bh* «*o 4ro*o 5n fetrto sredo mesee.;                          ^^   m                                                                                                             °f nan,,» 8e P»Jen,4° « Pl«^« •• « ¦*•
mfe a po5tm.no yni ia v Gorici. »oS»U*-                        #^                                         ^ ^>                                                   Vadn° 4nitopn° ™to!
n;em » dom z. DRUZTVESIRE „SoSe":                             A       ^                                          ^^                                                                 *   kr-   »• ae tisk» J J»{
»ww.......2«'-             m  1      ^w       -^v      x*^                 6 HI    I *¦**- *
» pol leta......in                                    ^^^     I              JH ^L              ^H ^^           flfe ^^                             voce pismenkc po prostoru in vsakrat it
^^k1              ¦¦       flS      W>B              kolekSOk,.          ___
aa NEDHUZTV'KNIKB:                                                      •   ^^^k               ^H ^H           MB ^^           ^5f ^H                          Rokopisi se ne vra&do,  dopisi nqj se bla-
......       igl.50ki.                       I     ^^A             ^B ^H           ¦¦                   ^ ^|                        govoljno frankujejo.
za pol let*.......        „ jO ,                         1       ^^B             Ml fc^B           ^H        f         ^H Hi                          VredniStvo in npnvniXtvo          hiSi It. 86
IV             W           H       /          III                      « Coolrada Maoelli. "
Pcs»K«*»i list! se  duutvajo po 10 kr. (>ri                        ^^    J             ^H ^V             ^|m   V          ^U^lr                      Narocnina naj   sc blagovoljtto  poSilja pod
knji{*ru C. Sochar-Ju v Gorici.                                        W ^t^r                 ^%J^                ^^^             ^B'^kW                       naslorom: Viktor Doleno v Gorici.
Organ sfovensbega politifriega druztva goriskega  za brambo   narodnih pravic.
gaaewJuiP-'BiijuiJ'1^__- -  --'¦.- .-t___i—juuui—.".'. j..u.ju-------------............---------___.....ijRiML^uimaii-i^^-----iLB^LjuuuE™""""!>j*--------BUiL'JWBugqjiii-JJ-----*ssri-i*»~'ssmOBSeBgsssg
St 3                                                          V   Gorici   lO.  maja   1STJL                                                I. tefiaj.
Volitrc obL»in*klh zustopov.
in.
Kak»- pripn&w •*• ddajo za volitvc in kako .«** imaj<« i>tr vr>iti * u tern podiu'nje ja<no ir razl*»rn*« zad«>*?i •rfwi'-iiiski vidivnik, #eb»ti bi i»il». da bi -i jra nini-di! wikdo. koiuur jo ko-lii^kaj mar za ja\nv n!«Mn4c zad«'Yc Spt>znav-Ai raznust in k«»n>t t'-Xa. da so Kuaujc ubciu->kih |Ni>tav in zawdnoti drzavlj.ui'diih pravic k«»iik«»r rn«»if«>«V, i«»«si pr<i*?iui lju*I-*tv»'«ni razsiri, /¦» da! dofrdni odlmr <d>*in«4i r«-d in v.divnik z'i fionik<-*fradLM;.tn-»kn srr«»lij«» ti-kati in pro-daja «»boj»« v t-m-in zvczku ]^« naj niz»- nmsrufi tv«i. <20 kr. \>:tk i/fi>»). Pripon^auiti prav arurko sv«\jim ra^t. «*ifat«dj«'iu. du si priskrlif ou.» kjiji^ir.*, katrrti naj posr»«st.mi;t pivbirajo in >i v nj**j \>hjn unii! v wli javnih obrin->kih zadcvah.
Vniiii s»* iKun j»* \iTviTi •* dana>nj»'jra vpra-ianja huhio za>fr:iii r»r.i. k»«r miim za]»aziii v tb»tirnHn pn^bvji «*]»,'•. v»>livnika in'kut*»r»' p»-in.uijktji\o<>ti, ka^rn* bi >¦» ui^ralr p» naw-iu tnn^nji ]»>pravi(i.
Kak*»r >m* h- v poprrjinji >tfvi!ki tipa-ziii, s» otiC-iuskf \»»lit\*» naj vaim*jv javn«» m-pntvii't y&ffs& t*?M*inarja in tr<»ba t«<daj >krbi»-ti, da ^»* jih. to h> uiixSi*:-, v-i upravitVni v-d»'it'2nj«*j'». Da jt* pa t.» ih*cm«'«'. zdi v nam v prvi \rsti {utrrlma   ¦Hil»»«"ha,   ^-i &f   tu-rujH *!••
t idtir'   trftii.
V«-ui«» in *ni»*M<» tr-Iitl. da >¦• vidili. p-v-'a-vim«» i»-N^. >**:ii Ut ijf an p-id!aLri /•• prav sunh itrif-nikov. v ka*f-nl$ ¦»,! \pi>ani k»»t v«»-Ii;ts? zi* pr»-d nsJi"2-» '«-?i tnnrli osVijV j» taki l^'M^tntki. k;»f«-r;h p< -i-»»va >¦ i" \*-r- ii-r \ dns-rib r«4'aii |j* :•» »k!;;;i» N-ruii. da ¦>«» d'»'J«'1-:;•¦ \> -'¦-:»»¦ '•prf-n^infH- ;..• .j«'V.» j-ri davkariji zaz!i:t!n?>-:.«-. N-'-.i p.--':iiki, /a?,a-a*»- v. .j.-i ?«« \ i!:s*-:'^A{h .cjp^fii in *!-¦ i:uaj^ N»I-:ij pra-vi»-.. '¦,.'„>:, pill-;,- k ".-;if\:t „- ,,-jU^i,, |,ri \-ii\i,:   k-;in-:ji,-;i  f.i ;J:s* /.ibr-mi   •nilij*.*,, k»-r
jih   ;»»•   tiuluya   V   Uli>-I)ik;b.
K«'* j»* -:**«t. 4,1 «-* ^wiivni iim-niki "*k<*zi 4 Xf*\u*' \ (•br-ji|Hk»<:u i»ni*!:t   mwfrnii-ni,  da jih
vsak hdikt» ])rt^lt*da, in da s»» patciu v 8. diudi h'hku pritozi, ako so pomanjkljivi, — a naSo ljudstvo jt» na fiii strain So prcmalo Yzbuji'iio,' da bi s«» toliko za svojo pravic«» poiyiiajalo, na drugi strain sc pa pivvcti zaimsa na svoj<» zu-pam\ SictM* jc pa tudt postdmo za oddaljtnu*: tibi'iiiarjo z»do tfzavnt», da bi hodili v olx'inski unid sanio zastran ti'jja, da sc prcprirajo, ali so njiht»a imcna v volivncm imcniku ali m»,
Druira sc vera pomftnjkljivost ob«*insk<ky:a volivnika sc nam kaao v tern, da jc prcslabo I»rc^kri)ljcno za dvojiiu Gazirlasonje. Po naweni ohrinskiMii voiivniku sc iftnra iiamn^. v zupani-ji javno razi^lasiti. da »?o volivni inioniki na prcirlcd razirrnjeni in po&tn dan in nro volitcv posjiuij./nili sknpStMn. A kaku sc. ima to raz-irlasiti f Postava odlo^ujg jtylt'dn prvi^a¦ raaglasa: „ t«j naj sc z iiaxiiaiiilom v tdn'ini oCitno pri-bitim raz^lasi, pitstavljaje ncprcstopno dobo od oscin dni, v ktcri sc smejo kaki prigovori zo-pcr imcuikc v«divn»v pojati." i^M drnzctfa: „ Xajinanj oscm dni poprcj, kakor sc Yolitcv Ziu'nc, mora znpan to /, 'naznaniloni oi^itno pri-bitim na znanjc dati, v ktt»rih krajih, ktcre , dni in o ktcrih nrah nij s»» posamne Yolivnc skujiM'inc ^nidejo in kn)|ko obiMnskih zastnpni-kov naj vsaka iznir«d alib iavoli. "
Postava jrovori t^iwh prirawljajih samo o (firm ],ismfnnn naznunilu brcz razlnftka, naj jc zuj>anija vidika ali majhiia. olistojcra iz tmv ali vt-r- daYkar«ikih <d)rin. Potctn takwii zado-stuji'. p'^tavimo, fcrkljaiiski zupan postavi po-p.dnoma in niknln sc nc more zopcrto pritoxi-ti, uk<» prilcpnc naznunilu zastran tamkajsnjih volitfv, sumo na vrata svojc obrinskc pisarnico v <Vrknt«ni. (Mirinarji iz BukoYc^a in Otalcza (uf»f \;isi st** 'A urc dalf»* »»d Orkm^a) in iz dn»zih x, pn vs«>m okraji raztro^cniii obrin, uaj pnzvrd'*". kak«v ho«'--ji» in morcjo, da so iiiM-niki niztrrnjeni. da m« bode ta in ta dan vidib" i.t.d. h\ takili xtti»anij. ki sbsb>jc iz vc»'" •','ta "d *kw uddalji-rjih oln'in, katcrc imajo \t\i u-tc'x v-aka M«»ji« dahnvnijo in niso ti*d»j v driiyi. in*ir«» >anin v zupanij^ki zv<zi, jc mno-z» n;i 'i'»ri>kt'in. S'wn' jy x<tiw) pianu'm ra/.irlas m-Zd'h^U'ii, ptistdMK* n- sa poinisli. da sc na-hajaju ifbcini', v kat<*rih 211a U' prav redko kdo !»rati.
