ŠTEVILKA 6/2022 naš Stik 3 UVODNIK Za svetlejšo prihodnost smo odgovorni vsi Dogodki '23 ESG v energetiki '23 Sodobno voditeljstvo za zeleni prehod Inovacija energetike '23 15. Vrh inovativnih v energetiki Energetika in pravo '23 Ljubljana, 8. marec 2023 4. oktober 2023 Energetika in regulativa '23 10. Vrh o novostih regulative, omrežij in trga za leto 2023 25. januar 2023 Energetika in okolje '23 13. Vrh zelene energetike 24. maj 2023 Digital Energy Summit '23 European Regional Summit oktober 2023 14. Vrh energetikov in pravnikov 15. november 2023 Z naprednimi znanji vas podpiramo pri vašem ambicioznem zelenem energetskem in digitalnem prehodu. Vabljeni. Srečno v 2023! Prosperia, d. o. o. I www.prosperia.si I e: info@prosperia.si I t: + 386 (0)1 437 98 61 I m: + 386 (0)31 717 599 Brane Janjić urednik revije Naš stik Leto, od katerega se poslavljamo, je vsaj v Evropi minilo v znamenju reševanja energetske krize, kakršne še nismo imeli. Opozorila nekaterih, da mogoče koraki, ki smo jih na ravni EU sprejemali na energetskem področju v minulih letih, niso ravno najboljši, so se žal pokazala kot utemeljena, in sicer še zlasti prevelika navezanost na enega dobavitelja energentov in na posamezen vir energije. Ob tem smo znova dobili potrditev, da je dosedanja tretjinska porazdelitev proizvodnje električne energije med jedrsko, hidro in termo energijo v Sloveniji pravzaprav idealna ter da slovenski elektroenergetski sistem po kriterijih Svetovnega energetskega sveta upravičeno še naprej spada med najboljše na svetu, saj do zdaj nismo bili deležni kakšnih večjih prisilnih omejitev ali motenj pri dobavi električne energije, ves čas pa nam je uspevalo tudi zagotavljati primerljivo konkurenčnost cen gospodinjstvom in gospodarstvu. Kako bo s tem v prihodnje, je sicer težko napovedati, saj je trajanje trenutne energetske krize odvisno tudi od mnogih zunanjih dejavnikov, prizadevanj, da bi čim bolj omilili njene posledice, pa je bilo pri nas v minulih mesecih veliko. Veliko je bilo tudi že sprejetih ukrepov, ki naj bi zagotovili potrebno sta- bilnost oskrbe tudi v naslednjem letu, pristojni pa zagotavljajo, da jih bodo ustrezno osveževali in jih sproti prilagajali novim okoliščinam. Za to, kaj se bo potem v resnici dogajalo, pa smo s svojim ravnanjem odgovorni sami. Pri tem imamo v mislih predvsem učinkovitejšo rabo energije, prilagajanje proizvodnje s prehodom na alternativne, čistejše vire energije, uporabo manj potratnih strojev in naprav, širšo uporabo javnih in alternativnih oblik prevoza, krožno gospodarstvo z uporabo recikliranih surovin, digitalizacijo in ne nazadnje spremembo dosedanjega mišljenja, po katerem smo energijo obravnavali kot nekaj samoumevnega in neomejenega. Priložnost, da navedene cilje tudi konkretneje opredmetimo, bo že ob eni najzahtevnejših prihodnjih nalog, to je ob napovedanem oblikovanju posodobljenega nacionalnega energetsko podnebnega načrta. Pri tem pa bi bilo smiselno upoštevati tudi to, da ni mogoče pričakovati drugačnih rezultatov, če stopamo po isti poti. Srečno in v prihajajočem letu 2023 čim več poslovnih uspehov in čim manj neuresničenih želja. 4 vsebina naš Stik POGOVORI 5 mag. Tina Seršen, Ministrstvo za infrastrukturo Zdaj je čas za sonce in veter 6 mag. Duška Godina, Agencija za energijo Najtrši oreh je spopadanje z naraščajočimi cenami energije 10 mag. Aleksander Mervar, ELES Eles letos zaključil kar tri pomembne mednarodne investicijske projekte 14 dr. Dejan Paravan, GEN Energija Naša usmeritev so obnovljivi viri in jedrska energija 18 Stanislav Vojsk, SODO Distribucijsko omrežje je ključni gradnik zelenega prehoda DOGODKI LETA 2022 POGOVORI 22 26 mag. Borut Rajer, Borzen Vedno smo bili proaktivni in fleksibilni 50 prof. dr. Marko Topič, Fakulteta za elektrotehniko Fotovoltaičen trg letos presegel vsa pričakovanja 54 Matjaž Habinc, Nuklearna elektrarna Krško Bolj vzdrževan je sistem, bolj je varen 58 Tanja Goričanec, Društvo jedrskih strokovnjakov Slovenije Odločitev o JEK 2 potrebujemo čim prej Izdajatelj: ELES. d.o.o. Uredništvo: Naš stik, Hajdrihova 2, 1000 Ljubljana Glavni in odgovorni urednik: Brane Janjić Novinarji: Polona Bahun, Vladimir Habjan in Mare Bačnar Lektorica: Simona Vidic Oblikovna zasnova in prelom: Meta Žebre Tisk: Schwarz Print, d.o.o. Fotografija na naslovnici: arhiv TEŠ Naklada: 2.056 izvodov e-pošta: uredništvo@nas-stik.si Oglasno trženje: Naš stik, telefon: 041 761 196 Naslednja številka izide 16. januarja 2023, prispevke zanjo lahko pošljete najpozneje do 31. januarja 2023. ČASOPISNI SVET Predsednica: Eva Činkole Kristan (Borzen) Namestnica: Mag. Renata Križnar (Elektro Gorenjska) ČLANI SVETA Katja Fašink (ELES) Mag. Petja Rijavec (HSE) Tanja Jarkovič (GEN energija) Mag. Milena Delčnjak (SODO) Majna Šilih (DEM) 62 Jana Babič (SEL) Martina Pavlin (SENG) Doris Kukovičič ( Energetika, TE-TOL) Ida Novak Jerele (NEK) Monika Oštir (TEŠ) Tamara Kos (HESS) Martina Merlin (TEB) Mateja Pečnik (Elektro Ljubljana) Karin Zagomilšek Cizelj (Elektro Maribor) Mag. Maja Ivančič (Elektro Celje) Tjaša Frelih (Elektro Primorska) Pija Hlede (EIMV) Tomaž Oštir (GEN-I) naš Stik MINISTRSTVO ZA INFRASTRUKTURO mag. Tina Seršen 6 7 besedilo in fotografija: Vladimir Habjan Zdaj je čas za sonce in veter Nedvomno je bilo letošnje leto na ministrstvu, pristojnem za infrastrukturo, zaznamovano z vrsto sprememb energetske zakonodaje, pri čemer je bila največja pozornost namenjena blaženju energetske krize in tudi večji vlogi obnovljivih virov energije. Nekaj predpisov že velja, nekaj pa jih bo še sprejetih v prihodnje. Velik del sprejemanja nove energetske zakonodaje je gotovo posledica zunanjih razmer in energetske krize, nekaj pa jih je tudi na račun urejanja domačih razmer, kjer so prav tako nujne in je potrebno ukrepanje. V novi ekipi, ki je spomladi na ministrstvu začela štiriletni mandat, je tudi državna sekretarka mag. Tina Seršen, magistrica znanosti s področja mednarodnih odnosov, ki ima s prenovo energetske zakonodaje bogate izkušnje. Mag. Seršen je poklicno pot začela leta 2006 na Direktoratu za energijo, kjer se je ukvarjala z evropskimi politikami na področju energetike. Leta 2017 je prevzela vodenje sektorja za pravne in mednarodne energetske zadeve na ministrstvu ter delovala pri nastajanju Nacionalnega energetskega in podnebnega načrta (NEPN). V letošnjem letu se je poleg zakonodaje posvečala tudi koordiniranju krizne skupine za morebitne motnje pri preskrbi z električno energijo in zemeljskim plinom. Od kod veselje do energetike? Zaljubila sem se vanjo. Očitno mi je bilo to položeno v zibelko. Na direktoratu, kjer sem začela delati po študiju, sem prepoznala energetiko kot perspektivno področje. Ko sem prišla na razgovor za pripravnico, me je zaposlena opozorila, da se tisti, ki energetike ne razumejo, s tega področja hitro poslovijo, saj razvijejo odpor, za tiste, ki ostanejo, pa to pomeni, da so sposobni zadeve tudi razumeti. Ne vem, očitno so to neki notranji vzgibi. Kaj vse ste počeli na Direktoratu za energijo? Izjemno me je veselila politična dimenzija energetske politike, tukaj sem zrasla, se naučila vsega, kar znam. Na začetku sem bila odgovorna za mednarodno sodelovanje ter pripravo in izvedbo predsedovanja Slovenije Svetu EU leta 2008. Nato sem se premaknila h kandidaturi za sedež ACER in vzpostav- 8 naš Stik ljanju sedeža. Veliko sem sodelovala pri Južnem toku in energetski infrastrukturi, tako plinski kot elektroenergetski. Dolgo sem delala na arbitraži glede Nuklearne elektrarne Krško, nato pa sem prevzela vodenje sektorja ter se preusmerila v strateške in zakonodajne projekte, na primer pripravo in sprejem NEPN in pripravo strategije za izstop iz premoga. Vzporedno je tekel tudi proces posodobitve energetskega zakona skozi prenos evropskega zakonodajnega paketa Čista energija za vse Evropejce, ko smo prvotni zakon razdelili na sedanjih šest zakonov. Tu sem koordinirala in osebno veliko sodelovala pri pripravi nekaterih zakonov, vzporedno pa koordinirala evropske mednarodne zgodbe in tudi zaključila drugo predsedovanje Slovenije Svetu EU lani. Zdaj so na vrsti predvsem politični dialogi, pogovori z drugimi državnimi sekretarji in z višjimi predstavniki Evropske komisije. V evropskih krogih je zdaj drugačna narava sodelovanja. Sredi novembra je Evropska komisija sprejela nov zakonodajni predlog, s katerim naj bi pospešili postopke umeščanja energetskih objektov v prostor in investitorjem olajšali pot do izvedbe projektov. Kaj to pomeni za nas? Predvsem je to dobra novica. Že sami smo vložili precej truda v pripravo posebnega zakona o umeščanju OVE v prostor, kjer smo poskušali odpreti vrata sončnim in vetrnim elektrarnam. Slovenija ima na primer dva- do štirikrat manj instalirane moči sončnih elektrarn na prebivalca kot zahodnoevropske Kaj je bila vaša naloga pri arbitražnem postopku NEK? države. Pri vetru je slika katastrofalna. Upam, da bomo v kratSpomladi 2012 sem prevzela naloge kot koordinatorka ozirokem dorekli še olajšanje postopkov umeščanja za geotermalma predstavnica ministrstva v tem postopku. Odgovorna sem ne elektrarne. Ta zakonodajna pobuda nam je pokazala, da bila za skrbništvo pogodbe z zunanjim odvetništvom in za kosmo na pravi poti, in mi gremo s tem naprej. Upamo, da bomo ordinacijo vseh akterjev. Takrat Državno odvetništvo po zakov kratkem na vladi sprejeli poseben zakon o umeščanju OVE nu še ni imelo vlogo zastopanja Slovenije v takih arbitražah in v prostor, ki je bil dan v javno obravnavo septembra in je treje bilo vse na ministrstvu. Sodelovanutno v medresorskem usklajevala sem v zaključni fazi postopka, ko nju. Upam, da bomo tudi to uredbo se je ugotavljala škoda, ki naj bi bila Evropske komisije uspešno prenepovzročena HEP, sodelovala na zasli v nacionalni pravni red, pri čemer slišanjih v Parizu in pri pripravi maje ključno, da je naš zakon bistveČas za razprave o JEK 2 še prihaja. terialov z odvetniško družbo. Danes no širši. Kar povezuje to uredbo z Verjamem, da imamo dovolj znanja in lahko rečem, da je bila to zame iznašim zakonom, je prevlada javne sposobnosti, da to kot država speljemo. jemno bogata in neprecenljiva izkukoristi, pri čemer se domneva, da Vendar je treba tudi razumeti, da gre šnja, zlasti ker se spet pripravljamo je projekt velike sončne elektrarne za največji infrastrukturni projekt, ki na novo arbitražo. Lahko ponudim ali vetrnega polja v prevladujočem ga je Slovenija kadar koli vodila. To izkustven pogled na to, kako arbijavnem interesu. Želimo urediti tudi ni primerljivo ne z avtocestnim križem traža poteka, v luči pred kratkim jasne postopke in dati jasen odgone s TEŠ 6. Menim še, da se nam ob sprejete odločitve, da izstopimo iz vor, kaj vse je potrebno, da lahko sedanjem predsedniku vlade ni treba pogodbe o energetski listini, ki je danes zgradiš geotermalno elekbati glede sprejemanja pametnih pravna podlaga za mednarodni tritrarno, in to želimo olajšati, vendar bunal. Sodelovanje pri tem postopsmo v fazi, ko še ne vemo, ali imarazvojnih odločitev za našo državo. ku mi je dalo notranji pogled v to, mo res potencial ali ga nimamo, in kako mednarodni tribunali funkciokakšen je. Ta vir je lahko pomemnirajo. Lahko sem suverena v svojih prepričanjih in odločitvah, ben vir za pasovno energijo. Če bi odkrili zadosten potenciki jih lahko zagovarjamo pred vlado, ko se o tem pogovarjamo. al, bi lahko to bistveno spremenilo strukturo naše energetske mešanice v naslednjem desetletju. Je to ena ključnih zadev, na katero ste lahko ponosni v Omenili ste Zakon o umeščanju naprav za proizvodnjo dosedanji karieri? Zagotovo. Tri zadeve so me poklicno najbolj izoblikovale. Prva električne energije iz OVE. Kaj konkretno si obetate od je konstantna in izjemna vpetost v evropski okvir. Tu mislim na tega? Ali boste v prihodnje skušali skrajšati tudi zelo sodelovanje z Evropsko komisijo in z drugimi državami pri nešdolge postopke umeščanja malih hidroelektrarn? To je poseben zakon, za katerega porabim veliko časa in enertetih dosjejih. Druga je ta, da smo orali ledino s pridobivanjem gije, vendar ne obravnava vodnega vira. Izkoriščanje vodnega sedeža ACER v Sloveniji in njegovim postavljanjem. To je bil potenciala je bolj zapleteno od sonca ali vetra, ker dejansko prvi sedež evropske agencije v Sloveniji in je bilo že zaradi pomeni bistven poseg v okolje in se mora kot tak presojati tega zelo zanimivo. Tretja pa je že omenjena arbitraža NEK. To skozi okoljsko zakonodajo, ki je večinoma evropsko definiraso izkušnje, ki so mi omogočile, da sem lahko tudi redne dona. Mogoče se bomo tega še lotili v prihodnosti. Kar smo mi mače naloge opravljala z nekim drugim znanjem oziroma druželeli narediti, je pogledati, kako lahko spodbudimo uporabo gačnimi izkušnjami kot običajen uradnik. sončne in vetrne energije pri nas. Tu res zelo zaostajamo za Ali še delujete na evropski ravni? drugimi evropskimi državami, medtem ko smo pri vodnih virih Seveda. V preteklih letih sem imela drugačno vlogo, bila sem izkoristili že veliko potenciala. Zdaj je čas za sonce in veter, tudi članica več komitoloških odborov, dvakrat sem nadomešpri tem moramo poenostaviti zadeve. Omenila bi več sklopov. čala atašejko za energijo pri Stalnem predstavništvu v Bruslju. Eden je, da jasneje opredelimo postopke sprejemanja odlo- čitev pri umeščanju v prostor in tudi roke pri okoljskih presojah. Drugi je, da omogočimo več stvari, ki do zdaj niso bile dovoljene, na primer umeščanje ob prometni infrastrukturi, da dovolimo agrovoltaiko, da dovolimo uporabo oziroma nameščanje sončnih elektrarn na odlagališčih, v kamnolomih in podobno. Med ključnimi zadevami je tudi umeščanje na jezerih, ki so nastala zaradi izkopavanja premoga. To dovoljujemo s tem zakonom, in to je bistven odmik od tega, kar zdaj velja. Ko bo ta zakon sprejet, bo omogočeno bistveno lažje in hitrejše umeščanje tovrstnih elektrarn v prostor. Slovenija se uvršča med najmanj ambiciozne države EU glede ciljev povečanja deleža OVE v končni porabi do leta 2030. Kako bi lahko ta delež povečali, da ne bi znova plačevali za dokupe? Najprej moramo urediti zakonodajo tako, da bodo investitorji lahko začeli delati. Nato bi morali zagotoviti sredstva, da bomo lahko investitorjem pomagali financirati te projekte. Na oba sklopa se zdaj pospešeno osredotočamo. Če sem prej govorila o zakonodajnem okviru, naj poudarim še finančnega. Imamo več instrumentov. Eden takih je t. i. evropski denar, ki prihaja iz več različnih virov, iz Sklada za pravični prehod, Načrta za okrevanje in odpornost ter kohezijskega programa. Potem je tu še program REPowerEU, iz katerega bo Slovenija dobila več kot 116 milijonov evrov za zmanjšanje uvozne odvisnosti od ruskega plina in nafte. Tu je ogromno sredstev, ki jih lahko spravimo na teren v naslednjih letih, potrebujemo le investitorje, da speljejo projekte. Drugi vir je nacionalni, pri katerem lahko projekte financiramo iz prispevka za OVE, ki ga plačuje končni odjemalec z računi za električno energijo. Ta denar razdeljuje Borzenov Center za podpore. Nekaj so večji projekti, kjer se prek konkurenčnega postopka pri Agenciji za energijo izbirajo projekti, drugo pa je naložbena pomoč za samooskrbo. To je nekaj novega. Odmikamo se od Eko sklada. V prihodnosti naj bi samooskrbo po novem sistemu brez netmeteringa financiral Borzen. Te spremembe bomo uveljavili v prvi polovici prihodnjega leta ter s tem gospodinjstvom olajšali postopke in omogočili investicije. V pripravi je nov NEPN. Kako daleč ste s pripravami osnutka in kdaj lahko pričakujemo, da bo ta v javni obravnavi? Smo na začetku. Kar vemo v tem trenutku, je, da ga bo treba bistveno spremeniti, zlasti povečati ambicioznost, pa ne le zaradi povečanih ciljev EU na 55 odstotkov do leta 2030, ampak tudi v luči ruskega napada na Ukrajino. Računam, da bodo strokovne podlage kmalu pripravljene in bomo lahko šli v prvo seznanitev javnosti z njimi v začetku naslednjega leta. Takrat bomo začeli tudi postopek celovite presoje vplivov na okolje (CPVO). V roku enega leta bi morali imeti CPVO, sprejem NEPN pa je predviden do junija 2024. Leto in pol bo delo zelo intenzivno. Kar se je spremenilo glede prejšnjega NEPN je, da je zelo veliko deležnikov ozaveščenih, da gre za pomemben strateški dokument. Zdi se mi, da se je pri prejšnjem podcenjeval njegov pomen, veliko je bilo posamičnih interesov. Zdaj lahko rečem, da so vse maske padle ter da se bomo morali zelo odkrito pogovoriti, kaj zmoremo in česa ne do leta 2030 in kako bomo to dosegli. Ključni cilj, ki ga bom skušala izpol- 9 niti, je, da bi čim več naredili doma, zlasti glede deleža OVE v končni rabi. Cilj, ki si ga bomo morali postaviti, bo moral biti bolj ambiciozen, vsaj 35 odstotkov, če ne več. Vsi se bomo morali potruditi, da to tudi dosežemo, in to doma, ne pa s statističnim uvozom iz tujine. Države članice EU so se strinjale, da bodo v obdobju od 1. avgusta 2022 do 31. marca 2023 porabo zemeljskega plina zmanjšale za 15 odstotkov glede na porabo zadnjih petih let. Kako uspešni smo na tem področju za zdaj v Sloveniji? Ta ukrep je bil sprejet na pobudo predsednika vlade. Zadnje številke kažejo, da nam uspeva, da smo oktobra glede na povprečno mesečno porabo za zadnjih pet let že na minus 22 odstotkov. Bomo videli, kako bo šlo čez zimo. Čaka pa nas še izziv pri elektriki. Sodelujete tudi pri delu dveh kriznih skupin za morebitne motnje pri oskrbi z električno energijo in zemeljskim plinom. S kakšnim namenom sta bili ustanovljeni in kakšne so izkušnje? Krizne skupine so bile ustanovljene pri ministru in so namenjene predvsem koordinaciji aktivnosti ključnih deležnikov, na področju upravljanja plinskega in tudi elektroenergetskega sistema. Skupine se redno sestajajo, včasih tudi skupaj, da se tako povežejo tematike, ki morda ne zadevajo le en sektor, pač pa so ključne za delovanje obeh. Usklajujemo aktivnosti, si izmenjujemo informacije in spremljamo usmeritve z razumevanjem, da smo v kriznih razmerah skupaj in moramo to zimo preživeti v zelo tesnem sodelovanju. Zima se še ni niti začela in imamo še kar nekaj izzivov. Mislim, da je bila to ena boljših odločitev našega ministra. Ali v svojem mandatu načrtujete kakšno reorganizacijo energetike, morda združevanje distributerjev? Intenzivno razmišljamo o tem. Pri organizaciji elektrodistribucije je status quo že petnajst let. Zadeva je daleč od optimalne. Če smo bili še pred nekaj leti le redki tisti, ki smo bili kritični, da je treba nekaj spremeniti, optimizirati in posodobiti, se prilagoditi novi prihodnosti, zdaj res to čutimo že vsi. Prepričana sem, da bo vlada razmislila in v kratkem predstavila načrt. Morebitno združevanje proizvodnih stebrov prepuščamo SDH. Za katere energetske projekte si želite, da bi jih v svojem mandatu dokončali ali vsaj začeli? Kot prvo si želim, da bi dosegli bistveno večji delež OVE pri končni rabi energije, pri čemer moramo marsikaj narediti tudi na področju ogrevanja in hlajenja ter v prometu. Upam, da bomo ob koncu mandata lahko pokazali tudi rezultate. Drugo je reorganizacija elektroenergetskega sektorja na način, da bi postal končnemu uporabniku prijazen, da bi postopki hitro tekli, da bomo prišli do točke, kjer ne bomo čakali na soglasja sedem ali osem mesecev, ter da bo bistveno več povezovanja in sodelovanja med različnimi energetskimi akterji, ki krojijo usodo končnega odjemalca. naš Stik 11 besedilo: Polona Bahun fotografija: arhiv Agencije za energijo Najtrši oreh je spopadanje z naraščajočimi cenami energije AGENCIJA ZA ENERGIJO mag. Duška Godina 10 Če po eni strani današnja energetska kriza pomeni šok, ki ga do zdaj še nismo izkusili, vključno z vso svojo kompleksnostjo, je ta lahko zgodovinska prelomnica v smeri čistejše in varnejše prihodnosti. Prav tu se pokaže pomembna vloga Agencije za energijo in njene naloge vzpostavljanja razmer za razvoj konkurenčnosti in zagotavljanje njenega delovanja ob upoštevanju zahtev za trajno, zanesljivo in kakovostno oskrbo. Poslanstvo Agencije za energijo kot državnega energetskega regulatorja je zagotavljanje preglednosti, nepristranskosti in enakopravnega položaja vseh udeležencev energetskih trgov. Vse od ustanovitve leta 