meja ter ob grčavosti Zgor-njesavinjčanov, je dolina v letu dni le zacelila najhujše rane. Z mnogo volje, truda in odrekanja, pa tudi z veliko željo po normalnem življenju. Reke so nas razdvojile, nazadnje spet zbližale kot še nikoli. Novi mostovi bodo kljubovali vakršnim poplavam in dočakali bodo nov rod Zgornje-savinjčanov.
Spomnimo, kaj vse je bilo zgrajeno v zadnjih mesecih. Ljudje so se vselili v hiše, struge potokov in rek so za silo zakrpane. Malih mostičkov in brvi je vse polno, na novo zgrajeni so trdnejši in varnejši. S ponosom se je minister Jazbinšek, kot prvi gost prepeljal čez Homški most. Če je bila zanimiva nihalna brv predana namenu brez pompa, pa so se kar postavljali z novo brvjo na jeklenih vrveh Trnovčani in Pobreža-ni. Njo in Spodnjerečiški most je blagoslovil farni župnik, gospod Janez Bračun. In zanimivo, pentlje sta razvezala lesarska mojstra, Dane in Franci Benda. Ko je predsednik sveta KS Rečica ob Savinji, Anton Hribernik »dajal še zadnje napotke«, so poleg domačinov in gostov žareli tudi izvajalci. To je bila letina, seje sme-
jalo delavcem Komunalnega podjetja Mozirje. In celjski Ingrad je lahko ponosen nad ogromnim, tehnično izredno zahtevnim, Ho-mškim mostom.
Zadnje deževje je dalo misliti gradbincem (mogoče še komu), da je vendarle bilo »dolgo, vroče poletje« še prekratko. Nekaj vitalnih objektov je še vedno zgrajenih napol, ali pa do gradnje še ni prišlo. Kako so pritekala sredstva, smo v SN sproti poročali, iz nekaterih drugih medijev pa smo izvedeli, da še vedno prepočasi in da jih je bilo dodeljenih manj, kot pa namensko odobrenih.
Je bila občinska vlada dovolj na preži za temi sredstvi? So zadolženi operativci storili vse, kar so morali? So izvajalci, komunalci, nivojevci in še kdo, zares nadgradili sebe in svoje siceršnje zmogljivosti? Kdo ve.
Zelo mi je bila všeč okrasitev mostov. Polno cvetja in nasmehi na obrazih srečnih domačinov. Bogato plačilo za trpljenje pred letom dni. Toda, ne gre pozabiti, da bo kmalu spet zima in 'da gredo polhi in medvedi spat. To spanje bi lahko bilo usodno za marsikatero bolečo rano, ki še čaka na zdravnike. Ne dajmo se, Savinjčani. Te zime ne smemo prespati. Oplemenitimo denar, ki čaka na projekte in na vitalne ljudi. Dolina potrebuje ceste, nove ideje za ureditev okolja in razcvet turizma. Zgornja Savinjska dolina mora postati en sam SAVINJSKI GAJ. Ne zamudimo torej edinstvene priložnosti, ki je pred nami.
JOŽE MIKLAVC
Bolje eksploziv kot čist zrak

Iz dobro obveščenih gasilskih krogov smo zvedeli za mesec požarne varnosti, še bolj pa za velike težave vseh vrst, zlasti finančne.
Nič presenetljivega, vmes pa nekaj čudnega. Prostovoljna humanost je eno, predpisi pogojeni s finančno (ne)zmožnostjo pa povsem nekaj drugega. Občinska gasilska zveza Mozirje dobi za svojo redno in drugo dejavnost, seveda tudi za dejavnost vseh 15 društev, letno dobrih 700.000
Teritorialci z loki in samostreli
V soboto je bilo v Logarski dolini prvo lokostrelsko tekmovanje pripravnikov enot teritorialne obrambe. Sicer prelestna dolina je udeležence sprejela v »posebnih« pogojih. Lepo zasnežena je namreč bila in še med tekmovanjem je bilo hladno s padavinami. Seveda so vrli teritorialci dokazali, da so pripravljeni na vsakršne razmere. Nastopilo je trinajst šestčlanskih ekip, med njimi dve iz Hrvaške, ki soju sestavljali pripadniki Zbora narodne garde. Gostje so bili zelo presenečeni in obenem veseli povabila, zato so obljubili, da bodo gostoljubje vrnili ob prvi možni priliki, z njimi pa sta bila tudi predsednik lokostrelske zveze Hrvaške in predsednik bivše državne zveze. Tudi tekmovanje je bilo na visoki kakovostni ravni, saj je v ekipah so-
Gasilci varujejo in pomagajo
Franci in Dane Benda, predsednika gradbenih odborov za most in brv (Foto: Jože Miklavc)
Poročilo
o sanaciji poplavne škode v kmetijstvu in porabi sredstev od 10. 6. — 30. 9. 91.
V času od zadnjega poročanja (10.6.1991) pa do konca septembra 1991 je bilo delo komisije, kakor tudi sanacijske gradbene operative precej moteno zaradi vojnih razmer v Sloveniji, delno pa tudi zaradi letnih dopustov. Komisija je zato v avgustu in septembru pospešeno nadaljevala s terenskimi ogledi prijavljenih škod in poračunavanjem odškodnin z delnim upoštevanjem tekoče inflacije.
Glede na veliko tehnično in finančno zahtevnost sanacije plazov in pičla razpoložljiva sredstva smo se v komisiji odločili za naslednjo strategijo porabe preostalega odškodninskega denaija:
—	prednostno financiranje sanacije plazov po sklenjenih aneksih k pogodbi med IS SO Moziije in GG —Transport in gradnje
—	regresiranje kmetijskega repromateriala (predvsem koruze) poplavnim oškodovancem
—	le izjemno priznavanje denarnih odškodnin z nakazili na hranilne vloge
Primerjalni in zbirni pregled namenske porabe sredstev v tem obdobju je razviden iz spodnje preglednice:
SLT. V bližnji prihodnosti bo republiška zveza v Velenju pripravila tečaj za ravnanje z dihalnimi napravami, ki se ga naj bi iz občine Moziije udeležilo 30 gasilcev. Brez bivanja in hrane „ velja preko 6.000 tolarjev na udeleženca. Računajte. Kaj kmalu bo podoben tečaj za ravnanje z nevarnimi snovmi v Kopru. Cena: nekaj več kot 3.000 tolaijev na gasilca, vključno z bivanjem in hrano. Zdaj šele vidimo koliko je vreden čist zrak!
Namen	Način izplačila	Porabljeno do 10. 6.	Izplačano din SKUPAJ din od 10. 6.-30.9. do 30.9.	
I .Gospodarski objekti	HV	5.630.000	—	5.630.000
2.Kmet. zemljišča skupaj		15.705.310	10.011.660	25.716.970
— odškodnine	HV	10.024.660	1.310.375	11.335.035
— odškodnine	repromat.	4.195.650	1.500.000	5.695.650
— odškodnine	rač. izv.	1.485.000	7.201.285	8.686.285
3.Trajni nasadi	ŽR	1.150.000	—	1.150.000
4.Zivina	HV	260.400	—	260.400
5.Ribe	ŽR	2.000.000	—	2.000.000
6.Čebele	HV + ŽR	203.725	—	203.725
7.Kmet. mehanizacija 8,Ostalo:	HV + rač.	78.581	153.149	231.730
— analize, geol. storitve	ŽR	129.427	180.625	310.052
— neurje, toča	HV + repr.	—	406.472	406.472
SKUPAJ:		25.157.443	10.751.906	35.909.349
PRIHODKI SKUPAJ: SALDO 30. 9. 1991
delovala večina najboljših lokostrelcev iz obeh republik. Tekmovanje bo poslej vsako leto, po okvirnem dogovoru bo naslednje na Golteh.
Kljub zahtevnim pogojem je tekmovanje potekalo brez zapletov, žal pa je odpadla predstavitev streljanja z eksplozivnimi konicami, tudi s samostreli, ki so že v oborožitvi posebnih enot. Ne glede na to so samostreli vzbudili veliko zanimanja. Slovesnosti ob razglasitvi najboljših seje udeležil tudi general Janez Slapar, kije ob čestitkah in priznanju udeležencem in organizatorjem poudaril, da imajo takšna tekmovanja ne le tekmovalni, temveč tudi obrambni pomen. Organizator je bil pokrajinski štab TO Celje, pokrovitelji pa republiški štab ter Kovinotehna in Cetis iz Celja.
I	PODPEČAN MIRKO I
Raduha 57 — STRUGE, ^ LUČE, tel. 844-072	^
Z Prepariram vse vrste p pernatih in dlakavih živali

m . m
Samostreli so vzbudili veliko zanimanja.
Izvajanje odloka o turistični taksi na območju občine Mozirje
Skupščina občine Mozirje je na seji dne 11.10.1991 sprejela zgoraj navedeni odlok, ki določa višino kupne takse, kije prihodek občine.
Vse nosilce gostinsko turistične dejavnosti obveščamo, da bo odlok pričel veljati po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Hkrati z uveljavitvijo odloka se bodo pričele uporabljati tudi kazenske določbe Zakona o turistični taksi, objavljen v Uradnem listu 18/91.
Zakon za kršitve kot so: nedosledno pobiranje turistične takse, neodvajanje pobrane turistične takse na ustrezne račune ter zaradi nepravilne ali nepopolne evidence gostov predvideva, da se pravna oseba ali posameznik kaznuje najmanj s 5000 SLT. Za zgoraj navedene kršitve pa bo posameznik kaznovan na kraju samem z 2000 SLT.
Kazni so visoke, zato vse, kijih zakon zavezuje, opozaijamo, da spoštujejo in dosledno izvajajo določbe zakona in odloka.
Z današnjo številko Savinjskih novic pričenjamo gasilci redno_objavlja-ti članke na temo: Požarna preventiva.
Požarna preventiva je posebna zvrst gasilstva, ki se ukvarja s preprečevanjem nastanka požara, oziroma izvajanje vseh potrebnih ukrepov, če do njega pride, da se le ta ne širi hitro.
Ker smo prišli v obdobje hladnejših dni in pričeli z ogrevanjem stanovanjskih prostorov, bo današnja požarna preventiva namenjena napravam, kijih uporabljamo za ogrevanje prostorov.
Za ogrevanje prostorov uporabljamo peči ali pa centralno ogrevanje. Pri vseh pečeh je važna podlaga. Peč, ki jo postavimo direktno na lesen pod stalno ogroža požarno varnost. Pri železnih pečeh, ki stojijo na podstavku ali na nogah tako, daje med pečjo in podom vsaj 10 cm razmaka, da zrak lahko kroži, zadostuje prekritje poda z 1 mm debelo železno pločevino. S pločevino moramo obvezno prekriti pred pečjo tla, če so le ta gorljiva. Pred kuriščem mora biti 50 cm dolga in 30 cm široka pločevina. Pri lesenih stenah mora imeti peč zidano steno na vsako stran najmanj 1 m.
V neposredni bližini peči ne sme biti nobenih lahkovnetljivih predmetov. Posebno nevarne so pločevinaste dimovodne cevi železnih ali oljnih peči, ker lahko pregorijo ali zarjavijo. Dimovodne cevi so lahko speljane le v dimnik, nikakor pa ne skozi strop, ali skozi okno. Pločevinaste cevi morajo biti oddaljene od lesenih delov čeprav so ometani, najmanj 50 cm. Dimniški priključki morajo imeti cevni nastavek in rozeto zaradi zates-nitve priključka. Zelo nevarne so dimniške odprtine prenosnih peči, zamašene s krpami ali papirjem. Takšno odprtino moramo zazidati, ali pa vsaj zapreti s pločevinasto kapo, ki ne prepušča dima in isker. Pri centralnih kurjavah pa je glede požarne varnosti najboljša toplovodna. Toplota radiatorjev nikoli ne preseže 100° C, zato lahko z njimi ogrevamo vse prostore.