Olodc na veliko vazuost obfiinskih volitev, bi bilo todaj no le dobro, ampak naravnost potrebno, da bi so razglasilo v vsakej katas-tralni obftini posebaj pismeno in mtmeno vseto, kar tifie ob&nskih volitev. Potem bi se ne mogli izg;t)varjati Se malomarni obfiinarjine: minismo vedcli ni za volivno imeniko, ni za kraj, dan in uro obftiuskih volitev, kako smo se jih mogli vdcleziti ? lluziiinni in vesttii zupani razgla§ajo zo zdaj tako svojo volitvft a dosti jih je tudi, ki so drz« strogo postave, bodisi iz tragljivosti, bodisi kor jim jo Teliko ljubSe, da prihajajo k volitvam samo tisti, na katere se lehko zana-fiajn, da jih v fiastni sluzbi potrdijo. In prav zastran toga bi se morala sprejeti omenjena odlofiba v postavo, da se vsi po njej ravnajo.
Volivci so tudi tisti, lcateri imajo posestva v obfcini, Htamifejo pa zvunaj obfiine. Posebno v obftinah goriske okolice je dovolj takih. Za to nc zadostuje niti razzias, kakordnega smo zgoraj nasvotovali, ampak treba, da zupanvsa-ifoga pos(d)aj pismono k volitvi povabi.
K N. jo na pr. trgovoo v Gorici in iraa
• v Vortojbi veliko posestvo, razdeljeno  med veU
ikmetov ali knkniov, kateri niso z gospodarjem
i v dru^i dotiki, kakor da mu odrajtujejo 0 svo-
j join ftasn   kar in kolikor mu  gre.   Trgovee je
¦ tudi po svojih opravilih tako na Gorico navezan,
I da pride k vefiemu 0 trgatvi in mlatvi v Vertojbo.
;A obi'.inslw naklade mora   opravljati,  kakorSne
j mu stareSinstvo  naklada, in sploh se ne more
odtegniti nobeni dolznosti,   do  katere ga  veze
posBstvn v Vcrtojbi. Tedaj mu mora  biti tudi
; mar za pravice, katere mu gredtf kot.Vertojban-
i skemu posestnikn;   brigati se   mora  za to, ke-
I (V)  mu bo  v Yertojbi  ob&inske  dav§<5ine  na-
I kiadal in kako so bode z njimi gospodarilo in
! za-to hoLe vodoti za volitve, hoCe tudi sam vo-
liri. A kako pozvo za-nje, ce je doti&n razglas
po scdauji postavi le pri zupanu na Vogerskem
prilcpljcn i in fto se tudi v Vertojbi prilepi in
vrh tviTA listmcno priobCi - kaj muto pomaga,
kcr ga nij v Vortojbi.
"C« s(.» pomisli, da je takih zvunanjih po-scstnikov innogo, in mod njim dosti velikih po-scstnikov, katere mora ob&usko gospodarstvo pos<d>no zanimati, moramo spoznati, da je na vso strani pravicno,   da   dobijo  zvunaj   obCine
Lisiek h Gorice ea Tnoio.
Potopitna artica.
Doila sva ivrecno na Ra*ni«ko. Cesta nas pelje po SlemDcra. Cio^esko Isvljenje, ktje poU,o casprcttj, se vescH na naspiotji. Res, kako dobro se %di clorekn, ko pride h golieave-^ka-brijel je Mama golicava-sopet cukrat raed drevjc, med zciene travoike. In med travniki in drevjera leii mirua Ramtca, ki Steje komaj 32 kopnih bid Vsa je z murvami iu oreht zara$6ena, da biSe kc-maj zapazis. Zares loirna vasica. Clovek mora mlsiiti, da so take) najzsdovoijnejgi ljudje na svetu. ZaprSi so s bribi od vseb strani, in nij viditi, da bi t>ila naSla svetovna goljufija tje svojo pot. Prava oaza je v pnS5avi. Jaz sam ne vem, kaj me vedno tje vlece. Mislim si, ako bi bii Se en-krat rojen,  hotel bi  tokaj rojen biti. Ne gel bi
v«m" med Rvet, :ir»{»ak osta! Jttkej v Namotnej pufi-t:avi, in zdaj
rSc vedel bi, kako »c v strop preobraca, Vse kar sree* si siadkega obeta; Ke bila bi mi vera v *ebc vzeta, Ne bi! viha»jev notranjih b' igraca." •           Mtdva vendar tie greva v Ravnicoj Jefci nam
malo s cegte. Ko prideva gopet na goliLave iz tneu ] drevja, od koder nnj laze pregledaS to areano va», : ti lehko u n)e) kaj povem Ime „Kavnicaa nam ne : bo delalo te^avc; to je <;ieto, lepo sloveusko ime. A za botjo veljo, kje pa jc ttata ravan, ravnica, : po kterej je dobila vas ime? Zastonj je i§ce§, \ ny je. Pac" glej! na sevrnenj kraji cerkve, je i majhna ravan, in prej ko ne, je dobila res vas po [tej ime. Ljudje pravijo na „skominski ravniei."
Prebivaici pripovedujejo, da je cerkev sila stara, in da je prej cerkev stala nego vse drnge hise. Imenovana jc bila cerkev pri sv. „Marjeti v pnscavi." Tisti cas je pa morala biti vsa okolica fie mocno zaraficena. Trdue zgodovine ti ne mo-rem cisto nifi povedati, ker tudi Ravnicanom so vsi pergamenti v Solkanu   zgoreli,   kamor je ta
! cerkev spadala. Lc to se ve, da je bila ravnifika : cerkev leta 1691 popravljena. ^tevilko si iehko 1 zapomnid, kcr jc vse cuo, ali jo bereS od zdolej alt zgorej.
Zvonovi   ravnidki so jako   stari; dva '/e jirez 400 let, Kmetjc   pripovedujejo, da so €rez morje prtali, in da jih je ncka tnja kraljica ^,sv. Marjeti v puSOavi" darovala. 2cleti bi  bilo, da bi jih moi f prcglcdal, ki se raznme na starinske   <5rke. Ravnica ; slovi   zaradi veliko, tri scznje   debcle  llpe pred ! ccrkvijo, ktero je pa v novejSem   Lasu veter jako I polomil. Ravnica slovi pa tudi zaradi  debelega in okusnega kostanja, in zaradi—kislega vina. Ravnica je konec dobrcga, je koncc, bi r ekel, italjanskega obnebja. Tu nahajafi Se marve, iurSico (sirk) grozdje, figc, break ve, kar Se v bliZnjem Sedovct pogrefiaS, Kaj pa ljudje? U(5eni neso, to ti morain povedati. Ko sem bil jaz zadnjifc tukej, Se Sole neso imeli, in njih pod2upan,-2upana  imajo v Grgarji-Se brati nij znal, tem manje je znal  pisatl. Zdaj ne vera, kako je. A reel se mora, da so ljudje mirni, vljudni,  srfico  dobri  ljudje. Poleg   tega Se po-bozui, Ne vem, de tudi za papeza,   za bo2ji grob
Soča
____I______        _      ¦•*« V                        ¦        s/*                        »V«           „                   1               ¦
stantyoCi posestniki osebna, pismena vabila k \ volitvam obS. zastopov. Res je, da je na§ to-livnik prav po liberalnih nacelih sestavljen, a Se libeiataegsi postane, ako se v njem za raz-glase tako postobi, kakor se pristaje obce pri-zuanej v&znosti volitev.
S teini nasveti, katere podajamo gg. de-ielnim. poslancem v lesui pretres, sklepamo raa-pravo o volitvah obCinskih zastopov; a o drugib obcinskih in dezelnih zadevafc priobcuno tadi v prihodnje Se marsikaj zanimivega in podufilji-vega. Bog daj, da bi dosegli s tern namen, katerega smo si postavili: „Da sevzbudi nase Ijndstvo k zavednosti svojih driavljanskih pravic in doUnostir       __________
vojslca.
