List 51.
Gospodarske stvari.
Kako je kmetovalcu gospodariti?
Kmetovalec mora tako gospodariti, da dobiva iz posestva kolikor moči veliko čistega d( hodka. Ta je tem veči, čim manj stroškov in čim več dohodkov ima gospodar. Gospodarjevi dohodki so letni pridelki, katere poproda ali jih pa doma porabi. Velikost dohodkov je zavisna od množine, dobrote in cene za prodaj namenjenih pridelkov Stroški so vsakovrstni in zavisni od velikosti gospodarskega premoženja ter od množine in ceue porabljenega dela. Te stroške imenujemo s kratka stroške pridelovanja .
Če dobiva gospodar obilo dohodkov za prodane pridelke, ni še gotovo, da ima tudi veliko čistega dohodka. Kajti čisti dohodek od gospodarstva je tist dohodek, ki mu ostane kot čista lastnina potem, ko je poplačal vse stroške pridelovanja. Ta čisti dohodek ni zavisen edino le od obilih letnih pridelkov, ali pa od majhnih stroškov pridelovanja, ali morda le od primernega užitka iz ene ali druge vrste gospodarstva, kakor n. pr. iz govedoreje, svinjereje, poljedelstva, sadjarstva itd., ampak čisti dohodek gospodarstva zavisen je od skupnega dohodka vseh gospodarskih vrsti. Te morajo biti namenu primerne, v pravem medsebojnem   razmerji   in vzajemno  zvezane.
Gospodariti je torej tako, da dosežemo s pomočjo vseh posameznih gospodarskih trsti in užitkov največje pridelke in kolikor moči po ceni, t. j. z malimi stroški. Te pridelke nam je za gotovo in po najviši ceni spečati ali doma primerno ukoristiti. S pridnim kmetovanjem ne dosežemo še taKo primernih dohodkov, če si nismo najprej gospodarstva s preudarkom uredili. Umno kmeto-tovanje je mogoče sploh le na podlogi umne uredbe gospodarstva. Kakor je treba  za zidanje ali gradnjo stavb
primernega načrta, s katerim   proračunimo tudi  stroške in gradivo,   ravno   tako  je   treba   tudi   za   kmetovanje zdravega preudarka in   gotovega načrta, po   katerem je gospodariti. Kako   pa   naj   uredimo svoja gospodarstva? Tako, da si izvolimo najprimernejše gospodarske vrsti za užitek! Bodo   naj  v taki  medsebojni  zve^i, da   donašajo z ozirom na krajno in gospodarske razmere   najbolj primeren   dohodek   iz    posestva     Tak   primeren   dohodek bodemo ob sedanjih stroških, ki postajajo dan za dnevom veči, le tamkaj   dosegli,   kjer   nam donašajo vse gospodarske  vrsti   kar  le  mogoče ugodne  dohodke.   Če nam tudi časi da  ena   ali druga vrsta gospodarska prav lepe dohodke, utegne biti   skupni   dohodek  od celega gospodarstva vendar le neprimeren io   slab.  Posamezne vrsti nam torej   nikdar   ne   zagotovljajo   pravega dohodka, če jih še tako marljivo oskrbujemo,   temuč je dohodek gospodarski zaviserrcd skupnega dohodka vseh gospodarskih vrsti. Vse se nam mora sponašati !
Koder ni gospodarstvo s preudarkom urejeno, manka zdaj tega, zdaj onega. Med posameznimi vrstmi ia užitki ni prave vzajemne zveze. Gospodarstvu mansta pravega tiru. Kmetovanje je težavnejše. Uspeh gospodar-jenja pa navadno nepovoljen. Ce tudi dobiva gospodar iz ene ali druge vrste kak poseben užitek, veada-r je le premajhen z ozirom na pomankljivosti in neprimernost ostalih užitkov.
Leto za letom dobivaš slabe dohodke, če si prav ne ukoriščaš zemljišč, če ne prideluješ najprimernejših sadežev, če neprimerno svojemu gospodarskemu položaju ravnaš živinorejo itd. itd. Tako gospodarstvo gre rakovo pot! Če si pameten, popravljaš sicer hibe zdaj tu, zdaj tam. Ali škoda ti le ostane!
In bodisi gospodar še tako marljiv, vendar le nima pravega uspeha, ker gospodari po vodilih, kojim manka prave zveze. Večkrat ukrene to, kar mu ravno na misel
402
pride. In koliko njegovih naredb ni zavisnih od slučajnih nagibov?! Če se pozneje prepriča o drugačnem uspehu, prenareja započeto delo. In tako izkuša zboljšati napačno svoje ravnanje in kmetovanje šele po nastali škodi. Takim nepnlikam in taki škodi se uže s kraja izognje gospodar, če si uredi svoje gospodarstvo s preudarkom, če si izvoli take vrsti užitkov, ki mu zares prinašajo pravih dohodkov.
Kmetijske in kupčijske razmere so se dandanes tako predrugačile, da ni več moči gospodariti po starem kopitu, sicer ubožamo popolnoma. Vsak dan čujemo tožbe o slabih letinah, o slabi kupčiji, o različnih rastlinskih boleznih, škodljivcih, uimah kako dragi so delavci itd. itd. Treba je zategadelj tudi nam preudarjati in računiti, kako bodemo sedaj preuredili svoje gospodarstvo, da bode primerno razmeram, v katerih sedaj živimo in gospodarimo. Le tako si moremo pomagati iz sedanjega žalostnega položaja.
Posedaj nam bode pridelovati pravšno le take sadeže, ki jih je v resnici vredno. Pri poljskih sadežih bode treba pravega kolobarjenja. Živinorejo bode urediti primerno našemu gospodarskemu namenu. Poprijeti se bode z vsemi silami umnega sadjarstva. Zemljo je treba, da bode rodovitnejša, namenu primerno gnojiti in obdelovati itd. itd. Stroškov se moramo po možnosti ogibati! Nasprotno pa moramo kolikor le moči pomnožiti vse vrste dohodkov. Le tako si moremo zboljšati svoj gospodarski položaj, drugače pa ne ob današnjih razmerah!                                                               —n.