Posebno poglavje v požarni preventivi so dimniki. Leseni deli strešne konstrukcije (škopniki, povezniki in stropniki) morajo biti oddaljeni od zunanjih sten dimnika najmanj 8 cm. Po dimniku ne smejo biti speljane nobene instalacije, vanj pa tudi ne
smemo polagati ali odlagati gorljivih predmetov.
Na senikih moramo suho krmo odstraniti od dimnika najmanj 3 m in jo zavarovati z ograjo, daje ne odnaša k dimniku. Dostop do dimnika mora biti prost z vseh strani, okrog njega pa mora biti požarnovarnostni tlak, ali pa moramo nasuti 3 cm debelo plast mivke. Dimnik mora biti od zunanje strani ometan, dimniška vratca pa železna in se morajo tesno zapirati.
Električne peči, ki ogrevajo s sevanjem morajo biti oddaljene od lahko gorljivih snovi (zaves, pohištva itd.) najmanj 50 cm. Peč mora stati na negorljivem podstavku z najmanj 2 cm zračnega prostora pod podstavkom^.
Za oljne peči smemo uporabljati le predpisano kurilno olje. Posoda za shranjevanje kurilnega olja mora biti negorljiva in jo lahko napolnimo samo do 95%, ker se tekočina razteza. Nikakor ne sme biti izpostavljena kakršnemu koli viru toplote. V posameznih stanovanjih lahko hranimo le do 50 kg kurilnega olja, ki pa mora biti v negorljivih posodah po 25 litrov na eno stanovanje, toda na eno stopnišče, oziroma stanovanjsko zgradbo, največ 2000 litrov. Shranjevanje kurilnega olja po drvarnicah, stopniščih ali pritličnih prostorih ni dovoljeno.
Priključna cev oljne peči na dimnik ne sme biti daljša kot 1 meter in mora biti enakega premera kot ga ima priključek peči. Več kot dvoje kolen ni primernih, priključna cev pa naj bo položena vodoravno z majhnim padcem v peč.
Dolivanje kurilnega olja in ponovno prižiganje je dovoljeno le pri hladni peči, pri vroči peči lahko nastane eksplozija. Razlito olje po peči, ali olje v lovilni posodi v peči moramo dobro očistiti in oprati z vročo vodo, z dodatkom sode ali podobnega čistilnega sredstva.
POZOR! Ali že imate v stanovanju, strojni lopi in avtomobilu ustrezen ročni gasilni aparat? Če ne, nikar ne odlagajte na jutri, preskrbite si ga že danes! Naročite ga pri svojem gasilskem društvu, ali pri gasilskem društvu Nazarje, kjer opravljajo tudi kvalitetno servisiranje teh aparatov, oziroma naprav.
OBČINSKA GASILSKA ZVEZA MOZIRJE
39.579.503 + 3.670.154
V	postavki št. 8. — ostalo je vključen tudi skupni znesek izplačanih odškodnin, za škodo, ki jo je povzročilo avgustovsko neurje s točo na poljskih posevkih 38 lastnikom na območju Trnovca, Pobrežij, Sp. Rečice in Radegunde ter na sadnem drevju in gospodarskih objektih v Smiklavžu in Podvolovljeku.
Saldo še neizkoriščenih sredstev na dan 30. 9. 1991 znaša 3.6 mio dinaijev. Porabljen bo predvidoma do srede oktobra tega leta predvsem za sanacijo plazov po aneksu št. 4 in 5 ter minimalno nadomestitev škode na objektih pašnih skupnosti na celotnem območju občine Moziije.
Za dokončanje najnujnejših sanacijskih del na plazovih bi komisija potrebovala še najmanj 8 mio dinarjev. Doslej je bilo namreč sanirano le cca 60% najzahtevnejših plazov na kmetijskih zemljiščih, zaradi inflacije pa so predračuni za njihovo sanacijo vsak mesec znatno višji.
V	kolikor bo IS od Republike prejel še kakršnakoli solidarnostna sredstva, prosimo, da pri njihovi razdelitvi resno upošteva tudi potrebe naše komisije.
Kaj in kdaj bo koga bolelo?
Splošno zdravstvo, zobozdravstvo in lekarniška dejavnost so poslej v mozirski občini organizirani kot trije samostojni javni zavodi. Občinska skupščina je namreč na zadnjem zasedanju sprejela sklep o izločitvi vseh treh dejavnosti iz Zdravstvenega centra Velenje in sklep o ustanovitvi treh samostojnih zavodov. Prvot-
ni predlog je sicer bil, da bi bila zavoda samo dva. Splošno zdravstvo in zobozdravstvo kot enoten Zgornjesavinjski zdravstveni dom, vendar je svoje rekla stroka in odborniki so kljub svojim pomislekom njene utemeljitve sprejeli ter ustanovili zavod posebej za zobozdravstvo, (jp)
50-letnica prve jrontalne bitke
V začetku meseca so slavili borci žalske in mozirske občine, skupaj z njimi tudi domačini in mladina. Gre za slavje ob 50-letnici prve frontalne bitke z okupatorjem na legendarni Čreti. Borci in mladina iz žalske občine so pripravili kulturni in slavostni spored. Z njim so obudili spomine na hude preizkušnje med drugo vojno, dali največje priznanje častnikom in vojakom iz junijske vojne na Slovenskem ter počastili spomin na padle v tej vojni. Vsekakor so želeli, da bi tudi ta slovesnost izzvenela kot podpora
miru. Slavnostni govornik je bil Rado Zakonjšek-Cankar, med udeleženci pa so bili med drugim tudi Janko Sekimik-Simon, Boris Cižmek-Bor, Ela Ulrih-Atena in drugi.
Lepa jesenska sobota je vsem poslužila za več kot tovariško srečanje, za obujanje spominov, vsakdanje pogovore in razmišljanja, za sproščen klepet in okrepčilo, ob zvokih harmonike pa so tudi zapeli. Redko se srečujejo, zatoje takrat veliko bolj veselo in prijetno, (jp)
Slovesno in tovariško srečanje ob spominskem obeležju
Jožef Ciraj: Ko človeku vladata kultura in politika...
Razmišljanje Jožefa Ciraja o človeku, ki vedno želi navzgor, je vzrok, da sije zgradil v svoji hiši v Komendi tudi likovno galerijo, ki jo je v mesecu maju slavnostno otvoril predsednik slovenske vlade Lojze Peterle. Peterle in Ciraj sta sodelavca, oba se trudita za samostojnost Slovenije, eden kot predsednik republike, drugi kot svetovalec ministra za zunanje zadeve dr. Rupla. In še nekaj je obema skupnega: velika strast politike do kulture. »Bojim se politikov, ki ne izvirajo iz kulturne podstati,« je ob otvoritvi galerije Ciraj rekel slovenski predsednik, Ciraj pa temu dodaja, »da vsak človek na svoj način doživlja kulturo. Strinjam pa se, da brez te politike ne more.«
Popolnost umetnosti Politika in kultura sta dve popolnoma različni strasti, ki pa se lahko zelo lepo spojita v popolno celoto. Primer za to je ravno Jožef Ciraj, že od študentskih let ljubitelj prave, srčne in duhovne kul-
ture. Ciraj je Zgornjesavinjčan, ki ga je politična pot vodila iz Beograda v Graz, nazaj v Beograd, v mesecu juliju pa je ostal v Ljubljani. »V Beogradu sem po fakulteti dokončal diplomatsko šolo, nato sem bil vicekonzul v Grazu. Tam smo z družino preživeli čudovita leta, novo življenjsko obdobje, hkrati pa navezali številne stike, ki jih še sedaj ohranjamo. Otroci odhajajo v Avstrijo na počitnice, pozabljene niso niti družine niti drugi znanci. Težje obdobje, pravzaprav zelo težko je bilo drugo obdobje v Beogradu. Malo pred vojaškim udarom na Slovenijo so nam nasilno zasedli stanovanja, vsem slovenskim predstavnikom, stanovanja pa so slovenska last. Sam sem bil ravno takrat v Beogradu, lahko rečem, da je bilo resnično hudo obdobje.«
Iz Graza so se Cirajevi vrnili leta 1988, takoj so se vselili v hišo v Komendi, Jožef pa seje vsak petek vračal iz Beograda domov. »Sedaj, ko sem na ministrstvu v
Predsednik slovenske vlade Lojze Peterle in Jožef Ciraj na otvoritvi galerije
Drugi tabor Slovenskih krščanskih demokratov
V Novi Gorici smo Slovenski krščanski demokrati pripravili 14. 9. 1991 drugi tabor. Ob prvem taboru lani na Ptuju smo čutili, da je naša stranka zadihala z polnimi pljuči. Odločitev za organizacijo drugega tabora pa ni bila le v nadaljevanju tradicije, temveč predvsem kot potreba in nujen del življenja SKD. V letu dni je stranka utrdila svoj politični prostor, predvsem z resnim in zavzetim delom ter večjim poudarkom na kakovosti kot na količini. Na drugem taboru smo našo stranko želeli predstaviti kot politično silo, pozornost pa smo poverili tudi kulturni umetnosti in drugim dejavnostim. Tudi program drugega tabora SKD je bil zelo bogat, saj je potekal od zgodnjih dopoldanskih ur pa vse do večera. Vzporedno je potekalo več prireditev, tako daje vsak izmed več kot dvatisoč udeležencev iz vse Slovenije našel kaj zase. Po otvoritvi srečanja, katerega je opravil predstavnik občinskega odbora iz Nove Gorice, so potekala številna strokovna srečanja z temami o gospodarstvu, šolstvu, kulturi in zdravstvu. V novogoriški cerkvi je potekala maša, po maši pa orgelski koncert H. Berganta. V popoldanskem času so se najprej zvrstila politična srečanja na teme, kot so SKD in mladina, Slovenci v skrbi za socialno državo, Slovenija, sosedje in Evropa, SKD v Sloveniji in Evropi. Organizatorje pripravil tudi tekmovanje v govorništvu in tek dveh mest po ulicah Stare in Nove Gorice. Na osrednjem prireditvenem prostoru so se zvrstili nastopi pevskih, folklornih, zabavno glasbenih in drugih skupin. Ob zaključku tabora pa je spregovoril tudi predsednik SKD g. Lojze Peterle, ter številni gostje iz Slovenije in tujine. V kulturnem programu so nastopili Primorski akademski zbor Vinko Vodopivec, Big Ben, Hit kvartet in dramski igralec Dare Valič.
V okviru II. tabora SKD se je zvrstilo tudi več razstav, razvedrilnih srečanj ter ogledi zanimivosti, kot je Goriški muzej, grobnica Burbonov. Večina udeležencev pa je obiskala tudi staro romarsko svetišče na Sveti gori.
Zal seje srečanja z naše občine, kljub organiziranemu prevozu z avtobusom, udeležilo le 16 naših članov. Verjetno bo moral občinski odbor na kakšnem sestanku spregovoriti tudi o tem, kako prebuditi našo dolino iz političnega spanja.
Stefan Matjaž
Le v stekleničkah sta močan strup in dobro zdravilo
Ljubljani, sem dobil izredno voljo do dela, saj vem, da delam za pravo stvar. Zavedam se pomena, ki ga ima diplomacija v boju za mednarodno uveljavitev Slovenije. Skoraj vsi smo brez dopusta, naša družina je preživela le tri dni med planšarji na Veliki Planini. Zunanja politika Slovenije je po mnenju Ciraja čudovita stvar, vendar pa na zasebnem domu v Komendi ni pristojen za govorjenje o politiki, Ciraj se raje pogovarja o kulturi.