Zbira se med tern nova francozka armada na jugu pri Loiri in druga v Lyonu; na kmetih se vzdigujejo oboroiene trume razdrazenih Franco* iov, lu nspadajo posamezna pruska kerdela. Ser-ditost postaja vedno vecja, ker se ra\no po Bismarku pozvejo tirjatve pruske vlade. Pruska iirece na vprasanje Favcr-ja, da hoce Francozko poniiati do derzave druge verste, da hoce imeti Elzacijo Lotringo do Metza in podajo Slrassbiirga. Na take predcrzne tirjatve se zamore narod francoakt samo za boj do zadnjega odlociti. Zadnja tirjatev se vendar kmalo izpolni.
Strassburg se vda 27. septembra Prusom. Vsled podaje pade v prusko jetnistvo blizo 18.000 nioz, kateri so oroije oddali. Ta prigodba je aa Fraocijo zeio nesrecna. Obsadna nemska armada (70.000 moz) z vsemi kanoni se poslje glavni nemski arniadi pred Pariz v pomoc, ob enem zmagajo Prusi, pade mnogo v Strassburgu nakopicenega orozja, posebno veliko kanonov v pruske   roke.
Oborozene francozke cete, posebno tako imenovani „francstireurs" napravljajo i?3 juzni slrani Pariza mnogo sitnosti nemski armadi, ki se nekaj tednov s tern peca, da vterjuje vasi in gradove okoli Pariza, da bo bolj zavarovana proli francozkim kroglam.
7. oktobra skusa Bazaioe zopet prodreti iz ftfetza, alt po hudem boju ga Prusi vcrzejo v terdnjavo. Knulo potem preiuaga pruska armada novo sestavljeco francozko ceto pri Loiri in se pooblasli Orleansa in Soissonsa. Garibaldi pride v Marseille (er prevzame poveljstvo francozkih prostovolcev. Med tern ko se na vzhodni in juzni strani Francije v malih in vecjih bitkah kri preliva. se zacnejo pogovori v diplomaticnih kro-gih, kateri si mnogo prizadevajo, da bi napravili mir, alt vse je bilo bob ob steno! — Prisla je sicer ena borecih se strank do sprave; ta pa ima ie Nemciji na dobro priti. Dogovori v tern smislu so se bili ze skoraj popolnoma dognali: Prusija tirja cesarsko ime, nemski obcni derzavni zbor, enotno zastopstvo nemskih derzav i. t. d. Vse to se pocasi dovoii in enotna Nerocija je kmalo gotova —
27. oktobra se vda terdnjava Metz sovrazni-kom zarad premnogih zgub in ze piclo primer-jene brane. Ali je tukajsni poveljnik Bazaine pri
tej priliki popolnoma posteno ravnal, se se zdaj vedno dvonji. Malokje nabajamo v obcni zgodovini, da bi se bila armada 170.000 moz, naalanjaje se na mocno terdnjavo, pod vodstvom najhrab* rejiih vojvodov vdala sovrtaoUm, ki je maujso mod ime), to out. V Metzu je bil naj bolj-si del sedanje francozke vojne in precndno ostane vedno td, da Bazaine si prederi redke verste nemlke cete, tannic se vdsJ. Po izgledu Metza seravnajo druge roanjse terdnjave; enozadrugo dobi sovraznik ˇ roke.
Ob enem   pritnrde do 8.  decembra  skoraj vsi nemlkt  knezi  pervi tirjatvi   pruskega kralja, ter mu   If. L m. ..cesarko  ime"  podele.  Medj tern casom se budi boji prieVioz novo francozko j armado,   stojedo pri Loiri.   Nemska   ceta. ki je, bila potrebna pri oblegt Metza, odrine proti Pa-1 rizu, ter glavno  vojno  pomnozi.  Vojska cela bi j se bila morda drugacc vrsila, ko bi se ne bil Ba- j zaine udal; veliki del nemske armade bi bit za-j derzan in Parizani bi bili z vecjim vspebom za-skoke svoje doversiii. Osoda pa je hotela drugace; Francozom zuga pogubaf
Nemska obsadna armsda, okrepcaoa po raz-nih prislih cetah zacne v zacetku meseca januarja 1871 I. ze streljati v Pariz in sicer v pervo na najbliznje male terdnjavice okoli mesta. 10. II. jan. je v posameznib predmestjih ze pozar d vjal. Vilhelmova pest lezi tezko nad Fraucijo, ter po-ziga in vnieuje eno naj vecjih mest, da bi novo; nemsko carstvo pomnoziia z Klzasijo in Lotriagiio.-Velikokrat planejo oborozeni Parizani iz mesta, ali sovraznik jib vedno odbija.
Mestjani mnogo terpe, ne samo kar se ticc j vednega, neprehoma terpiccga obstrelovanja, pri- j manjkovati jim je tudi zacela hrann. Boljse kakor; oblezani Parizani, so se zabavljalt vojaki. Prusi so I po vseh krajib nesramno in neclovcsko ropali, pozi-1 gali, davke nakladali, gojzde posekavali in sploh { tako divjaii, da clovek ne ve, ali smo v XIX. | stoletji, ali ne! Tako je bil n. p. ves parizki | okraj poln dragib zakladov vsake baze. V la raj | prihrome nemski \ojnki, ter vecidelj vse vnicijo; f nostle so se celo iz bogatih knjiznic knjige in kurile so se z njimi peci. Tako so se vodli mozje,;' ki se vedno babajo, da nosijo „kuIturo" na | zatok!
28. januarja skleneta Favre 'n Bisrnark mir za tri teduo. Nernct posedejo, na podlagi j sk'enjencga miru, vse terdnjavice okoli prave mestne i terdnjave. Postavni derzavni zbor francozki se; skl.ee v Bordeaux. 80.000 moz pod vodslvom -Bourbaki-ja prestopi po raznih nesre^nb bojih ¦ 1. februarja mejo francozko, ter se na neulralno ; svicfco zemljo poda. Od vsch franctozkih cet se . je se nekaj obranilo, ali zgubile so svoj pomen;! v cell Franciji ni bilo sedaj armade, ki bi mogla; Pariz, kjer je Ijudstvo na dosedanje vo/kovodje ; xaupanje zgubilo, osvoboditi, in va^aosl vseb ; francozkih armad je bila vendar v tern, da so . dajale upanjc, da v veliki sili stojece glavno ] mesto osvobode.—
(dalje prihod.)
Iz Gorice 10. Maja 1871. V zadnjem tistu | smo omeoili, da se je odbor polit. druztva „Soi5e*' j prostovolno odpovedai, ker je  hotel sledtti svojiui \
nasprotnikom na tisto polje, na katero so ga poz-vali; rekli smo oadalje, da je odbor gotov svoje image pri novih volitvah. Tudi smo povdarjali, da zelimo miiu, in da je odbor v tem zmislu vse storil, kar ma je bilo mogoSe,
27. aprila pri novih volitvah se je pokazalo, da smo prav imeli; vresni5i!o se je vse, kar smo trdili. Zdaj pa ae dostavljamo, da bi odbor, kakor je zdaj sestavljen, Se desetkrat zraagal, kajti mirno ia zavestno postopanje mu je pridobilo siinpatije in zaupanje ne samo vecine druztva, ampak tudi ljud-stva, kar svedo5i to, da je v novejsem casu dosti novih udov k „Socl" pristopilo, in da se je zaceb nase dru^tvo tako cvrsto gibati, da je veselje. Kako pa je prav za prav sestavljen ta toliko grajan odbor ?
„0etrti stan je zmagal, „comunneu se je pro-klamirala, kator vParizu," pise dopisnikvNovicah.
Na to pa<3 ni treba odgovarjati, saj odgovarja porocilo obdnega abora 27. pret. m. na zadnji strani danasnjoga lista.
Dopis v „Novicahu pa nam jasno ka2e, kam zna strast piipeljati cloveka.
Strast v toaih poni^uje aioveka pod zivino; stra.stai Clovek je vmHdel sebi m druzim na Skodo, kajti >3h tudi ima v 6m\x dobro uamnne, jib vendar vnifii se svojirn vedenj*m.
Dopianika v ., Narodu " in „ Novicah " hoceta po v.^k^m sv^tu zastopiti dati, da ste na GortSkem dve Hloventtki strauki, kat^ro ate .si vedno v !a»6b; y reNuici pa so «aim> w*kat?ri gospodjo. kateri bi botelt vkazovati in katori M(' da bi v.st OoriSki Sloveoct po njib godbi pbviali. Patonegr^ vac*; z ve-seljotn smemo zazuamovatt aapredek naioga Ijcd->ftva v tem obzirn. Naj oni gwp-jdje trobijo po (jHsnikih, kar se jim ljtibi; ampak Ijudstvo m iw bo zarad tega ne za picico \tu4m^i\>>, in der^lo ho hod® zmoram le svojih prijatetjev.
Za norca imoti pa w ijudstvo ne pusti, in K. ima ljudsko innenjn tako maio v zypu kakor T.