2001 je pomagala soustvarjati primerne razmere za vzpostavitev in delovanje trgov z električno energijo in zemeljskim plinom v Sloveniji ter hkrati nadzirala razmere na teh trgih. Prav zato še toliko bolj pozorno spremlja trenutno dogajanje na energetskem trgu ter konstruktivno sodeluje z vlado in pristojnim ministrstvom pri oblikovanju ukrepov za soočanje z energetsko krizo. O tem, kako gleda na nastale razmere in kakšni izzivi jih čakajo, smo se pogovarjali z direktorico Agencije za energijo mag. Duško Godina. Za nami je nemirno leto, ki sta ga najbolj zaznamovali vojna v Ukrajini in rast cen energentov. Kako kot regulator ocenjujete ukrepe, ki sta jih za soočanje z energetsko krizo sprejeli EU in slovenska vlada? Kako se je v to vključila Agencija za energijo? Dogajanja na trgih, še zlasti v luči geopolitičnih razmer, so nazorno pokazala, kako ranljiva je Evropska unija na področju oskrbe z energijo. Zato so nujni vsi ukrepi Evropske unije za hitro zmanjšanje odvisnosti od ruskih fosilnih goriv, ki vključujejo večjo diverzifikacijo virov, varčevanje z energijo in pospešen zeleni prehod. Prizadevanja za varčevanje z energijo in polnjenje skladišč so že prinesla dobre rezultate. Evropska skladišča plina so polna, v povprečju so novembra letos dosegala skoraj 96-odstotno napolnjenost, kar znaša 20,4 odstotne točke več kot v enakem obdobju lani. Najtrši oreh je za Evropsko komisijo in tudi za države članice spopadanje s problemom naraščajočih cen energije. Slovenska vlada je v tem letu sprejela številne ukrepe, ki so usmerje- 12 ni v zagotavljanje cenovne dostopnosti energentov. Žal so bili ukrepi v začetku leta politično obarvani in nepremišljeni. Posledice trimesečne ukinitve plačevanja omrežnine bomo čutili še nekaj časa, saj je bil elektrooperaterjem odvzet pomemben vir za pokrivanje naložb v omrežje, ki je hrbtenica zelenega prehoda. Na srečo aktualna vlada sprejema ukrepe iz nabora ukrepov, ki ga je za zmanjšanje cenovnega pritiska na državljane in industrijo že lani pripravila Evropska komisija. Ukrepi zniževanja davkov, prispevkov in trošarin so že pomembno vplivali na zniževanje stroškov oskrbe z energenti. Na podlagi priporočil k zmanjševanju porabe plina in tudi elektrike se je poraba obeh energentov že zmanjšala, kar prav tako lahko ublaži pritisk na cene. Trenutno so v pripravi še dodatni ukrepi za zmanjševanje porabe električne energije ob konicah ter ukrepi, povezani z določitvijo zgornje meje prihodkov iz proizvodnje električne energije iz jedrske energije, lignita in obnovljivih virov. Tudi ukrepi zamejevanja cen določenim skupinam odjemalcem in napovedane državne pomoči gospodarstvu so za premagovanje trenutnih razmer pomembni, pomembno pa je, da se na podlagi spremljanja učinkov tudi dopolnjujejo oziroma izboljšujejo. pogled v prihodnost nju krize ne onemogočijo prednosti pravilno delujočih in povezanih trgov. Agencija je jeseni sprejela Akt o metodologiji za določitev regulativnega okvira za elektrooperaterje, ki bo začel veljati s 1. januarjem. Kakšne so ključne novosti? Pomembna sprememba je podaljšanje regulativnega okvira na pet let, kar bo elektrooperaterjem zagotovilo še bolj predvidljivo in stabilno okolje ter pogoje poslovanja, agencija pa bo učinke regulacije lahko spremljala skozi daljše časovno obdobje. Ključna metodološka izhodišča ostajajo enaka, zahteve po stroškovni učinkovitosti pa smo razširili tudi na področje naložb. Operaterje želimo spodbuditi k stroškovno učinkovitemu izvajanju novih naložb, kar se bo odrazilo v njihovi individualni stroškovni učinkovitosti oziroma višini prilagojene stopnje donosa v naslednjih regulativnih obdobjih. Hkrati s to spremembo se reguliranje na podlagi uspešnosti razširja s področja kakovosti oskrbe še na področje naložb v pametna omrežja. Reguliranje temelji na uporabi kazalnikov uspešnosti, ki bodo pomembni tudi za spremljanje učinkov razvojnih načrtov. Ob tem je treba izpostaviti še reformo obračuna. Nov akt, ki se bo začel uporabljati januarja 2024, smo sprejeli sredi novembra. Cilj Posegi za blažitev pritiska naraščajočih tega projekta je zagotoviti učinkocen energentov so nujni, zahtevajo vit dostop do omrežij, ki je v skladu pa tehten razmislek, da se v želji po s potrebami uporabnikov, in obomejevanju krize ne onemogočijo računske elemente omrežnine, ki prednosti pravilno delujočih in bodo odjemalcem sporočali, kako Kako je s prizadevanji za povezanih trgov. lahko njihova dejanja bodisi povzpostavitev enotnega večajo bodisi zmanjšajo prihodnje evropskega energetskega trga? stroške uporabe omrežja na različZakaj s tem projektom toliko zamujamo in kakšni nih lokacijah, kar vključuje stroške priključitve in tudi stroške so obeti, zlasti v luči prizadevanj za obvladovanje uporabe omrežja. Tako lahko zagotovimo tudi hitrejše vključeenergetske krize? vanje razpršenih virov proizvodnje v sistem in pospešen zeleni Evropska unija je zveza nacionalnih držav, ki svoje nacionalne prehod, ki je eden izmed ključnih stebrov načrta RePowerEU. interese pogosto postavljajo pred interese skupnosti. To se je V Agenciji ste pripravili pregled veleprodajnega trga v preteklih letih očitno kazalo tudi na energetskih trgih, ki so z zemeljskim plinom in električno energijo v prvi se vsaj na področju električne energije povezovali, vendar so polovici leta 2022, pred tem pa objavili tudi obsežno med njimi ostajale tudi razlike, ki so dejansko preprečevale poročilo o stanju slovenske energetike v letu 2021. vzpostavitev resnično enotnega trga. Katere so glavne ugotovitve in kakšni trendi se nakazujejo za naprej? Pa vendar, vzpostavitev enotnega evropskega energetskePoročilo o stanju na področju energetike je izjemno obsežga trga z električno energijo za dan vnaprej in znotraj dneva no in ga težko povzamem v nekaj besedah. Zaradi še napje skoraj končana. V enotni trg je povezana skoraj vsa celinrej zaostrenih geopolitičnih razmer umirjanja cen energentov ska Evropa, razen Slovaške in Grčije, ki se bosta kot zadnji v tem trenutku še ni na obzorju. Smo v obdobju »plinske« zime skupnemu trgu znotraj dneva priključili ob koncu tega leta. in na cene bo neposredno vplival temperaturno odvisen odPredvidena je tudi integracija izravnalnih trgov, potrebni sta še jem. Pritisk bi lahko nekoliko ublažilo dejstvo, da so evropska prilagoditev nacionalnih pravil za izmenjavo izravnalne enerskladišča plina polna, in ukrepi zmanjševanja porabe. Na ragije in integracija nacionalnih platform s skupnimi evropskimi ven veleprodajnih cen bo vplivala tudi gospodarska dejavnost. platformami. Morebitno krčenje gospodarstva bo zmanjšalo povpraševanje industrijskih odjemalcev po energentih, kar bi moralo vplivati Posegi za blažitev pritiska naraščajočih cen energentov so tudi na znižanje veleprodajnih cen. nujni, zahtevajo pa tehten razmislek, da se v želji po omejevaAgencija za energijo s to vlado in ministrstvom, pristojnim za energijo, zelo konstruktivno sodeluje. Vključena je v posvetovanja o vseh pomembnejših vprašanjih, predlogi in vidiki iz pristojnosti regulatorja so večinoma upoštevani. naš Stik Zaključil se je že deseti javni poziv za vstop proizvodnih naprav za proizvodnjo električne energije iz OVE in SPTE v podporno shemo. Koliko projektov je bilo na njih do zdaj izbranih in koliko jih je bilo do zdaj tudi dejansko izvedenih? Ocenjujete, da je obstoječi sistem dovolj spodbuden za povečanje deleža OVE oziroma kateri so glavni razlogi, da je realizacija projektov precej pod želenimi? Na vseh do zdaj že zaključenih javnih pozivih je bilo izbranih 516 projektov, in sicer za 395 MW projektov proizvodnih naprav OVE in 112 MW naprav SPTE. Od tega je dokončanih sto proizvodnih naprav na OVE, ki skupaj dosežejo 24 MW, in 45 proizvodnih naprav SPTE s skupno nazivno močjo 39 MW. Glede na moč prevladujejo projekti vetrnih elektrarn, saj je bilo izbranih 73 teh projektov s skupno močjo 292 MW, vendar pa niti en projekt še ni bil izveden. Po številu prijavljenih in izbranih projektov prevladujejo sončne elektrarne, izbranih je bilo 217 projektov s skupno nazivno močjo 71 MW. Toda tudi izpeljava teh projektov je zanemarljiva, saj je dokončanih manj kot četrtina izbranih projektov. Sistem podpor je dobro zastavljen, vendar zaradi nižjih stroškov proizvodnje, ki so posledica očitnega znižanja cen tehnoloških komponent proizvodnih naprav OVE v zadnjih desetih letih in višjih cen električne energije v zadnjih dveh letih, ta trenutek ni aktualen – vsaj ne za tiste tehnologije, pri katerih vhodni energent ne povzroči stroškov. Sheme državnih pomoči imajo namreč omejitve, saj so izplačila upravičena le, dokler so tržni prihodki nižji od stroškov, vključno z omejenim donosom na vložena sredstva. Razlogov za slabo realizacijo projektov je več, med njimi so zagotovo najpomembnejši dolgotrajni postopki umeščanja teh projektov v prostor. Konec oktobra smo objavili že enajsti javni poziv. Večjih sprememb aktualna podporna shema ne dopušča. Zaradi dviga cen energentov in posledično tudi opreme smo zgornje cenovne omejitve za prijavo projektov približali izhodiščnim vrednostim iz leta 2016. Povišali smo tudi vrednost lesne biomase. Na podlagi interventne zakonodaje in obveznega zmanjšanja porabe plina pa podpore soproizvodnim napravam na zemeljski plin niso več dovoljene. Elektrooperaterja sta v razvojnih načrtih za obdobje 2021–2030 med drugim upoštevala tudi scenarije prehoda v nizkoogljično družbo iz NEPN in s tem povezane potrebne naložbe v elektroenergetsko infrastrukturo, ki jih je operater prenosnega sistema ovrednotil v višini 590 milijonov evrov, distribucijski operater pa v višini več kot 4,2 milijarde evrov za desetletno obdobje. Je Slovenija sploh sposobna zagotoviti toliko denarja in načrtovane projekte tudi izpeljati? Kako jim pri tem lahko pomaga Agencija za energijo? Iz katerih virov, poleg omrežnine, naj bi zagotovili financiranje teh naložb? Cilji iz NEPN so jasni in prehod na podnebno nevtralno družbo je treba izpeljati. Ocenjena vrednost potrebnih naložb v omrežje je izjemno visoka, prav z ustreznim načrtovanjem omrežja, naložbami v pametna omrežja in izkoriščanjem po- 13 tenciala prožnosti pa lahko distribucijska podjetja pomembno prispevajo k zniževanju naložb. Agencija v okviru svojih pristojnosti že dlje zagotavlja regulativni okvir, ki elektrooperaterje spodbuja v uvajanje novih inovativnih rešitev pri upravljanju in načrtovanju omrežij, ki lahko ponujajo bolj ekonomične in hitrejše rešitve od klasičnega razvoja in ojačitev omrežij. Ključni vir za pokrivanje naložb je omrežnina, saj se dvigu omrežnine glede na zastavljene cilje in načrte razvoja, pa naj bodo še tako optimalni, ne moremo izogniti. Prav zaradi navedenega sem tako kritična do vladnega ukrepa neplačevanja omrežnine. Ob omrežnini bo zaradi ublažitve vpliva na odjemalce nujno treba izkoristiti vse možnosti pri pridobivanju nepovratnih sredstev, ki jih zagotavlja Evropska unija. Agencija je septembra opravila vajo preverjanja sposobnosti obvladovanja krize s plinom. Kako je potekala in kakšni so njeni rezultati? Med vajo smo simulirali situacijo pomanjkanja plina, ki bi ga bilo mogoče nadomestiti le z ukrepi neprostovoljnega zmanjševanja in prekinjanja odjema plina. Scenarij vaje je bil izbran tako, da je vaja simulirala različne situacije, v katerih bi agencija razglasila stopnjo izrednih razmer ter z generalno odločbo določila, za katere odjemne skupine in kako dolgo bi bili potrebni ukrepi neprostovoljnega zmanjšanja porabe ali prekinjanja odjema plina. Osredotočili smo se predvsem na komunikacijo med deležniki, ki mora v kriznih razmerah potekati hitro in učinkovito ter omogočati izmenjavo podatkov, ki so podlaga za odločitve. Vaja je pokazala, da smo na morebitne krizne razmere dobro pripravljeni. Kje vidite vlogo Agencije za energijo v prihodnosti in kateri so ključni izzivi, ki vas čakajo? Agencija bo tudi v prihodnje s svojim delovanjem soustvarjala pogoje za zanesljivo, kakovostno in trajnostno oskrbo z energijo, ki je za odjemalca tudi cenovno dostopna. Prehod na podnebno nevtralno družbo je dolg proces. Ključni izzivi bodo povezani z vzpostavljanjem pogojev za čim hitrejše in stroškovno učinkovito vključevanje obnovljivih virov energije v sistem. Tudi v prihodnje bomo usmerjali regulirana podjetja k stroškovno učinkovitemu poslovanju, upravljanju in razvoju omrežij ter vzpostavljali pogoje za nemoten razvoj in delovanje trga. Ključni izzivi bodo povezani z dejansko uveljavitvijo in dokončanjem reforme obračuna, ki ga načrtujemo za leto 2030. Pri tem bo treba veliko pozornosti nameniti tudi ozaveščanju uporabnikov o novih priložnostih, ki jih tudi njim prinašajo spremembe obračuna, in kako lahko z aktivnejšo vlogo na trgu tudi sami prispevajo k doseganju koristi tako zase kot za sistem kot celoto. Posebno pozornost bomo v tem procesu morali nameniti ranljivim skupinam odjemalcem, koristi zelenega prehoda pa moramo biti deležni vsi. naš Stik 15 besedilo: Polona Bahun fotografija: arhiv Elesa Eles letos zaključil kar tri pomembne mednarodne investicijske projekte ELES mag. Aleksander Mervar 14 V svetu potekajo procesi, ki zelo močno vplivajo na elektroenergetski sistem. V polnem razmahu so gradnja obnovljivih virov energije, elektrifikacija ogrevanja in prometa ter proizvodnja čistih plinov. Eles je lahko aktiven ali pasiven spremljevalec teh procesov, zavedati pa se je treba, da se bodo zgodili v vsakem primeru. Če bomo v Elesu pasivni, se bodo ti procesi zgodili na način, ki za nas verjetno ne bo optimalen in bomo posledično postali zaviralci razvoja. Manjšala se bosta tudi naša vloga in pomen v družbi. Zato raje izbiramo aktivno vlogo, s ciljem spodbujanja procesov v smeri, ki ustreza zmožnostim elektroenergetskega sistema in posledično prinaša minimalni vpliv na omrežnino, je v pogovoru med drugim poudaril direktor družbe Eles mag. Aleksander Mervar. Eles se že vrsto let lahko pohvali z dobrimi poslovnimi rezultati. Kakšno je bilo letošnje? Predvsem zahtevno. Še vedno pod vplivom epidemije po eni strani, po drugi strani pa v znamenju zaključevanja največjega investicijskega cikla. Če temu dodam še vojno v Ukrajini, ki je sprožila drugi val rasti cen energentov in energije zaradi strahu pred morebitnim pomanjkanjem plina in električne energije, pa je bilo še dodatno nestabilno. Kako ocenjujete ukrepe, ki sta jih za soočanje z energetsko krizo sprejeli EU in slovenska vlada? Ali so po vašem mnenju zadostni? Ali bodo ti vplivali na prihodnje poslovanje Elesa? Slovenska vlada je sprejela niz ukrepov, še preden se je njihove priprave lotila Evropska komisija. Že julija je sprejela ukrep zamejitve cen električne energije za gospodinjstva in mali poslovni odjem. Prav tako je od letošnje jeseni v veljavi Zakon o ukrepih za obvladovanje kriznih razmer na področju oskrbe z energijo, ki postavlja osnove za ukrepanje v kriznih razmerah. Ker sem član krizne skupine, ki jo je na podlagi sklepa vlade junija imenoval resorni minister, vem, da lahko kar nekaj ukrepov, reguliranih z novo zakonodajo, pričakujemo še letos, z veljavo do konca leta 2023. Kar se tiče Elesa, pričakujem sprejetje odločitve o zamejitvi cene električne energije za iz- 16 naš Stik gube na prenosnem omrežju v letu 2023, kot to določa omenjeni zakon. Ima pa Eles z vidika skrbi za nemoteno delovanje slovenske elektroenergetike zaradi nastale situacije kup novih nalog in odgovornosti. Kateri so bili ključni letošnji projekti oziroma tisti, ki se bodo nadaljevali tudi v prihodnjih letih, in iz katerih virov bo Eles zagotovil njihovo financiranje? Ključni so trije mednarodni investicijski projekti. SINCRO. GRID, katerega dokončanje smo obeležili v začetku septembra, NEDO, ki smo ga slavnostno zaključili sredi novembra, ter vrednostno največja investicija v čezmejni daljnovod Cirkovce–Pince z rekonstrukcijo RTP Cirkovce, katere uspešen zaključek smo s priložnostno slovesnostjo zaznamovali v začetku decembra. V septembru smo na Agencijo za energijo predali naš nov deset­letni načrt razvoja prenosnega omrežja za obdobje od 2023 do 2032. Gre za investicijsko in vrednostno zelo ambiciozen načrt, vreden skoraj 900 milijonov evrov. Glede na projekcije oziroma cilje predvidevamo, da bo 14 odstotkov nepovratnih sredstev EU in Republike Slovenije, 18 odstotkov posojil, večina, to je 68 odstotkov, pa lastnih virov, kot sta amortizacija in ostanek čistega poslovnega izida. Skoraj 300 milijonov evrov oziroma 34 odstotkov namenjamo izključno za zeleni prehod. Po sklopih največji delež predstavlja vlaganje v visokonapetostne daljnovode, pri čemer ne načrtujemo fizične izvedbe prehoda z 220 kV na 400 kV napetostni nivo. Projekt Greenswitch je Evropska komisija uvrstila na peti seznam projektov PCI. Kaj zajema ta projekt in kaj njegova uvrstitev na seznam projektov PCI pomeni za Eles? Projekt je logično nadaljevanje uspešno zaključenega projekta pametnih omrežij SINCRO.GRID. Naslavlja sodobne izzive energetskih omrežij, pri čemer se osredotoča zlasti na zagotavljanje zadostnih virov prožnosti delovne in jalove moči. Cilj projekta, v katerega smo skušali vključiti čim več ključnih energetskih deležnikov na mednarodni ravni, je optimizacija uporabe obstoječe elektroenergetske infrastrukture ter učinkovitejša integracija novih tehnologij in naprednih funkcionalnosti v prenosnih in distribucijskih omrežjih Avstrije, Hrvaške in Slovenije. V konzorciju smo združili moči avstrijski KNG-Kärnten Netz, hrvaški HOPS, HEP in HEP-ODS ter na slovenski strani Elektro Celje, Elektro Gorenjska, Elektro Ljubljana, GEN-I kot ustanovitelj Konzorcija za pospešitev zelene transformacije in Eles kot koordinator projekta. S projektom v skupni vrednosti nekaj več kot 206 milijonov evrov se osredotočamo na primarno infrastrukturo. V naslednjih šestih letih načrtujemo uvedbo različnih tehnologij, platform in funkcionalnosti za razvoj pametnih omrežij v kombinaciji z baterijskimi hranilniki električne energije in visoko digitaliziranimi informacijskimi sistemi. Ker je prilagajanje odjema in proizvodnje ključnega pomena za prihodnji razvoj omrežja in usklajeno optimizacijo na ravni prenosnega in distribucijske- ga omrežja, je dodana vrednost projekta tudi v opolnomočenju potrošnikov. Zasnovan je tako, da bo tudi njim omogočil aktivno udeležbo na elektroenergetskem trgu, zasnovan pa je tudi na povezovanju sektorjev energetike, toplote in prometa. Analize rezultatov, ki naj bi jih s projektom dosegli, kažejo precejšnje koristi in druge pozitivne zunanje učinke na izboljšanje likvidnosti evropskega trga in odpornosti elektroenergetskega sistema, zanesljivost delovanja sistema na makro ravni in tehnološke inovacije, ki jih bo mogoče replicirati tudi širše. Projekt je bil aprila uvrščen na peti seznam projektov PCI, kar je predpogoj za prijavo projekta za sofinanciranje iz evropskega programa IPE. Uvrstitev na ta seznam naj bi imela tudi nekatere druge prednosti, kot so hitrejši postopki izdaje dovoljenj in s tem povezani nižji upravni stroški. Konec avgusta smo tako skupaj s partnerji oddali prijavo na razpis IPE in zdaj čakamo na rezultate ocenjevanja. Z uspešno prijavo bi konzorcij pridobil za dobre 103 milijone evrov nepovratnih sredstev, kar posledično prinaša koristi tudi za končne odjemalce. Če strnem: pred nami so številni izzivi, ki jih bo treba reševati na različnih ravneh, vendar pa skupne koristi nedvomno pretehtajo vložek. Prepričan sem, da to velja za vse vključene partnerje, in upam, da bo dodano vrednost projekta prepoznala tudi Evropska komisija. Agencija za energijo je sprejela Akt o metodologiji za določitev regulativnega okvira in metodologije za obračunavanje omrežnine, ki bo začel veljati s 1. januarjem. V preteklosti ste velikokrat opozarjali, da Eles kljub vloženemu trudu za pridobitev evropskih sredstev za ključne razvojne projekte ni ustrezno nagrajen. Se je to z novim aktom kaj spremenilo? Koliko evropskih sredstev je Elesu do zdaj uspelo pridobiti? Sprejeti akt določa metodologijo za regulativno obdobje od 1. januarja do 31. decembra 2023 ter za regulativno obdobje od 1. januarja 2024 do 31. decembra 2028. Eles si pri svojem delovanju