Ciraj ima poleg galerije, kjer bo pripravljal razstave za razne umetnike, tudi posebej urejeno mizo, kjer preživlja svoj prosti čas. »Kljub obilici dela se prosti čas vedno najde, v največji užitek pa mije, ko urejam arhiv, zbiram likovna dela, dopisujem z umetniki... Dejansko mi je največja sprostitev kontakt z umetniki, ne samo likovniki, saj umetniki ustvarjajo nadčasovna dela: dela so narejena v nekem času za obdobje, ki ga čas ne omejuje. Zdi se mi, da je tip slovenskih umetnikov blizu duši slovenskega naroda. Umetnik izjemno dosti prenese, sposoben je použiti veliko grenkobe. Vendar pa, ko slovenski človek nekaj zameri, zelo težko odmeri. Bolečino in zamero nosi v sebi, to pa se mi zdi, daje karakteristika slovenske duše, še posebej v zanjem času je to zelo vidno.«
Ob otvoritvi galerije Ciraj je gostitelj obljubil, da bo koncept galerije zelo prožen in čedalje zahtevnejši, galerija pa bo namenjena predvsem povabljenim gostom. Toda med temi gosti bodo tudi učenci, učitelji, prijatelji, vsi, ki jim je umetnost blizu.
Na obisku v Cirajevi hiši v Komendi so me najbolj presenetile drobne stvari, ki izkazujejo izjemno čuteče srce in izreden posluh za malenkosti, ki tvorijo popolnost. V galeriji na primer so to 81 let stara peč, dva Plečnikova sedeža, hrastove stopnice, glinasti krožniki... Oči v enem obisku težko ujamejo vse te utrinke iz zaokrožene celote, na katere pä te že ob vhodu opozori gostitelj: malteški križ na vhodnih vratih, okrogli oboki, ki dajejo duhu več prostora, slike, ki so del bivanja..^
Knjiga o Rečici
Kot politika je Ciraja težko opredeliti, kot politika s kulturno dušo pa ne. Vsaka njegova beseda je hvalnica kulturi, slovenski deželi in slovenskemu človeku. Njegovo zanimanje kulturno ni le galerija, tudi nasploh se zelo udejstvuje v kulturnem življenju, je ljubitelj pesmi in zgodovine. Ve-
Prejšnji četrtek so v Vili Široko ustanovili območni odbor socialdemokratske unije Slovenije za občini Velenje in Mozirje. Ustanovitvenega srečanja so se poleg članov in simpatizerjev te nove stranke udeležili tudi predstavniki republiškega vodstva stranke dr. Rastko Močnik, Jože Osterman, Milan Balažič in Jože Šlander. Stranka tudi na republiški ravni nima veliko članov, vendar posebej poudarja, da ni odločilna množičnost, temveč predvsem kakovost in usposobljenost. Tako je eden od razpravljalcev dejal, da sta tudi dobro zdravilo in močan strup samo v majhnih stekleničkah. Prav tako stranka zavrača očitke, daje stranka poslovnežev, kije v tem trenutku delno utemeljen, temveč vsem pošteno in pametni mislečim, ponuja konkretno sodelovanje. Že doslej se ji je pridružila nova socialdemokracija, ki v vrstah prenoviteljev ni uspela s težnjo po moderni stranki.
Njen osnovni cilj je ponovno
uveljaviti (razvrednotene) vrednote socialdemokracije, njena osrednja misel delo za človeka, prav tako socialno pravična in gospodarsko trdna Šlovenija. Člani so dovolj kritični pri oceni sedanjih razmer. Poudarjajo, daje bilanca prehodnega obdobja slabša kot bi lahko bila, bili smo premalo pesimistični. Konec je obdobja nacionalne euforije, zdaj pride »trava«, za euforičnost, simbole in izzvane spore ne želijo trošiti moči, priznavajo vse kar je bilo doslej dobrega in nočejo podirati mostov s preteklostjo. Zato oblikujejo kratek in jedrnat program, ki je omejen predvsem na reševanje gospodarskih problemov, ki jih je vlada po njihovem mnenju preveč skrivala za fasado osamosvajanja, v ospredju delovanja pa bodo tudi družbene službe in socialna varnost. Vsekakor pravijo, da so prednost Slovenije njeni ljudje, pametni in pridni, sposobni za Evropo. Le z mediji se še želijo povezati, saj dogodek je, če je zabeležen, sicer ga ni. (jp)
lik del prostega časa trenutno preživi v dokončnem ustvarjanju monografije o Komendi, ki bo izšla ob 970-letnici rojstva Petra Pavla Glavaija, ki gaje povezal z malteškim viteškim redom. »Pot me je že zanesla na Malto, h koreninam Petra Pavla Glavaija, in o tej poti sem v Komendi pripravil predavanje. Komenda je zelo zanimiv kraj, monografijo pa bo sestavljalo veliko tekstov in fotografij, ki bodo ta kraj kar se da podrobno predstavili. Nasploh sem velik ljubitelj preteklosti, zbiram pa predvsem materiale za Komendo, Koroško, kjer je rojena žena in Zgornjo Savinjsko dolino, od koder izhajam sam. V Zgornji Savinjski dolini me še posebej zanima rečička fara, kraj mojega otroštva. Že v Gradcu sem navezal stike z dvornim svetnikom Brunneijem, ki bdi nad zbirko gornjegrajske dekanije v višjem deželnem arhivu. Nekje v letu 2000, če bo šlo vse po načrtih, bom izdal tudi zbirko materiala o Rečici ob Savinji.«
Nasploh Ciraj v pogovoru pogosto omenja domače, mozirsko občino, čeprav je, kot je videti, že dodobra pognal korenine v Komendi. »Rad se vračam na domačo kmetijo v Šentjanžu v bližini Rečice. Sedaj na žalost nimam več časa, da bi pogosteje pomagal mami, vendar pa se vedno, kadar odhajam in kadar se vračam, oglasim doma. Tudi ponoči in včasih le toliko, da pozdravim. Res pa je, da sem se dodobra vživel v Komendi. Ob otvoritvi galerije smo pripravili tudi sprejem za vse sosede, in najbolj me je navdušilo, ker so se vsi na povabilo odzvali.«
Iz Ciraja odseva izjemna energija, ki je ni mogoče prezreti, vsi načrti pa zaradi njegove osebnosti ne bodo ostali nedokončani. »Vsega tega ne bi bilo, če ne bi imel soproge Marte. Soproga je ta, ki ima vso potrebno energijo, da usmeija in vodi naše življenje. Poleg tega, da na Zavodu za varstvo rastlin skrbi za osrednjo Slovenijo, skrbi za naše zasebno življenje. Zame in za najine tri otroke. Ce pravijo, da je oče glava družine, mati pa srce, lahko za svojo soprogo rečem, da čudovito vodi 'srčni del družine. Sreča v krogu družine je nenadomestljiva, hkrati pa je nenehen vir energije. Odtod, iz svojih najbližjih črpam moč za naprej, za prihodnost. In veliko načrtov še je, ki jih je potrebno uresničiti.«
Predsednik Peterle je 18. maja letos ob otvoritvi galerije Ciraj v Komendi dejal, da v življenju pride čas, ko morajo politiki prepustiti besedo kulturi, kajti takrat, ko oči občudujejo slikarska platna, ušesa pa božajo zvoki slovenske narodne pesmi, politik nima kaj povedati. In občutek imam, da v življenju Jožefa Ciraja, politika, kultura pogosto prevlada, politika pa ji radevolje prepusti besedo.
URŠKA SELIŠNIK
Znova se obeta bogastvo tulipanov in ostalega cvetja.
Tulipani že vabijo na pomlad
Leto dni bo minilo od skoraj popolnega opustošenja Savinjskega gaja v Mozirju. Pa se vrtnarji kot vedno niso vdali obupu, saj je bil park slovenskih vrtnarjev ob izjemnih naporih lep že letošnjo pomlad, da o prihodnji niti ne govorimo. Zagotovo bodo v njem spet zacveteli desettisoči tulipanov, ogromno drugega cvetja, pa tudi ostalih novosti ne bo manjkalo, ne letos jeseni in ne prihodnjo pomlad.
Ob že doslej znani izjemni zagnanosti vrtnarjev in vseh, ki pomagajo, so tudi ostala zagotovila dovolj tehtna. Pred dnevi so na-
mreč z Nizozemske dobili čudovito pošiljko 70.000 čebulic. Iz njih bo zraslo 50.000 tulipanov kar 28 različnih sort, pa 5.000 hijacint 7 sort, 5.000 narcis 11 sort, pa še 8.000 krokusov in 3.000 mucarijev. Kako lep bo ob vsem tem bogastvu Savinjski gaj pomladi, si lahko le bežno predstavljamo. Seveda velja povedati, da je te čebulice priskrbela firma L. P. Van Der Geer, kije celih deset odstotkov omenjene pošiljke Savinjskemu gaju podarila, najprej v znak pomoči v teh težkih razmerah in zatem v spodbudo za še boljše sodelovanje v bodoče, (jp)
SALON MANJA Marija Podpečan LJUBNO tel. 841-019
OBVEŠČA
cenjene stranke, da sprejema naročila za pričeske tudi po telefonu 841-019.
Vsak petek sprejemani naročila za umetne nohte.
Od 1. novembra 1991 dalje imam nov odpiralni čas in sicer:
torek od sreda od četrtek in petek od sobota od
9. — 12. ure 9. — 12. ure
9. — 12. ure 8. — 12. ure
in od 16. in öd 16.
19. ure 19. ure
V trgovini pa lahko izbirate med lasno in obrazno kozmetiko iz uvoza ter galanterijskimi izdelki.
Goranove razstave in predstavitve
Goran Horvat se je (in se še) predstavlja ljubiteljem svojih likovnih del v Moziiju in Velenju. V galeriji mozirskega kulturnega doma so v torek sklenili razstavo njegovih stvaritev, ki jo lahko poimenujemo »Obrazi«, do torka, 15. oktobra, pa so v Galeriji Gorenje na ogled njegova »Cvetlična tihožitja«, razstavo v Gorenju so odprli prejšni četrtek. Na otvoritvi obeh razstav so predstavniki Cankaijeve založbe predstavili tudi Goranovo knjigo »Sveto
pismo — stara zaveza«, ki jo je ta založba izdala v slovenskem in angleškem jeziku. Knjiga temelji na obsežnem ciklusu 300 slik »Biblija«. Je le prvi del, saj bo ljubljanska založba najkasneje dc pomladi izdala še »Novo zavezo«
Več o Goranu v prihodnji številki, povejmo pa, da vsa hjegova dela potijujejo njegov življenjski in ustvarjalni moto: moda, kratkotrajnost, vsakdanjost, večnost, (foto: bm)
Goran Horvat je istočasno razstavljal v Mozirju in Veleryu.
Ureditev groba
Gradnja mostovje vsekakor prepotrebna in zaželjena, pa vendar in brez zlobe (vnaprejšnje seveda). Le kako bom zapeljal preko tega mosta?
Nov most v Sp. Rečici
Namesto starega dotrajanega, ki mu je vodna ujma še prizanesla, prizanesel pa mu ni zob časa, smo dobili obnovljenega in lepšega.
Hrastov lepotec se pne z brega na breg in tako povezuje levi kmetijski predel z desnim industrijskim. Simbolizira pa tudi našo naravno danost, bogastvo savinjske doline — les.
Vaščanoma, ki imata največ
zaslug pri obnovi mostu, prisrčna hvala. Pridružujem se želji, ki je bila izrečena pri otvoritvi: »Naj ta most služi v slogi in varno vsem uporabnikom.«
P. S. Vandalom, ki so že prvo noč uničili okrasitev mostu, priporočam, naj opustijo svoje divjaške navade in energijo, ki jo imajo očitno preveč, uporabijo za lepše in koristnejše stvari.
VERA POLIČNIK
Saj ne pridem več!