Da je K. nekoiiko lx)l| intersanten postal, ni pad on sam ktiv, atnpak nj^ovi sovraznikt, ki ga vuduo po svotu trobijo. To j« istina, da so strastni dopisnikt z dromljivinu n^uicumi ravno to dosegli, kar niso nikoli doseGi hoteli. (jospodje! vi ho6«t» po vsaketn  neslogo trositi, pa vam slabo izide.
Popravite raji kar ste zakrivili in delajte z nami, kajti piavi narodnjak mora na vsakem mmUi delati.
(''itajto „Triester Zoitung,1' pa se boate ppc-priJlali, kako bodarije se o (loriikih Sloveueih po svetu trosijv, iu to vse vsied vaiih tendencijoznih dopisov. ObialtijeuiQ vas, fo bolj pa f,Novice,M ki so postal oio/.j.» strast nth ljudi in intrigantov.
Xa povabilo dalcliiOga odbora Si je bit > siiiJlo v nedeljo M d«Z»Inih poslancov h konferoueiji zarad nokaterih zadev tukajsne kmetijske sole.
Kakor smo vie v zadnjem listu ouienili, hodejo Italijani najeti v(Mlja za kmetij^ko Moz let no pla^o od 2500 gld.; slisati so hoteli, kaj porcko iiaii poslanci; a zvcdeli so, da ao bodo Slovenski jm> slanci temu vpirali in da ne bodo nikoli piivolili, da bi se na korist samih Italijaaov toliko denara po-trosilo.
Bila je, kakor se Slfci, pr.*v ziv.ihna razprava: govcrilo .so je za iu proti; dpz>lni mlbor pa octane se zmerom, kakor poprej —- Herkul na razpotju.
Iz vsega, kar se godi v irogib d«»l poslancev in odbornikov, smeino' smliti, da bodo prtbodnja wsija naseg* de2. zbora ne samo viharua, ampak tudi odlncivoa.
Zadnji smo skw obetali, da bomo vza daoen o Gohikih s«'dah spr^govorili. [a tudi danes nam preraaDJkujo proston; ta vaini pr^lm^t pride t*nlaj §e ie prihodnio v pretres. Z ve^ljem opazujomo, da ima ruts list mnogo prij»U?lj*r, in da mu ne premanjkitje podpore; veliko njih nam je raxodelo z"ljo, da bi nus list (ednik {^Ul; iuj b»l> naiii prijawlji gotovi, da «si bo>Je viwtniitvu v« prizade-valo, da ^eljam -svojih prijatelj»v v.*treie.
t Jeruzalemu in za odkupljenje zamorcev v Afriki in Ameriki denar zbirajo, a za cerkvene domace reel skrbe* po vsej svojej moci. Da bi le. tudi za Solo tako! Pa kaj t: bom take reft pravil, raje naj ti povem, da je v Ravniei mcogo ve6 deklet, kakor odrasceuih fantov. Kar 8ft tice njih lepote, tadi ti ne bom hvalil, akoravn.) bi lebko; ee hoces imeti zdravo, trdno in brbko izako, v Ravnict si je poisci!
Y fezikoslovem obzirn je Ravniea tudi za-radi nosaikov in polglasnikov imenitna, le neso take moSni kakor solkanski. V svoj dnevnik si pa zapisi to besedo: nKompati se,a ker Bavni^an ne porejie nikdar nkopati se" (baden.) To je tadi ravniSki Sibolet.—Nojna pot naju pelje res presneto po pustem; ako bi ne imela lepega raz-gletia na ravni§ko polje, na ravniike gozdide, polue brastov in kostanjer, ne vem, s aim bise tolaiila. Po npeidefu" straSna borja piha, fcedar prilomasti aem a C'avnu. fa kako bi ne, saj ni drevja ni grmovja, kojo bi jo zadrLalo. Kmala sva it na \ truovskej zemlji. Glej tainie zid, ki loSi pagnike i |rnovske ia ravniSke. In zdaj Se nekaj   korakov,
pa sva pri hisah, pri hisah na Trnovem, kamcr je bila najina pot nameojena. Prva hi§a je pred nama, Ozri se ta cazaj. Kaj mislis, kaka visoeinu je tn nad morjem? Toliko kot svetaGora, tedaj 2150' eev Ijev; in nad Soco pri Solkana pa 190C. Ob,kak dober zrak, fall kakor Ijndje pravtjo: vzdab) nam veje nasproti; vse didi ie bolj po planiaab, ce tudi je Trnovo vedno se kras. Cloveku, ki vedno tara. po po mestnem smradn, de to dobro. Ti si ie traden, dobro bi bilo, da se malo odpoSijeva in okoriativa. Gostiven je tnkej mnogo, ali vse enake.- 7 nobenej kaplje dobrega vina. Zatorej ne zbirajva veliko, pojva v prvo k ^Blaiu." Jar. imam se poseben nzrok, zakaj te k njema peljem. Glej, od takej bos lehko gledal trnovski Berlin, na kar sem te v zaCetku najinega potovanja opomjiL Stanovanje gozdnar* skih nradnikov, glej, to je Berlin. Tsaka prilika sepa, tako tadi ta. Hotel sem te le oporaniti, da vsi uradniki so tukej trdi Nemci, kakor v Berlinn, in Ie njih singe lomijo za silo slovenski. To je na Goriskem 5e bolj Cudno, ker so drugod skoro vsi uradniki edini Laht 6c ne po rojstvo, vsaj po I mislih-, na Trnovem pa izkljniljive Nemct. Kako
ondotni prel)ivavci pod temi nemSkitni nraduiki trpe, noceru ti pruvili; pras^ij le b'oinjega Troovca, in videl boa kako ti iz srea govorita zna. Tadi od Trnovccv ti eoceai veliko praritf, s«j sam scdaj tnkej ostancs nekoiiko dnij. Med dragimt bos spoznal, dn Trnovet naj boljo slotcaacioo ua Gori-Skem govore.
Take; ie kosec, dragi prijatelj skopoega potovanja. Zahvalujem se ti, da si moje cento radovoljoo do koaca poslolal. Ostani takej par dni, ali pa hodi zopet na Gorteo. „Jaz pa
....   pojdem na Goreatko
Gor na gornje Stajersko.
Nobeden drag' ne pojde z utaao
Kakor drobna tiiica.—
Meseca marcija 1871.
Stefan Sirok,
Iz Savodenj, 23. Aprila (konec). Kar se tide vpeljave slovenskega jezika v uradnije, izverSuje se let6 na deSeli vec ali manj povsod memo — Mirnega. Sicer ne moremo zameriti — italijan-skemu Snpauu in sivolasemu tajniku. Kakor zna-no, volili so Mireuci nedavno novo stare§instvo, f, njini novega iupana in izvolili so zopet prejsnjega, ki ne zna pisati slovenskega, govori pa kaj robato in slabo.l) Nasvetovalo so je Mirencom pred volitvijo od mnogih sttanij, celo* v „ Slovenskem Narodu'\ da naj volijo slovenskega iupana. Dan volitve bil jo na zidtt tik Mirensks cerkve prilepljen list z napi-som: „Mironci, slovenskega zupana volite"! Tarn kajsni gosp. kaplan vide ta list ga sname in sterga, rekod: „ To je bedarija!" Genijalen izrek, kot uni, ki sem ga v „ Primorec-u " bral: „ Tel>e pa terka " ! A tndi bvalevreden izgied, posnenianja vreden! In res, kakor da bi to sterganje  bilo slabo znaraenje,
dopisnikii stari odbor surovo in ironicno napada, ker jej ni bilo mogoce po njeni volji tudi od nas zafceljene sprave dosesi. Jaz sem bil vedno za spravo in sem se; pa grda lag je, kar pi&e „Nov." do-pisnik—pobm ko je nekoliko starih odbornikov zarad nj in tobozne „ nepripravnosti in nezmoznosti" prilicno oStel, ali si saj oSteti s pravim „cinismom" prizadeval, — da je odbornikomle za puhlocast in sebicnost mar. Juli mar sebicnost ako nodi odbor k svojini sejam na lastno stro§ke, ker so uekteri odborniki od */„ ure do dvek ur od mesta oddaljeni? Ako ima elovek §e tako poStene namere in se zarad tih manj ali vec" gmotno zrtvuje, se mora pri tern neopravicenem oCitauju res spomniti pri-govora „ neuvaleznost je pla&lo sveta." — Nova volitev, pri kterej so se stari odborniki zopet pofcr-dili, jo bilo vender le izraXenje javnega mnenja ve-iike vecme slov. naroda. —  Ravno tako je tndi la-
it?n    Irar   ntSa   niilri   ilnnSoni'l ir l%l     1        Glnrr   V*,.   U
, in nocojo sloven kot naroanjakt uamrec na vsaiu nacm •-- conditio sine qua mm — niki, kako si morejo nasproto- eden naj zaslu&nojsiu in delavnih udov iz starega ' Uoia taiwla jo vetor: rcluoin. odbora v prid one osebe oddaljiti; in to jo nil ivjaui"!   Ker sto so pa volivti   glavni spodtakljivi kamen, kterega ni bilo mogoce od-
VeSkeni svei, za vse narode; pa ze narod:ia prislovi-ca pravi, da je Bog sebi prvemtt brado vstvaril, to je, domovini je tvehd, prvej Jjubezen skazovat?/2akaj bi se ne zavarovali, fie se ze hofomo, pri tacih 3rn-gfcvih, ki pustijo denar v dezeli in slovijo zaraolsvo-jih ljudoljubnih in blagpk aamenov? NaSi nasprot-niki, ki bi nas sicer radi v Ll»ci vode potopili; se
ne sramojejo voglariti okrog nas:-.— za svoj ctobi-<5ek. Volkovi v ovejih kozan poberite se oi nas!