prizadeva pridobiti čim več nepovratnih sredstev za razvojno-inovacijske projekte, med katere spadajo FutureFlow, Migrate, Osmose, Defender in veliko drugih, ter tudi za investicijske projekte, kot so SINCRO.GRID, daljnovod Cirkovce–Pince in NEDO. Pri pridobivanju nepovratnih sredstev smo bili v preteklosti uspešni, saj smo v obdobju od leta 2015 do danes prejeli skupaj že prek 90 milijonov evrov nepovratnih sredstev, do konca letošnjega leta pa pričakujemo dodatna nepovratna sredstva v višini nekaj manj kot 12 milijonov evrov za projekt NEDO in določena sredstva za nekatere druge projekte. Večino prejetih sredstev, v višini 81,5 milijona evrov, je Eles prejel kot nepovratna denarna sredstva, v okviru projekta NEDO pa je oziroma še bo prejel nepovratna sredstva v obliki brezplačne opreme. Agencija za energijo Elesu za brezplačno pridobljena sredstva prizna stimulacijo, ki povečuje priznane upravičene stroške elektrooperaterja. Sprejeti akt, ki določa regulativni obdobji od leta 2023 do leta 2028, ni prinesel sprememb na področju spodbud za brezplačno prevzeta sredstva, je pa v preteklosti na tem področju agencija dvakrat povečala tovrstne spodbude. Akt, ki je določal metodologijo za regulativno obdobje od leta 2019 do leta 2021, je najprej določal stimulacijo za brezplačno prevzeta evropska sredstva v višini pol odstotka. S spremembo tega akta v sredini leta 2020 je bila ta zvišana na dva odstotka vrednosti sredstev. Z aktom, ki določa metodologijo za regulativno obdobje leta 2022, je bila stimulacija za brezplačno prevzeta sredstva za naložbe ter za pokrivanje stroškov raziskav in inovacij zvišana na šest odstotkov od pridobljenih brezplačno prevzetih sredstev oziroma šest odstotkov od v posameznem letu prejetih prihodkov za pokrivanje stroškov raziskav in inovacij. Prav tako je bila ukinjena omejitev, ki je stimulacijo omejevala na brezplačno prevzeta evropska sredstva. Na podlagi teh sprememb veljavna metodologija za določitev regulativnega okvira naš trud za pridobitev brezplačno prevzetih sredstev danes upošteva veliko ustrezneje kot pred leti. Ocenjujemo, da smo oziroma še bomo od leta 2017 do konca leta 2022 prejeli za okoli štiri milijone spodbud iz naslova brezplačno prevzetih sredstev v tem obdobju. Vojna Ukrajini ter nove energetske in podnebne zaveze Evropske komisije zeleni prehod samo še pospešujejo. Kako vidite energetsko prihodnost naše države po opustitvi premoga? Kako je na zeleni prehod pripravljen Eles? Kakšne priložnosti ponujajo pametna omrežja? Eles je s pametnimi omrežji v širšem pomenu začel že pred dvema desetletjema s sprejetjem odločitve o nakupu prečnega transformatorja v RTP Divača, nadaljeval s projektom SUMO, z idejami, projekti in izvedbo pa eksplodiral po letu 2014. O tem, kaj ponujajo pametna omrežja, je bilo napisanega že toliko, da ne bom ponavljal. Vem pa, da ima Eles na tem področju izjemno vlogo. Ko me sprašujete o energetski prihodnosti, verjetno mislite na elektroenergetsko prihodnost. Menim, da bomo imeli v naši državi izjemno zahtevno prihodnje desetletno obdobje, ki bo zaznamovano z visoko uvozno odvisnostjo, ki jo ocenjujem na med 30 in 40 odstotki, ter iskanjem najbolj optimalnih kombinacij proizvodnih virov. Upam si trditi, da bo na področju proizvodnih virov v prihodnjih štirih letih štafetno palico nosilo vlaganje v obnovljive vire energije, z večjim poudarkom na njihovi lokalni koncentraciji z vidika instalirane moči, s sočasnimi pilotnimi projekti pretvorbe urnih viškov električne energije v vodik, njegove hrambe, skladiščenja in transporta. V roku dveh do treh let pričakujem tudi odločitev o izgradnji JEK 2. Eles sodeluje tudi v številnih projektih s področja e-mobilnosti. Kakšna naj bi bila prihodnja vloga prenosnega podjetja pri množičnejšem uvajanju e-mobilnosti? E-mobilnost je izvrsten primer, kako se bo vloga Elesa v sistemu v prihodnosti povečala zaradi nujnega povezovanja elektroenergetike z drugimi sektorji. Razvoj e-mobilnosti je namreč v nekakšnem prehodnem obdobju. Ob še vedno razmeroma majhnem deležu e-vozil omejena polnilna infrastruktura na obstoječih lokacijah večinoma zadošča potrebam. Toda zelo hitro lahko pridemo do stanja, ko bodo potrebe presegle zmožnosti obstoječih lokacij. Če bi tako stanje dopustili, operaterji omrež- 17 ja ne bodo zmožni dovolj hitro zgraditi novih povezav, ki bodo seveda predstavljale tudi znaten investicijski zalogaj. Polnjenje e-vozil ponekod že vpliva na elektroenergetska omrežja, ta vpliv pa se bo z večanjem deleža osebnih in tovornih e-vozil samo še večal. Zato Eles sodeluje v številnih projektih, povezanih z e-mobilnostjo. Naši strokovnjaki se povezujejo s strokovnjaki prometnega sektorja in drugimi ključnimi deležniki na področju e-mobilnosti. Skupaj iščemo odgovore na to, kako zagotoviti polnjenje e-vozil z energijo iz obnovljivih virov, kako elektroenergetsko omrežje pripraviti na bistveno višji odjem električne energije zaradi hkratnega polnjenja množice e-vozil ter kako uporabnikom zagotoviti čim ugodnejšo ceno polnjenja in čim boljšo uporabniško izkušnjo. Rezultat tega sta koncept celostnega razvoja infrastrukture za masovno polnjenje e-vozil E8 in koncept Pentlja. S prvim naslavljamo reševanje izziva pametnega polnjenja e-vozil s prilagajanjem moči polnjenja, pri katerem spodbujamo vodeno počasno polnjenje e-vozil čez dan, ko so na voljo viški energije iz OVE in ko vozila stojijo doma ali pred poslovnimi stavbami. Z drugim pa pokrivamo potrebe po hitrem polnjenju tovornih vozil, avtobusov in osebnih vozil ob tranzitnih poteh. To bomo dosegli z vzpostavljanjem polnilnih parkov ob avtocestnem križu ter tako uporabnikom zagotovili zanesljivo, zmogljivo in cenovno ugodno polnjenje. Iskanje optimalnih lokacij za take polnilne parke presega zgolj transportni ali elektroenergetski sistem, zato se je pokazala potreba po oblikovanju nove vloge, ki povezuje oba sistema. V javni obravnavi je zakon o infrastrukturi za alternativna goriva in spodbujanje prehoda na alternativna goriva v prometu, ki predvideva podelitev koncesije sistemskemu operaterju za opravljanje gospodarske javne službe vzpostavitve in upravljanja polnilnih parkov skupne izhodne moči 300 kW in več. Elesova vloga skrbnika elektroenergetskega sistema se tako nadgrajuje z vlogo povezovalca med sistemi. Eles je marca z občinama Velenje in Šoštanj podpisal krovni sporazum za uresničitev projektov medsektorskega povezovanja sektorjev elektrike in ogrevanja ter hlajenja v luči zelenega prehoda. Kakšen je namen tega sporazuma? Njegov namen je vzpostavitev projektov prestrukturiranja sistemov daljinskega ogrevanja skladno s konceptom dolgoročnega ogrevanja, ki ga razvija Eles. Ta koncept podaja optimalno načrtovanje energetske infrastrukture, lastnih OVE in energetske sanacije stavb v okviru odpornosti na cenovna nihanja energentov, zmanjševanja uvozne odvisnosti energije in energentov ter zmanjševanja okoljskega odtisa v celotni verigi procesov transformacije in delovanja energetskih sistemov prihodnosti v Sloveniji. Izkušnje in rezultati dela v šaleški dolini bodo uporabljeni za izvedbo projektov po celotni Sloveniji. naš Stik GEN ENERGIJA dr. Dejan Paravan 18 19 besedilo: Vladimir Habjan fotografija: arhiv GEN energija Naša usmeritev so obnovljivi viri in jedrska energija Smo v izrednih časih, ko se razmere v energetiki spreminjajo z izjemno hitrostjo in terjajo veliko prilagajanja in iskanja inovativnih rešitev. Kljub zelo nepredvidljivim razmeram je skupina GEN z vsemi svojimi proizvodnimi enotami in družbo GEN-I vseskozi zanesljiv proizvajalec in oskrbovalec z električno energijo. Kot kaže, bo tako tudi z novim vodstvom skupine. S 1. novembrom je štiriletni mandat generalnega direktorja družbe nastopil Dejan Paravan, doktor elektrotehniških znanosti. Paravan je strokovnjak na področju trženja električne energije z obsežnimi vodstvenimi izkušnjami v energetski dejavnosti skupine GEN. V GEN-I je opravljal različne funkcije, od člana uprave, izvršnega direktorja za prodajo, direktorja strateš­kega inoviranja, direktorja hčerinskih družb v Zagrebu, na Dunaju in v Milanu. Je poznavalec celotnega sektorja energetike, član upravnega odbora Energetske zbornice Slovenije, predavatelj na stanovskih konferencah ter vabljeni predavatelj na visokošolskih in znanstvenih ustanovah. Kaj so bile oziroma bodo vaše prve poteze v skupini GEN? Kaj so vaše prioritete? Med kratkoročnimi ukrepi je absolutna prioriteta obvladovanje sedanje energetske krize in zagotavljanje zanesljive oskrbe z električno energijo slovenskih odjemalcev. Časi, v katerih smo, so izjemno zahtevni in terjajo nekonvencionalne ukrepe, saj se je Slovenija žal znašla v tej krizi z visoko uvozno odvisnostjo tudi na področju električne energije. Zato je naša naloga, da v sodelovanju s podjetji iz skupine poskrbimo za oskrbo odjemalcev po konkurenčnih cenah ter za obvladovanje tržnih tveganj. Pri tem igra zelo pomembno vlogo stabilna proizvodnja električne energije iz naših proizvodnih objektov. Pred dobrim mesecem smo uspešno zaključili remont v NEK, ki je z zamenjavo visokotlačne turbine in drugimi nadgradnjami še povečal maksimalno moč elektrarne. Prav tako izvajamo številne ukrepe v TEB, ki je sicer namenjena rezervi, vendar bi v skrajni sili lahko obratovali tudi z njo. TEB smo namreč v zadnjih mesecev ustrezno nadgradili, da je zmožna intenzivnejšega obratovanja ne le na zemeljski plin, ampak tudi na ekstra lahko 20 kurilno olje. Težava pri TEB so omejitve glede maksimalnega števila obratovalnih ur, izhajajoče iz okoljskega dovoljenja, za katere pa v sodelovanju z ministrstvi iščemo ustrezno rešitev − izjemo, ki bi veljala v naslednjem letu. Srednje- in dolgoročne prioritete pa bomo s sodelavci določili v prenovi strategije skupine, kjer bo poudarek na zagonu obsežnega investicijskega cikla, ki bo zagotavljal energetski prehod in opuščanje fosilnih virov v slovenski elektroenergetiki ter zasledoval energetsko samozadostnost. Pomena te se vsi zavedamo danes, ko smo soočeni z energetsko krizo in posledično ekstremnim dvigom cen na energetskih trgih. Kakšno je trenutno stanje skupine GEN? Ali in kako ste se seznanili z delovanjem družb v skupini? Del skupine GEN sem že več kot šestnajst let v različnih funkcijah, zato sem delovanje družbe poznal že od prej. Res pa je, da smo v izrednih časih, ko se razmere v energetiki spreminjajo izjemno hitro in zahtevajo veliko prilagajanja in iskanja inovativnih rešitev. Sedanje stanje na energetskih trgih je izjemno nepredvidljivo, kar vsem igralcem na trgu povzroča določene izzive. Kljub zelo nepredvidljivim razmeram pa je skupina GEN z vsemi svojimi proizvodnimi enotami in družbo GEN-I vseskozi zanesljiv proizvajalec in oskrbovalec z električno energijo, ne glede na pretrese na energetskih trgih, rekordno sušo ali jesenski izpad deleža energije iz NEK zaradi remonta. Ta zanesljivost nikakor ni samoumevna, v vse procese vseh družb so dnevno vključeni ljudje s svojim znanjem, izkušnjami in veliko odgovornostjo. Skupina GEN je za letos zaradi dviga cen električne energije na trgu načrtovala višje prihodke in višji donos. Vendar se že vse od izbruha vojne v Ukrajini soočamo z globljimi izzivi in vplivi energetske krize, ki so bili poleti dodatno poglobljeni zaradi dolgotrajne suše, izpada določenega dela francoskih jedrskih elektrarn ter enormnih rasti cen zemeljskega plina zaradi nezanesljive dobave in iskanja drugih virov zemeljskega plina, ki so dražji od ruskega. Ob tem je GEN, tako kot vseskozi doslej, približno 90 odstotkov proizvedene električne energije v skupini GEN prodal leto vnaprej – v obliki letnega produkta pasovne energije. GEN je torej energijo, ki se proizvaja trenut­ no, prodal že pred letom dni po cenah, ki so veljale takrat. Še več, zaradi slabe hidrologije, ki je bila posledica suše, smo morali letos na trgu po visokih cenah dodatno kupovati manjkajočo električno energijo, da smo lahko izpolnili naše pogodbe do kupcev, ki so bile sklenjene pred letom in več po cenah, ki so veljale tedaj. Zaradi tega družba GEN letos ne bo dosegla poslovnega plana. V energetsko zahtevnih časih ni zmagovalcev. Zelo dobro se zavedamo, da se gospodarstvo in tudi gospodinjstva soočajo z velikimi težavami in negotovostjo, ki jih povzročajo visoke cene električne energije. Seveda si pri tem tudi v skupini GEN prizadevamo čim bolj zaščititi najbolj ranljive skupine odjemalcev. Ne le da vseskozi prevzemamo velik del tveganj, povezanih z nepredvidljivimi trgi, nosimo tudi veliko finančno breme, povezano z regulacijo cen. V naši skupini lahko takšne zaščitne ukrepe omogočimo samo zato, ker imamo lastno domačo proizvodnjo, ki ni odvisna od zemeljskega plina, tem- naš Stik več naš proizvodni portfelj v dolgotrajnih sušnih razmerah, kot so bile letos poleti, temelji predvsem na jedrski energiji. Poleg tega imamo izvrstno ekipo trgovcev v družbi GEN-I, ki so v letošnjem letu ublažili negativne učinke zaradi prihoda več kot 70.000 novih odjemalcev, ki so ostali brez dobavitelja, saj so se nekateri dobavitelji v težkih razmerah umaknili s trga. A ščitenje odjemalcev predstavlja zgolj nujen kratkoročni ukrep, ob katerem mora Slovenija najti tudi dolgoročne rešitve. Kot prvo prioriteto svojega delovanja v skupini ste omenili soočanje z energetsko krizo ter skrb za nemoteno obratovanje vseh proizvodnih virov in zanesljivo oskrbo slovenskih odjemalcev z električno energijo. Na kakšen način boste to dosegli? V luči energetske krize so naše prednostne naloge zanesljiva oskrba odjemalcev, zagotavljanje ustrezne likvidnosti družb v skupini za nemoteno redno delovanje ter stabilno obratovanje vseh proizvodnih objektov. Poleg tega izvajamo ustrezne nadgradnje in priprave za povečano obratovanje s TEB, kot je bilo že omenjeno. Pripravljamo različne scenarije in kalkulacije, s katerimi se želimo pripraviti na razmere, ki prihajajo čez dva ali tri mesece. Nihče nima kristalne krogle, da bi lahko povedal, kaj se bo na evropskem trgu električne energije dogajalo februarja ali marca 2023. Lahko se zgodi, da bo zaradi hude zime poraba visoka in takrat se lahko cena električne energije na borzah povzpne tudi čez 1000 evrov za MWh, prav tako pa je mogoč scenarij, da bo povpraševanje močno upadlo zaradi varčevanja industrije ter ohlajanja gospodarstva − takrat bi ob višji ponudbi cene lahko padle tudi na 100 evrov. Skratka, pred nami so zelo negotovi časi. Sam vidim malo verjetnosti, da bi bila oskrba z energijo v letošnji zimi motena, ker so predvsem skladišča zemeljskega plina polna več kot 90-odstotno. Zato pomeni večje tveganje prihodnja zima in negotovost ponovnega polnjenja skladišč v prihodnji letni sezoni, saj na ruski plin, ki je letos poleti v okrnjenih količinah še pritekal v Evropo, ne računa nihče več. Katere so prednostne naložbe skupine GEN v letu 2023? Na področju investicij je vsekakor izjemno pomembno, da so v NEK letos uspešno izvedli zahteven remont, vključno z zamenjavo visokotlačne turbine. Elektrarna je po dobrem desetletju sistematičnih nadgradenj v odlični kondiciji, kar je izjemno pomembno v prihajajočem obdobju, ko električne energije primanjkuje v celotnem evropskem prostoru. Prav tako smo v zaključni fazi pridobivanja vseh potrebnih dovoljenj za podaljšanje življenjske dobe do leta 2043. V TEB smo izvedli potrebne prilagoditve in investicije, da bi ob zanesljivem zagotavljanju sistemskih storitev omogočili tudi obsežnejše obratovanje v komercialne namene, zlasti na dizelsko gorivo. Prav tako smo letos zgradili dve veliki sončni elektrarni, 17 MW elektrarno GEN-I v Makedoniji in 6 MW elektrarno HESS v Sloveniji. V prihodnjih letih bodo potrebne pospešene investicije v obnovljive vire energije in jedrsko energijo. Do leta 2030 moramo močno pospešiti izrabo sončnega potenciala, predvsem s pospešenim vlaganjem v večje sončne elektrarne. Z izgradnjo HE Mokrice želimo zaključiti izgradnjo verige na spodnji Savi, nato pa pripraviti vse potrebno še za gradnjo HE na srednji Savi. Najzahtevnejši projekt pa je seveda JEK2. Če bomo v Sloveniji poskrbeli za brezogljičen in samozadosten elektroenergetski sistem, bo tudi zanesljiv in cenovno konkurenčen. Uspešno in zanesljivo obratovanje je temelj uspešnosti, ki pa ga moramo nadgraditi z obnovljivimi viri energije kot prožnimi viri ter z generiranjem investicij v nove jedrske zmogljivosti. Ali podpirate Vizijo 3 + 1 elektroenergetskega prehoda, ki je ključ do razogljičenja slovenske energetike in s tem širše družbe? V preteklem letu sem sodeloval v več skupinah, v katerih smo delali izračune in scenarije razogljičenja slovenskega elektroenergetskega sistema. Kot najbolj smiseln scenarij se je izkazala kombinacija obnovljivih virov energije in jedrske energije. Pri obnovljivih virih energije izstopata hidro energija, predvsem zaradi že zgrajenih HE, ter proizvodnja iz sončnih elektrarn, kjer pa imamo največji potencial za investicije v bližnji prihod­ nosti. Če k temu dodamo še nadaljnjo rabo jedrskih tehnologij s podaljšanjem obratovanja NEK ter izgradnjo JEK2, potem dosežemo popolno pokritost lastnega odjema z nizkoogljično energijo že pred letom 2040. Mešanica jedrske, hidro- in sončne energije predstavlja ključ do stabilnega, cenovno konkurenčnega in nizkoogljičnega elektroenergetskega sistema za Slovenijo in širšo regijo. Skupina GEN že danes proizvede 99 odstotkov elektrike iz nizkoogljičnih virov. Z investicijskimi projekti in načrtovanim povečanjem proizvodnih zmogljivosti bomo zagotovili največ energije iz JEK2, okoli 9 TWh. Pomemben del pa bodo prispevale tudi nove sončne in hidroelektrarne. Tako povečana domača proizvodnja bo omogočala manjšo uvozno odvisnost Slovenije, dodatne količine električne energije bodo omogočile nadomestitev izpada energije iz fosilnih goriv, hkrati pa podprle cilje na področju elektrifikacije mobilnosti, ogrevanja in hlajenja ter digitalizacije družbe in napredne integracije razpršenega dela aktivnih odjemalcev oz. proizvajalcev v povezan, enovit elektroenergetski sistem prihodnosti. Kakšno vlogo bo imela skupina GEN v solarizaciji Slovenije, ki ga podpira država? Fotovoltaične elektrarne v energetski mešanici skupine GEN so v prihodnjih letih eno osrednjih področij razvoja, s katerim želimo okrepiti nizkoogljično proizvodnjo energije. Že danes je družba GEN-I Sonce največji ponudnik samooskrbnih elektrarn za gospodinjske odjemalce v državi, prav tako gradimo samooskrbne elektrarne za podjetja in industrijo. Pospešiti pa želimo predvsem gradnjo samostoječih velikih elektrarn, ki bi jih lahko vključili v energetske skupnosti in dostop do energije sonca omogočili tudi tistim državljanom, ki nimajo ustreznih strešnih površin. V prihodnjih letih bomo morali intenzivno investirati v obnovljive vire, predvsem v izrabo sončne energije. Država si je zastavila ambiciozen investicijski cikel do leta 2030, pri katerem želimo igrati vodilno vlogo. Ker so obnovljivi viri po naravi nestanovitni, bomo morali veliko narediti tudi za fleksibilnost v sistemu. Potrebne bodo nove baterije, črpalne hidroelektrarne, čez deset ali dvajset let naj bi pomembno vlogo igral tudi zeleni vodik. 