Pentatlon (peteroboj) je nova vzdržljivostna disciplina, v Evropi in svetu že uveljavljena, pri nas pa smo jo prvič predstavili v nedeljo v Zgornji Savinjski dolini. Pa so vsi skupaj potrebovali še dodatne vzdržljivostne napore, duševne in telesne. Pa je kar prav tako. Na obupno tarnanje mozirske občine o obupnem in nemogočem stanju ceste Ljubno-Luče se v Ljubljani nekateri mogoče že posmehujejo, je pač kaj drugega
Ribe
na kolesih
V mesecu septembru sem se ustavil na mostu nad Dreto v Nazarjah, nedaleč od Gasilskega in Kulturnega doma. Naslonil sem se na ograjo, misleč, da bom v čisti vodi videl samo ribe. Zgrožen sem začel preštevati predmete, ki so ležali na rečnem dnu. Med drugim je bilo odvrženo moško kolo, antena, gumijasta cev, polivinil, pocinkana pločevina idr. Marsikateri odpad se ne bi mogel pohvaliti s tako različnimi artikli, kot jih hrani Dreta.
Pot preko mostu vodi v nazar-ski samostan, katerega obiskujejo romarji in izletniki; vernike vodi tod mimo pot v cerkev in če se kdo mimogrede ozre v vodo, lahko vidi vso nakopičeno nesnago. Vse to vidimo tudi mi in od nas naj bo v bodoče odvisno, kaj bodo videli ljudje, ki bodo prihajali občudovat lepote naše doline, mar ne?
Bodo naši potoki in reke postale zbirališče vseh vrst nesnage? V civiliziranem svetu odlagajo odpadne stvari v ta namen pripravljene smetnjake. Za tiste, ki registriranih odlagališč ne poznajo oziroma niso vključeni v organiziranem sistemu pobiranja smeti, velja, da se obrnejo na Komunalno podjetje Mozirje; le-ta se bo vsak čas obdalo z mrtvim zidom kontejnerjev. Če bi bili kontej-neiji nameščenr, kjer so potrebni, bi verjetno takšnih prizorov ne videvali po dolini. V času, ko se borimo za turizem, takšna svinjarija ni bodrilna za nas same, kaj šele za mimoidoče turiste.
Pomisliti je treba na prihodnje rodove in se vprašati, kakšno dediščino jim bomo zapustili? Korita, nekoč čistih rek, so sedaj napolnjena z vsem drugim, le s čisto vodo ne.
Kje ste varuhi narave — ekologi?
Morda pa bo vse to očistila narava sama.
Zlatko Šmarčan
bolj pomembno. V nedeljo je bila pomembna cesta. In še kako. Za vsakim ovinkom zastoji. Redni avtobusi, nedeljski gostje, udeleženci peteroboja, njihovi spremljevalci, firbci in še kdo, seveda tudi dirka s kolesi. Marsikdo je gotovo rekel — ne pridem več in bo to oznanil »svetovni« javnosti. Pa naj. Tudi taka »reklama« lahko koga zdrami iz nevednosti in nepoznavanja.
Urejen grob ni samo odnos do pokojnika, je tudi del splošne kulture. Zato moramo temu mestu posvetiti vso pozornost skozi vse leto. Še posebej je čas pozne pomladi in zgodnje jeseni primeren za sajenje cvetlic in okrasnih grmovnic na grobovih. Prihaja tudi dan mrtvih, ko se posebej spomnimo na pokojnike in uredimo zadnje bivališče naših dragih. Kako uredimo grob in kaj nanj posadimo?
Splošnega pravila, kako urediti grob, ni. Naj nas vodi načelo, da je vsak grob urejen že takrat, ko se vidi prisotnost ljudi. Pojdimo po vrsti. Svež grob z gomilo pričnemo urejati takrat, ko se zemlja nekoliko sesede. Običajno imamo na pokopališčih nekoliko težjo zemljo, ali kar zemljo, ki ni ravno primerna za sajenje rastlin. Zato ta zgornji sloj neplodne zemlje odstranimo in jo zamenjamo z drugo, plodnejšo. Pri tem opravilu si zapomnimo, da rastline rabijo vsaj 20 — 25 centimetrov rastne globine. Torej ni dovolj samo po površini potrositi raznih »temnih« substratov. Tega opravila se lotimo kot priprave vrta. Globoko prelopatamo in vnesemo v tla razna gnojila kot so kompost, biopost, R-substrat, sam površinski sloj pa obogatimo z agrovi-tom, ki bo zemljo biološko aktiviral. Če bomo zemljo res dobro pripravili, nam poznejši uspeh — to je lep izgled — ne bo izostal. Pri »svežih« grobovih pustimo nivo zemlje nekoliko višji, pri starejših pa kakšen centimeter pod robom.
Tudi pesek je skoraj nepogreš-
ljiv element pri urejanju groba. Podlago za pesek dobro utrdimo in izravnamo kakšnih 5 — 10 centimetrov pod višino robnika. Na to podlago položimo PVC folijo, ki bo preprečevala mešanje peska z zemljo in rast plevelov. Na to podlago potem nasujemo pesek po svojem okusu. To je lahko droben, grob, bel, črn, siv ali rjav pesek. Pred samo saditvijo rastlin si najprej naredimo načrt ali bolje skico zasaditve. Pri tem upoštevajmo, da se rastline razrastejo. Na grobove običajno ne sadimo rastlin, ki zrastejo prevelike, če pa že, jih moramo pozneje redno obrezovati. Izbira rastlinje velika, od nizko plazečega brina (juniperos horizon tališ »glau-cia«), do povešujoče vrbe (salix caprea »pendulia«). Ne smemo pozabiti tudi na trajnice. Običajno uporabljamo nizke, blazinaste trajnice, mah in seveda vse bogastvo cvetočih eno in dvo letnic. Sedaj v jesenskem času so to mačehe, knofeki in spominčice, vmes, ali kot samostojno rastlino pa uporabimo tudi tulipane in druge čebulnice.
Po zasaditvi površino prekrijemo s »črno« zemljo. V te namene je na tržišču nekaj preparatov, ki več ali manj zadovoljujejo naše potrebe. Eden kvalitetnejših je »substrat za grobove«, ki je barvan z naravnimi barvili in ne maže rok, kot tudi ne svetlejših površin na grobovih. Po končanem delu nikar ne pozabite zaliti rastlin in očistiti neposredne okolice groba, saj tudi ta spada k urejenemu videzu.
Naj bo tako ali drugače, ob vseh uspehih in dosežkih se najdejo nepridipravi, ki vsaj skušajo pokvariti in uničiti vse, kar je lepega.
Nova brv—in Savinja pod njo
Politiki krojijo usodo ljudstvu
Kozmos funkcionira po logičnih zakonitostih, tem se morajo podrejati tudi človeške civilizacije in skupnosti. Politiki so destruktivna sila, ki zmorejo rušiti urejenost kozmosa, vanj vnašajo umetne zakone in umetne načine
Samosfoma
SLOVENIJA 1991	-
Mediji — na zdravje!
Demokracija je tu in z njo (pre)veliko strank, ki imajo (ne vse seveda) veliko težav pri sodelovanju z demokratičnimi in za vse odprtimi mediji. Nekatere se z veseljem in z žalostjo obenem
spominjajo prejšnjih realsocialističnih časov, ko si imel vsaj možnost pogajanj za »vstop« v kakšen medij. Zdaj menda še tega ni več, le kakšen ultimat ali blokada. Vsak po svoje in vsi skupaj nič.
vedenja ljudstev, ki sojih prisiljeni prakticirati, četudi so jim tuji in nedojemljivi. Če ljudstvo hoče ljubezen, svobodo in mir, politiki svojevoljno uspejo skovati sovraštvo in vojne, vodijo nedolžne ljudi v boj in smrt, njih srca so kamen, šele ko ljudstvo spozna njih početje za absurd, jih doleti pošteno plačilo za njihovo samovoljo.
Proč s politiki, ki v kozmos in med ljudstva vnašajo opustošenje in razkol.
Pri čitanju Novic so mi najbolj pri srcu in zanimivi članki o saniranju razrušenih in podrtih stanovanjskih, gospodarskih objektov, mostov, jezov, brvi in vsega, kar je nam vsem najbolj potrebno za delo in življenje. Veseli dejstvo, da pomoč vendarle prihaja od vsepovsod. Za najnujnejše je znova poskrbela že ničkolikokrat potrjena solidarnost iz vse Slovenije in zlasti iz sosednje Avstrije. Sedaj so v izgradnji ostali objekti, kar je že v veliki meri stvar širše družbene skupnosti, zato sanacija kasni.
Na področju krajevne skupnosti Rečica smo pred nedavnim odprli Homčki most in T rnovčko brv ter prenovljen most v Spodnji Rečici. Brv med Trnovcem in Renekom se je gradila dolgo zaradi slabe tehnične opreme izvajalca, a smo jo vendarle zaključili in slovesno odprli. Ne glede na vse upamo, da bo svojemu namenu služila še mnogo let. Ni pa odveč pripomniti, da bo v primeru večje poplave le prenizka nad vodotokom Savinje. Namreč, kot starejši občan in krajan Trnovca že vrsto let opazujem muhasto reko Savinjo in lahko trdim, daje bila ob večjih poplavah višja od sedanje nove brvi (stara je bila višja za približno 80 centimetrov. V zadnji katastrofalni poplavi bi bila Savinja višja vsaj za en meter, če se Savinja ne bi preusmerila pod vas Trnovec. In kaj to pomeni? Tok, ki gaje Savinja preusmerila pod Trnovec, je treba čimprej
preusmeriti nazaj v staro strugo (sedaj delno zasuto), sicer bo ob prvi večji poplavi ostala ta močna, lepa (in temu primerno draga) brv na suhem produ, ta, deloma že preusmerjena Savinja pa bo močno ogrožala stare hiše in gospodarska poslopja vaščanov Trnovca, ki so tik na robu brega na plazovitem terenu, saj je že ob lanski poplavi sprožila plaz v količini 150 kubičnih metrov le poltretji meter od vogala.
Kot prizadeti občan z ogroženim gospodarskim poslopjem opozarjam NIVO Celje, ki nadzoruje Savinjo, da takoj sanira zgoraj omenjeno zahtevo. Posebej opozarjam in pozivam krajevno skupnost Rečica, in njene člane iz naših Pobreških vasi, da o tem temeljito razmislijo in posredujejo pri NIVO-ju, da čimprej, oziroma takoj pristopi k delu. Sedaj bodo namreč potrebna manjša sredstva, če pa se Savinja preusmeri pod vas Trnovec, kar se utegne zgoditi že ob prvi večji poplavi, bodo sredstva neprimerno večja in še delo bo težko izvedljivo.
Znano mi je, da so veliki problemi s saniranjem te »težke podrtije«, vendarle pa mislim, da ne bo odveč opozorilo gospodom, ki te zadeve morajo urejati. Nič nam ne pomaga še tako trdna brv ali most, če bo voda tekla mimo nje. Pri tem mislim, da bi prišel prav star gasilski izrek: bolje preprečiti, kot gasiti požar!
Jože Miklavc, st.
NOVEMBER - NOVEMBER - DECEMBER - DECEMBER - DECEMBER
TURISTIČNO DRUŠTVO GORNJI GRAD
obvešča vse zainteresirane, da nudi v najem poslovno turistični objekt v Gornjem Gradu pod sledečimi pogoji:
—	trafika (klasična in razširjena ponudba-tobak, časopisi),
—	posredovanje turistično-informativne dejavnosti (širše območje TD Gornji Grad),
—	odpiralni čas prilagojen potrebam potrošnikov (tudi sobote in nedelje),
Poleg splošnih pogojev je zaželjena srednja izobrazba (trgovsko-turistična smer).
Rok prijave do 10. 11. 1991.
Dodatne informacije dobite pri Lilijani Bele, G. Grad 189 ali na tel. št. (063) 842-017, popoldan.
Kandidati bodo o izbiri pisno obveščeni v osmih dneh od roka prijave.
mvinii
t\
PODJETJE TRGOVINE, TURIZMA IN PROIZVODNJE p. o. MOZIRJE
63330 MOZIRJE NA TRGU M
telefon. (063) 831-023. 831-081,831-657, 831-792' telefax. (063) 832-631
Ribe na kolesih bi lahko zapisali, a je žal (skoraj) res tako.