Vsi pa, kterim je gmotni in du'Smi blagor narodov in njegova noodvisnost pri srei, nijpO mo-5eh proti tujim zavarovalnicam delujejo in r;Slavijo" priporodujejo. Vsak, kdor ima priloznost, naj liud-stvo o tern podufiuje. V hribih je pa vse na rodo-ljnbnej duhovg(Sini Ie2e5e. Tukaj ima lepo priliko, da opravicl veliko zaupanje, ktero imajo verniki do nje, da jih ne le od duSnih, ampak tudi od tolesnih ....."*                *    "rtjub
volkov obrani! Srce krvavi rodoljuba videSemu, kako sami iz nevednosti in nemarnosti tujeem V roke delamo, Pro6 s tujimi mvarovalnicami! Vsak ro-doljub naj bo agent Slaviji iz.ljubezni — do naroda. In Lo bi se tudi motili nad njo — zmota, ktero bi dolili 7. juij blazjimi sinovi narodovimi, bi bila lapa in fiostna! —
Se nekaj je, kar mi no da mini, doklergane objavim.
Slovene! smo ubo^en uarodid. Nevednoat, za-pravljiva troSljivost, veliki, neznos\jivl davki, ki znajo pot iz Slovonije, noter pa no, slabo letiue, tuji ok-ruhi nas do bolj bo2ajo in so nam 2o veliko kmetov pripravili ob imonjn. ICjor pa ni kruba in soli, tudi razumka za politique idoje ni.  Na^ naiodifi obstojl
ve5inom iz kme6koga ljudstva; je po naravi tedaj konservativen; zato ne homo imali kmalo v smislu druZih narodov socijaluega vpra^anja. Skoda je pa vendar velika, da nimamo narodnih most; pavsuka nesrofia je k unej srodi: tudi mestmii „lazzaronD«v'" nimamo. Slovene! Iivala Bogu, proletarijata fie na poznamo. rrolotatijat io strahovit rak v narodnlm 2ivljenju. Gotovo naj hnjSi proletariat je pa ta, ki so rekrutujo h vbo^enib malih posestnikov.
In tukaj jo novpmost za mis pred dtirmi! 3pe-cificno dovmako socijalno vpraSanje tirja 2e glasno poveljno resilev! NaLi kmefiki posestniki so veliko
volii se je iupan—Ualijan.  Sloveuski  volivci! kdejSnjivo, kar pi§e neki dopisnikv61. 1. „Slov. Nar.,1 je bilo U (5as vaSe  prepri&tnjo,  serce vase? Halo-j da se je zlo agitiralo;   o tej agitaciji jaz — ki na | duSni ste, bojazljivi, da ne branito tujeinu dubu, ki \ deZeli Sivim — prav raalo vem. To pa vem za go-1 v oswbah  nekaterih  plemenitaJer (m*»j liateriim je j tovo, da je bila vofiina druBtvonikov nasprotua kom-ed(>n nabiral glasove in pridobivalpodpiso volivcev)' proinisoin, ki bi imeli  vstrezati le opebnim   nam6-mej vami  divja. Malnmaiui hto. da imi no branite i nom; ona bi bila toraj  vsakako  volila stari odbor. uboda in razLirjanja na siu>jauKkih svojih tilth. In! Tacoga  pogoja, kakoriSnega j« nasprotna   strauka vi zabtevate, da m> vam untilu jo v matorinom jo/.ikuV!   piedlagala, ni stavU stari odbor,  da bi so moral! Kako si nior^) taki, ki b«i6»jo «loveti kot oarodnjaki   namrefi na vsaki na6in •-- conditio sine qua mm —• | in zvani biti pametnik' vati   samim   s«bi V  U k&imo, da smo Slavjani"
ilalij;mskega iupan.i ka/novali se svojo lastno roko, valiti, kajti ve^ina dru^beiiikov sn ji; proti tomu \ prenasajU) tudi radmoljuu \*« natllogu v^i;tjaji>ce \i m'spivjemljivtunu pogoju i/ieklu, ker bi to grda, tega. ,.Gri.'h se -am kaznujo."                                       coma nebvaleiinust bila,  da bi bil stari odbor, ki
V niestu uraduje t ubfiiuaini wlini tl-'^'li'i od- jo za miumjo nas dru^bonikov pozvedol, enoga svojih bor v 6ist^m, gladkotokooout, .^lovotiskoni j.'/.iku, za  naj iHvrstojsih udov pasti  pustil, — kajti  pridnih | kar gre bvala v prvi vrsti g  poslancu Audr. Win-  dolalnib modi se no dobi v vsakom kotu. — kler-ju, ki je kljubu mnozib uasprotnosti to priboril             Po kleti neslogi smo pali mi Jugoslovani raz-
m vt<*itieljii. 1'ii c. k. okrujuom glavur.stvu je sicer nim sovragom pod satnosiluo oblast, po tej nesiogi | vt^ unuinikov, Slovencov, a pisuwnoga jezika ni nube- nas bodo prutivniki narodnosti no dalje v svojih J don popoluoraa  zm<»i*>n, h deiiinar  gosp. S   si L«  "jstrih krempljih utiskali. Jeli mogofio tej staro slo- i
Erw) (Momaga. Postaja tudi od Am do dn«« eedaljc vanski progiohi okom priti? Jaz menim da je, I olj oc«vidno, da misli slavno glavarstvo so slovoti- wravno tczavao. ako nam jo res ediuo le blagor! skitui oMinami zojwt uradovati v •Aints.-<prachi>.« naroda pri sreu. Marsikteri bi rad odstopil iz jav-! k^r svodwijo odloki, ki se, kar je nekaj  ca.sa, do-  nega pozorisi^a, da bi no bil puSicam svojih protiv-1_
po.iiljajo v kratkib. anstokraticnih stavkih s prili/.- nikov izpo.stavljt>n, kajti v uarodno politiko so moMi; zadol>xni iz zgoraj navedenih v zrokov. Tukaj je tro-njiviuii beMiilaini, n. pr. ,D«»r Lwblichtm (SimiiMudn- j(» res zlo nehvaHuo opravilu; ali znaLajf trdoniba pomofii! Le promoXno \judstvo jeodvaJSno in sa-vowtehung zur gt?fa!lig»»n Amu-wrung", moj torn, ko , zuacaj in blagor nuroda mu toga ne pripusca. Vso j mostojno! Nohotefio so ml vriva mlsel da so naSi ^jrt prejpi^alo: w/.iiian>tvsi. da poroei ntmmluma" mi.^li pod on klobuk spraviti, jo pa bilo in bodo nekdanji dr^avniki vedoma ljudstvo bcZali. Vbo2-i.t.d.2) Zagotovljwn pa, da dolgo tasa no bo i(* to tor- vedno nemogotV, kor ucHHluakost stauii in omike, i no ljudstvo jo igra^a prekanjenih zapeljivcev in pido, ker. ako su zupaui vze taki. da rajo spr«j^majo i'^'j in ^auiopiidnosti jo po mojem mnenju temu; pritepencov. Kdor poda lailneinu kos kruba, 2a tern iwtn&tt in itilijansko dopisfr terilt\>i. P<fa &tcm pu- voiidel kriva. Koliko prokletstva in iieSLwilnih no-! gre! Nismo pa So tako zabrodli, da bi si labko uo htiejo svjv tti.> rtopinjn vmifo* MMina), tajniki frrttf ni i« ona kleta nosloga ined uami ssatrosila, ] pomagali; zato jo z*eleti da bi izvedeuci in stio-uar<»dnjaki 1mm1«»jo w t»»u»u zojvwfavili in ni proto- rin. ki we zdaj niso zaceljene in vedno krvave, in ktero kovnjaki ljudstvo pri vsakej priliki v kmetijstvu in kolovali, ni odgovarjaU na dopiw <*nako bai*. Potem v^a Slovonija britko oWuti. Tako so priSli tudi nasi i gospodarstvu sploh podu^ovali. Tako so delali Cehi, naj pomikani- zup&u ma gl«da(   kako bodo v pi-  ju*ni hrabti bratjo Srhi lf>. junija i:W9 1. po ueslo- i zato so pa Cehi—Cehi!!