21 Koliko je realnih možnosti, da bi Slovenija kdaj začela z gradnjo JEK2? Projekt JEK2 je v začetni fazi. Družba GEN energija je za projekt pridobila energetsko dovoljenje, v katerem je za novo jedrsko elektrarno določena tehnologija tlačnovodnega reaktorja tretje generacije z inštalirano močjo približno 1100 MW. V GEN energiji se na projekt JEK2 odgovorno in aktivno pripravljamo, skladno s strateškimi dokumenti, ki temeljijo na potrebah Slovenije, in razvojnimi usmeritvami družbe, vse bolj pa tudi zaradi občutnega primanjkljaja električne energije na evropski ravni. Spremljamo potencialne dobavitelje tehnologije in njihove dizajne, jih strokovno ocenjujemo z vidika komercialne dobavljivosti, zrelosti dizajna in izvedbenih rezultatov. Skupaj z ministrstvi pripravljamo vse potrebne predpogoje za začetek procesa umeščanja v prostor. Investicijska odločitev o projektu JEK2 in njegovi časovnici je pričakovana po široki javni razpravi, tudi v okviru prenove NEPN. Potreba po električni energiji se bo do leta 2050 podvojila zaradi elektrifikacije prometa, ogrevanja in druge nove rabe oz. novih tehnologij. Slovenija je danes močno odvisna od uvoza električne energije, zato moramo za to najti učinkovito dolgoročno rešitev. S tega vidika je nujno, da čim prej sprejmemo odločitev glede gradnje novih energetskih objektov, predvsem JEK2. JEK2 potrebujemo do sredine prihodnjega desetletja, ko bomo prenehali uporabljati premog. To je v energetiki tako rekoč jutri, zato moramo začeti pripravo DPN danes. JEK2 je sicer medgeneracijski projekt, načrtujemo za današnje in prihodnje generacije, tako kot so pred nami delali zase in za nas. Kje vidite vlogo malih reaktorjev, ki jih nekateri strokovnjaki pri nas podpirajo? V skupini GEN pozorno spremljamo razvoj majhnih modularnih reaktorjev (SMR). Naši strokovnjaki so letos izdelali tehnično poročilo z naslovom Pregled tehnologij reaktorjev SMR, v katerem so naredili pregled aktualnega stanja razvoja tehnologije reaktorjev SMR in proučili možnost uporabe tovrstnih reaktorjev v Sloveniji. Novi projekti SMR kažejo izjemno inovativnost. Rešitve se iščejo v smeri pomanjšanih izvedb reaktorjev četrte generacije. Uporabljajo se koncepti hitrih reaktorjev, homogenih, visokotemperaturnih, pa tudi klasičnih tlačnovodnih reaktorjev. S stališča ekonomike so najzanimivejši SMR dizajni, ki zasledujejo principe inherentne varnosti. S stališča naprednosti tehnologije pa verjetno hitri oplodni reaktorji, ki med obratovanjem proizvajajo več goriva, kot ga porabijo. V nadaljevanju bo ključna čimprejšnja postavitev pilotnih projektov. Za Slovenijo utegnejo postati zanimivi tisti, ki se najbolj bližajo komercialni dobavljivosti. Danes se modularnega reaktorja še ne da kupiti. Modularni reaktorji imajo prihodnost, saj so zelo fleksibilni, primerni so za zagotavljanje toplote za ogrevanje mest in za oskrbo z elektriko. Uporabnost je vsestranska, svoje mesto bodo dobili, ko bosta umeščanje in gradnja dovolj preprosta in ekonomična. Vendar to še ne bo v naslednjih desetih letih. Vsestranski razvoj bo omogočil, da bodo te elektrarne vstopale v obratovanje enostavneje kot velike jedrske elektrarne, ki se gradijo danes. naš Stik SODO Stanislav Vojsk 22 23 besedilo in fotografija: Brane Janjić Distribucijsko omrežje je ključni gradnik zelenega prehoda V potrjevanju je noveliran desetletni razvojni načrt distribucijskega omrežja, ki do leta 2032 predvideva dobrih 3,5 milijarde evrov investicij, kar pred distribucijska podjetja postavlja številne izzive. Direktor družbe SODO Stanislav Vojsk ima za sabo pestro poklicno pot, pri čemer se je 25 let kalil v Elektru Maribor, kjer se je ukvarjal z vrsto različnih del. Tako je najprej sodeloval pri izgradnji objektov in se ukvarjal s projektiranjem, da bi pozneje zasedel mesto tehničnega direktorja ter nazadnje med letoma 2003 in 2009 tudi predsednika uprave. Potem je tri leta delal v GEN-I na področju prodaje električne energije, leta 2014 pa prišel k sistemskemu operaterju distribucijskega omrežja, družbi SODO, in se ukvarjal z dolgoročnim razvojem distribucijskega sistema. Avgusta 2020 ga je vlada, potem ko je od marca tega leta opravljal funkcijo vršilca dolžnosti direktorja, imenovala za direktorja družbe SODO. Lahko bi dejali, da sodi v krog tistih direktorjev, ki so v preteklosti pomagali graditi sedanji elektroenergetski sistem in so si skozi opravljanje različnih funkcij nabrali bogate izkušnje, ki so jim v sedanjih, za energetiko kriznih razmerah, zagotovo v veliko pomoč. Z njim smo se pogovarjali o ključnih izzivih, ki čakajo slovensko distribucijo. V pripravi je nov desetletni razvojni načrt slovenskega distribucijskega omrežja. Katere so najbolj šibke točke obstoječega omrežja oziroma katere prednostne naloge čakajo distribucijska podjetja v prihodnje? Distribucijsko omrežje se izgrajuje na daljše obdobje, zato se razvojni načrti na vsaki dve leti izdelajo na novo, pri čemer smo vsakokrat postavljeni pred nove izzive. V sedanjem načrtu, ki je še v usklajevanju in vključuje obdobje do leta 2032, so ti še izrazitejši, saj je energetska kriza, ki smo ji priča, nekatere že prej načrtovane aktivnosti še pospešila. V mislih imam predvsem težnje po hitrejši posodobitvi in iskanju rezerv v omrežju ter oblikovanju storitev za odjemalce. Po drugi strani smo priča tudi hitremu razvoju proizvodnje iz obnovljivih virov energije ter naraščanju povpraševanja po električni energiji za potrebe ogrevanja in hlajenja ter e-mobilnosti. Leta 2017 je denimo delež električne energije za ogrevanje v gospodinjstvih znašal 24 pet odstotkov, po zadnjih podatkih raziskave REUS pa je letos dosegel že 16 odstotkov. Rast števila toplotnih črpalk in drugih naprav za ogrevanje na elektriko se predvideva tudi v prihodnje, prav tako tudi polnilnic za električna vozila. Na teh področjih za zdaj še ni mogoče zaznati večjih težav, se je pa treba na povečano povpraševanje po električni energiji v prihodnje ustrezno in pravočasno pripraviti. naš Stik Če na kratko povzamem, bo glavnina izzivov, ki čakajo distribucijo v naslednjih letih, povezanih s prehodom na nizkoogljično družbo. Distribucijske družbe se bodo morale soočiti s problematiko financiranja, zagotavljanja potrebnih in ustreznih kadrov ter umeščanja infrastrukture v prostor ob hkratnem zagotavljanju še obsežnejše digitalizacije in interoperabilnosti. Koliko sredstev naj bi v prihodnjem desetletnem Precej zgovoren je že podatek o porabi energije za polnjenje obdobju namenili za investicije in katera leta bodo za e-vozil na naših hitrih polnilnicah na avtocestnem križu, pri čepodjetja še zlasti finančno zahtevna? mer je bilo leta 2016 za te namene porabljenih 78.152 kWh, lani Vsekakor bo treba vlaganja v distribucijsko omrežje glede na 188.786 kWh, letos v prvih desetih mesecih pa že 281.074 kWh. prejšnja leta še povečati, in sicer naj bi po sedanjem predloPovedano še nekoliko drugače, število polnjenj se je z 9.280 gu, ki se še usklajuje, v naslednjem desetletju zanje namenili v letu 2016 lani povečalo na 15.822, letos do konca oktobra 3,53 milijarde evrov. Lani je bilo za pa doseglo že 21.488, kar lepo kaže investicije na ravni distribucije naaktualen trend in posledično pričamenjenih 139 milijonov evrov, lekovano rast porabe v tem sektorju. tos bo zaradi precejšnjega izpada Poleg tega se v zadnjih dveh letih omrežnine ta znesek nižji, že nassrečujemo tudi s težavami zaradi Distribucijsko omrežje se izgrajuje na lednje leto pa je po sedanjih progskokovitega povečanja števila prodaljše obdobje, zato se razvojni načrti nozah za naložbe predvidenih 174 izvodnih naprav iz obnovljivih virov na vsaki dve leti izdelajo na novo, pri milijonov evrov in v letu 2024 kar energije, kjer število vlog za namečemer smo vsakokrat postavljeni pred 220 milijonov evrov. S tem naj bi usstitev novih naprav prav tako strmo nove izzive. V sedanjem načrtu, ki je pešno zagotovili zeleni prehod, pri narašča. Tako je bilo denimo lani še v usklajevanju in vključuje obdobje čemer je treba izpostaviti, da večiv vsem letu za ta namen izdanih do leta 2032, so ti še izrazitejši, saj na parametrov, s katerimi se oce10.973 soglasij, letos v prvih desetih je energetska kriza, ki smo ji priča, njuje kakovost omrežja, kaže, da mesecih pa že 20.757, pri čemer je nekatere že prej načrtovane aktivnosti še je naše obstoječe omrežje dobro. bilo vseh vlog za izdajo soglasij za Ne nazadnje dobro stanje slovenpriključitev proizvodnih naprav za pospešila. skega elektroenergetskega sistesamooskrbo v tem času kar 25.689. ma potrjuje tudi dejstvo, da se je na lestvici najboljših desetih držav med 133 državami po indeksu Ob tem je zanimiv še podatek, da je bilo v letošnjih prvih desesvetovne energetske trileme za leto 2022, ki ga izdaja Svetovtih mesecih dejansko nato na omrežje priključenih »le« 9.947 ni energetski svet (World Energy Council), Slovenija uvrstila na samooskrbnih naprav, kar kaže, da bodisi investitorji prošnje visoko 9. mesto. vlagajo na zalogo bodisi dobavitelji niso kos vsem naročilom. Skratka, gre za izjemne skoke, pri čemer se skupaj z distribuKakšne so realne možnosti, da bomo želene cijskimi podjetji in Elesom ves čas trudimo, da bi kljub določeinvesticije tudi uspešno izpeljali oziroma kaj kaže nim tehničnim omejitvam zagotovili zeleni prehod. Tako smo dosedanja praksa? skupaj z Elesom pripravili zemljevid s točkami, ki omogočajo Pri navedenih številkah o prihodnjih naložbah v distribucijo gre takojšen priklop večjih sončnih elektrarn na prenosno oziroma seveda za ocene potreb oziroma izpolnitev pogojev, če resdistribucijsko omrežje ter je objavljen tudi na naši spletni stranično želimo doseči zeleni prehod. Podatki kažejo, da so dini (https://sodo.si/sl/o-omrezju/pregled-potenciala-vecjih-se). stribucijska podjetja vsa minula leta dejansko krepila naložbe V sodelovanju z distribucijskimi podjetji smo razvili še spletno in celo presegla prvotne načrte. Tako je bilo denimo leta 2017 aplikacijo SODOKart, ki potencialnim investitorjem omogoča načrtovanih za 110 milijonov evrov investicij, dejansko uresnigeografski prikaz možnih točk priključitve z vidika potenciačenih pa za 121 milijonov. Leta 2019 je bilo načrtovanih za 123 la obstoječega omrežja za priključevanje večjih proizvodnih milijonov evrov investicij, izpeljanih za 137 milijonov, leta 2020 naprav (nad 50 kW) neposredno na obstoječe elektrodistribupa je bilo najprej načrtovanih za 126 milijonov evrov investicijsko omrežje. cij, izpeljanih pa je bilo za 131 milijonov. To kaže, da so se distributerji vsa ta leta trudili zmanjšati zaostanek med načrti in S tem želimo spodbuditi predvsem gradnjo večjih elektrarn v dejansko izvedbo iz prejšnjih obdobij ter slediti naraščajočim bližini obstoječih transformatorskih postaj, ker so s tem stroški potrebam odjemalcev. priključevanja precej nižji. Zato velja tudi poziv odjemalcem in lokalnim skupnostim, da se povežejo v energetske skupnosOb tem je treba izpostaviti, da naložbe niso namenjene le nati ter za gradnjo sončnih elektrarn izrabijo degradirana obmodomeščanju starih naprav in povezav, temveč tudi širjenju in čja in večje strešne površine. Tako je možna hitrejša izvedba dograjevanju omrežja, pri čemer je ena ključnih težav že omeprojektov in s tem lažje doseganje zastavljenih ciljev, ni potnjeno umeščanje daljnovodov in transformatorskih postaj v rebe po večjih investicijah v omrežje, sami stroški gradnje pa prostor. so nižji. Iz razvojnih načrtov podjetij izhaja tudi, da bo treba v naslednjih letih zagotoviti precejšnja dodatna investicijska sredstva, pri čemer ostajajo glavni viri omrežnina, posojila oziroma zadolževanje ter evropska sredstva iz načrta za okrevanje in odpornost. Razmerje med temi viri pa je odvisno od prihodnjih ukrepov Agencije za energijo v novem regulatornem obdobju in od uspešnosti posameznih podjetij na razpisih v okviru različnih programov financiranja EU. 25 Že ves čas se odpira tudi vprašanje o ustreznosti sedanje organiziranosti distribucije. Se vam zdi ta oziroma navezanost podjetij na posamezna regionalna območja ustrezna? V minulih letih je bilo res že veliko razprav o primerni organiziranosti distribucijskega omrežja. Zdi se mi prav, da distribucijska podjetja delujejo lokalno na ravni regij in tako kot do zdaj, saj se je pokazalo, da imajo za opravljanje ključnih nalog in storitev ter odpravo napak izoblikovane odlične ekipe in da delo poteka nemoteno. Vsekakor pa bi bilo smiselno v večji meri koordinirati razvoj, skupno urejati vprašanja kibernetske varnosti ter reševati pravna, regulatorna in finančna vprašanja, saj smo v Sloveniji kadrovsko omejeni. Na teh področjih bi bilo smotrno narediti spremembe, saj bi bilo to tudi racionalno za ves sistem. Med prihodnjimi ključnimi izzivi ste omenili tudi zagotavljanje potrebnega kadra. Ob podvojitvi sedanjih naložb podjetja sama ne bodo mogla izpeljati vseh načrtov, z modernizacijo omrežja in novimi dejavnostmi pa se verjetno širijo tudi potrebe po dodatnih in raznolikih kadrovskih profilih? Tudi sam osebno menim, da distriKakšen je vaš pogled na vlogo buterji samo v lastni režiji ne bodo družbe SODO v prihodnje? mogli izpeljati vseh želenih investicij Do zdaj smo skušali iskati pozitivin da bo pri uresničevanju letnih naIz razvojnih načrtov podjetij izhaja tudi, ne učinke sinergije med distribucijčrtov nujno treba vključiti tudi zunada bo treba v naslednjih letih zagotoviti skimi podjetji in tudi z Elesom kot nje izvajalce. Z zelenim prehodom precejšnja dodatna investicijska sistemskim operaterjem elektroein pospešeno vsesplošno digitalizasredstva, pri čemer ostajajo glavni nergetskega sistema. Kot rečeno, cijo družbe ter dodatnimi nalogami viri omrežnina, posojila oziroma nas v prihodnje čakajo veliki izzivi, se tudi v elektrogospodarstvu vezadolževanje ter evropska sredstva iz povezani z zagotavljanjem množice čajo potrebe po drugih znanjih in načrta za okrevanje in odpornost. podatkov vsem deležnikom, kar bi profilih kadrov. SODO in tudi drumoralo biti poenoteno na ravni cega distribucijska podjetja zato že lotne države, in tu je vloga SODO krepijo medsebojno sodelovanje zelo pomembna. Se bo pa treba ponovno pogovoriti o tem, na področju informacijskih tehnologij ter tudi sodelovanje na katere naloge naj bi v prihodnje opravljal SODO, oziroma tem področju z drugimi družbami, kot so Informatika, Eles in postaviti ločnico med njim in drugimi deležniki v elektroenerBorzen, s ciljem obogatitve znanj in večje pripravljenosti na getskem sistemu v Sloveniji. Vsekakor obstajajo določena, že nove izzive. omenjena področja dela, ki bi v prihodnje morala biti skupna Kako daleč so distribucijska podjetja z uvajanjem ali vsaj čim bolj centralizirana. naprednih merilnih sistemov in razvojem aplikacij, ki omogočajo dodatne storitve? So ti sistemi iz posameznih distribucijskih podjetij med seboj kompatibilni? V letu 2024 nas čaka sprememba obračuna električne energije in aktivnosti na tem področju že aktivno potekajo, pri čemer je ključna nadgradnja obstoječih merilnih centrov, ki bodo morali zagotavljati ogromno količino podatkov v 15-minutnih oziroma še krajših intervalih. Ob tem bo treba zagotoviti tudi potrebno kakovost prenosa teh podatkov in njihovo obdelavo ter ustrezno dostopnost odjemalcem in dobaviteljem ob upoštevanju vseh varnostnih standardov. Usklajen razvoj na tem področju izvajamo s pomočjo Informatike in s sodelovanjem z drugimi ključnimi deležniki. Posodobitev sistemov za zdaj poteka v skladu z načrti, je pa treba vedeti, da sta edini stalnici na tem področju nenehen razvoj in nadgradnja obstoječih sistemov. Podatki kažejo, da bodo do leta 2025, to je zadnjega roka, ki ga je za namestitev naprednih merilnih sistemov določila EU, vsi slovenski odjemalci ustrezno opremljeni z njimi. Trenutni skupni delež je 90 odstotkov, se pa ta delež po posameznih podjetjih razlikuje. Letos je bila vzpostavljena in implementirana merilna točka, ki odjemalcem omogoča aktivno vlogo, novim akterjem pa vključitev v sistem zagotavljanja različnih novih storitev. 26 01 dogodki leta 2022 naš Stik 27 januar VLADA SPREJELA NACIONALNO STRATEGIJO ZA IZSTOP IZ PREMOGA DOLOČEN VIŠJI ZNESEK VPLAČEVANJA V SKLAD NEK Strategija postavlja v središče pravičen prehod dveh slovenskih premogovnih regij – Savinjsko-šaleške in Zasavske regije – ter opredeljuje proces celovitega družbenega in gospodarskega prestrukturiranja obeh regij, identificira ustrezne finančne vire na nacionalni in evropski ravni ter način upravljanja procesa pravičnega prehoda, ključne vidike zapiranja Premogovnika Velenje v tehničnem smislu, z vidika vpliva na zaposlene in skupnost ter z vidika varovanja in ohranjanja okolja ter ustvarja sinergije pri izvajanju pravičnega prehoda med regijama prek skupnih projektov, prenosa dobrih praks in izkušenj. Vlada je družbi GEN energija s 1. januarjem 2022 določila, da začne vplačevati v Sklad za financiranje razgradnje Nuklearne elektrarne Krško in odlaganja radioaktivnih odpadkov iz Nuklearne elektrarne Krško znesek v višini 0,012 evra za vsako prevzeto kWh električne energije, proizvedene v Nuklearni elektrarni Krško. Dvig prispevka v Sklad NEK ne bo bistveno vplival na dobičke GEN energije, bo pa veliko prispeval k uresničitvi zavez iz meddržavne pogodbe in dolgoročno razbremenil proračun Republike Slovenije. Z jasno odločitvijo o procesu pravičnega prehoda in časovnici opuščanja rabe premoga bo Sloveniji in obema premogovnima regijama omogočen neoviran dostop do sredstev Sklada za pravičen prehod, v okviru katerega se Sloveniji v obdobju 2021–2027 namenja 248,38 milijona evrov. V strategiji je kot leto, v katerem naj bi Slovenija najpozneje opustila rabo premoga za proizvodnjo električne energije, določeno leto 2033. Foto arhiv Elektra Ljubljana V MREŽI ELEKTRIČNIH POLNILNIC GREMO NA ELEKTRIKO 17 NOVIH POLNILNIC V mreži električnih polnilnic Gremo na elektriko, ki jo upravlja družba Elektro Ljubljana, je že 426 polnilnih mest, odslej pa je bogatejša še za sedemnajst novih. Polnilnice so, po novem na voljo uporabnikom v drugi kleti parkirne hiše Šubičeva na Trgu republike v Ljubljani. Družba Elektro Ljubljana je polnilnice postavila v sodelovanju z družbo BSL, ki je lastnik in upravitelj garaže. Za videz in označevanje tega dela garaže so poskrbeli v oblikovalskem studiu Kabinet 01. PONOVNA VZPOSTAVITEV DELOVANJA MALE HE PODSELO BORZEN PRIPRAVIL ŽE TRETJO SEZONO OKOLJSKIH RISANK LEPŠI SVET Zaradi vzpostavitve delovanja male HE na pregradi Podselo so morale Soške elektrarne Nova Gorica v času del na pregradi nižati gladino Doblarskega jezera. Družba SENG je s projektom obnove obstoječega hišnega agregata na jezu, ki je prvotno služil za rezervno napajanje pregrade, obstoječi agregat zamenjala z novim, potopnim agregatom. Z njim se bo zagotavljal predpisan ekološko sprejemljivi pretok Qes, hkrati pa se bo agregat uporabljal za proizvodnjo električne energije. Tehnologija izvedbe prenove agregata je zahtevala dvakratno nižanje jezera za 5 metrov, to je od kote 153 metrov n. m. do kote 148 metrov n. m., v trajanju do 10 dni. Prvi termin nižanja je bil od 10. do 17. januarja 2022, drugi pa od 14. do 24. februarja 2022. Okoljske risanke Lepši svet so namenjene otrokom, starim med štiri in deset let, ter jih spodbujajo in ozaveščajo o okoljskih tematikah. V tokratnih epizodah gledalci spoznajo, zakaj praznujemo dan Zemlje, kaj je daljinsko ogrevanje, kako kroži voda, kam z odpadno embalažo in zakaj nastane strela. Prvih deset epizod si je ogledalo blizu dva milijona gledalcev, pri tem pa se risanke iz leta v leto čedalje bolj uporabljajo tudi kot učni pripomoček v šolah in vrtcih. Vse so opremljene z gradivom za podporo ob spremljanju risane serije, ki zagotavlja dodatne informacije in zanimivosti, poudarja ključne besede, navaja primere iz vsakdanjega življenja, ideje za ustvarjanje in izvajanje nalog, vse z namenom pomagati posredovati nova znanja, s katerimi odgovarjajo na otroška vprašanja ali jih pomagajo sooblikovati. 