»MODRA PONUDBA«
V
»Savinji moji trgovini«
Dovolj velika izbira blaga, za vsak okus od A do Ž Zelo ugodne še stare cene
Plačila na tri (3) čeke
Potrošniška posojila za sezonsko moško in žensko konfekcijo »BREZ OBRESTI«
20% popust za gotovinsko plačilo otroške sezonske konfekcije Darilni bon »SAVINJA« najprimernejše darilo za vse praznike — dobite jih na upravi podjetja —
ZA VSE INFORMACIJE SMO VAM, CENJENI KUPCI, NA RAZPOLAGO OSEBNO IN PO TELEFONU
»Z ROKO V ROKI SMO MODREJŠi«
BLAGOVNO DENARNA KARTICA MERX od novembra dalje tudi v naših
prodajalnah
Za člane World Golden Cluba posebni popusti
Wtn/rt
a
Mercator — Zgomjesavinjska kmetijska zadruga Moziije p.o.
DE OBRTNA KOOPERACIJA
Moziije, C. na Lepo njivo 2 telefon: (063) 831-018, h.c. 831-521 telefax: (063) 832-140
Smo sodobna kooperacija, ki uspešno deluje v sklopu Mercator
—	Zgomjesavinjska kmetijska zadruga Moziije že od leta 1977. Stalno združujemo preko 100 kooperantov najrazličnejših proizvodnih usmeritev.
Proizvajamo za industrijo, za široko potrošnjo in izvajamo investicijska dela.
Pomembnejša področja sodelovanja s kooperanti so:
—	predelava in dodelava lesa
—	kovinarstvo
—	izdelava strojev in naprav
—	predelava plastičnih mas
—	predelava tkanin in usnja
—	grafična dejavnost
—	gradbena zaključna dela
Kooperantom nudimo:
—	komercialne storitve,
—	financiranje proizvodnje,
—	tehnično tehnološko svetovanje z vključevanjem zunanjih strokovnjakov,
—	pravno svetovanje,
—	možnost sovlaganja v osnovna sredstva in programe Vabljeni k sodelovanju!
Stanovanjska zadruga
GRADNJA Moziije, p.o.
Moziije, Cesta na Lepo njivo 2
Za sodelovanje z nami je več razlogov, saj nudimo:
—	koriščenje popustov dobaviteljev in obročno odplačevanje,
—	strokovno svetovanje,
—	usluge Obrtne kooperacije pri Mercator — ZKZ Moziije,
—	zaračunavamo minimalno provizijo (2%).
V bližnji prihodnosti vam bomo omogočili tudi namensko varčevanje, najemanje kreditov ter druge storitve, kijih boste želeli.
Poslujemo v prostorih Mercator — Zgomjesavinjske kmetijske zadruge Moziije telefon: 063-831-521
Vabljeni!
Mercator — Zgomjesavinjska kmetijska zadruga Mozirje p.o.
DE trgovina in gostinstvo
Tudi v naših poslovalnicah vam nudimo ugodne pogoje za nakup ozimnice. Trgovine so dobro založene, cene ugodne.
Če se odločite za nakup drv, premoga in kurilnega olja, se oglasite pri nas, še preden vas presenetita zima in mraz. Prav tako si lahko pri nas izberete vse za vašo shrambo in zamrzovalno skrinjo: krompir, jabolka, zelje, svinjske polovice, proizvode ETA...
Izbrano blago lahko kupite na kredit LB. Višina kredita je do 10.000 din na 4 obroke, prvi obrok poravnate ob nakupu. KREDIT JE BREZOBRESTEN, kupec plača le 5% zavarovalno premijo. Lahko pa se odločite tudi za nakup s tremi bančnimi čeki.
Vabijo vas trgovine ZKZ Mozirje!
Varčevalce Zgomjesavinjske HKS obveščamo, da od 14. avgusta 1991 veljajo NOVE, UGODNEJŠE OBRESTNE MERE za	
HRANILNE VLOGE:	
a- vista vezave:	120%
nad 1 mesec do 50.000,00 din	240%
nad 50.000,00 din	250%
nad 3 mesece	250%
nad 6 mesecev	255%
nad 12 mesecev	260%
nad 24 mesecev	265%
nad 36 mesecev	270%
Z varčevanjem pri zgomjesavinjski HKS pomagate sebi in kmetijstvu!	
Obvestilo
Sekretariat za notranje zadeve občine Moziije obvešča vse, ki želijo pridobiti državljanstvo Republike Slovenije, da lahko vloge dobijo na vseh krajevnih uradih v občini Moziije, na sedežu občine pa na matičnem uradu, soba št. 8. Na teh mestih lahko zainteresirani dobijo tudi vse potrebne informacije v zvezi z državljanstvom.
Možnost pridobitve državljanstva Republike Slovenije 'pod olajšanimi pogoji imajo vsi polnoletni državljani drugih republik, ki so imeli na dan plebiscita o neodvisnosti in samostojnosti Republike Slovenije dne 23. 12. 1990 prijavljeno stalno prebivališče v Sloveniji in tukaj tudi dejansko živijo, in njihovi mladoletni otroci.
Vlogo je treba vložiti pri upravnem organu za notranje zadeve občine. Vloga se lahko pošlje tudi po pošti, biti pa mora popolna. Prosilci morajo vlogi priložiti izpisek iz rojstne matične knjige, potrdilo oziroma obvestilo o dosedanjem državljanstvu, izpisek iz poročne matične knjige, če je bila poroka v drugi republiki in potrdilo o plačani taksi. Taksa znaša 615,00 din in se plača po položnici prejemniku: SO Moziije — upravne takse, namen nakazila: upravne takse, žiro račun: 52810-840-034-3198. Vloge sprejemamo do 25. 12. 1991.
SEKRETARIAT ZA NOTRANJE ZADEVE OBČINE MOZIRJE
V Lučah ob Savinji prodam gradbeno urejeno parcelo 600 m2 z plačanimi komunalnimi dajatvami. Ponudbe pod
»Jesen«
JOŽE STRAHOVNIK ŽALEC, VREČARJEVA 3
telefon: 063/712-261
POGREBNE STORITVE
Z dolgoletno tradicijo vam ob boleči izgubi bližnjega nudimo po konkurenčnih cenah:
—	veliko izbiro krst in opreme
—	prevoz z avtofurgonom (vključno na upepelitev)
—	dekoracijo sobe, postavitev odra na domu
—	izkop grobnih jam in ureditev grobov
—	postavitev žarnih niš
—	ureditev kompletne dokumentacije
—	nudimo tudi vence in cvetje
NA USLUGO SMO VAM OB VSAKEM ČASU Hvala za zaupanje
AVTOSERVIS MAKS ŽUNTER
OKONINA 18
63333 Ljubno ob Savinji
VAM NUDI:
—	nastavitev koloteka (avtooptika)
—	elektronsko testiranje motoija —ostale storitve na vozilu
PRIDITE IN VAŠE ZADOVOLJSTVO BO NAŠ USPEH!
m
AVTO — MATIC
Trgovina z avto deli Milan Hribernik, Braslovče — telefon 063/714-680, nudi:
—	nadomestne avtodele in pločevino za: ZASTAVO, FIAT, LADO
—	pločevino za vse znamke avtomobilov po naročilu! Delovni čas:
9. — 12. ure in 16. — 19. ure sobota: 8. — 12. ure
Kupim starinsko pohištvo in predmete. PETRIN Matija, Sp. Pobrežje 11, Rečica ob Savinji, tel. 831-463.
Sporni ničvredneži
Časi se spreminjajo in mi z njimi. Eni tako, drugi drugače, prvi bolj, naslednji manj. Največ med njimi se jih spreminja glede na smer politične sap(ic)e. In se ob vsem tem malo čudno počutim. Ne vem namreč kdo je bil in kdo je zaveden. Pred kakšnimi 50 leti sem nevednež pač mislil, da se je prav boriti proti okupatorju. Pa sem se. Na eni od strani, kakor sedaj pravijo. Dolgo je kazalo, da sem bil na tapravi strani, čeprav res ni bilo vse ravno idealno. Bilo pa je lepo. Bilo pravim, ker danes
:
:
i
:
:
:



HE
Mercator — Zgomjesavinjska kmetijska zadruga Mozirje p.o.
Kako v teh časih prihraniti kakšen dinar, se sprašujejo mnogi?
Mercator ZKZ Mozirje vam ponuja kar trikratni prihranek!
Kako? S kartico Mercator.
V vseh trgovskih poslovalnicah Mercatorja ZKZ Mozirje in v restavraciji Gaj Mozirje lahko kupci in gostje plačujejo s kartico Mercator.
S KARTICO VAM NUDIJO ODLOG PLAČILA DO 30 DNI V MESECU
Obiščite prodajalne ZKZ Mozirje, kjer boste dobili tudi vsa navodila, kako dobite kartico Mercator tudi tisti, ki je še nimate!
HE
Mercator — Zgomjesavinjska kmetijska zadruga Mozirje p.o.
Če iščete zasteklena vezana in strešna okna,
PREBERITE OGLAS!
Mercator ZKZ Mozirje je pravi naslov, natančneje veleprodaja Spodnja Rečica (telefon 831 -810) in Kmetijsko preskrbovalni center v Ljubiji (telefon 831 -040), kjer lahko v teh dneh kupite zasteklena vezana in strešna okna proizvajalca GLIN NAZARJE kar za četrtino ceneje!
Vabi vas Mercator ZKZ Mozirje!
v vsej zmešnjavi moji preprosti pameti ni skoraj ničesar več jasno. Buti gor, but! dol, ampak tako
je.
Veličastne proslave smo imeli ob (nekdaj) pomembnih dogodkih, pravzaprav ob sponainih nanje. Danes ni več tako. Še (pred meseci) tako pomembne obletnice niti občinski možje večinoma ne šmirglajo. Borci s »tiste strani« smo naenkrat osamljeni, nekje na obrobju zanimanja. Slavimo pač sami, ker je za nas tako prav. Pa še za nekaj drugega gre. Mečejo nas izproračunov in še od kod, praznikov ni več, marsikje se imena kakšne partizanske enote ali borca že sramujejo. Ne vem kdo ima bolj ali manj prav, ampak še vedno mi marsikaj ni jasno.
Na veliko smo v mestih ulice poimenovali po prav teh enotah, (nekdanjih) herojih, danes užaljeno trgamo tablice s hiš in terjamo spremembo imena, pa smo ta imena sami sprejeli. Kolikšni so stroški in kakšne so sitnosti s tem ne bi ocenjevali. In če se samo spomnim poštaijev, me v njihovem imenu spreleti srh. Enkrat ta, drugič neka nova ulica, sprememb mnogi nis(m)o javili, znamo pa bentiti nad poštaiji in zakasnelimi pošiljkami. Zdaj v mojem mestu nameravajo spremeniti imena kar nekaj ulic in zmešnjava bo še večja, tudi kreganje vmes. Skrbi me še nekaj drugega. V sosednjem večjem kraju se tudi pripravljajo na poimenovanje ulic. Tudi tam živi precej borcev, ki imajo svoje predloge. S težkim srcem upam, da ne bodo uspeli. Zakaj bi se izpostavljali, če smo že sporni, če naš boj ni kaj posebnega vreden, bolje rečeno ničvreden.
Ko takole brez haska razmišljam in si kravžljam prenapete živce, mi pride na misel še nekaj. Naše osnovne šole smo (tudi) poimenovali v skladu s takšno in takratno politiko. Kako slovesno je bilo po teh priložnostih in koliko pompa. Šole so imena same izbrale in sprejele, formalna je bila potrditev. Danes ta imena, serijsko ukinjajo, večinoma isti ljudje, mnenje staršev je postranska zadeva, da o mnenju zbeganih otrok sploh ne govorim. Včeraj tako, danes povsem nekaj drugega, le kaj bo jutri. Pa pri tem imena in nazivi niti niso najpomembnejši, bolj me skrbi kaj bo z otroci. Nikar si domišljati, da smo pametnejši od njih, nikar podcenjevati njihovega preprostega in zdravega razmišljanja, njihove pameti. Danes zbegani bodo nekoč razsojali. Kako?