«&ruid vi»e v iepem r<"du, naj ^lavarstvo le pi it;akuj«? gi in izdajstvu Vuka Hraukovi6i pod tursko samosil- i           Posebno dobro bi bilo, da bi se taka drufitva
oigovorw, kaU»rih uikiniar m dwbi, ako i<« 2upan stvo, kti'r-ga fo s,» po krvavih bojih So le 1815 1.1 osiiovala, ki bi za nizkc obresti Ijudstvu proti za-lastnorvfno m \mh* hotel »pi-auiti-.'V. - C k.okrajua di»lmna otrosli. So /daj propeva srbski narod 2alo-: gotovilu denar posojevala da no pride oderuhom v suilttija ureduje v iulijan>cini razvn g. ^xliuk.i ^tinko, kt^ro sipajo prokletstvo, tor vso odgov^rnost j roke. Kdor potrebuje denar, ga iSce Hjer je in ga Budat-a. ki p<»l»lja strankam >b.r^r!*k«* vabihn* liste no«r.»c in propada srbskega carstva na kletoga izdaji- vzamo z vsakimi pogoji. V goriSkih hribih imamo in rt'suje pritoibe v jj|yvea»kem j^ziku. Tudi ta nrad i>tf V. Branko\i«!a vraM. Njogovo ime bodo, kot v pijavke, ki tirjajo po 15 do <J0 odstotkov in Se vci bi kaj lehko dopisaul »lov«»sktiu obcinam v njibo- stawm wku grskega Kfialta, vcfini madei v zgodovini j in sicer proti — menjicam. Kako naj kmet le ob-v«ii tnat<»rin»'m j««iku, t*«m twlj, ker SU«j« h; so*l- srbsk«»ga carstva; zarad tega ^a tudi narod z neko; resti poplaouje pri tacih davkih in raznih potrebah? n'ik^m vrwi k*Iikc<r m»»ni znano. tri uraduike roy-m britko nevoljo v svojih narodnih pesuiih izgovarja.; Kmetija mn toliko nose, da 2ivi pri njej, de vardno Siovenc*Mit m-mo u>\u »e Iva askoltanU slovenskega • W^J1* t<HlaJ vt< ^ sto voditelji naroda, in ki pravite, | gospodari; ce mu pa slana zamori ali toga potolce jezifci wpoino'iua mv<i.ii3. v \m®ii in pi*mu.- > Mej 'da st«> br«z ikakvo sebicnost i in slavohlepja za nje- polja in travnike, Se 2ive2a ni! Kako naj se potem \**m\ uradi jo v .im*m>avM obziru naj.-Ub;i c. k. K«v blagor vneti, da se vse, dokler jo So cas za to, \ tak rovez izkoplje iz dolgov? okrolna ^Inija (tribaaal). Ona aradnj* iistogladko ¦ popravi, da ne bodo nasi potomci te neslogo iu nje-;           Strata, srce morefia, pa  preresmena resmca
vfwj v kalijan^iat Tudi n-ma  nobenwa  uradnika,  nega grenk^ga  ploda oknfial'i   in sedajni   rotl pre-jeto!
ki bi  sloT«ajiki   pis4ti   zna J    razen   g   svotovavea  klinjali. To Vam voditety-m obeh   strank  na  srce j          Svoboda je lepa red! Ti pa, ki so glasovah ?
Uorjup-a.                                                                          p«.laga iskroni in irtvovoljini  rodoljub,  ktoremu jo ! drXavnom zboru, da se sine svobodno zahtevati ko-
VHiS  te4aj draga  Soda,  kako sjko  v fjorici  *udi edino le blagor naroda pri sreu. —                    ; likor hode obresti, so vredni,  da bi se jih prisililo
pri>k«rblj<kr.i m* s]v*.=briiini uradniki, kako «s iz-vor»uje tulik> opevAiii §. li«. A m pia^i >e, terdua volja xm pn?mor«: tirjajmo in mwamo d«>*vi. Spom-nimo m prijau?lja, v mng«Uji pri^d«^a pozn« v uk*j k prijat^lju kmha pp>stt: na p.»rv« terkanje. na auntj^no prorfnjw nij W*iA \>Uti. Ko j<» pa uni. «»tAnovtt^n v fevoj*4) proSnji, po ^ratah bil, v.^tal y* ti'iiir. n*1, da mu d-»br*to skale, ampik da s*» n»Li nadl^g*. Kakor cuj«»t«, misH politUmo druitve -8-"»-ca- fklicati t kratkem iab*>r na fcv*likih rojah.-SKivenska moljo! Tam ponavljajtno zopet svr»j«? pra-vicne iahtef<», tam pri.sezajmo  ljubljeni majki neo-
> solidarno povrniti wkodo, ktoro je naredila omenjena !z ooraniaoa goriikaga. r». maja Izv. dop. Z :svobo<h! ,.,....__.. _ M Ma nnno.. m "etomsoozfveli na*i iogi indobrave. Vedno:    . . So to ljudoljubi? Taka je, do se.najhnaji
mladim
dev;Lka narava so z«»j«t razeveta v vsem srojam ^arob-lKMn krani. Co bi bili fa malikovavoi. bi mislili, da lazijo dobrovoljne boginj^ po polji in gojzdih o-krog, ki sadijo cvetlice in sipljojo prijetne vo-njav* pf» ozra^ji. Boginj sicer ne vidimo po nasih hribih in dolib, ker jih ni — nekaj drnzega je pa,
kujejo postavevprid velicih akcijonarjev in „Schiud-lerjov" - som hotel rcfii „ Schwindlerjov ". Osreden ?lovensk zbor v Ljubljani bi kaj tacega gotovo ne bil narodil. —
Mozje ki imate srce na pravem mestu, pomi-slite, kako bi se tej nadlogi prislo okom! *) Kesje
kar z navo|i» gbKlamo laziti po na^ih krajih; po- i«? .otorok na *m U od kruha, pa bree krnna sene wbnopogoriikih hribih.- XeLiposebni ljudje kta- *"»• ?o aa borimo za "^^f^^^m rim trie jatik kakor krakovskemu lido, ki se aoajo «^vecanskih nazorov, ne zabimo teesnega Sloveka!
majljivo iwtobo v "be^lah in 5inih, tam  rsadim? ] pretvarjatl in dobrihati, kakor desetniki', brusijo pe- jPo g»»otnem blagostanji k omikil
cversto s?me za bodo&> s**tev, da, ko zmag- zvonovi; te okoli nas.
zapoj«jo, se zvijal bode vedno zeleni lavori<5nj Tenee |           Ti cudni ljudje so agenti raznih zavaroyalnih
na" okintanej glavi majke Sloveni>, da «s (em bolj | druStev. V eneni samem trgu goriSkem so bili pred vterdi in opravici znani rek:  »Slavite slavno  slave I kratkim na onkrat 4i<! Kako
SUvor sluvuih!—
(z   goriike   okolice   6. maja. Akoravno je pri poslednjem zboru  2' odbor z veliko veSino glasov — aopet kar je ncovriljiv dokaz za kom velika da stoji — je vender vsacemu pravemu   narodnjaka te2ko pri sreu, da nasprotna stranka 4) po „Nov".
1) Steer je gosp. inpan 8.. fjoHkor ga poxrumo po-lUnjkk, is bi rad o*ir«ul prarWoira lahtevftm, pa—ne more io fUri pitir le manj.                                               Vred.
V Goip. okr gl»tar nn ni menda tega, kriv. Bar. Pino je imel oradnike, kateri so Slovenaki goTonli in pisalij Bar. Rechbach nina aobenega; vlada bi mogla vendar vediti, daje celt Goriik* okolica jfisto Sloveaska—
3)    Tajnika si fapin lfhko prebere, t> sUreioistvo bi moralo v tem obitra proti iop»nu postopali                 Vred.
4)  Prav sa prav si ttmtika, ker atrank* mora vendar itatt psd 9 oseb, kakor jib llejt mala svojba.                   Pit.
^ledali, ne vem
ce bi imeli kaj zgodovinskega in bojoslovskega zna-
l nja, bi se bili lahko  opomnili  na rimske augnrje,
(Izv.  dop.) | ki so sepri sostavkih eden drugemu vzobe smijali.
i. p. nu stari! Oudom se je cuditi, kako priljudno in zgovorno  se >et  voij»»n  bil,   vedejo  proti   nam.  Akoravno so ti gospodje  veci-;a vecina naro-; nom vpolzli sinovi dcWa felice e bella Italia, vendar se ne oblatijo govore5i v denarnih zadevah  z zanicevanim schiavom!
2astopniki slmanskc „Slavije" kje ste? ali spite? Med spanjem Vam sovraSnik ljuljko seje! Vi se negavite, ko prekoracujejo tuji agenti bribe indole in trkajo od hiSe do hifie! Oni sene 8tra5ijo truda. Da se tje pa sem kteri vlovi v njihove inreze, je 2alostno, pa gotovo.