28 dogodki leta 2022 02 naš Stik 29 februar Foto Vladimir Habjan ELEKTRO GORENJSKA DOBILA GRADBENO DOVOLJENJE ZA 2 X 110 kV DALJNOVOD MED KAMNIKOM IN VISOKIM Z novo 18 kilometrov dolgo 110 kV daljnovodno povezavo bo dolgoročno zagotovljeno ustrezno dvostransko napajanje in zanesljivost obratovanja distribucijskih 110/20 kV RTP na območju Domžale–Kamnik–Mengeš ter mesta Kranj z vzhodnim delom okolice. Daljnovodna povezava bo ustrezno zagotovila tudi elektroenergetsko oskrbo letališča Jožeta Pučnika in zanesljivo os- krbo rastoče industrijske cone. V skladu z investicijskim načrtom Elektra Gorenjska in v dogovoru z Elektrom Ljubljana, ki bo polovico daljnovoda gradil na svojem distribucijskem območju, bo gradnja daljnovoda potekala v letih 2023 in 2024, s predvidenim zaključkom v letu 2025. Skupna investicija je ocenjena na 4 milijone evrov. DOPOLNJEN AKT O VKLJUČITVI JEDRSKE ENERGIJE IN PLINA MED PREHODNE ENERGENTE SLOVENSKA INDUSTRIJA ZA IZENAČITEV KONKURENČNIH POGOJEV Dosežen je bil politični dogovor o besedilu, ki uvršča jedrsko energijo in plin med pomembna energenta, ki naj bi prispevala k prehodu v ogljično nevtralno družbo. Dopolnjen delegirani akt o podnebju za blažitev podnebnih sprememb in prilagajanje nanje dopolnjuje uredbo o taksonomiji ter vanjo vključuje tudi nekatere plinske in jedrske dejavnosti, saj bo, če želi EU do leta 2050 dejansko postati podnebno nevtralna, potrebnih veliko javnih in zasebnih naložb. Pri tem je taksonomija namenjena usmerjanju zasebnih naložb v dejavnosti, potrebne za doseganje podnebne nevtralnosti. To odločitev so v NEK pozdravili. Razumejo jo kot jasno sporočilo načrtovalcem energetskih strategij, da lahko uporaba jedrske energije pospeši razogljičenje. Hkrati je odločitev tudi sporočilo finančnim institucijam in zasebnemu sektorju, da je v naložbe na področju jedrske energije vredno investirati. Na Gospodarski zbornici Slovenije so februarja v okviru razprav o prihodnosti slovenskega gospodarstva izpostavili, da je med obširnim naborom ukrepov, ki jih lahko v skladu s predlogi in soglasjem Evropske komisije podpre država z državnimi pomočmi na področju podnebja, energije in okolja, tudi možnost uveljavitve uredbe za kritje posrednih stroškov emisij toplogrednih plinov. Ob tem so opozorili, da čeprav Evropa tako državno pomoč omogoča že od leta 2012, jo v Sloveniji uvajamo kot zadnji v EU šele v letošnjem letu z veljavnostjo za leto 2021. Ta pomoč je na voljo industrijskim sektorjem, kjer obstaja zaradi globalnih konkurenčnih razmer še zlasti veliko tveganje, da se bo določen del industrije umaknil iz Evrope. Povračilo je namenjeno kritju dodatnih stroškov, ki nastajajo zaradi trgovanja s TGP, ki ga proizvajalci elektrike s ceno energije prenašajo na podjetja. Možnost takega nadomestila predvideva že Zakon o varstvu okolja, vendar Slovenija te vrste pomoči ni nikoli priglasila Evropi in naša podjetja do nje do zdaj niso bila upravičena, zaradi česar so bila v slabšem konkurenčnem položaju. V GZS so ob tem še poudarili, da je slovenska industrija v preteklih desetletjih že naredila velike korake v smeri ogljične nevtralnosti, s poudarki na stalnem zmanjševanju specifične porabe energije, povečevanju snovne in energetske učinkovitosti ter krožnem gospodarjenju z viri in surovinami. NOVA SONČNA ELEKTRARNA DRUŽBE GEN-I PREMOGOVNIK VELENJE USPEŠEN PRI PRIDOBIVANJU EVROPSKIH SREDSTEV Na objektu podjetja Nieros Metal s sedežem v Slovenj Gradcu, ki deli zavedanje o pomenu vlaganj v razvoj in napredne tehnologije, je GEN-I postavil sončno elektrarno nazivne moči 206,19 kW. Na leto naj bi proizvedla 225 MW brezogljične električne energije iz obnovljivega sončnega vira. V družbi, kjer so se odločili za storitev energetskega pogodbeništva, so prepoznali priložnost strešnih površin, ki lahko postanejo več kot le zaščita pred dežjem in zunanjimi temperaturami. Visokotehnološki izdelki iz nerjavečega jekla, ki jih proizvajajo v tem mednarodnem podjetju, tako po novem nastajajo s pomočjo električne energije, pridobljene iz sončne elektrarne na strehi podjetja. Premogovnik Velenje je skupaj s partnerji iz Poljske, Češke, Romunije, Nemčije, Francije, Grčije in Španije lani na Evropski raziskovalni sklad za premog in jeklo (RFCS) uspešno prijavil projekt GREEN JOBS. Projekt je namenjen proučitvi konkurenčnih prednosti premogovnikov, ki se približujejo zapiranju, za čim večje ustvarjanje zelenih in kakovostnih delovnih mest. Celotna vrednost projekta, ki je raziskovalno-razvojne narave, znaša 2,2 milijona evrov, skupno sofinanciranje s strani RFCS bo v višini 1,3 milijona evrov, pri čemer bo Premogovnik Velenje prejel 130.000 evrov. Konzorcij vodi univerza iz mesta Oviedo v Španiji, med sodelujočimi partnerji pa so tudi trije industrijski partnerji oziroma premogovniki. 30 dogodki leta 2022 03 naš Stik 31 marec PODPIS SPORAZUMA ZA POVEZOVANJE SEKTORJEV ELEKTRIKE, OGREVANJA IN HLAJENJA V LUČI ZELENEGA PREHODA V DRUŽBI ELEKTRO CELJE IZRAČUNALI OGLJIČNI ODTIS DELOVANJA DRUŽBE Župan Mestne občine Velenje Peter Dermol, župan Občine Šoštanj Darko Menih in direktor področja za strateške inovacije v družbi ELES mag. Uroš Salobir so 15. marca podpisali krovni sporazum o sodelovanju na področju povezovanja sektorjev ogrevanja in hlajenja z elektroenergetskim sektorjem. Družba Elektro Celje je v svoji zavezanosti k ravnanju z okoljem izdelala izračun ogljičnega odtisa organizacije, ki je merilo za določanje količine izpustov CO2 in drugih toplogrednih plinov, ki nastanejo pri aktivnostih organizacije. Za trajnostno poslovanje in obvladovanje emisij toplogrednih plinov na poti do ogljične nevtralnosti so v Elektru Celje izračunali ogljični odtis za obdobje 2018–2021. Cilj sporazuma je realizacija projektov medsektorskega povezovanja sektorjev elektrike ter sektorjev ogrevanja in hlajenja v luči zelenega prehoda skladno z zavezami v strateških dokumentih Slovenije in EU v Savinjsko-šaleški regiji. Foto arhiv Ministrstva za infrastrukturo PODPISANO PISMO O NAMERI ZA VZPOSTAVITEV SODELOVANJA ZA PODPORO IZGRADNJE SEVERNO JADRANSKE ČEZMEJNE VODIKOVE DOLINE Predstavniki Slovenije, Hrvaške in dežele Furlanije-Julijske krajine so 14. marca v Zagrebu podpisali pismo o nameri za vzpostavitev sodelovanja za skupno podporo izgradnje severno jadranske čezmejne vodikove doline. Gre za vzpostavitev okvira sodelovanja z namenom spodbujanja razvoja vodikovih tehnologij, priprave nabora projektov in iskanja virov za njihovo financiranje z namenom prispevanja k doseganju ciljev iz evropskega zelenega dogovora in evropske strategije za vodik. Vsebina pisma o nameri se nanaša na regionalno sodelovanje in vzpostavitev čezmejnih vodikovih dolin s ciljem, da se izvedejo tranzicije v integriran ekosistem na področju energije, ki vključuje energetiko, industrijo in transport. Poleg tega bodo vzpostavili sodelovanje na področju inovacij in skupnih projektov, s ciljem pospešenega razvoja energetskih rešitev, ki temeljijo na vodiku, in s tem oblikovanja medregionalnih vrednostnih verig. Za optimalno uresničitev projektov bodo povezali lokalne in državne organe, gospodarske subjekte, zainteresirane fizične osebe, širšo javnost in nevladne organizacije. Pripravili bodo skupno strategijo delovanja, v okviru katere bodo opredelili vloge posameznih deležnikov za dosego skupnih ciljev, identificirali potencialne projektne ideje ter poiskali ustrezna partnerstva in potrebne vire financiranja. Izračun so izvedli na osnovi standarda protokola toplogrednih plinov (Greenhouse Gas Protocol), ki emisije ogljika razvršča v tri področja: neposredne emisije iz lastnih ali nadzorovanih virov (vključno z zgorevanjem goriva v plinskih kotlih, voznih parkih in klimatskih napravah), posredne emisije (vključno s proizvodnjo električne energije, toplote, hlajenja in pare, ki jo organizacija kupi in uporablja, kar pomeni tudi izgube v elektroenergetskem omrežju pri dejavnosti distribucije električne energije) ter druge posredne emisije, ki se pojavijo v dobavni verigi organizacije. Vzpostavljen in preverjen proces izračuna ogljičnega odtisa se bo uporabljal za poročanje javnosti ter kot osnova za pripravo in sprejetje ukrepov za obvladovanje okoljskega odtisa Elektra Celje. GEN-I NAJBOLJŠI ZAPOSLOVALEC V KATEGORIJI VELIKIH PODJETIJ EIMV OBELEŽIL 60 LET LABORATORIJA ZA VISOKE NAPETOSTI Časopisna hiša Dnevnik je v okviru projekta Zlata nit razglasila najuglednejše in najuspešnejše slovenske zaposlovalce leta 2021. V kategoriji velikih podjetij je naziv najboljšega zaposlovalca pripadel družbi GEN-I. V GEN-I za razvoj zaposlenih skrbijo z osredotočanjem na prepoznavanje dobrega. V ospredje postavljajo vrline sodelavcev ter spodbujajo njihova najbolj naravna ravnanja, občutenja in mišljenje. Kot so zapisali, verjamejo, da so talenti prihodnosti izrazito značajsko in osebnostno odprti, željni medsebojnega sodelovanja in povezovanja znotraj številnih projektov in področij ter sposobni hitrega prilagajanja dinamičnim razmeram organizacijskih struktur. Leta 1962 je bila zgrajena stavba, v kateri je začel nastajati visokonapetostni laboratorij. V prvem obdobju je laboratorij zagotavljal podporo domačemu elektrogospodarstvu in industriji visokonapetostne opreme, pogosto pa so se izvajali tudi preizkusi opreme z namenom dokazovanja skladnosti z določenimi standardi. Pozneje se je laboratorij usmeril v diagnostično preizkušanje opreme za potrebe vzdrževanja in končno tudi za potrebe ugotavljanja njene preostale življenjske dobe. Laboratorij danes razpolaga z viri visoke enosmerne, izmenične in udarne napetosti, viri udarnega toka ter sodobno visokonapetostno merilno in diagnostično opremo. Zmogljivost izvorov omogoča izvajanje standardnih dielektričnih preizkusov vseh visokonapetostnih nivojev. 32 dogodki leta 2022 04 naš Stik 33 april PROJEKT GREENSWITCH UVRŠČEN NA PETI SEZNAM PROJEKTOV PCI S 1. APRILOM ODPRTA SAMOOSKRBNA KOLESARNICA NA BRDU PRI KRANJU Konzorcij podjetij iz Slovenije (Eles, Elektro Celje, Elektro Gorenjska, Elektro Ljubljana, GEN-I), Avstrije (KNG-Kärnten Netz GmbH) in Hrvaške (Hrvatski operator prijenosnog sustava, HEP Operator distribucijskog sustava, Hrvatska elektroprivreda), ki ga koordinira družba Eles, se je odločil za oblikovanje skupnega projekta, s katerim želijo optimizirati uporabo obstoječe elektroenergetske infrastrukture ter omogočiti vključevanje novih tehnologij in naprednih funkcionalnosti v prenosna in distribucijska omrežja v Avstriji, na Hrvaškem in v Sloveniji. Partnerji so ugotovili, da bodo izzive, povezane z vključevanjem čedalje večje količine nepredvidljivih obnovljivih virov energije, lažje in ekonomsko učinkoviteje rešili s povezovanjem. Gorenjske elektrarne so skupaj s partnerji jeseni leta 2021 na posestvu Brdo postavile prvo samooskrbno kolesarnico, ki je plod izključno slovenskega znanja. V njej je uporabnikom na voljo pet električnih koles daljšega dosega znamke eCult Octane, ki jih poganja Domelov elektromotor. V okviru projekta bodo sodelujoči v projektu vlagali v primarno infrastrukturo ter uvedli različne tehnologije, platforme in funkcionalnosti za razvoj pametnih omrežij. To bodo kombinirali z baterijskimi hranilniki električne energije in visoko digitaliziranimi informacijskimi sistemi. Ker sta prilagajanje odjema in proizvodnje ključnega pomena za prihodnji razvoj omrežja in usklajeno optimizacijo na ravni prenosnega in distribucijskega omrežja, bo GreenSwitch potrošnikom omogočil, da postanejo aktivni udeleženci na elektroenergetskem trgu. Foto Žiga Intihar V OBRATOVANJU NAJVEČJA SONČNA ELEKTRARNA V SLOVENIJI Prvo električno energijo je sončna elektrarna Prapretno v okviru zagonskih in funkcionalnih preizkusov v sistem oddala že 28. marca letos, uradna otvoritev, ki so se jo udeležili številni ugledni gostje, pa je potekala 8. aprila. SE Prapretno se nahaja na 120 metrov visokem območju, ki je bilo v preteklosti z naravovarstvenega vidika močno degradirano. Nanj so med letoma 1986 in 2010 odložili več kot 8,7 milijona ton elektrofiltrskega pepela in žlindre iz Termoelektrarne Trbovlje. Postavitev trenutno največje sončne elektrarne v državi na tem degradiranem območju je tako dober primer pravičnega prehoda premogovne regije v lokacijo za proizvodnjo električne energije iz obnovljivih virov. Prve meritve so pokazale, da povprečna dnevna proizvodnja SE Prapretno na sončen dan znaša več kot 10 MWh, tako da v HSE ocenjujejo, da bo 6.748 modulov proizvedlo več kot 3 gigavatne ure električne energije na leto, kar zadošča za oskrbo približno osemsto gospodinjstev. SE Prapretno je le del večjega projekta, pri čemer v HSE računajo, da bi lahko celotno površino planote nad Prapretnim izkoristili za postavitev elektrarne z do 13 MW električne moči. Kolesarnica je energetsko samooskrbna, saj se napaja s pomočjo sončnih panelov, nameščenih na njeni strehi. Njen namen je testirati in promovirati uporabo novih izdelkov ter inovativnih tehnologij na področju polnjenja in nadzora električnih koles. Uporabniki za izposojo koles potrebujejo kartico, cena dnevnega najema kolesa znaša 40 evrov in cena poldnevnega najema 30 evrov. ELEKTRO LJUBLJANA PREJEMNIK PRESTIŽNEGA PRIZNANJA DRUŽBI BORZEN ZAUPANA POMEMBNA NALOGA Družba Elektro Ljubljana je prejela priznanje MEGA pospešek 2022 za izjemne dosežke v medgeneracijskih aktivnostih, povezovanju in sodelovanju v delovnem okolju. Na pomladanskem natečaju za priznanje MEGA pospešek 2022 so lahko sodelovala vsa podjetja oziroma organizacije iz gospodarstva, javnega in nevladnega sektorja, v katerih so v letu 2021 spodbujali sodelovanje različnih generacij sodelavcev in uvajali dobre prakse v poslovne procese. Minister za infrastrukturo Jernej Vrtovec, minister za okolje in prostor mag. Andrej Vizjak in direktor družbe Borzen Martin Bratanič so 22. aprila podpisali pogodbo o dodelitvi finančnih sredstev za izvajanje ukrepa za spodbujanje okolju prijaznejšega tovornega prevozništva v cestnem prometu. Elektro Ljubljana je s projektom »Izkušnje na eni in mladost na drugi strani« dokazala celovit in strukturiran pristop k razvoju mentorstva pri praktičnem usposabljanju, ki ga uspešno povezujejo z mentorstvom pripravnikov. Medgeneracijsko sodelovanje v podjetju ni vprašanje izbire, ampak sestavni del delovanja poslovnega modela in tako kot socialni dialog sestavni del organizacijske kulture. Sporazum je bil sklenjen za obdobje javnega poziva za leti 2022 in 2023 z namenom izvedbe aktivnosti, potrebnih za realizacijo ukrepa programa, pri čemer se na izvajalca prenašajo obveznost priprave in izvedbe ukrepa za spodbujanje okolju prijaznejšega prevozništva v cestnem prometu v skupni vrednosti desetih milijonov evrov. Pogodbene stranke so sporazumne, da se pogodba sklepa zaradi dodelitve finančnih sredstev za spodbujanje okolju prijaznejšega prevozništva v cestnem prometu in da se izplačajo sredstva Sklada za podnebne spremembe v skupni vrednosti šest milijonov evrov. 34 dogodki leta 2022 05 naš Stik 35 maj EVROPSKA KOMISIJA PREDSTAVILA NAČRT REPOWEREU Evropska komisija je 18. maja predstavila podroben načrt za hitro zmanjšanje odvisnosti EU od ruskih fosilnih goriv in pospešitev zelenega prehoda, ki temelji na prihrankih energije, diverzifikaciji oskrbe z energijo in pospešenem uvajanju energije iz OVE. V središču načrta je mehanizem za okrevanje in odpornost, pri čemer Komisija predlaga ciljno usmerjene spremembe uredbe o mehanizmu za okrevanje in odpornost, da bi se v obstoječe načrte držav članic za okrevanje in odpornost poleg velikega števila ustreznih reform in naložb, ki so v te načrte že vključene, vključila tudi posebna poglavja REPowerEU. Komisija med drugim predlaga okrepitev dolgoročnih ukrepov za energijsko učinkovitost, vključno s povečanjem zavezujočega cilja energijske učinkovitosti z 9 na 13 odstotkov. Države članice je pozvala, naj začnejo posebne komunikacijske kampanje za gospodinjstva in industrijo ter tudi k uporabi fiskalnih ukrepov za spodbujanje varčevanja z energijo, kot so znižane stopnje DDV za energijsko učinkovite ogrevalne sisteme. Nadalje Komisija predlaga povečanje krovnega cilja za leto 2030 za OVE s 40 na 45 odstotkov, kar naj bi spodbudilo tudi druge konkretne ukrepe, denimo večjo uporabo sončnih panelov in toplotnih črpalk, vodika, bioplina in biometana. Po ocenah Evropske komisije so za uresničitev ciljev REPowerEU do leta 2027 potrebne dodatne naložbe v višini 210 milijard evrov, pri čemer naj bi potrebna sredstva zagotovili v zasebnem in javnem sektorju ter na nacionalni in čezmejni ravni kot tudi na ravni EU. DRAVSKE ELEKTRARNE DOBILE GRADBENO DOVOLJENJE ZA GRADNJO GEOTERMIČNE ELEKTRARNE Dravske elektrarne Maribor so od UE Lendava prejele gradbeno dovoljenje za gradnjo geotermične elektrarne na vrtini Pg-8, ki bo služila kot demonstracijski projekt dobre prakse in bo omogočila povečanje izrabe geotermične energije. Naslednji korak pri projektu vključuje izvedbo sanacije vrtine Pg-8, montažo geotermične gravitacijske cevi in preizkus tesnosti. Sledita postavitev nadzemnega dela geotermične elektrarne ter testiranje izdatnosti vrtine in celotne opreme. Po načrtih bi lahko s testiranjem elektrarne začeli julija 2023 in elektrarno po uspešno prestanih preizkusih dali v redno obratovanje aprila 2024. Raziskovalno-pilotni projekt v naselju Čentiba v občini Lendava bo sicer izkoriščal geotermični energetski potencial obstoječe suhe, neproduktivne vrtine dolžine približno tri tisoč metrov in je kot tak prvi v Sloveniji. Foto Mare Bačnar SVET ZA RAZVOJ PRI SAZU PREDSTAVIL STRATEGIJO RAZVOJA ELEKTROENERGETSKO-PODNEBNEGA SISTEMA SLOVENIJE DO LETA 2050 Strategijo je pripravila posebna delovna skupina, ki jo je oblikoval Svet SAZU z namenom, da pripravi strokovno podlago za več razprav na področju podnebnih sprememb in energetike. Strategija predstavlja prvo gradivo o razvoju elektroenergetskega sistema Slovenije, ki je nastalo v sodelovanju predstavnikov energetske, ekonomske in biološke stroke. Po mnenju delovne skupine je zeleni prehod izvedljiv, prav tako je mogoča energetska samooskrbnost Slovenije. URE in ukrepi zmanjševanja porabe naj se uporabijo kot prva linija ukrepanja. Ugotavljajo, da se bo odjem električne energije povečal za 74 odstotkov, elektrifikacija pa bo zmanjšala končno rabo energije za 27 odstotkov. Transformacija elektroenergetskega sistema na proizvodni strani do leta 2050 predvideva 7.000 MW sončnih elektrarn, 1.100 MW jedrskih elektrarn in 798 drugih virov OVE. Potrebujemo 3.400 MW baterijskih hranilnikov, 2.000 MW elektrolizerjev in 440 MW črpalnih elektrarn. Povečan odjem in transformacija na strani proizvodnje pa zahtevata takojšnjo ustrezno transformacijo in nadgradnjo distribucijskega in prenosnega omrežja. Ocenjujejo, da bo zeleni prehod terjal investicije na strani proizvodnje v višini 11,2 milijarde evrov, na strani fleksibilnih virov 3,7 milijarde evrov in na strani elektroenergetskega omrežja 2,3 milijarde evrov. Poudarili so, da se morajo postopki umeščanja v prostor skrajšati, vanje pa je treba vključevati tudi nevladne organizacije. Opozorili so, da je akcijski načrt za prvih deset let podrobno obdelan, po letu 2030 pa je veliko neznank glede tega, kako naj bi bil sestavljen energetski sistem. TERMOELEKTRARNI BRESTANICA PODELJEN PRISTOPNI CERTIFIKAT DRUŽBENO ODGOVOREN DELODAJALEC ELEKTRO CELJE PREJELO POSEBNO PRIZNANJE ZA ŠIRJENJE KULTURE DRUŽINI PRIJAZNEGA PODJETJA V SLOVENIJI Pristopni certifikat Družbeno odgovoren delodajalec je TEB za področje organizacijskega upravljanja s strani Inštituta Ekvilib prejela že konec leta 2021, v maju pa je potekala slavnostna podelitev, na kateri je bilo podeljenih 50 certifikatov, od tega šest naprednih. Prejela so jih podjetja iz različnih panog javnega in zasebnega sektorja. Ekvilib Inštitut, nosilec certifikata Družini prijazno podjetje, je podelil certifikate Družini prijazno podjetje dvajsetim podjetjem in organizacijam, od tega je osem podjetij prejelo osnovni, dvanajst pa polni certifikat. Elektro Celje je osnovni certifikat prejelo leta 2011. Ob izteku triletnega obdobja osnovnega certifikata je revizorski svet Inštituta Ekvilib obravnaval dokumentacijo za pridobitev polnega certifikata Družini prijazno podjetje in jim v letu 2015 podelil polni certifikat Družini prijaznega podjetja. Po enajstih letih so tako prejeli posebno zahvalo za širjenje kulture družini prijaznega podjetja v Sloveniji. V TEB se zavedajo odgovornosti do zaposlenih in tudi do ciljnih javnosti ter do družbenega in naravnega okolja, v katerem delujejo. Zato temu posvečajo veliko pozornosti in z različnimi ukrepi krepijo družbeno odgovorno delovanje. Predvsem se zavedajo odgovornosti do zaposlenih, ki so pomemben člen pri doseganju zastavljenih ciljev. Dobro vzdušje ni samoumevno in zahteva pozornost vodstva, zato so sprejeli številne ukrepe s področja družbeno odgovornega delovanja. S pridobitvijo certifikata in dodatnimi ukrepi bodo nadgradili dosedanje družbeno odgovorne aktivnosti. Na teh temeljih želijo doseči večje zadovoljstvo zaposlenih in drugih deležnikov ter skupaj z njimi soustvarjati pogoje za trajnostni razvoj. 