Ob izteku moratorija
7.	oktobra je bil datum, ko seje ztekel za Republiko Slovenijo )bvezujoč moratorij s katerim mo se zavezali za dobo treh me-lecev zamrzniti vsa osamosvojit-/ena dejanja s katerimi bi tudi de-ansko prevzeli oblast in iztopili iz iržave (Jugoslavije), ki je de fac-:o mrtva, de iure pa še vedno živa tvorba katera bo s svojimi neli-gitmnimi organi poskušala kljubovati volji slovenskega naroda na poti osamosvajanja in življenja v samostojni na evropskih standardih zasnovani državi.
Razglasitev samostojne in neodvisne države Slovenije je vendarle bil kljub takšnim in drugačnim pomislekom, odraz volje naroda, ki seje naveličal biti hlapec tujim gospodaijem pod domačo streho. Če želim biti iskren, potem ne morem mimo dejstva, da je tukaj uveljavljal svojo nadvlado (diktaturo) vsakdo, ki se mu je zdelo vredno manipulirati z narodom. Vedeli smo, da se tudi po razglasitvi samostojnosti, ki pa je v danem trenutku bila vendarle samo kos papiija ne bosta cedila med in mleko. Pripravljeni smo bili spopasti se z vsemi problemi, ki smo jih zaznavali predvsem na gospodarskem področju, kjer ima še vedno skoraj brez izjeme vse mehanizme upravljanja neuspešni, predvsem pa nesposobni in vase zagledani menedžment (direktorji) v veri in upanju zagotoviti v potu znojnega obraza, ne sebi, ampak otrokom in vnukom bolj človeku dostojno življenje, kot so ga mogli in smeli živeti naši očetje. Kot nam je znano so dogodki in nerazumna dejanja napol podivjanih generalov kakor tudi ostalih akteijev balkanske tragikomedije trasirali pot usode narodu drugače.
Vojna, po dolžini trajanja na srečo kratka, pa vendar brutalna in nerazumljiva, predvsem pa vojna v kateri so umirali ljudje. Mladi, polni energije in ustvaijal-nih načrtov zase, svoje družine in vse nas. Bili so, a danes jih ni več. Ostaja bolečina polna nepotrebnih vprašanj, brez odgovora, ostaja sveža gomila in ostali bodo nagrobni napisi. Bolečino bo slej kot prej otopil čas, sveže grobove bo prerasla trava in tu pa tam kakšna roža posejana z drhtečo roko. Ostali pa bodo nagrobni napisi in vedno bolj obledeli spomin nanje. Vsaj to.
Koliko kosti slovenskih rodoljubov, ki niso ljubili in spoštovali rodne grude nič manj ali pa še bolj, kot mi danes je razmetanih širom po Sloveniji, ki so žrtvovali svoja življenja za ideale katerih skupni cilj je bil enak cilju kateremu podrejamo svoja življenja danes. Vsi ti in še veliko drugih niti v svoji smrti niso bili deležni dostojanstva, kot se za človeka spodobi, kaj šele znamenja in imena na njem. Na žalost še vse do danes nismo presegli vsaj v celoti ne tega žalostnega dejstva. Bojim se, da so žrtve umrle pod streli vojakov jugoslovanske armade padale tudi zanje. Vsi ti so bili ljudje. In vendar je ni stvari na vsem širnem svetu, ki bi opravičila in otehtala ceno človeškega življenja. Vsekakor velja živeti v upanju, da bo ne glede na skušnje, ki še nas utegnejo doleteti tudi to pot, kot mnogokrat doslej, a na žalost so na našem prostoru zmagala pamet in zdrav pragmatizem, trda volja in prepričanje slovenskega človeka, da zmore odločati o svoji usodi brez pomoči fraka in tolaija. Zrel nared sposoben samostojnega življenja bomo šele takrat, ko bomo dokazali, da želimo tudi drugim okoli sebe samo tisto kar je trajna in neodtuljiva pravica vseh nas in vsakogar posebej. Čas, krotilec strasti in oznanjevalec resnic bo postavil in o tem ne kaže dvomiti stvari na mesta kamor sodijo po kulturni krščanski in vsakršni normi.
Dogodki polpretekle zgodovine nas bi morali strezniti in nam dodeliti trojen nauk ne glede na ideološke razlike, veroizpoved in vsa razhajanja, ki so vedno znova
vodila in še vodijo v konflikte, namesto, da bi ta bridka skušnja združevala pod istim soncem za skupnim ciljem. Le malo ali nič dni je slovenski rod mogel oziroma hotel biti spravljen z Bogom, predvsem pa s samim seboj. Z Bogom zaradi vilizacijske in kulturne manire če že zaradi drugega ne, s samim seboj pa zaradi nuje preživetja. Šele, ko bomo voljno zmogli živeti skupaj enotno in složno a z vsemi razlikami, ki nas obdajajo, brez diskvalifikacij v naprej in brez poveličevanja ene same absolutne resnice, ki pa je vendarle sila nepredvidljiva predvsem pa relativna stvar, šele, ko bomo zmogli v miru in brez revolta užaljenosti sprejemati mnenja drugače mislečih šele takrat bomo smeli sami sebi polagati v usta besedo demokracija. Preseči to bridko resnico razlik nam bo odprlo pot v državnotvomo predvsem pa demokratično skupnost, kjer bo človek spet deležen svojega dostojanstva vključno s pravico do lastnega razmišljanja in, kjer bo pošteno delo postala največja vrednota deležna poštenega plačila. Seveda pa v iluzijah živeti in dobro. Res je, da po narodu strela bije v vrhove, v najvišje in najmogočnejše, a kot povsod je tudi tu Slovenija bila vedno izjema. Pa ne, da bi nam bilo dano živeti od hudiča pogubne strele. To ne, samo vrhov takih in drugačnih seje skoraj po pravilu izogibala svoj poguben tovor pa razsula po majhnih a poštenih delavnih ljudeh. Kako bo v bodoče, smemo le ugibati. Čas gre torej naprej. Na pot v teman predor, a vendar z svetlikajočo predvsem pa odrešilno lučjo na daljnem izhodu se kaže podati v prepričanju, da se veličina posameznika kakor tudi naroda kristalizira v njegovi majhnosti in skromnosti, upornosti in pravični kljubovalnosti. Vse ostalo je blišč in beda pod skupnim imenovalcem. Če bomo uspešni v tem, potem se za boljšo prihodnost ni bati, čeprav se danes zrcali predvsem v črno beli tehniki. In vendar je pred nami čas vzpona in napredka.
V to moramo veijeti, ne zaradi sebe, ampak zaradi rodov, ki prihajajo za nami. Edi Mavrič
$ *x 8* m , ;N'S5SdBI 7" '•'* ’
»Delov« most solidarnosti kljub nekaterim sumničenjem in dvomom pridno raste.
Ko si bil še otrok
Čudnih manir dejanja vodijo in usmeijajo človeška čustva, nerazumne poteze njihove pameti pa ostanejo trajno neraziskan fenomen krutosti in nečloveškega ravnanja ob katerih se mora zganiti še tako brezčutno in vsega vajeno srce. Uganil si moj mladi prijatelj iz Osijeka, koga imam v mislih. Pravzaprav ni moč najti pravih besed s katerimi bi resnično okarakteriziral zločince v uniformah bivše jugoslovanske vojske in njihove pajdaše, ki se ponašajo s četniškim naslovom. To kar ti pripovedujem, veš ti mnogo bolje od mene, ker si ti goije okusil na svoji koži. Pregnali so te iz rojstnega kraja, zapustiti si moral svoje stare prijatelje s katerimi si preživel toliko brezskrbnih trenutkov v čaru otroške, ko je bil svet okoli tebe še lep in prijazen brez zloveščih granat in brez negotovosti kaj bo prinesel jutrišnji dan. Jočeš, mladi mož. Pravzaprav se svojih čustev, predvsem pa solz, sramuješ. Nikar tako, prosim te. Nikoli ne pozabi, da so tvoje solze tudi naše solze. To so bridke solze vseh čutečih, in mira željnih ljudi, ki jim ni vseeno kaj se godi z tvojim očetom in z vsemi, ki branijo naše domove. A nikar ne obupavaj, saj si vendar mož. Majeh po rasti, a velik po pogumu in človeškemu dostojanstvu. Malo ti jih seže do kolen. Zato kljub bolečini in strahu, ki pa ni tuj nikomur z dvignjeno
PISMA BRALCEV
Odmev na »Boljše je preprečevati kakor zdraviti«
Res je želja po miru in spravi spodbudila skupino partizanskih borcev, med katerimi so kar trije visoki častniki, da so ob pomoči zgodovinskih arhivov, pa tudi lastnih spominov, sestavili deklaracijo, v kateri so obsodili krea-toije komunistične revolucije, ki so dobromisleče borce in narod izzigrali, da so si prisvojili vso oblast. Deklaracija je bila prebrana ob lipi sprave dne 15. junija 1990. Objavljena pa je bila tudi v dnevnem tisku. Ali bo kdo tudi tem borcem očital, da so bili okupatorjevi pomagači, ker so se odločili, da povedo resnico?
Ob strahotnem divjanju vojske, kiji poveljujejo komunistični generali, bi že moralo biti vsakomur jasno, kdo neti sovraštvo in kdo laže. Upreti se tiraniji in barbarskemu nasilju je moralna in naravna pravica vsakogar, ne glede na to, od kod nasilje prihaja.
Res je, da s starimi delitvami, če želijo komunisti ponovno obračunavati z nekomunisti, ne bomo prišli v Evropo, ki je zatajena ne le na protifašističnih in protinaci-stičnih, ampak tudi na protikomunističnih temeljih.
Obtožba, da so domobranci sodelovali z okupatorjem je krivična, ker ne vzdrži objektivne resnice. Domobranci so se iz domoljubnih in svobodoljubnih nagibov res uprli komunističnemu nasilju, kar pa še zdaleč ne pome-
glavo in pokončno držo premaguj slabost v sebi. Da to znaš, si dokazal vsem.
Lahko mi verjameš, da bo prej kot slej tudi te more konec. Zlovešči ptič smrti, ki seje razdejanje po tvoji domovini pa si bo polomil široko razprta krila v svojem lastnem gnezdu. Mogoče težko razumeš resnico teh besed, a to ni pomembno. In takrat boš lahko zopet objel svojega očeta. Spet bo sijalo sonce, lepše, kot kdajkoli doslej in opazovalo tebe in tvoje prijatelje, kako se polni novega upanja v življenje predajate najlepšemu opravilu na svetu.
To je, uganil si, razigrana in brezskrbna igra, katero so nam tako na krut način vzeli in jo pomendrali v cestni prah. In namesto grmenja topov se bodo zopet oglasile na silo pregnane ptice, smrad ožganega smodnika pa se bo razpršil pred vonjem opojno dišečih rožic. Vse bo dobilo novo, še lepšo podobo. In vendar ne bo nikoli več kot je bilo.
Na silo si bil oropan najdragocenejšega zaklada, kar jih človek premore. To je brezskrbne mladosti. Kljub možnosti, ki ti je ne manjka, to si dokazal vsem, te bo ta izguba spremljala vse življenje.
To pa je cena katero le malokdo poravna brez posledic. Upam, da bo tebi uspelo. Saj si vendar mož, da malo takih.
Edi Mavrič
Na podlagi 8. člena Pravilnika o dodeljevanju sredstev za sofinanciranje 200 novih delovnih mest v malem gospodarstvu je Izvršni svet Skupščine občine Mozirje na svoji seji dne 12. 9. 1991 sprejel naslednji
SKLEP
o razpisu odprtega natečaja za sofinanciranje 200 novih delovnih mest
I.
Razpiše se odprt natečaj za sofinanciranje 200 novih delovnih mest in se objavi v lokalnem glasilu Savinjske novice.