Tako pa potuje slovensk denar v tnje moSnje. Alt smo Slovenci tako pri cvenku, da ga tujeem posojujemo? in proti kakim obrestim? Res da velja krbcanskft \jubezen, neiabrisljivo zapisana ze v clo-
B»olitiLiii rasgled.
Toliko pricakovani predlog o razsirenju av-» tonomije dez. zborov je prisel vendar enkrat na dnevni red. — Obsezek tega predloga je, da i-majo dez. zbori pravico, v zadevah, ki so po §. It osnovnih postav p drzavnem zastopu pridr-zano drzavnemu zboru, sklepati predloge postav, kateri s priterjenjem drzavnega zbora in kadfii? jih je cesar potrdii, dobivajo za doticflo dezete veljavo postav.— lzvzeti, ter inicijalivi dbz. zborov pridrzani so sklepi postav o kupcyskth po-"" "   o  dozvoljevanja  vojakov in p trajanji*
.ojaslie dolznosli, o dozvoljevanju davkov, o- pe-neznih, bankovsitih, telegrafijskih, postnih, 'ploli kupoijskih in raedicinalnih zadevah, o d^avljan+-
*) 0 natfnu, kako bi se temu okom  priSIp, bomo mor-dt Tie v eni pribodojih stevilk nasc^a lists govorili,     (Vred)
no-pravnil,  zadevab. o nacehh 3W«Lf *- *¦» *¦*«* ¦**•«« fata.                   L    ^      1H   M    gmo        ^ ^
n.jsk.h in upravn.b gospojsk, o prcdmetih, ki se;         ^  t hfm wm^ DTaDrata izModreje pn       /J.    .. .       fe MI1Mnifl z„ubjts
tideio dolznosli in razmer posameznih dezel med j s^ LJeiji sta se Tec let meet *boj pravdala. T«-  P~»«. •» je nase zaupanje zgub.l eboj »n « obliki, kako se imajo obravoavati za-|daj sta imela narokpri Tominski sodniji, pri kate- :        Slovensk,  bratje ni eno.ni drop  m res; deve ki sc vsled doeovorov z dezctami k ogep-jrem je eden o prepirni zadevi nekda krivo pnse^l.  ternveS mt n.smo void, danes dr. Lavric-a  ker ga deve, Ki sc vsiea aogovorov « "^u«"        »      K<> sJe skupaj aomil Traetef je brat, kateremu ja hila ; resnicno Ijubimo,   ker   smo   mu hvalezni in kep ski krom •P^K^.f^^1"^^ ..  prisega nailode, nnega « Mini dosmrtt priaM.  M       ^ M       fo dol     ^^ .} Vs,ed fwje
ne sme bfedrugafili, ampak samo s prejeti in po-:         (Cene Klun), dvorni *r«tovavtf in  nekdanji  ™ nekollk"   «•*»   ^olchav   in zatega   voljo smo
terditi  all pa zavpeel                                            dezelni in drzavni'pfetae kranjski, *» j. -stain,  f dogovonli, da mu dovob.no pnmeren pocdefc,
To je  tedaj vsa  avtonomija,   katero   nam  pn»lH v Sjajco. S pol*> mo^njo sydaj v .vobodin  da «* oddahnc in sopet  okrrp.  za   nadaljno de-
dokler  prido   pravi  oas, da nauusli aedajni dr-   nw   »»   ntzudeli   MJ*  St.*wwHV «.»!..   vp.;tja!»ja   j?«ii: „>\aj Mivm /b..r naron odboro, da svsiavi
i-««: .i». . b«iA«m   ..; n<l|,0no   *npav«i    k'lkor   s*oV- J,,/lka v i*vn0 *,1,!'  m   «ra»lny^.       N;y   rw   pit,,,,.,.,,,,   asulivHliaifro in zaupmco m da 10  wroa
rv^vllnfrZ                 '                     auaa^nuliapolain.   ko;t?m  .bijub   K.Iik,  ,, jib   * ^„m ««,„ „Hvrfr:,;ijiv.Li horiMju za hram-
smo vie vzadnjem listu izrekli.                             vrosnici u|k>Iw>--i^vwii.». w »ioin.> zivi!                .     „;_,,„,,   „,...,¦        Jh..   , .lvr- ,.i ..   ,7i/mi
Te dni je n,.nisterstvo izrocdo  dcrxaynenn.           (Odpoved katoljJkiveri). T,ui«s,j,.«iP,,v,a.tl   ';'' --T   '      '                                          ¦Mr '
sboru tudi postavc 0 porazumenju s I'oljaki.Kon-; tatoliski veri in pnstnpti k'intwinski piti
cesije,   kateie   boce  dati   ministeislvo I'oljakoin.......milossviu brut \ liorbri. in j- k-j
credo dalie. kakor one, ki jih boce podeliti drti-j pot.mi odpotovat v M*.n:ik.>v«».  Tu r f tr-tji «-n.il
nisterstvo s Poljaki scparatno  pogoditi in  dmge i pr°
j»» r.ivnw naspr s.         .        .    s, -            • • I  »• I n«c«>. kak vpljiv na •'•¦¦:. ^»-i»«Mi»\ A t<, ni r.^s. Mar-
rtezele 5 pomocjo Pnljakov in ftoinccv  pritiskati f voC >so naiu pripovftluj.*. da je sla v^i•nl twin «p»pu-Pa   to ne    bode   slo tako   leliko,   posobno pn j doiu      Amitw po glavi. S'ombr.ut" Mvv!
//r.   L'nrir h   s.*   /li iif!d«>s(ojimf da s« ga
•11.1k   tiki; n; <«bra/   bvali,   si«*«T >»•   /.ili\:iljuju za d«>-
1  sctlaj duka/.ano mu zaiipiiijc in /agidovlj.t, da je
iijr^itvo najvi'ct: \i«si:!je iiiimI SluviMici biti in za
Siiiwuw   di'lali in da  j»k  t«'j   brpi   nulogi   svoji*
/i\lj»'llj»'  posvi'lil.
Kluvzarje.    prudlo,; sv pnlrdi   enuglaino   in
s Gebi    ne.    IV\i   predlog     bode  v  drzavnem \         (Odpotvanje.) »». t. in. j'5 fnl^*! jfosp.nl I{.-Imm%
aboru  golovo  padel; ne tako   drugi, s  katcrim' suplent  na tukajsiii ^imr.azijit na Kusko. kj^r ib*bi   navduswio.
ae kaze zadovolina veSika vecina   ustavovernezev. ¦«I«;»»o profosorja. (J«wpod K*h*v j.» i/.vr^.n   nannb.           Vr\ vditvi odbnrtiiknv je oddanib <Wi listkov
NaSe novo ministerslvd nam le so ymrroin j S»ak» vl™X *» jo i»»s*biw s.»  sto\ansknm j.-ztn   in   Absi,!utn«   ^n'lino   glu*uv  .su   dobili:   gjj.   Matija
Mae novo mimsiersivo nam je nt /nitrum             k   zgwlov no. — Obzab»vati inoram.* pn t<-j   hiil)..   -, v;Lli „ ll*>, tiii. v   .   .,.    .   **, .. ^
Iz tega vsega pa je ra/vidljivo, da jc v Avstrijs! mi ptnjmn kruha iskati, ined t»»ni ko nam domacih   r>«;n/;,r '»-. J«»^' ^"*"1 ''[^ Jo»»p Ur. Jakno«c m
zmesnjava znieram  veca.   Casi so   vazrii  in vzo  mooi i5» ztnorem primanjkiije. bliznja   pribodnost nam zna  veliko  dtd)nga,   pa           (Tabor v Lesecah) na  ttorcnjsk.Mn je ]»».-. k.
tudi veliko  slabega,   priuesti.   Torej   nozor Sb> (plavarstvii v Kramu pivpovwlan: tatwrski «U«,r sh venei- fiuj^o n»5  „L,„i  pravicmi,  MnNMl j J» *~^ X^t W Sr"1* "* "U-
(Tabor v Kastavi) pri IbAi bud.? in. t. ijl; tocko so jafco vazni? in zanimiv««; iiw'iiit.'ii j«»ta tabur tudi zarad   toga,   ker  vsi   Italijau«ki   Usti   stra.-no
la v  Utri
g. Marka Valts w,ik t\Ht gjj. France Lt'ban in Jnoip Fa^ain'1 \sik «M in 1:. g. V. Slulnrlj AH.
0 ilni^i torki diiiMiu'ga rcda, sklftie zbnp, da ima tabi r l>it: m pnj'usd po kr.itkt'in lie c-duvanji z.istran kraj;it kjt< bi ho iuitl luipr.ivib, ^krl» z:» kiaj, dnn in pnxdor druzlvoni'mn odbo-hi. f'uirdi s»r ludi program U)bi^r.>v, k;»kur ga jo n;!bi»r nasvi-tuvat.