36 06 dogodki leta 2022 naš Stik 37 junij ENERGIJA PLUS PO MANJ KOT LETU DNI DOKONČNO POD OKRILJEM HSE TERMOELEKTRARNA BRESTANICA PRIDOBILA UPORABNO DOVOLJENJE ZA PLINSKI BLOK PB 7 Vodstvi družb Holding Slovenske elektrarne (HSE) in Elektra Maribor sta 1. junija sklenili pogodbo o prenosu poslovnega deleža v družbi Energija plus, s čimer je HSE postal večinski, 51-odstotni lastnik omenjene družbe. S pridobitvijo uporabnega dovoljenja, ki ga je 14. junija izdalo Ministrstvo za okolje in prostor, se je zaključilo enoletno poskusno obratovanje nadomestnega plinskega bloka PB 7. Kot so sporočili iz HSE, bo družba Energija plus njihovo poslovanje obogatila predvsem z dolgoletnimi izkušnjami na področju dobave električne energije in drugih energentov na maloprodajnem trgu ter s portfeljem zvestih odjemalcev. Z vstopom v skupino HSE je Energija plus poleg ECE, ki se je skupini HSE pridružila oktobra lani, postala že druga družba skupine HSE na področju prodaje električne energije končnim odjemalcem. Foto Mare Bačnar V OBRATOVANJU DALJNOVOD 2 X 400 KV CIRKOVCE–PINCE Zadnji dan junija ob 10.03 je bila vzpostavljena fizična povezava med madžarskim in slovenskim elektroenergetskim sistemom. S tem se je po več letih prizadevanj za izgradnjo manjkajoče povezave Slovenije s prenosnim omrežjem sosednje Madžarske sklenila največja investicija v infrastrukturo prenosnega omrežja v zgodovini Elesa, ki je skupaj z izgradnjo nove 400/110 kV postaje v Cirkovcah vredna dobrih 150 milijonov evrov. Z izgradnjo dvosistemskega 400 kV daljnovoda Cirkovce–Pince je zdaj Slovenija s prenosnim omrežjem povezana še z zadnjo sosednjo državo, to je Madžarsko. Širše gledano je daljnovod del povezave med tremi državami: Madžarsko, Hrvaško in Slovenijo, saj gre en daljnovodni sistem na Madžarsko v Heviz, drugi pa na Hrvaško v Žerjavinec. Gradnja daljnovoda je na slovenski strani potekala od avgusta 2020 do junija 2022. Zgrajenih in asfaltiranih je bilo 120 kilometrov dovoznih cest, vgrajenih 7.850 ton jeklene konstrukcije na več kot tisočih plitvih in globokih temeljih. Poleg tega je bilo na 264 daljnovodnih stebrov nameščenih več kot 2.400 kosov izolatorskih verig z več kot 1.500 kilometrov vodnikov. Novi 400 kV daljnovod je prvi v Sloveniji s stebri, ki imajo obliko glave »donava«, in prvi daljnovod s tremi vodniki tipa 490-AL1/64-A20SA v snopu, kar bo močno pripomoglo k zmanjšanju emisij hrupa v okolje. Posebna je tudi sama trasa daljnovoda, ki poteka prek močvirnatih območij ter terenov z izjemno nepredvidljivo in zahtevno geološko sestavo tal. V sklopu poskusnega obratovanja so bile izvedene prve meritve hrupa, elektromagnetnega sevanja in emisij snovi v zrak, odpravljene so bile tudi pomanjkljivosti, ugotovljene v času tehničnega pregleda in poskusnega obratovanja. V sklopu poskusnega obratovanja so se izvajale tudi aktivnosti, vezane na pogodbo z dobaviteljem plinske turbine in generatorja, med katerimi v TEB izpostavljajo preverjanje funkcionalnih zahtev za plinski blok. Preverjali so zagon do polne moči, ponovni zagon po zaustavitvi turbine, test prevzema skočne obremenitve, test temnega zagona, test otočnega obratovanja in opravili druge teste, ki morajo biti izvedeni v sklopu pogodbenih testov. MLADI PREDSTAVILI SVOJO VIZIJO NIZKOOGLJIČNE PRIHODNOSTI DVAJSET USPEŠNIH LET HSE INVEST Skupina GEN, ki si poleg poslanstva zagotavljanja zanesljive proizvodnje in dobave električne energije trajno prizadeva za krepitev energetske pismenosti in zanimanja za energetske teme, je po dvoletnem premoru zaradi epidemije sredi meseca pripravila zaključno prireditev natečaja Mladi v svetu energije. HSE Invest je v dvajsetih letih delovanja izvedel skoraj osemsto projektov, s katerimi so slovenski elektroenergetski sistem obogatili za 1.200 MW moči. V sklopu natečaja je več kot 820 otrok in mladostnikov iz vse Slovenije predstavilo svoje poglede na razumevanje elektrike, energije in energetskih virov. Ob pomenljivem sloganu »Nizkoogljično je odlično« so ustvarili več kot 400 izdelkov, med njimi delujočih maket, plakatov, risb, kolažev, iger, slikanic in video izdelkov. Z iskrivim pristopom so pogledali v sedanjost in prikazali, kakšna je njihova vizija prihodnosti: nizkoogljična, vse projekte pa povezuje misel, da je električna energija stalna sopotnica vsakdana, brez katere si tudi mladi ne znajo predstavljati življenja. V prvi starostni skupini so prvo nagrado podelili vrtcu pri OŠ Polhov Gradec, v drugi starostni skupini OŠ Sveti Jurij Rogašovci, v tretji starostni skupini OŠ Dragotina Ketteja Ilirska Bistrica ter v četrti starostni skupini OŠ Cankova. HSE Invest, ki je junija praznovala dve desetletji uspešnega dela, je družba skupine HSE s sedežem v Mariboru ter je danes z ekipo več kot petdesetih strokovnjakov vodilno podjetje s področja načrtovanja in izvedbenega inženiringa pri velikih energetskih projektih. HSE Invest ima največ referenc na hidro področju, kjer so se v letu 2002, takoj po ustanovitvi, vključili v projekt izgradnje petih hidroelektrarn na spodnji Savi. Aktivni so bili tudi pri obnovah obstoječih hidroelektrarn v Sloveniji. Leta 2013 so tako uspešno zaključili obnovo največje slovenske hidroelektrarne Zlatoličje, ki je obsegala tudi obnovo jezu v Melju in obnovo 17 km dolgega dolvodnega kanala, sodelovali so pri izgradnji črpalne HE Avče na Soči in šestega bloka šoštanjske termoelektrarne, izkušnje pa imajo tudi z meritvami in načrtovanjem izkoriščanja vetrnega potenciala, s projekti izkoriščanja odpadne toplote, soproizvodnje toplotne in električne energije ter z izkoriščanjem sončne in geotermalne energije. 38 leto 2022 v številkah naš Stik 39 9.460,8 GWh 10.129,4 GWh Iz domačih virov smo v prvih desetih letošnjih mesecih zagotovili 9.460,8 GWh električne energije, kar je bilo kar za 14,3 odstotka manj kot v enakem lanskem obdobju. Zmanjšano povpraševanje obeh ključnih spremljanih skupin se je odrazilo tudi v skupnem prevzemu, saj so slovenski odjemalci iz prenosnega omrežja v prvih letošnjih desetih mesecih iz prenosnega omrežja prevzeli 10.129,4 GWh električne energije, kar je bilo za 2,4 odstotka manj kot v enakem času lani. 2.436,7 GWh 8.238,5 GWh Hidroelektrarne so v prvih desetih letošnjih mesecih v prenosno omrežje oddale skromnih 2.436,7 GWh električne energije oziroma zgolj dobrih 60 odstotkov lanskih količin, glavni razlog pa so bile zelo neugodne hidrološke razmere, ki so se vlekle skorajda čez vse leto. Zaradi izjemno nizkega pretoka Soče so morali konec julija celo začasno ustaviti HE Solkan. Za pokritje vseh potreb smo morali letos precej več električne energije uvoziti, pri čemer je bilo iz sosednjih elektroenergetskih sistemov v prvih desetih letošnjih mesecih prevzetih 8.238,5 GWh električne energije, kar je bilo za 18,5 odstotka več kot v enakem obdobju lani. Na tuje pa je v prvih desetih letošnjih mesecih romalo 7.265,6 GWh električne energije, kar je bilo za 0,8 odstotka manj kot v istem času lani. uvoz 2.373.6 GWh 18 odstotkov Termoelektrarna Šoštanj je od začetka leta do konca oktobra v prenosno omrežje oddala 2.373.6 GWh električne energije, kar je bilo za 4,4 odstotka manj kot v enakem času lani. V Šoštanju so letos kar nekajkrat ustavili šesti blok zaradi načrtovanih vzdrževalnih del, proti koncu leta pa tudi zaradi varčevanja s premogom, saj je bila proizvodnja Premogovnika Velenje zaradi zapletov na odkopih okrnjena. Povprečna cena električne energije za gospodinjstva je bila v tretjem letošnjem četrtletju v primerjavi z drugim četrtletjem višja za 31 odstotkov in je znašala 205 evrov za MWh, na letni ravni pa se je zvišala za 18 odstotkov. V tretjem letošnjem trimesečju je sicer na računih za gospodinjstva delež postavke energija znašal 46,9 odstotka, delež omrežnine 28,5 odstotka, delež dajatev v energetiki 8,6 odstotka, delež trošarine 0,7 odstotka in davek na dodano vrednost 15,3 odstotka končne maloprodajne cene. leto 2022 v številkah 126,4 EUR/MWh 4.427, GWh V prvih devetih letošnjih mesecih je bilo izplačanih za približno 24 odstotkov manj podpor kot v enakem obdobju lani, hkrati pa je bilo proizvedenih tudi za 17 odstotkov manj električne energije. Povprečna višina izplačane podpore v tem obdobju je znašala 126,4 EUR/MWh, kar je bilo manj kot v enakem lanskem obdobju, ko je dosegla 137,4 EUR/MWh. Nuklearna elektrarna Krško je v prvih desetih letošnjih mesecih v prenosno omrežje oddala 4.427,7 GWh električne energije, kar je bilo za 0,7 odstotka več kot v enakem obdobju lani. V NEK so tudi letos uspešno izvedli redni remont, v okviru katerega so med drugim zamenjali 56 od skupnih 121 gorivnih celic. 561,96 EUR/MWh 1.073,4 GWh Neposredni odjemalci so od začetka leta do konca oktobra iz prenosnega omrežja prevzeli 1.073,4 GWh električne energije, kar je bilo kar za 11,3 odstotka manj kot lani in tudi za 26,5 odstotka manj od prvotnih bilančnih napovedi. Med vzroki za občutno zmanjšanje porabe je treba iskati tudi izjemen skok cen električne energije in plina ter posledično omejevanje proizvodnje v energetsko intenzivnih podjetjih. Veleprodajne cene električne energije so v prvi polovici leta 2022 nadaljevale večinoma naraščajoči trend iz druge polovice leta 2021, ki se je odražal tako v cenah pasovne električne energije kot tudi vršne električne energije. Medtem ko je bilo na borzi BSP Southpool v drugi polovici leta 2021 treba za pasovno energijo na trgu za dan vnaprej odšteti 168,01 EUR/MWhm, je povprečna cena pasovne energije v prvi polovici leta 2022 narasla na 223,17 EUR/MWh. Najvišja vrednost indeksa »SIPX baseload« v višini kar 561,96 EUR/MWh je bila dosežena 8. marca. Veleprodajne cene električne energije indeksa »SIPX baseload« so do začetka junija nekoliko upadle, nato pa je v juniju sledila nova rast, vendar pa vrh iz marca ni bil presežen. 8.790,2 GWh 3.757 enot Prvič po daljšem obdobju je bil letos manjši od primerljivega lanskega tudi odjem distribucijskih podjetij, ki so v prvih desetih letošnjih mesecih skupno prevzela 8.790,2 GWh ali za 0,8 odstotka manj električne energije kot v enakem obdobju lani. Konec septembra je bilo v podporno shemo za proizvodnjo elektrike iz obnovljivih virov energije ter v soproizvodnji toplote in električne energije v Sloveniji vključenih 3.757 enot s skupno nazivno močjo 399 MW. 40 dogodki leta 2022 07 naš Stik 41 julij AGENCIJA ZA ENERGIJO RAZGLASILA STOPNJO ZGODNJEGA OPOZARJANJA PRI OSKRBI S PLINOM Foto Vladimir Habjan NEK PROIZVODNJO REŠEVALA S POMOČJO HLADILNIH STOLPOV Nuklearna elektrarna Krško je kljub nizkim pretokom reke Save in visokim temperaturam ozračja julija obratovala s polno močjo, čeprav je bil zaradi upravnih omejitev izkoristek elektrarne nekoliko slabši. Vodo reke Save NEK uporablja za odvajanje toplote, ki je ni mogoče koristno izrabiti za proizvodnjo električne energije oziroma je potrebna za hlajenje kondenzatorja – terciarni krog. Ker bi segrevanje savske vode lahko vplivalo na biološke lastnosti reke Save, upravne omejitve določajo dovoljen prirastek temperature in delež odvzetega pretoka, pri če- mer je v izjemno neugodnih vremenskih razmerah, kot so bile letos poleti, treba znižati moč elektrarne. Zaradi zmanjšanja odvisnosti hlajenja elektrarne od pretoka Save je NEK že pred leti izvedla projekt modernizacije in razširitve sistema hladilnih stolpov, ki je bil zaključen leta 2008. Z izbranimi tehničnimi rešitvami je bil izboljšan hladilni sistem terciarnega kroga NEK in zgrajene so bile dodatne štiri hladilne celice, kar se je letos NEK še posebej obrestovalo. OBJAVLJENI PRVI VLADNI POZIVI K VARČEVANJU Z ENERGIJO Agencija za energijo je z 12. julijem razglasila stopnjo zgodnjega opozarjanja glede prihodnje oskrbe z zemeljskim plinom. Kot so sporočili, je prenos plina do Slovenije takrat potekal nemoteno, prav tako je bila nemotena oskrba s plinom v Sloveniji. Kljub temu se je agencija, ki redno spremlja dobave zemeljskega plina po dobavnih poteh, ki vplivajo na dobavo plina v Slovenijo in vključujejo tudi dobavo po plinovodu Severni tok 1, z razglasitvijo stopnje zgodnjega opozarjanja odločila, da odjemalce zemeljskega plina z razglasitvijo zgodnjega opozarjanja opozori, da bi lahko v prihodnje v primeru nižjega pretoka zemeljskega plina iz Rusije nastopile tudi motnje pri oskrbi z zemeljskim plinom. Agencija je ob tem industrijske odjemalce tudi obvestila, da lahko, če bodo razmere zahtevale razglasitev višje stopnje krize, pride do prekinitve dobave ali zahteve po preklopu na uporabo nadomestnih energentov. Zato je odjemalce zemeljskega plina hkrati pozvala k racionalni rabi zemeljskega plina in tudi k temu, da naj redno spremljajo dogajanja in stanje na trgu z zemeljskim plinom ter razmislijo tudi o alternativnih možnostih, ki lahko v primeru motenj oskrbe prispevajo k zmanjšanju odjema. Vlada je v okviru nabora ukrepov, s katerimi naj bi se EU odzvala na težave oziroma motnje na energetskem trgu, sprejela sklep, s katerim se ožja državna uprava zavezuje k varčni rabi energije, kar je pomembno v vročih mesecih, ko se prostori ohlajajo s klimatskimi napravami, še bolj pa bo to ključno v prihajajoči ogrevalni sezoni. Med najpomembnejšimi je bil izpostavljen ukrep, naj organi državne uprave zagotovijo, da se v javnih stavbah in vseh njihovih prostorih, ki imajo vgrajen klimatski sistem, prostori ne hladijo na manj kot 25 °C, ob pogoju, da relativna vlažnost dovedenega zraka ni višja od 60 odstotkov. Med ukrepi je bilo prav tako navedeno, da se v stavbah organov državne uprave prostori po 18. uri in do 7. ure zjutraj v času delavnika in cel dan v soboto, nedeljo in praznikih ne hladijo na nižjo temperaturo zraka, kot je 28 °C. Minister za infrastrukturo mag. Bojan Kumer je ob tej priložnosti še poudaril, da se Evropa pospešeno pripravlja tudi na negotovosti, ki jih prinaša prihajajoča ogrevalna sezona, in vse deležnike, vključno z zasebnimi podjetji in gospodinjstvi, pozval, naj se prostori državne uprave in drugih porabnikov energije ne ogrevajo na višjo temperaturo zraka od 20 °C, razen v primerih, ko tega po presoji upravljalca ni mogoče zagotoviti. ELEKTRO GORENJSKA IZVEDLA POLETNO ŠOLO TRANSFORMATOR ELEKTRO MARIBOR PODELIL PRIZNANJA NAJBOLJŠIM DIJAKOM V poletno šolo Transformator so bili vključeni izbrani talentirani študenti z različnih naravoslovnih in družboslovnih področij, glavni namen šole pa je bil omogočiti sodelovanje med izbranimi študenti in strokovnjaki skupine Elektro Gorenjska na področju inoviranja in iskanja rešitev na izziv razogljičenja energetike v Sloveniji. Gre za prvo tovrstno poletno šolo, ki jo je kako elektrodistribucijsko podjetje organiziralo na temo razogljičenja in digitalizacije energetike, ter je inovativen primer iskanja novih zelenih trajnostnih rešitev. V okviru individualnih projekt­ nih nalog so udeleženci v sodelovanju z zaposlenimi skupine Elektro Gorenjska inovirali in oblikovali odgovore na izzive s področij preprečevanja energetske revščine, vzpostavljanja samooskrbnih energetskih skupnosti, razogljičenja, digitalizacije distribucijskega omrežja in poslovnih procesov ter vzpostavljanja lokalnega trga s prožnostjo aktivnega odjema v Sloveniji. Poletna šola Transformator je med drugim vključevala praktično delo, mentorstvo, kroženje po oddelkih, študijske ekskurzije, terensko delo, timsko sodelovanje, strokovna predavanja in individualno projektno delo. Letošnja podelitev je bila že enajsta po vrsti, s podeljevanjem priznanj pa družba nagrajuje dosežke in prizadevanja najboljših dijakov treh tehničnih srednjih šol z njihovega oskrbnega območja, in sicer Srednje Elektro in računalniške šole Maribor, Šolskega centra Ptuj in Srednje poklicne in tehniške šole v Murski Soboti. Predsednik uprave družbe Elektro Maribor Jože Hebar je ob letošnji podelitvi poudaril, da družba s srednjimi šolami, ki izobražujejo tehnični kader, sodeluje že več let. Ob tem dijakom zagotavljajo tudi opravljanje prakse in jim tako omogočijo, da povežejo teoretična znanja, ki so jih pridobili v šoli, s prakso. Kot je še dejal, si Elektro Maribor prizadeva širiti energetsko odličnost pri svojem delovanju. Ob tem se zavedajo, da je treba vložiti veliko truda v uspehe in odlične dosežke, ki so jih dijaki dosegli med svojim šolanjem, zato najboljše med njimi vsako leto tudi nagradijo. Najboljši dijak je prejel zlati znak odličnosti in nagrado v višini 300 evrov, drugouvrščeni srebrni znak odličnosti in nagrado v višini 200 evrov ter tretjeuvrščeni bronasti znak in nagrado v višini 100 evrov. 42 dogodki leta 2022 08 naš Stik 43 avgust MINISTRSKA EKIPA OBISKALA VELENJE SPREJETI UKREPI ZA POMOČ PRI ODPRAVI POSLEDIC ENERGETSKE DRAGINJE Konec avgusta so se v Velenju mudili ministrica za zunanje zadeve Tanja Fajon, ministrica za pravosodje dr. Dominika Švarc Pipan, minister za gospodarski razvoj in tehnologijo Matjaž Han, minister, pristojen za razvoj in evropsko kohezijsko politiko, dr. Aleksander Jevšek ter evropska poslanca dr. Milan Brglez in Matjaž Nemec. Z velenjskim županom Petrom Dermolom in njegovimi sodelavci so se pogovarjali o izzivih, s katerimi se srečujeta občina in širša regija ob prestrukturiranju zaradi načrtovane opustitve rabe premoga, predstavniki občine pa so gostom predstavili tudi razvojne načrte in projekte, s katerimi želijo postaviti nove smernice prihodnosti mesta in Šaleške doline. Vlada je sredi avgusta potrdila besedilo Predloga zakona o pomoči gospodarstvu zaradi visokih zvišanj cen električne energije in zemeljskega plina ter določila besedilo predloga Zakona o začasnih ukrepih za odpravo posledic draginje za najbolj ranljive skupine prebivalstva. Predlog zakona o pomoči gospodarstvu je predvidel dovoljeno državno pomoč podjetjem, ki niso upravičena do regulirane cene, ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo pa ga je pripravilo skupaj s predstavniki zemeljskega plina in električne energije, za ta namen pa bo država v letu 2022 zagotovila 40 milijonov evrov. Vlada je ob tem določila tudi besedilo predloga Zakona o začasnih ukrepih za odpravo posledic draginje za najbolj ranljive skupine prebivalstva, v njem pa je za zagotavljanje višje socialne varnosti najbolj ranljivih skupin prebivalstva predlagala več začasnih ukrepov, med drugim tudi izplačilo energetskega dodatka, s čimer naj bi omilili posledice in vpliv visokih cen energentov ter cen življenjskih potrebščin v času ogrevalne sezone. Ministrica za zunanje zadeve Tanja Fajon je v pogovorih poudarila, da lahko izzive, s katerimi se sooča Velenje, uspešno rešujemo le z izmenjavo informacij in tesnim sodelovanjem z lokalno skupnostjo. Sogovorniki so se strinjali, da lahko vlada z dobrim posluhom pomaga mestu pri izhodu iz premoga in pri zeleni preobrazbi doline, pri čemer so izrazili tudi zavedanje, da je treba predvsem poskrbeti za socialno varnost ljudi, ki so neposredno in posredno povezani s premogom. Foto arhiv DEM IZDANO UPORABNO DOVOLJENJE ZA SEGMENT PET SE ZLATOLIČJE Dravske elektrarne Maribor so s strani UE Ptuj pridobile uporabno dovoljenje za peti segment pet SE Zlatoličje. Gradnja segmenta, ki leži na levi brežini odvodnega kanala hidroelektrarne Zlatoličje, se je začela avgusta 2021 in se je končala v začetku maja letos. Takrat je začela elektrarna tudi poskusno obratovati, po pridobitvi uporabnega dovoljenja pa je elektrarna prešla v redno obratovanje. Peti segment SE Zlatoličje je umeščen na levi breg neizkoriščene brežine odvodnega ka- nala največje slovenske hidroelektrarne Zlatoličje v dolžini devetsto pet metrov. Vgrajenih je 5.694 fotonapetostnih modulov skupne nazivne moči 2,5 MWp, ki na leto lahko proizvedejo 3.000 MWh električne energije. Peti segment SE Zlatoličje je le del večje načrtovane sončne elektrarne skupne nazivne moči 30 MWp in predvidene letne proizvodnje 37.000 MWh, ki bo zgrajena na dovodnih in odvodnih kanalih hidroelektrarn Zlatoličje in Formin. PREMOGOVNIK VELENJE SE ZAČEL PRIPRAVLJATI NA UVOZ PREMOGA V BRESTANICI NA OBISKU PREDSTAVNIKI PETROLA V Premogovniku so skupaj s Holdingom Slovenske elektrarne s ciljem zagotavljanja varne in zanesljive oskrbe slovenskih odjemalcev z električno in toplotno energijo iz Termoelektrarne Šoštanj avgusta začeli preučevati tudi možnost uvoza premoga. Ob tem so poudarili, da ne gre za nadomeščanje velenjskega premoga, temveč izključno za dodajanje med 8 in 10 odstotkov energijske vrednosti, saj je v trenutno izrednih razmerah, ki so predvsem posledica zunanjih dejavnikov, razmislek o uvozu energenta, ki bo zagotovil nadaljnjo zanesljivost oskrbe z električno energijo, nujen ter v celoti skladen s pričakovanji lastnika in tudi sklepi vlade. Premoga je po zagotovilih v Velenju dovolj, saj so bile aktualne odkopne zaloge konec minulega leta ocenjene na dobrih 102 milijona ton. Večje težave predstavlja dinamika odkopa, saj, kot izpostavljajo v Premogovniku, s sedanjim številom rudarjev v krajšem časovnem obdobju ne morejo bistveno preseči 2,8 milijona ton izkopanega lignita na leto, poleg tega jim je letos uresničevanje načrtov preprečil še večji stebrni udar, njegove posledice pa bodo odpravljali najmanj leto dni. V začetku avgusta so se v Termoelektrarni Brestanica na delovnem obisku mudili predstavniki družbe Petrol, ki so se z vodstvom elektrarne in Gen energije pogovarjali o možnostih povečane dobave dizelskega goriva v zimskem obdobju. Ugotovljeno je bilo, da bo dobava predvidenih količin goriva v trošarinsko skladišče v TEB zahtevala vpeljavo dodatnih ukrepov na področju transportne logistike, drugače pa naj težav z dobavo ne bi bilo. Termoelektrarna Brestanica s svojo specifično tehnologijo, plinskimi bloki skupne moči 406 MW, zagotavlja vse temeljne sistemske storitve v elektroenergetskem sistemu Slovenije: ročno rezervo za povrnitev frekvence v primerih izpada večjih proizvodnih blokov ali drugih motenj, zagon plinskih blokov brez zunanjega vira napajanja in je neodvisni vir napajanja nujne lastne rabe NEK za njeno varno zaustavitev. TEB lahko s svojimi prilagodljivimi agregati in ustrezno infrastrukturo proizvaja električno energijo tudi iz fosilnih virov, kot sta zemeljski plin in dizelsko gorivo. 