II.
Posojilo se dodeljuje za odpiranje novih delovnih mest v malem gospodarstvu.
Za posojilo lahko zaprosijo naslednji prosilci:
—	samostojni obrtniki;
—	podjetja v zasebni lasti, ki zaposlujejo do 25 delavcev, ki imajo sedež obratovalnic oz. podjetij na območju občine Mozirje in so na novo zaposlili delavca, ki ima stalno prebivališče v naši občini.
Za posojilo lahko zaprosijo tudi tisti samostojni obrtniki, ki so z ustanovitvijo obratovalnice ustanovili delovno mesto, ki ga bodo zasedli sami.
III.
Vloge je potrebno vložiti pri Sekretariatu za gospodarski razvoj, finance in urejanje prostora SO Mozirje, ki bo prošnje preveril in pripravil predlog ter ga predložil v obravnavo Izvršnemu svetu Skupščine občine Mozirje.
IV.
Vloga za dodelitev posojila mora vsebovati:
L podatke o obrtni delavnici oz. firmi podjetja;
2.	podatke o Številu zaposlenih na dan 31. 12. 1990 ter število zaposlenih po odpiranju novih delovnih mest;
3.	ostala dokumentacija:
—	pogodba o sklenitvi delovnega razmerja za nedoločen čas (obrtniki)
—	sklep oz. drug ustrezen akt o sklenitvi delovnega razmerja ter kopijo prijave o zavarovanju delavca pri zdravstveni skupnosti
—	potrdilo o stalnem prebivališču delavca
—	potrdilo o sedežu obratovalnice oz. podjetja
—	potrdilo o opravljanju določene dejavnosti.
7. člen
Rok za prijavo na natečaj za sofinanciranje 200 novih delovnih mest poteče z zasedbo vseh 200 novih delovnih mest.
SKUPŠČINA OBČINE MOZIRJE IZVRŠNI SVET
ni, da bi sodelovali z okupatorjem, saj so imeli popolnoma drugačne cilje. Iz enakih razlogov se je vsa vzhodna Evropa uprla komunizmu in obsodila njegove zablode, pa nikomur še na pamet ne pade, da bi jo obdolžil, da je postala fašistična, razen jugo-komu-nističnih generalov in Miloševiča, ki naš narod in naše vodstvo zmerjajo z fašisti.
Peticija zopet gospoda Drobniča, ki odgovorno in vestno vrši službo javnega tožilca, je v bistvu uperjena proti resnici in pravici, za katero se zavzema. Organizatori peticije že vedo zakaj je treba pravičnega spraviti s poti. Takšna je pač boljŠeviška manira.
Kulturna raven ali stopnja nekega sistema se začrtuje tudi, ali predvsem v spoštovanju ali odnosu, oziroma, kakor pravimo, v piateti do mrtvih. Nacisti so svoje žrtve sežigali v krematorijih in njih pepel trosili po tleh; komunisti so na Slovenskem iz masovnih morišč in grobišč, kamor so pometali svoje žrtve napravili smetišča ali jih kako drugače zamaskirali; general Franko pa je po končani državljanski vojni v Španiji dal postaviti veličasten spomenik z imeni padlih žrtev na obeh straneh.
Saj smo vendar LJUDJE — da tudi tisti, ki jih je človeška hudobija oropala človeškega dostojanstva — so LJUDJE.
I. G.
NAZARJE: POIMENOVANJE ULIC-NAZARJE E" “H začete k-konec ulice
Poimenovanje ulic za naselje Nazarje
Kraj Nazaije je v svojem razvoju dosegel takšen obseg, da je dosedanji sistem oštevilčenja stanovanjskih in gospodarskih objektov nepregleden, tujcem pa povzroča težave pri iskanju naslovnikov.
Svet KS Nazaije je sprejel sklep, da se pristopi k poimenovanju ulic v kraju Nkzaije, kjer so bili že na zadnji seji sveta, dne 18.
9.1991	podani nekateri predlogi imen ulic in nekaj predlogov v zvezi z celotnim uličnim sistemom v kraju.
Ker želimo, da bi krajani sami sodelovali pri izbiri imen za ulice v katerih živijo, objavljamo v Savinjskih novicah načrt z vrisanimi bodočimi ulicami.
V prostorih KS Nazaije pa je razgrnjen načrt predlaganih ulic.
Vse krajane prosimo, da do 20.
11.	1991 sporočijo svoje ideje in pripombe glede oblikovanja in poimenovanja ulic.
Končno izbiro imen bo na osnovi zbranih podatkov potrdil svet KS Nazaije v razšiijeni sestavi.
Svet krajevne skupnosti Nazaije
/
Vpliv prehrane na vsebnost tolšče v mleku
Pri nas je nagrajevanje mleka še vedno vezano na vsebnost tolšče in higiensko kakovost. Velikokrat se sprašujemo, kako povečati vsebnost tolšče, da bo naše delo in trud bolje nagrajeno.
Znano je, da z vsebnostjo maščobe zaostajamo za sosednjo Avstrijo za 0,8%, pri čemer je ključni problem prehrana in ne genetski potencial. Gensko pogojena lastnost za količino mlečne maščobe je med posameznimi pasmami zelo velika, pravtako med živalmi znotraj iste pasme. Odločilna za količino mleka in % tolšče v mleku je poleg omenjenega genetskega vpliva ustrezna oskrba krave z beljakovinami in energijo. Za nastanek mlečne maščobe pa je zlasti pomembna surovina, ki nastaja v vampu — acetat in propionat. Acetat igra pri tem odločilno vlogo. Količina le tega v vampu pa je močno odvisna od sestave obroka, posebno od ogljikovih hidratov, zlasti surove vlaknine, ki je običajno bogata s celulozo. Za zadovoljivo tvorbo acetata mora biti v krmi najmanj 18 — 20% surove vlaknine. Poleg količine vlaknine je pomembna tudi struktura. Mleta surova vlaknina daje manjši % maščobe v mleku. Vzrok za to je v spremenjeni fermentaciji v vampu, hitrejši pasaži in slabših možnostih za razgraditev celuloze, s tem pa tudi v manjšem nastajanju acetata. Tudi mlada krma jp hitreje izpostavljena razgraditvi, delež acetata je s tem manjši. Posledica je manj maščobe v mleku.
Nevarnost za majhen % tolšče v mleku je torej tedaj, koje delež surove vlaknine v obroku premajhen ali struktura ni ustrezna.
To se zgodi ob mladi paši, prehodih na pašo, kadar krmimo večje ko-
ličine koncentratov umetno sušene kakovostne voluminozne krme in vselej, kadar je obrok prebogat s koncentrati. Negativen učinek krmljenja z velikimi količinami koncentratov ublažimo s tem, da te pokladamo v več obrokih. Največja enkratna količina krmnih mešanic, žit in drugih koncentratov naj ne bo večja od 2,5 kg-
Vpliv na nivo maščobe v mleku imajo tudi nivo energije in beljakovin v obroku. Pri nizki maščobi v mleku je vpliv pomanjkanja energije in beljakovin majhen. Če pa je nivo maščobe v mleku visok, bo ob pomanjkanju energije in beljakovin maščoba takoj upadla. Če pa je oskrba z energijo in beljakovinami preobilna, pa se maščoba v mleku le malo poveča.
Znano je, da upade % tolšče pri spomladanskem prehodu na pašo. Zaradi usklajenosti obroka in izboljšanja fizikalne strukture v tem času, dokrmljujemo kravam koruzno silažo ali kakšen kilogram dobre slame, mrve ali dobre travne silaže. Pri tem gre za fizikalno funkcijo krme, ki omogoča kravam zdravo prebavo in za ugodno sestavo mleka, kije pogojena z ugodnim deležem surcjve vlaknine v obroku krav. Torej ni dovolj, da je krma kvalitetna po vsebnosti hranilnih snovi, biti mora tudi ustrezne fizikalne strukture. Prav pri tem pogosto delamo napake, ki pa se jih da odpraviti.
S prehrano se da vplivati tudi na kakovost mlečne maščobe. S tega stališča je mogoče krmo razdeliti na tri skupine:
— mehka konzistenca mlečne maščobe: nanjo vplivajo: sončnične, ogrščične in lenene pogače, soja, koruza, ribje maščobe, mlada paša in sploh velike količine mlade zelene krme;
—	trda konzistenca: mrva, slama, pesa, rž, pšenica, fižol, grašica, sojine in druge tropine z majhnim % maščob
—	srednje trda konzistenca: ječmen, oves, tapioka, arašidne pogače, pivske tropine, silaže, kombinacije prvih dveh skupin krmil.
Ustrezna konzistenca je za predelavo še kako pomembna in sovpada s težnjo po veliko maščobe v mleku in z zahtevami po zdravi in skladni prehrani nasploh.
Kmetijska svetovalna služba Moziije
Savinjčani imamo brhka dekleta
Pompozno, kot so poročali slovenski časniki, je izzvenela gala prireditev v Kristalni dvorani zdravilišča v Rogaški Slatini, namreč, izbor najlepše Slovenke. Ker imamo poseben vzrok, se s prispevkom oglašamo nekoliko kasneje.
Na izboru najlepše med lepimi, smo srečali tudi Mozirčanko, doma iz Lok 53, MARINO BEZJAK, 21. letno šiviljo, zaposleno v Gorenju MGA v Nazar-
Cepljenje lisic proti steklini
Steklina je kužna neozdravljiva bolezen, za katero zbolijo ljudje in živali. Po drugi svetpvni vojni seje bolezen razširila po celotni Evropi in jo do danes niso mogli zatreti’. V zadnjih letih zatira Zahodna Evropa bolezen z vakcinacijo oz. cepljenjem lisic. V to zatiranje seje vključila tudi Slovenija.
Druga vakcinacija v letošnjem letu bo na celjskem območju 26. oktobra. Lovci bodo polagali vabe s cepivom, v mreži 250 m. Vaba je ijavo sive barve velika 5 X 5 X 1,5 cm, neprijetnega vonja po ribah in kužna 14 dni od dneva, ko je ppložena.
Če bi kdo prijel vabo z golo roko, si mora roke takoj dobro umiti z milom. V primeru, daje zaradi pritiska iztekla cepilna tekočina (roza barve) na rano ali sluznico ali daje brizgnila v oko človeka, mora ta takoj v antirabično ambulanto Zavoda za socialno medicino in higieno Celje, Gregorčičeva št. 5, Celje, telefon 27-721.
Če vabo poje pes, mu to ne škodi, vendar povzroči, daje ne dobi lisica, kateri je bila namenjena.
Zato morajo biti psi pod strogim nadzorstvom in ne smejo prosto tekati. V slučaju nespoštovanja navedenega bodo lastniki psov kaznovani.
Za uspeh akcije cepljenja lisic proti steklini, je nujno razumevanje občanov. Pse naj imajo privezane ali zaprte v pesjakih, na sprehode naj jih vodijo na povodcu.
Veterinarska inšpekcija
Marina Bezjak(foto:JožeMiklavcj
jih. Nič kaj Židane volje ni bila, saj je bila nehvaležna »rezerva«. Ker so na tekmovanje prišle vse finalistke, se je morala naša kandidatka pridružiti novinaijem. Da sojo tudi za kulisami takoj opazili pove, daje cjekle kar pravšnje za odrske luči. Če ne bo vrgla puške v koruzo, se lahko prav kmalu znajde med manekeni ali kakšni podobni sceni.
Saj ji gre vse, kar sodi k lepi dekliški predstavi. To, da kaj seši-je in skuha, si naj zapomnijo fantje, da pa lepo hodi, rada in najbrž dobro pleše, je pa tako jasno. Sodelavci sojo neprikrito vzpodbujali in ko je nastopila v velenjski Nami na polfinalnem izboru, tudi starša nista imela kaj proti. Uvrstila se je na odlično sedmo mesto, za las izven »udarne« konkurence.