Lc Un-'n,i zastr;>>i i''.»sj.it''d,ir,sl;;i V Tr.^tiVsktMii
nam preii.
22. t. m.  stopijo skup  delegacije;   kmato bomo tedaj zvedeli kake namene ima mmisterstvo.
Tudi v Transleilaniji  se   pripravljajo   vaznc j ra^ajajo in nokam boja/.ljivo p.>vdarjaj« peei. Na Hrovaskem bode   najbrze  zmagala   na- j ll» troba Slovi-nske agitauij.'.        ..,,,,
rodnastranka;  potem p,   postane  Afadjaronum ,    ^                                                                 ^   k«|eru  ^varja   B^   J. v ^:,««,
viadanje tezavno, in  juplovanom   bode   niorda j bGm K,, OarWko nta Dr. Lavrio  in ViktuP  IM^ie:   f  '   HeuiabMii gwti.ru, w in-Uhkn p..pravr, ui potem zopet sidnce zasijalo.                                ' co kedo Zeli tabura  udi»IfLiti ws naj   sc  i.»^lasi pri
Na Francozkem prodira  cedalje  bolj  zelja j zadnjomu, da mu pr»^krbi izkazuico za p«»t na z»l"/,-
po   mini;   pred  Parizom  pa  traja   se   zmerom'mc'- "
krvavi boil   Z vesebam bi bil sprejet   na Fran- i         (V citalnici   GoriSki)  bo*le  17. t
eozkem kdorkoli bi si upat mir nar.diti in bodisi i[*?: .v krilt^m. *T }hnl" v ^ dtillnid   W*1*™ .  .. mT     .                     l                                      ljala dnijja letosnia mra.
*¦*NaP°leon-_________                             j^    (Ipavska .awUn).^
ftaasne  vest!
(Cudno cresnjevo drevo.) Znano je., da se okoli; Ipavo. Perva5ine, Gradi^ca, Dornberga, Vogerskega in Rone .
pnre zdrele dreSnje nahuajo, in tudi Ietos, akoravno !                      v ~   "" —------            .              .^,,.1,',.. .¦  „.! »,   ,
Je bilo dosihmal le  hladno vreme, so poslali   iz           0   OBCNEM  ZBORU   SOCE              "        .....
Dornberga ze 30   aprila pet  nidecih  5e3enj  kot                     (]lie 07   nnrila   1N7I
„moj§tro" na Dnnaj.   Te ee5nje niso sicer ravno.         u   .    , .       ,,,,„.    ,   ,
okusne alf fcitro zorijo  in  sicer,  ako je  vgodno;         Predseduje podpn-dsosln k -;. Mattja Doi^k.
vreme v 4 tednih, sicer pa potrebojejo do zrelosti ¦ Cos. komisar: c. k. nameittiiilvoni svrto'.avt-i* jr do 3S dni in tadi 5 tednov, kakor se ravno letos ¦ Baron Itechbaeb.—- Znpisuvaveo: Knu 4 Kl.ivar
SSLW1 Dek S6 je t0 dreV° h nam Zanesl° ali! x"^ih dpuzlvenikuv do ««.
zaplodilo?                                                                     mot          «1                                  1
Pravijo za gotovo, da prw tako zgodnje desnje j     . ..0b t. .      iH)P:,KIne "|«n«»I« ?<*V- P^-i-
lala l>. t in. ii(»v.. opereto inusega doiuaco^ii'skladatoija. r>. A. Hrib-iif-jt: j vec tioriskib   Slovt'ucev st> napravlja i:\ tisti dan v
PoiMH»il<>
sit-i-r s priHUvkciii.* g...sp. Ibdj-<ka m hrvl n,i ta-
„N:ij si* vpfljf v TrrifA>k<.-M p;iii«*\j.kvm in
vt-liki   pfiiisabntiiiiikcm p>/dti bolj^. tkh>hmt iutcnvsoiii
vgodm»JM/   ^isp'idarsho s   p:ii»<bniiu   *tziri.»i   ni
zritrti; pravisv s^cdndi obiMi, k';tWi\'   naj $k *i>-
pet o/.vo. '*
S icm ju bii shi*r skU-u4r:i »»b A. uti po-poldne.
•J ",«
..>. 4, ji- t*
l<Utttlr»		• mini	t*
¦; 't r-;»		*,»:¦<•	.•r
;-H»*	'¦:<.-	>*	
n-.  .	i   li,;	",''¦,   >•*    !,	
V      > j	'J  <l	*;«   j- >«<».:	
-^j.ii «	»{»;¦¦>	.». «¦.-	
kfr *f	;-» j-	..-      ps»	',* *
divjake so pred kacimi 16—18 leti najslt v neki meji pri Eencab in da od tistega drevesa so vse ostale te vrste v gor omcujenih vaseb cepljene bilo. Ta sad, kterega ni popred, dokler ni bila Seleznicna proga do Gorice narejena, nihee obrajtal, donasa na§im vecidel nesamostalnim revnim kmetom r omenjenih obcinab. vsako leto od 18G2 L sem na tisuce in tisuce forintov. T$*i bolj pa cudno je to. da ono dievo Tsako leto, ako kaka nima ne pride! obilno rodi. V bliznjt goriski okolici pa je droves tega plemena le inalo ali clo nic viditi. Ono drevo, od kterega so vse ostale drevesa cepljene bile, nek Se stoji, in vredno bi bilo, da bi se, kadar bi vsahnilo, vdez muzej preneslo, ker je toliko blagra omenjenim ob^inam. prineslo in bode 3e vedno pri-na$alo, dokler bode zeleSnica stala. Iz tega se da posneti, koliko bi nasi de2eli razun drugega, sad-joreja, ktero je nmrli fajmoSter Vrtovec tako vroee priporocal, dobicka donasala, ako bi — predilsko zeleznico enkrat dodelali. —
Lovska nesreca. Doe 25. aprila je vstrelil me-inar v Trenti na bovskem medveda. — Na drugi strei je medved oblezal; ali ko je lovec k njema pritekel ni bil se medved mrtev, in popadel je strelca s tacami, ter mn odtrgal celi spodnji del glave, in todi del jezika. — Medved je kmali potem pcginil ali tudi lovec ze drugi dan vmrel.
STa parni 2agi v Solkann je nek de-
..j.

sednik  zacctek   seje in   povd.irja v kr.itUmi   pa krepkem govoru namon danasnjo^a sbo.ia.
Po kratkem razgovoru 0 n^katorih t^rnvi!-nostih sc izvoli voiivna komssija, <>b<toj**»*M \i t\v\\h~ venikovrkiso:gosp. Ivan Licen^kutprvomostnik in gg. Fr. Po^•se in J. K. Oo>tjancii*. Pri vobtv. predsednikn je od dlaniii 02 bstkov.
.'.l.^4 du;.;5v,i „ ,S*a.*» *
pri Gorsci is. Junija 1^71. Vab:-t'» in pr.^tiin \> 4** (kib*>r pn-lKt'i \  prj-h^lsj-m l:>t«.
T»ltk»  daa:< na  inanje p   n    nd«ai ,.S«>5e
V <t.-r:ci 1«». Maja 1*71.
fnibrtr p»>lit. isru^tva ., Soi\l "
Z veliko vecino 53 glasov jc izvoijon go*p. dok-   tn d:ti^mn Sb»v,.j^nia iibcmstvu. tor  Anton   Zigon za predsednika.   Dr. Tonkli je dobil !5 glasov..
Gosp. dr. Zigon prevzame predsedni>tvo, se zahvaljuje za dokazano mu zaupanje tor obijubuje, da hoco po svojej muci pospesavati drtiztvene namene.
E. Klavzar prosi bescde in jo dobi. Omcni, da se je danes   premenilo   predsednisUo.  Dosedanji
vzajemno-zavarovalna pradka banka
izposojujc kavcije
za   driavne   in   prtvatne   sluibe g. predsednik Dr. Lavric, kateri se je toliko iru- 1. najcenejimt pt'goji in proti dvanajstlctnej amor-dil za nase druzlvo in za slovenski narod sp!ob,   tizaciji   ontm prosittdjem, ki se na smrt zavarujejo kateremu smo dozdaj pri vsakej priliki svoje za- t najmanje 1000 fr, Natancneja izvestja podaja upanje skazali in ga v mnogovrstne vazne zastope                          GLAVXl ZAS'i'OP
volili, on, ki ie za narod  vse zrtvoval: svoj cas,':           vzajemno zavarovalne praskc bankc
svoje zmoznosti, svoje zasiuzker javne sluzbe in                     SLAVIJA
ce!6   svoje zdravlje, on ni vec od danes naprej;                              v Lj„j;;a,u*
predsednik  nasega   druztva,   kateremu je bil od:                          jan j^^,  Cerny.
Izdajatejj in odgovorni vredmk; VIKTOB DOLENC. — Tiskar: SEITZ v Goricu