44 09 dogodki leta 2022 naš Stik 45 september Foto Vladimir Habjan PROJEKT SINCRO.GRID USPEŠNO ZAKLJUČEN Eles je kot vodja projekta Sincro.Grid s priložnostno sloves­ nostjo v Beričevem, ki je potekala ob udeležbi številnih uglednih gostov iz EU, Slovenije in Hrvaške, zaznamoval uspešen zaključek tega zahtevnega mednarodnega projekta. Direktor Elesa mag. Aleksander Mervar je v uvodnem nagovoru izpostavil, da praznujemo zaključek enega izmed najpogumnejših in v prihodnost zazrtih projektov v regiji in Evropi, pri čemer je projekt Sincro.Grid sploh prvi že uspešno končan evropski projekt s področja pametnih omrežij. Kot je dejal, so bile v njegovem okviru v slovenski in hrvaški elektroenergetski sistem nameščene najsodobnejše naprave, s katerimi danes dosegamo pozitivne tehnično poslovne učinke, povezane z ureditvijo napetostnih razmer, optimiziranjem izgub, izboljšanjem nadzora nad obratovanjem omrežij in povečano integracijo obnovljivih virov, hkrati pa največjim trgom v Evropi omogočamo dostop do celotne JV Evrope. IZREDNO ZASEDANJE SVETA EU ZA ENERGIJO ZAČETEK RAZPRAV O NOVEM NACIONALNO ENERGETSKEM IN PODNEBNEM NAČRTU V Bruslju so se v začetku septembra na izredni seji sestali evropski ministri za infrastrukturo, ki so v luči izrednih razmer na področju oskrbe z električno energijo razpravljali o ukrepih za blažitev visokih cen energije in pripravah na prihodnjo zimo. Ministri za energijo so na zasedanju obravnavali visoke cene energije in nestanovitnost energetskih trgov, ki hranita naraščajočo inflacijo in močno vplivata na podjetja in potrošnike, vključno z najranljivejšimi, energetsko revnimi in vedno bolj tudi gospodinjstvi s srednje visokimi dohodki. Ministri so na zasedanju ocenili, da je stanje resno, in ob tem znova poudarili pomen skupnih, usklajenih in solidarnih ukrepov za vso Evropo ter se strinjali, da morajo biti kratkoročni krizni ukrepi začasni, učinkoviti in ohranjati stabilnost evropskih elektroenergetskih trgov. Pri tem je pomembno zaščititi končne uporabnike, hkrati pa vztrajati pri zavezi k zmanjševanju odvisnosti od uvoza ruskega plina, pri čemer se morajo upoštevati tudi edinstvene okoliščine posameznih držav članic. Na Fakulteti za elektrotehniko je konec septembra potekala prva javna predstavitev izhodišč za posodobitev nacionalnega energetskega in podnebnega načrta (NEPN). Minister za infrastrukturo mag. Bojan Kumer je ob tej priložnosti izpostavil, da z oblikovanjem novega NEPN, ki bo v prihodnosti osnovni dokument, na katerem bo temeljila okoljska in energetska politika, začenjamo novo pot. Napovedal je pospešeno solarizacijo Slovenije ter dejal, da bo posodobljen dokument vseboval zelo jasne in merljive cilje ter tudi konkretne zadolžitve o tem, kdo mora kaj in kdaj narediti. Dolgoročna raba jedrske energije, opustitev rabe ruskega in postopno opuščanje zemeljskega plina na splošno ter izstop iz premoga so dejstva in prelomnice, ki so pred vrati in s katerimi se bomo morali soočiti. Ob tem je izrazil prepričanje, da bomo skupaj zmogli oblikovati dober dokument, ki bo tlakoval tako energetsko prihodnost Slovenije, ki bo podnebno in družbeno sprejemljiva. POTEKALA 31. MEDNARODNA KONFERENCA NENE 22 MINISTRSKA EKIPA OBISKALA DRAVSKE ELEKTRARNE Društvo jedrskih strokovnjakov Slovenije je v Portorožu organiziralo tradicionalno mednarodno konferenco Jedrska energija za novo Evropo NENE 22, na kateri so razpravljali o prihodnosti jedrske energije in predstavili novosti s področja jedrskih tehnologij. Štiridnevne konference se je udeležilo več kot 200 vodilnih jedrskih strokovnjakov iz znanstveno-raziskovalnih ustanov, industrije in upravnih organov iz več kot 18 držav Evrope, ZDA in Azije. Predsednik Društva jedrskih strokovnjakov Slovenije dr. Tomaž Žagar je v otvoritvenem delu konference poudaril, da se pomena jedrske energije, ki je zanesljiv, domač in čist ter s tem nepogrešljiv vir električne energije, zaveda vedno več držav in da jedrsko energijo po zadnjih raziskavah podpira že več kot polovica Slovencev, podpora njeni uporabi pa narašča tudi drugod po svetu. Sredi septembra so se na Dravskih elektrarnah Maribor mudili ministrica službe vlade za digitalno preobrazbo dr. Emilija Stojmenova Duh, minister za infrastrukturo mag. Bojan Kumer ter minister za izobraževanje, znanost in šport dr. Igor Papič. Glavni namen srečanja z vodstvom družbe in Holdinga Slovenske elektrarne je bil predstavitev aktualnih in strateških razvojnih projektov, med katerimi izstopajo prenova jezu Markovci in rekonstrukcija HE Formin ter sanacija vibracijskega stanja generatorjev in obnova sekundarnih sistemov na obstoječih proizvodnih enotah. Pri pomembnih razvojnih projektih družbe je beseda tekla o postavitvi sončnih elektrarn na dovodnih in odvodnih kanalih hidroelektrarn Zlatoličje in Formin skupne moči 30 MW in treh vetrnih parkov – VE Ojstrica, VE Rogatec in VE Paški Kozjak na območju severovzhodne Slovenije. Predstavljene so bile tudi aktivnosti, ki potekajo glede načrtovane izgradnje črpalne HE Kozjak in pri projektu postavitve hranilnikov električne energije za zmanjšanje odstopanj proizvodnje skupine HSE. Navzoči so si izmenjali tudi poglede na možnosti sodelovanja med Dravskimi elektrarnami Maribor in raziskovalnimi institucijami na področju digitalizacije. 46 dogodki leta 2022 10 naš Stik 47 oktober Foto arhiv Elektra Gorenjska SLAVNOSTNO ODPRTJE NOVE RTP ŠKOFJA LOKA Elektro Gorenjska je s priložnostno slovesnostjo zaznamovala uspešen zaključek projekta prenove 110 kV razdelilno transformatorske postaje v Škofji Loki z novim 110 kV stikališčem GIS. 110/20 kV RTP Škofja Loka je bila zgrajena leta 1980, več kot 40 let stara oprema, ki je bila vgrajena v objekt, pa je bila na robu življenjske dobe, zato je bila prenova nujna. Izkušnje v Elektru Gorenjska in večinoma tudi drugih elektroenergetskih podjetjih v Sloveniji in Evropi kažejo, da je najučinkovitejša rekonstrukcija takih stikališč z izgradnjo novega nadomestnega 110 kV kovinsko oklopljenega in z izolacijskim plinom SF6 izo- liranega stikališča GIS. V sklopu rekonstrukcije je bilo severno ob zgradbi 20 kV stikališča zgrajeno tudi novo Krajevno nadzorništvo Škofja Loka in Medvode. RTP Škofja Loka oskrbuje več kot 9.400 uporabnikov oziroma dobrih 40 odstotkov prebivalcev občine Škofja Loka ter je pomembna vozliščna točka in ključni napajalni vir srednjenapetostnega omrežja za celotno območje od Škofje Loke do Železnikov. ZAČETEK REDNEGA REMONTA NEK POSVET O ENERGETSKEM PREHODU SLOVENIJE V NEK se je prvega oktobra končal 32. gorivni ciklus in začel redni remont, ki naj bi po prvotnem planu trajal 32 dni, a se je nato malce zavlekel in so elektrarno znova priključili na elektroenergetski sistem 7. novembra zvečer. Med remontom so zamenjali 56 gorivnih elementov od 121 s svežimi ter izvedli obsežen standardni program vzdrževanja in preverjanja strojne, električne in merilno-regulacijske opreme ter več sto nadzornih testiranj. Zaključenih je bilo tudi 14 tehnoloških posodobitev, s katerimi bodo zagotovili zanesljivo dolgoročno obratovanje in tudi povečanje moči. Nova visokotlačna turbina bo predvidoma prispevala 10 megavatov moči oziroma 90 gigavatnih ur večjo proizvodnjo električne energije na leto. NEK pa je s to zamenjavo dosegla največjo možno moč, ki jo lahko dosežejo jedrske elektrarne z dvema uparjalnikoma. 33. gorivni ciklus bo trajal do pomladi 2024. Državni svet, Svet za razvoj pri SAZU in Strateški svet GZS za energetski prehod so konec oktobra pripravili posvet o energetskem prehodu Slovenije. Predsednik Strateškega sveta GZS za energetski prehod Danijel Levičar je uvodoma izpostavil, da aktualne razmere na področju oskrbe zahtevajo učinkovite kratkoročne ukrepe in pred nas postavljajo vsaj enako pomemben izziv, kako zastaviti našo dolgoročno energetsko strategijo, da bomo v prihodnje odpornejši na situacije, kot je trenutna kriza z dobavo energentov. Kot je dejal, je cilj projekta Energetski prehod Slovenije, ki so ga pripravili na GZS, doseči čim širši družbeni konsenz o naši energetski prihodnosti. V skladu s tem bodo še naprej nadaljevali in krepili javno razpravo o energetskem prehodu Slovenije ter si prizadevali za pripravo realističnih in medsebojno primerljivih scenarijev prihodnje oskrbe Slovenije z energijo. Prav tako so se zavezali, da bodo spodbujali izobraževanje in ozaveščanje o energiji in energetiki, ki bosta mladim in drugim zainteresiranim omogočila aktivno vključevanje v odločanje o energetsko-podnebnem prehodu, ter sooblikovali konkretna priporočila za odločevalce na področju energetike in podnebnih sprememb. ZAŽIVELA APLIKACIJA SODOKART ELEKTRO LJUBLJANA RAZVILA POSEBNO ANALITIČNO ORODJE Namen spletne aplikacije SODOKart, ki so jo pri sistemskem operaterju distribucijskega omrežja pripravili v sodelovanju z vsemi petimi distribucijskimi podjetji, je usmerjanje investitorjev v priključitev večjih proizvodnih naprav na lokacije, kjer lahko že z obstoječim omrežjem takoj povečajo delež električne energije iz obnovljivih virov. Omogoča geografski prikaz možnih točk priključitve z vidika potenciala obstoječega omrežja za priključevanje večjih proizvodnih naprav (nad 50 kW) neposredno na obstoječe elektrodistribucijsko omrežje. Prikazani so tudi potenciali streh stavb in lokacije degradiranih območij, omogočeno pa je tudi iskanje po naslovu ali parceli z izbiro načina priključitve. Po vpisu lokacije lahko enostavno poiščemo najbližjo točko vključitve v omrežje, s klikom na točko pa se nato prikaže prosta zmogljivost omrežja v kW. Zaposleni v družbi Elektro Ljubljana so v pol leta razvili lastno programsko analitično orodje, ki skrajša predviden čas za izvedbo tehnične analize, ki je nujna pri procesu izdaje soglasja za priklop sončne elektrarne na omrežje. Orodje omogoča hitro oceno, ali posamezni vlagatelj lahko priklopi sončno elektrarno predvidene moči na želeno merilno mesto. Za mejne primere je še vedno potrebna ocena strokovnjaka. Gre za primer dobre prakse, saj so s tem orodjem dočakali velik dosežek tudi na področju pametnih rešitev in dodatno izboljšali postopek izdaje soglasij za priključitev sončnih elektrarn. Orodje omogoča avtomatizirane, hitre, učinkovite in bolj transparentne analize, postopek odločanja pa je zato bolj pregleden, natančen in poenoten. Z novim načinom shranjevanja obdelanih analiz je omogočena tudi ponovljivost. V Elektru Ljubljana ob tem izpostavljajo, da v prihodnosti načrtujejo razvoj orodij še za več novih potreb, ki so se prav tako pokazale na trgu. 48 11 dogodki leta 2022 naš Stik 49 november Foto Vladimir Habjan PROJEKT NEDO PRESEGEL VSA PRIČAKOVANJA Na ljubljanskem gradu je novembra potekala zaključna slovesnost ob zaključku večletnega slovensko-japonskega projekta pametnih skupnosti NEDO. Direktor Elesa in predsednik Slovensko-japonskega sveta mag. Aleksander Mervar je ob tej priložnosti izpostavil, da projekt ni le okrepil gospodarskega sodelovanja med državama, temveč je sodelujoča podjetja povezal na raziskovalni, infrastrukturni in investicijski ravni, pri čemer so bile napredene tehnologije vgrajene tako na prenos­nem kot distribucijskem omrežju ter v objektih v Idriji in na območju ljubljanskega BTC-ja. Osnovni partnerji projekta NEDO so bili japonska agencija NEDO in njegov pooblaščeni izvajalec družba Hitachi ter druž- ba ELES, na slovenski strani pa so sodelovali še Elektro Ljubljana, Elektro Celje, Elektro Maribor, Elektro Primorska, občina Idrija, podjetje AquafilSLO, ljubljanski BTC ter še mnogi drugi dobavitelji in montažerji opreme. V šestih letih je partnerjem kljub številnim oviram uspelo uresničiti vse zastavljene cilje projekta, pri čemer se je, namesto vlaganj v širitev omrežja, z uporabo sodobne sekundarne opreme, informacijsko-komunikacijskih tehnologij in rešitev v oblaku bolje izkoristilo obstoječe omrežje. Mednarodno združenje ISGAN (International Smart Grids Action Network) je leta 2020 projektu NEDO podelilo nagrado za najboljši projekt pametnih omrežij na svetu. COP27 DOSEGEL NEKAJ POMEMBNIH PREBOJEV SLOVENIJA ZNOVA MED DESETERICO NAJBOLJŠIH V Sharm El-Sheikhu v Egiptu je v prvi polovici novembra potekala že 27. konferenca pogodbenic Okvirne konvencije Združenih narodov o spremembi podnebja. Čeprav konferenca, na kateri so sodelovali tudi slovenski predstavniki, tudi tokrat ni izpolnila velikih pričakovanj, so udeleženci na koncu vendarle sprejeli nekaj zavezujočih sklepov. Tako je bil med drugim ustanovljen sklad za pomoč državam v razvoju, ki so še posebej ranljive v kontekstu negativnih učinkov podnebnih sprememb, ter naj bi mobiliziral nove in dodatne finančne vire. Pogodbenice so uspele doseči tudi dogovor o podlagah za izvedbo delovnega programa za blaženje podnebnih sprememb, katerega cilj je nujno povečanje ambicij že v tem kritičnem desetletju. Ponovno so potrdile tudi zavezo za zmanjšanje rabe premoga in odpravo neučinkovitih subvencij za fosilna goriva. Na lestvici najboljših desetih držav po indeksu svetovne energetske trileme za leto 2022, ki ga izdaja Svetovni energetski svet (WEC), se je Slovenija uvrstila na 9. mesto s skupno oceno 78,8, kar je bilo v primerjavi z letom 2021 za odstotno točko bolje. WEC z indeksom ocenjuje energetiko v državah po treh ključnih dimenzijah, in sicer energetski varnosti, energetski enakopravnosti in okoljski trajnosti. Lestvica najboljših deset držav večinoma ostaja nespremenjena, saj severnoevropske in druge države OECD zaradi dobro uveljavljene energetske politike in ustrezne energetske mešanice še naprej prevladujejo na najvišjih mestih, pri čemer najboljše rezultate dosegajo Švedska, Danska in Švica. Sta se pa v krog najboljših tokrat prebili Slovenija, ki je glede na leto 2021 napredovala za največ, kar 11 mest, med vsemi 133 državami, in Estonija, ki je dosegla enako število točk, a ob manjšem napredku. SOŠKE ELEKTRARNE NOVA GORICA PRAZNOVALE 75 LET OBSTOJA V PORTOROŽU POTEKALI ŽE 14. HÖFLERJEVI DNEVI Letnica ustanovitve družbe SENG sovpada z letom podpisa Pariške mirovne pogodbe, ko je bil večji del Primorske priključen takratni Jugoslaviji. Na priključenem ozemlju so v noči z 18. na 19. november leta 1947 jugoslovanski strokovnjaki od italijanskih kolegov prevzeli obratovanje takrat delujočih elektrarn. Dogodki in čas, v katerem je nastalo podjetje, so bili v marsikaterem pogledu prelomni, zaznamovani z močnim zgodovinskim in družbenim nabojem. Med objekti je treba posebej izpostaviti elektrarni na reki Soči – Doblar in Plave, ki sta bili tedaj največji in najsodobnejši v takratni Jugoslaviji ter sta še vrsto let predstavljali steber elektro­energetskega sistema današnje Slovenije. Poleg njiju je delovalo še osem malih elektrarn, in sicer Možnica, Log, Gradišče, Plužna, Podmelec, Hubelj, Podbrdo in Tolmin. Skozi leta in deset­letja nadaljnjega razvoja so zaposleni družbe SENG skrbno načrtovali nove elektroenergetske objekte ter zgledno vzdrževali in posodabljali obstoječe. Danes SENG upravlja kar pet velikih in dvaindvajset malih HE, prvo – in za zdaj edino – črpalno HE v Sloveniji in sončno elektrarno Hubelj. Tudi na letošnjem tradicionalnem mednarodnem simpoziju Höflerjevi dnevi, ki ga Elektroinštitut Milan Vidmar pripravlja vsakih nekaj let ter je prednostno namenjen obravnavi najnovejših dosežkov in spoznanj s področja visokonapetostne tehnike, se je zbralo veliko število domačih in tujih strokovnjakov. Osrednja razprava je bila tokrat usmerjena v zagotavljanje zanesljivosti obratovanja elektroenergetskega sistema ob energetskem prehodu. Večina razpravljavcev je izpostavila, da je pred upravljavci prenosnih omrežij zelo zahtevno obdobje, saj ga je treba zaradi energetske tranzicije temeljito preoblikovati, kar ima za posledico hitro in množično dodajanje nove električne opreme ter poleg reševanja finančnih vprašanj odpira tudi potrebe po novih znanjih in kadrih. Simpozij nosi ime po Edvardu Höflerju, ki je pred šestdesetimi leti zasnoval in vodil gradnjo laboratorija za visoke napetosti, ki je z leti prerasel v enega najboljših specializiranih laboratorijev v državi. naš Stik BORZEN mag. Borut Rajer 50 51 besedilo in fotografija: Vladimir Habjan Vedno smo bili proaktivni in fleksibilni Letošnje pogosto spreminjanje zakonodaje, tako evropske kot slovenske, družbi Borzen prinaša dodatne naloge. V družbi se trudijo svoje temeljne aktivnosti izvajati kakovostno, hkrati pa zavzeto prevzemajo nove aktivnosti, ki jih čakajo v naslednjih mesecih in tudi letih. Nadzorni svet družbe Borzen je na mesto direktorja družbe 1. novembra letos za polno mandatno obdobje petih let imenoval mag. Boruta Rajerja. Mag. Borut Rajer, po osnovni izobrazbi ekonomist in statistik, je v Borzenu zaposlen od leta 2003 in je do zdaj zasedal različna delovna mesta, od analitika do, zadnjih devet let, direktorja energetskega področja. Mag. Rajer se je v tem času veliko ukvarjal z razvojem slovenskega energetskega trga, aktiven pa je bil tudi na področju obnovljivih virov in učinkovite rabe energije. Sodeluje v več slovenskih in mednarodnih delovnih skupinah. Že tretji mandat je član upravnega odbora EuroPEX, združenja evropskih energetskih borz in operaterjev trga z elektriko, pred tem je bil dva mandata vodja delovne skupine za okoljske trge. Kot predavatelj se udeležu- je različnih strokovnih dogodkov, je avtor strokovnih člankov, svoje znanje pa zelo rad deli tudi z mlajšimi generacijami, saj je že leta gostujoči predavatelj na Ekonomski fakulteti Univerze v Ljubljani. Kaj štejete kot ključne dosežke na področju svoje delovne kariere? Področje dela Borzena se je v dvajsetih letih spreminjalo in nadgrajevalo ter organsko raslo. Ustanovljen je bil v procesu liberalizacije trga z elektriko, njegova ključna naloga je bila vzpostavitev borze z elektriko, ki se je pozneje razširila v organizacijo trgov, vključno z bilančnim obračunom. Dejavnost borze se je pred več kot desetimi leti prenesla na povezano družbo BSP. Borzen je imel pomembno vlogo tudi pri prvem spajanju trgov na slovenskih mejah, med Slovenijo in Italijo. Velik korak je bila vpeljava Centra za podpore, ki je zeleni steber podjetja, pri njegovi vzpostavitvi in poznejšem delovanju pa sem zelo aktivno sodeloval. Pri tem velja, da nobene velike stvari ne more narediti posameznik, da je vse v timu. Center za 52 podpore mi je zelo pri srcu in je pomembno razširil delovanje