Ko sva z Marino rekla dve, tri »po savinjsko«, sem imel kar lep občutek. V svoji skromnosti je še toliko lepša in šarmantna, prav lahko bi stala med katerokoli na odru slovenskih lepotic. Koje potekal osrednji defile, sije poiskala mesto na galeriji, od koder je najbrž z vlažnimi očmi spremljala neizprosno tekmo. Pa kaj, življenje gre dalje in Marini je v življenju še vse odprto. Zaželimo ji še lepih korakov, po svetu in v naši lepi dolini, polno brhkih deklet.
JOŽE MIKLAVC
Marino so za vsak primer le sfrizirali (foto: J. Miklavc)-
V
Ignac Orožen o Smiklavžu in Dolu
Ogledali smo si podružnične cerkve po župnijah v dolini Savinje, kot jih je pred dobrimi 110 leti opisal Ignac Orožen v knjigi Das Dekanat Oberburg (Dekanija Gornji Grad), zdaj pa se vračamo v Zadrečko dolino, kjer bosta najprej na vrsti podružnični cerkvi v Smiklavžu in Dolu (nekdaj Stajngrobu) v župniji Nova Štifta.
Cerkev sv. Miklavža ob cesti pod Novo Štifto. To je bila najstarejša cerkev v občini Tirosek inje, kot piše v gornjegrajskem samostanskem urbarju iz leta 1426 (na str. 3), imela podložnika z imenom Petek, ki ji je moral dajati dajatve. Pri vizitaciji, kije bila tu 22. novembra 1631, je bilo zapisano tole: »Cerkev sv. Miklavža v Tiroseku (1). V tej cerkvi so trije posvečeni oltarji. V prezbiteriju je oltar, posvečen imenovanemu svetniku. Na ženski strani je oltar sv. Ožbolta, tretji oltar — na moški strani — pa je posvečen sv. Križu. Ta dva sta poškodovana. Ima en travnik, 32 krav, 24 ovc.« (2)
Pred dvajsetimi leti (3) je bilo pri obisku te cerkve o njej zapisano naslednje: Cerkvena stavba je majhna in neugledna. Prezbiterij ima rebrast obok, ladja pa lesen strop. Prvotna okna s šilastim lokom v prezbiteriju so bila nizka in
majhna. Dve od teh sta zazidani, ostala pa razširjena. Zakristija z gotskimi vrati je pritličje prejšnjega, uničenega zvonika. Sedanji zvonik, ki stoji pred glavnim portalom, je bil sezidan v letu 1717. Od treh zvonov, ki visijo v njem, najstarejši srednji, kije brez napisa. Mali zvon je iz leta 1728, veliki pa iz leta 1801. Poleg glavnega oltarja ima cerkev še dva stranska, in sicer sv. Urha in sv. Valentina.
To staro cerkev so leta 1869 z zvonikom vred do tal podrli, temeljni kamen pa je 6. junija (tretjo nedeljo po binkoštih) 1869 slovesno položil gornjegrajski dekan Jožef Florjančič. Gradnjo so končali leta 1872, novo cerkev pa je 28. julija (deseto nedeljo po binkoštih) tega leta posvetil domači župnik Gašper Dornik.
Ta cerkev je središčna gradnja in ima glavni oltar sv. Miklavža in dva stranska v kamnitih nišah.
Vsi oltarji so novi in prav elegantni.
Podružnična cerkev naše ljube Gospe v Stajngrobu (3), ob cesti med Gornjim Gradom m Novo Štifto. Ker ta cerkev v gornjegrajskem urbarju iz leta 1426 sploh ni imenovana, takrat najbrž še ni obstajala.
Slogovno je ta cerkev zelo podobna cerkvi sv. Mihaela nad Moziijem, zaradi česar lahko po pravici sklepamo, da letnica 1618, ki stoji nad slavnostnimi vrati, označuje leto izdelave te cerkve.
K stanju in zgodovini te cerkve lahko prispevajo tile zaznamki:
»1631. Cerkev blažene Device Marije v Stajngrobu (4) ima štiri oltarje: 1. v prezbiteriju, kije posvečen blaženi Devici Mariji, 2. sv. Egidija na ženski strani, 3. sv. Ane na moški strani in 4. sv. Križa sredi cerkve (5). Četrti oltar naj se uniči. Ima 52 krav, 57 ovc.« (Vizitacijski zapisnik).
1856. Cerkev v Stajngrobu (6) je zgrajena v slogu šilastega loka, vendar pa je večina oken že zazidana. Prezbiterij je obokan, ladjo pa pokriva lesen strop. V cerkvi se nahajajo trije oltarji: v prezbiteriju je star Marijin oltar, v ladji na desni (ženska stran) oltar sv. An-
tona, kije bil izdelan leta 1676, in na levi oltar sv. Helene. V zvoniku so trije zvonovi. Najstarejši od njih je mali, ki ima napis z gotskimi malimi črkami: »o rex glo-rie veni cum pace jessus maria, m. v. viiii.« (1509) (Ali je bil ta zvon pripeljan sem od kake druge cerkve ali pa je tu že leta 1509 stala cerkev, ki pa je bila leta 1618 prezidana). Srednji zvon je leta 1635 ulil Mihael Remer v Ljubljani, velikega pa leta 1847 Sa-massa v Ljubljani.
1868	in v letih 1870 do 1873 so to cerkev prezidavah, pri čemer je bil na novo pozidan del prezbiterija, celostna cerkev je bila na novo obokana, okna pa so bila zgrajena v gotskem slogu. Tako obnovljeno cerkev je 29. junija 1873 z novim glavnim oltarjem vred posvetil župnik Gašper Dornik.
OPOMBE: (I) V izvirniku: »in Tyrossek.« — (2) Latinski izvirnik.
—	(3) V izvirniku: »in Steingruben.«
—	(4) V izvirniku: »in Stangruben.«
—	(5) Včasih so bili nekateri oltarji tako rekoč razmetani po cerkvah (pa tudizunaj, recimo ob vhodu). —(6) V izvirniku: »in Steingrub.«
Uvod, prevod in opombe Peter Weiss
Še ena lepotica, tokrat z Loke pod Raduho
Veterinarsko dežurstvo
21. 10. do 27. 10. Kralj Ciril, dipl. vet., Ljubno, tel. 841-410 28. 10. do 3. 11. Lešnik Marjan, dipl. vet., Ljubija, tel. 831-219 4. 11. do 10. 11. Zagožen Drago, dipl. vet., Ljubno, tel. 841-769 11. 11. do 17. 11. Kralj Ciril, dipl. vet., Ljubno, tel. 841-410 18. 11. do 24. IT. Lešnik Marjan, dipl. vet., Ljubija, tel. 831-219
Kino »Dom« Mozirje v novembru 1991
2. 3. UMAZANI DENAR — ameriški film — akcijski 7. BREZ IZHODA — ameriški frlm 9. 10. IGRA SMRTI — ameriški film — avanturistični 14. MIAMI BLUES — ameriški film 16. 17. CATMAN — ameriški film — avanturistični 21. ČLOVEK IZ CADILACA — ameriški film 23. 24. STEKLENA TIŠINA — nemško-ameriški film —biografski 28. VELIKE OGNJENE KROGLE — ameriški film
Kino »Jelka« Nazarje v novembru 1991
2. — 3. — SAMO ŠE 48 UR, ameriški film — akcijski 9. — 10. — VRNITEV V PRIHODNOST II. del, ameriški film —triler 16. — 17. — VRNITEV V PRIHODNOST III. del, ameriški film —triler 23. — 24. — POLICAJ POD KONTROLO, ameriški film — akcijski 30. — 1. 12. — MORJE LJUBEZNI, ameriški film triler
Kino Ljubno v novembru 1991
2. — 3. XI. GREMLINIII — ameriški film
SOBOTA DNE 9. 11. 1991 OB 19,30 URI IN V NEDELJO DNE 10. 11. 199 L OB 17,30 URI
PLEŠE Z VOLKOVI — ameriški vestem film
Matična kronika za september 1991
ROJSTVA: Rodilo se je 13 dečkov in 11 deklic.
POROKE: Verdev Andrej, star 29 let, iz Gave 60 in Sedovšek Pavla, stara 21 let, iz Pihove 39; Bitenc Damjan, star 26 let, iz Nazarij 60 in Praznik Suzana, stara 22 let, iz Lačje vasi 28; Sevšek Bojan, star 29 let, iz Lok pri Mozirju 56 in Golavšek Kristina, stara 23 let, iz Šempetra v Sav. dolini 64; Lampret Marko, star 26 let, iz Nazarij 188 in Kričej Mojca, stara 25 let, iz Bočne 150; Poljanšek Ivan, star 31 let, iz Dobletine 17 in Tratnik Metka, stara 26 let, iz Dola 20; Maze Bojan, star 21 let, iz Lepe njive 13 in Kos Ivanka, stara 25 let, iz Lepe njive 31; Sušnik Jožef, star 34 let, iz Savine 25 in Pavlič Dragica, stara 28 let, iz Savine 25; Robnik Franc, star 35 let, iz Krnice 21 in Terbovšek Katarina, stara 34 let, iz Florjana pri G. Gradu 13; Poljanšek Jožef, star 26 let, iz Sovinje peči 5 ip Robnik Irena, stara 24 let, iz Luč 101.
SMRTI: Skončnik Marija, stara 70 let, iz Rečice ob Savinji 51; Grudnik Jožefa, stara 87 let, iz Poljan 36; Fedran Marija, stara 82 let, iz Rečice ob Savinji 4; Zavolovšek Marija, stara 77 let, iz Potoka 9; Tratnik Janez, star 81 let, iz Pustega polja 12; Weiss Alojzij, star 63 let, iz Spodnjih Kraš 17; Vajdi Ivana, stara 74 let, iz Gornjega Grada 1; Kaker Elizabeta, stara 90 let, iz Primoža pri Ljubnem 67; Novak Alojzij, star 66 let, iz Luč 11; Kaker Janez, star 65 let, iz Luč 48; Supin Frančiška, stara 76 let iz Krsnice 45; Rose Marija, stara 68 let, iz Konjskega vrha 34; Žunter Marija, stara 45 let, iz Raduhe 48; Dešman Franc, star 58 let, iz Raduhe 46; Vavdi Albin, star 88 let, iz Krnice 37; Završnik Ludvik, star 69 let, iz Radegunde 4; Stropnik Anton, star 41 let, iz Lepe njive 10.
Nove knjige v občinski knjižnici
I.	STROKOVNA LITERATURA: Gala modri planet, Rigutti: Astronomija, Zgornja Savinjska dolina: vodnik
II.	LEPOSLOVJE: Malovrh: Opatov praporščak, Frischmuth: Počitniška družina, Parker: Bogataši, Konsalik: Dekle in vrač
III.	MLADINSKA LITERATURA: Zbirka Čebelica: Miška iz stripov, Deževni Matevž, Modrogranatno jabolko, Peter Cukorak, Skokica in žabon, Palčki pihalčki, Zvezdni tolarji, Sodobna pravljica, Harranth: Moj očka je nekaj izgubil, Marco Polo — 8. del Časovnega stroja, Plamen inkvizicije — 7. del Časovnega stroja, Pika Nogavička.
E3Q NOVICE
»Savinjske novice« izhajajo mesečno — Izdaja SO občine Mozirje —Glavni in odgovorni urednik Janez Plesnik — Tajnica urednika Jana Trontelj — Fotografska priprava Ciril Sem — Tehnični urednik Niko Kupec — Telefon (063) 831-741 — Žiro račun pri SDK ekspozitura Mozirje Številka: 52810-678-54000 — Savinjske novice, glasilo SO Mozirje —Rokopise, objave in oglase za vsako številko sprejemamo do 10. v mesecu — Stavek, filmi in prelom Grafika Novo mesto — Tisk na rotaciji Ljudske pravice v Ljubljani — Po mnenju IS SRS, Sekretariata za informacije (St. 4211/72 z dne 9. maja 1973) je časopis oproščen davka na promet proizvodov.