podjetja proti OVE, česar prej ni bilo. Večji premik in izziv je bila tudi vzpostavitev poročanja RRM-REMIT. Borzen je edini, ki v Sloveniji ponuja to storitev, kar je širše gledano velik »plus« za državo. Imamo okoli 50 strank iz Slovenije in tujine, pokrivamo denimo tudi Hrvaško, ki tega nima. Pomemben mejnik je bila še dejavnost informiranja in ozaveščanja o OVE in URE. V prihodnje bo nova naloga nadaljnja izgradnja kontaktne točke za spodbujanje rabe OVE, kar je posledica zadnjih zakonov (ZSROVE), ki nam daje pristojnosti in širše odpira nove možnosti za razvoj drugačnih oblik podpor. Kaj so bile vaše prve poteze ob prevzemu funkcije? Prve poteze so bile vezane zlasti na odprte zadeve, ki sem jih prevzel od predhodnika in so se dotikale vsebinskih zadev. Zadnji dve leti sta bili zaradi raznovrstnih zunanjih dejavnikov izziv tudi za Borzen. Vpliv covida smo dobro prebrodili, vpliv energetske krize in povišanje cen pa sta povzročila, da smo morali prilagoditi določene aktivnosti in okrepiti spremljanje akterjev na trgu. Bilo je zelo zahtevno obdobje. Tudi zadnji novi zakoni nam nalagajo nekatere spremembe pravil: od pravil Centra za podpore do trga z elektriko in izravnalnega trga. naš Stik Letos je bila sprejeta vrsta nove zakonodaje s področja energetike, tako evropske kot slovenske. Kaj od tega je ali bo vplivalo tudi na dejavnost Borzena? V Borzenu smo zelo aktivni in skušamo po najboljših močeh sodelovati s pristojnim ministrstvom. Tako v fazi javnih obravnav dajemo vrsto opomb, aktivno smo sodelovali na delavnicah in dajali predloge, s ciljem, da bi bili zakoni čim boljši. Tudi meni osebno se zdita, in imam kar nekaj kilometrine, oba zakona (op. a.: ZSROVE in ZOEE) dobra, še zlasti Zakon o spodbujanju rabe obnovljivih virov energije (ZSROVE), saj ima precej širine in glede podpor dopušča zelo različne možnosti. To pomeni, da bo v prihodnje brez posega v sam zakon lažje prilagajati določene postopke. Če bomo videli, da neka stvar ne funkcionira, jo bomo nadomestili z drugo, ne da bi šli skozi celotno proceduro. Obstajajo še postopki, ki so v določenih primerih vezani na Evropo, ampak zakon daje res lepo osnovo. Noben zakon ni idealen, ampak sem bil zadovoljen, ko sta bila sprejeta. ZSROVE narekuje nov model samooskrbe z električno energijo. Kdaj predvidevate izvedbo prvega razpisa po novem sistemu? V planu je za drugo polovico leta 2023. Treba pa je omeniti, da je bil v tem času »star« sistem, za katerega je značilno netiranje, z Kakšni so cilji za petletno interventnim zakonom podaljšan za mandatno obdobje, ki ste si jih eno leto, se pravi za oddane vloge postavili? do konca 2023, izvedbo elektrarn Vedno smo bili proaktivni in fleksibilni Ciljev je cel kup. Najpomembnepa do konca leta 2024. Ta sistem ter iskali nekaj novega, tudi, kolikor je se mi zdi, da temeljne aktivnosti je načeloma ugodnejši za samega nam dopuščajo predpisi, zunaj Borzena izvajamo kakovostno, jih odjemalca. Po novem sistemu, kot gospodarskih javnih služb. Zagotovo razvijamo in nadgrajujemo. Poleg je predviden zdaj, namreč ni netitorej lahko izpostavim znanje, tega pa, da v naslednjih letih prevranja pri omrežnini, z delno manjšo zemamo nove aktivnosti ter jih siizjemo za skupnostne elektrarne. fleksibilnost, usmerjenost v razvoj. nergijsko povezujemo z znanji s Če govorimo o individualnih sistepodročja energetskih trgov in okoljmih, ki so najpogostejši, netiranja skih mehanizmov ter tako podpiramo državo pri zelenem prepri omrežnini ni več. V sedanjem oziroma »starem« sistemu se, hodu. povedano preprosto, kar je obračunano v kWh, netira, kar je kW, pa ne. V novem sistemu pa je, kar se tiče energije, vse Osnovna dejavnost družbe Borzen je izvajanje prepuščeno dogovoru med dobaviteljem in samooskrbnim gospodarske javne službe dejavnost operaterja trga z kupcem. Nesporno to vpliva na ekonomiko investicije. Nekaj elektriko in gospodarske javne službe dejavnost centra vsebinskih vprašanj z vidika subvencij je še odprtih, se pa vse za podpore. Ali sta ti dve dejavnosti enakovredni? to trenutno še usklajuje z ministrstvom. Tudi v drugih državah Enakovredni in enako pomembni. Po mojem videnju sta tudi različno gledajo na tovrstne sisteme. Problematika samooskrprecej povezani, čeprav se mogoče na prvi pogled ne zdi be je bila z vidika paketa CEP jasna, torej, da netiranja v taki tako. Če gledamo širše, tudi v smislu zelenega prehoda, se obliki, kot smo ga bili vajeni, ne bo več. Trenutno pa so na trgu pravi, kako bo videti energetski sistem čez nekaj let, je zelo drugačne okoliščine, kot so bile prej. Če bi prej dobavitelji pri verjetno, da bo glavni energetski vektor te spremembe – elekcenah v razumnih okvirih enostavno sprejeli netiranje in se pritrična energija. V tem smislu je z vidika kadrov in njihovih komlagodili, bi imeli boljše možnosti za upravljanje tveganj. V sedapetenc zelo koristno, da imajo ljudje, ki se ukvarjajo s Centrom njih razmerah pa je to težje. za podpore, znanje tudi s področja trga oziroma električne Ali se na tej podlagi morda obeta tudi razširitev energije. In seveda obratno. Na primer, ena od nalog Centra pooblastil za Borzen? za podpore je tudi zagotovljen odkup električne energije od Vsekakor pričakujemo, da nam bo v prihodnje morda zaupana upravičencev, ki imajo pogodbo samo z nami, mi smo njihov še kakšna naloga, kot se je to dogajalo že skozi leta. Mislim, reguliran dobavitelj in naša naloga je to elektriko prodati na da smo vse zadeve, ki so nam bile zaupane v izvedbo, izvedli trgu. To izvajamo skozi leta na različne načine, pri čemer je poodgovorno, strokovno in po najboljših močeh. Nekateri zakoni, membno, da ima Borzen strokovnjake, ki se spoznajo na to in ki nas omenjajo, so še v javni obravnavi, tako da bomo videli. tudi lažje izvedejo naloge, vezane na operaterja trga, ne le na Morda bomo dobili še kako nalogo, ki bo v duhu interventne del Centra za podpore. izvedbe, a se bomo potrudili, da jo realiziramo. Pričakujem, da bomo v naslednjih letih gradili na obeh stebrih, kot operater trga in Center za podpore. 53 V zadnjih petih do desetih letih so v podporno shemo vstopale prav elektrarne, ki so najugodnejše z vidika dovoljenj in kjer so postopki utečeni, torej sončne elektrarne in kogeneracije. Medtem ko imamo, kar se tiče vetrnih elektrarn, trenutno v shemi žal le dve za malenkost večji napravi. Projektov, ki so bili na razpisih Agencije za energijo izbrani, zaradi omejitve, da morajo biti zgrajeni v treh oziroma petih letih, pa morda ne bodo uresničeni, je za več deset MW. Podobno stanje je tudi pri hidroelektrarnah. Kaj se je dogajalo in kakšne spremembe se še obetajo na področju delovanja operaterja trga? Spremembe definitivno bodo. Trenutno se zaradi zunanjih dejavnikov pojavljajo različne pobude. Tudi Evropska komisija je najavila, da bo v začetku prihodnjega leta dala nekatere predloge reforme delovanja trga, vendar je treba biti previden, Borzen je do zdaj na področju načrtovane zelene kajti v trenutnem izjemnem stanju, je treba ravnati temu primerpreobrazbe energetike izpeljal že vrsto odmevnih akcij no. Logično je, da država v takih ekstremnih razmerah poseže o ozaveščanju spodbujanja trajnostne izrabe energije. na trg in določene stvari ustavi ali jih za določeno obdobje reAli na tem področju načrtujete kakšne novosti? gulira. Ta praksa je poznana že iz finančnih trgov, ko se trgoTo dejavnost izvajamo od leta 2014. Po konceptu gre za prevanje ustavi za neko obdobje, da se situacija razčisti. Drugo cej drugačno dejavnost, to je za sklop večjega števila manjših vprašanje je, kako reformirati trg z električno energijo, oziroprojektov, ki so med sabo po svoji naravi zelo različni in tudi ma, ali je to smiselno in potrebno narediti. Po mojem mnenju je namenjeni različnim javnostim. Te projekte skušamo povezati glavna pozitivna stvar elektroenergetskega trga v zadnjih dvajmed sabo in iskati sinergije, izvajamo pa jih v sklopu blagovsetih letih ravno proces spajanja trgov, v katerem je imela tudi ne znamke Trajnostna energija. Sam sem na primer z veseljem Slovenija s projektom na slovensko-italijanski meji, ki je zaživel sodeloval pri prvih slovenskih okoljskih risankah Lepši svet. To leta 2011, zelo pomembno vlogo. Ta koncept dokazano emje bil eden projektov, ki mi je zelo pri srcu. Izvedli smo nekaj pirično in teoretično zmanjšuje stroške ter povečuje blaginjo. demonstracijskih projektov in poČe bi šli v radikalno drugačne mokazali na razliko med teorijo in pradele trga, moramo paziti, da se zakso ter izvedli številne dogodke. deve, ki načeloma dobro delujejo, Spodbujali smo inovacije v enerne porušijo. Takšno je tudi stališče getiki, objavljali razpise in natečaje Acerja. Na akademski strani je bilo Sicer pa zaupam v svojo ekipo. Jedrna s področja OVE in URE, kjer je bil več idej, kako določene stvari spreekipa je dobra, poznamo se že dolga leta poleg finančnih sredstev poseben meniti, ampak opozarjam, da je trein verjamem, da bomo skupaj delovali poudarek na tem, da smo posameba vzeti v zakup trenutne ekstremne v dobrobit zelenega prehoda in razvoja znikom in organizacijam pomagali razmere. Videli bomo, kakšni bodo energetskega trga ter da bomo ponosni tudi s strokovnim znanjem, z vsepredlogi Komisije. Pri nas in v Evropi bino in še bi lahko našteval. Ves na svoje dosežke. se koncentrirajo na krizno upravljasektor elektroenergetike je bil eknje sistema, da gospodarstvo, ljudje stremno tehnično usmerjen, z leti, in elektroenergetski sistem preživijo tudi z liberalizacijo, pa je prinesel spremembo pristopa in fokuta udar, ekonomski in tudi fizični. sa na druge elemente. Na začetku je bil Borzen strogo le opeAli so že znani letošnji podatki o podporni shemi? rater trga, na katerem smo imeli odnose z omejenim številom Ali je kaj težav z zagotavljanjem potrebnih izplačil? Ali je poslovnih subjektov. Z dejavnostjo centra za podpore se je sedanji model podporne sheme zadovoljiv? zelo povečalo in diverzificiralo število subjektov, s katerimi Težav s financiranjem trenutno ni, shema deluje stabilno. Tudi smo začeli poslovati – od fizičnih oseb, sp-jev, do večjih enerzmanjševanje prispevkov, izvedeno s strani prejšnje in tudi segetskih družb, čemur smo prilagodili komunikacijo in procese. danje vlade, zaradi akumuliranih sredstev ni negativno vplivalo Pri informiranju in ozaveščanju o trajnostni energiji pa je komuin ne predvidevamo težav. Izplačila za leto 2022 še niso znaniciranje v samem jedru dejavnosti. Tako se je način delovanja na, leta še ni konec. Zaradi razmer na trgu so obratovalne podpodjetja širil in nadgrajeval. pore za letošnje leto razmeroma nizke in bo izplačil zagotovo V svojem nagovoru ob nastopu direktorja ste zapisali, manj kot v preteklosti, se pa znajo te zadeve hitro spremenida verjamete, da vam bo skupaj uspelo. Kaj je kakovost ti, ker se regulatorni posegi lahko nanašajo tudi na podporno Borzena? V čem ste dobri? shemo. Glavni problem v Sloveniji ni podporna shema, to so Veliko je naših vrlin. Vedno smo bili proaktivni in fleksibilni ter sistemi, ki so zasnovani podobno kot v drugih državah. Sloiskali nekaj novega, tudi, kolikor nam dopuščajo predpisi, zuvenija je imela med prvimi v Evropi tudi koncept kombinacije naj gospodarskih javnih služb. Zagotovo torej lahko izpostas trgom (tržna pogodba in ločena premija).. Problem pri nas – vim znanje, fleksibilnost, usmerjenost v razvoj. Čedalje bolj kar se kaže tudi v nizkem vstopu novih naprav v shemo – je v smo vključeni v evropske projekte, kjer so pomembne sinertem, da je izjemno težko kar koli zgraditi. Umeščanje v prosgije, v preteklosti smo svetovalno delovali v tujini, imamo tudi tor in pridobivanje potrebnih dovoljenj sta torej ključna prodobre odnose s tujimi sorodnimi organizacijami. Poudarek je blema. Odkar je zakon naložil izvajanje razpisov Agenciji za tako na pridobivanju novih znanj in izkušenj, hkrati pa tudi na energijo, je bilo veliko naprav na razpisih uspešnih, niso pa prenašanju teh znanj drugim akterjem na trgu doma in v tujini. bile vključene v shemo, ker investicije niso bile uresničene. naš Stik FAKULTETA ZA ELEKTROTEHNIKO prof. dr. Marko Topič 54 55 besedilo in fotografija: Mare Bačnar Fotovoltaičen trg letos presegel vsa pričakovanja Fotovoltaika postaja kraljica energetskih trgov, pri čemer imamo v Sloveniji na tem področju veliko znanja in že uspešnih poslovnih modelov, ki lahko prispevajo k potrebnemu zagonu in hitrejšemu povečevanju deleža sončnih elektrarn pri oskrbi z energijo. Dejstvo, da postajajo sončne elektrarne vse bolj konkurenčne v primerjavi z drugimi viri, se odraža tudi v tem, da gre za eno najhitreje rastočih panog. Doktor elektrotehniških znanosti Marko Topič je redni profesor na Fakulteti za elektrotehniko Univerze v Ljubljani, ustanovitelj in predstojnik Laboratorija za fotovoltaiko in optoelektroniko in predstojnik Katedre za elektroniko. Od leta 2011 deluje kot nazivni profesor na Colorado State University. Je član Slovenske akademije znanosti in umetnosti, Inženirske akademije Slovenije in dopisni član Mednarodne inženirske akademije. Je pobudnik Slovenske platforme za fotovoltaiko ter ustanovitelj in dolgoletni predsednik konference SLO-PV. Kot dobitnik števil- nih priznanj in nagrad deluje tudi kot predsednik Evropske tehnološke in inovacijske platforme za fotovoltaiko. Na 8. svetovni konferenci o fotovoltaični pretvorbi energije v Milanu ste letos prejeli prestižno nagrado European Becquerel Prize for Outstanding Merits in Photovoltaics za izjemne prispevke na področju fotovoltaike. Iskrene čestitke. Kaj vam nagrada pomeni in na podlagi česa ste jo dobili? Že samo poimenovanje govori o nagradi, ki se podeljuje za izredne dosežke na področju fotovoltaike v evropskem merilu, in štejem si v posebno čast, da sem kot prvi iz tako imenovanega centralno vzhodnega dela Evrope prejel to prestižno nagrado. Tudi utemeljitev, ki je zapisana na sami nagradi, je res obsežna, tako da sem počaščen, da je odbor dejansko prepoznal in mi priznal prispevek ne samo na znanstvenoraziskovalnem področju, ampak tudi na področju spodbujanja in 56 uveljavljanja fotovoltaike v evropskem prostoru ter ne nazadnje tudi pri spodbujanju in uveljavljanju fotovoltaike v Sloveniji. naš Stik namreč še nismo, saj smo zapisane cilje dosegli s statističnim zakupom, zato bi morali to dobljeno stanje čim prej odpraviti. Pred kratkim ste zaključili osemletni mandat kot Kdaj bo Slovenija električno samozadostna? Kako dolga predsednik Evropske platforme za fotovoltaiko. Kako na pot nas čaka, kje vidite največje izzive? Zagotovo bo to samozadostnost treba doseči, vsaj na letni ravfotovoltaiko gledajo v Evropi? Pogledi so raznoliki, tako kot pri vsaki zadevi. Mnenja so razni. Ravno oktobra smo bili priča, da smo ugasnili dva največlična, vendar pa je v zadnjih desetih letih neizpodbitno dejja vira: Jedrsko elektrarno Krško in Termoelektrarno Šoštanj. stvo, da se je fotovoltaika pocenila za devetdeset odstotkov. Vseeno smo imeli oskrbo z električno energijo čisto nemoteSe pravi, če so sončne elektrarne stale 100 enot, zdaj staneno, kar je dokaz, da je bilo sodelovanje v regiji ne glede na jo le še 10 enot, in to je neizpodbivse, nek gladek ali pa neproblematno dejstvo, ki dokazuje oziroma tičen proces. Vsekakor je smiselpostavlja fotovoltaiko kot najcenejši no, da se Slovenija opre na lastne energetski vir proizvodnje električvire in v tem kontekstu bodo sončne energije. Prav zato je tudi najbolj ne elektrarne imele pomembno Pred sončno energijo je svetla konservativna mednarodna agenvlogo. prihodnost, saj gre za vir, ki je vsem cija za energijo lansko leto priznaPa ne samo zaradi izpolnjevanja enako dostopen. Poleg tega naj bi la, da je fotovoltaika postala kraljica danih zavez do Evrope, ampak presežke sončne energije v prihodnje energetskih trgov. In to ne samo zapredvsem zato, ker se to splača. izrabili za proizvodnjo tako imenovanih radi ekonomske, pač pa tudi zaradi solarnih goriv (zeleni vodik ipd.), prek Kakšen bo po vaše odstotek njene ekološke konkurenčnosti. samooskrbe pa je izraba sončne energije fotovoltaične energije v tudi ključ do preprečevanja energetske Letošnje leto je prelomno tudi energijskem kolaču čez deset za slovensko fotovoltaiko. let v Sloveniji in od česa je to revščine. Kaj bi izpostavili kot predsednik odvisno? Ocenjujem, da bo do leta 2030 ta Slovenske platforme za delež vsaj petkrat, če ne desetkrat večji, kot je trenutno. To pofotovoltaiko? Zagotovo me zelo veseli, da se je trg v Sloveniji ne samo dvigmeni, da bomo šli s sedanjih 2,5 odstotka na 10 do 20 odstotnil, ampak eksplodiral, in da je povpraševanje preseglo vsa kov električne energije, pridobljene iz sončnih elektrarn. Hkrati pričakovanja. Dejavniki so bili predvsem zunanji. Vojna v Ukrabomo z izgradnjo sončnih elektrarn poskrbeli tudi za kratkojini in energetska draginja kot posledica tega. ročne hranilnike, ki bodo omogočili, da bo dobava električne Je pa res, da smo pri umeščanju in izgradnji sončnih elektrarn energije mogoča takrat, ko sije sonce, in tudi v času cenovnih pospešili predvsem segment majhnih sončnih elektrarn, pri vrhov. V jutranjih in večernih urah imamo namreč dva vrha, ki katerih so investitorji posamezniki, družine ali mala podjetja. ju je treba pokriti skupaj v sodelovanju s hidroelektrarnami. To Čakam še, da začnemo z izgradnjo velikih sončnih elektrarn. je idealen način, ki omogoča časovno prilagajanje dveh obnoZaenkrat so večji projekti še v pripravi. vljivih virov energije. Ali je sedanja vlada pokazala zadosten interes za pomoč pri hitrejšem razvoju fotovoltaike v Sloveniji? Premier dr. Robert Golob je jasno, glasno in razločno povedal, da je vlaganje v sončne elektrarne nujno in da bo vlada naredila vse, da bo prišlo tudi do vlaganj v velike sončne elektrarne. Sam menim, da je to absolutna prioriteta. Vsaj elektroenergetsko moramo postati samozadostni. Vemo pa in razvijamo rešitve, da bi s proizvodnjo sintetičnih goriv iz sončnih elektrarn dolgoročno omogočili tudi oskrbo z energijo v celotnem energetskem sektorju, torej, transporta, toplote in drugih potreb po energiji. Kaj bi se dalo narediti za hitrejši razmah uporabe sončne energije? Vlada ima tukaj škarje in platno, vsekakor pa je problem postopkov umeščanja v prostor. Postopki za državni prostorski načrt so, ko govorimo o velikih sončnih elektrarnah, zapleteni in dolgotrajni. Torej, vlada bi morala skupaj z elektroenergetskimi podjetji nujno pospešiti te postopke. Hkrati bi morali storiti vse, da nadoknadimo zamujeno in čim prej izpolnimo še stare zaveze glede deleža obnovljivih virov do leta 2020. Te Ker smo ravno pri obnovljivih virih. Kaj pa odpadki? Kot kako škodljive bi odpadke sončnih elektrarn ocenili v primerjavi z drugimi odpadki obnovljivih virov? Sončne elektrarne imajo življenjsko dobo trideset, štirideset let. Razvijamo rešitve, ki bodo sončnim elektrarnam zagotavljale življenjsko dobo petdeset let. To pomeni, da bodo to odpadki na desetletna obdobja. Glavna prednost pri tem je, da je glavnina snovi, ki so v sončnih celicah, primerna za reciklažo. Največ je stekla, malo manj aluminija, potem pride silicij, nekaj srebra in kovin, nekaj je plastičnih materialov oziroma polimernih materialov, praktično vsi, razen polimernih materialov in plastike, pa so razgradljivi ter jih je mogoče ponovno uporabiti z zelo visokim odstotkom izkoristka, ki znaša več kot 95 odstotkov. Steklo ostaja steklo, aluminij ostaja aluminij, silicij ostaja silicij, plastika pa se v bistvu pri ločevanju teh materialov prav tako lahko uporabi kot gorivo za sproščanje toplote. Ta proces ravnanja z izrabljenimi sončnimi celicami je torej že razvit, ni pa še udejanjen, ker do danes še nimamo toliko tovrstnih odpadkov oziroma izrabljenih fotonapetostnih modulov. To me torej absolutno ne skrbi. Vidik razgradnje je na primer bistveno bolj ekološko občutljiv za vse pametne telefone in 57 Odkritje tandemske sončne celice je bilo res revolucionaren dogodek. Kaj to pomeni za prihodnost fotovoltaike? Zagotovo je to evolucija v smeri vse večjih izkoristkov. Bo pa treba tudi dokazati, da je življenjska doba tandemskih celic priVetrnice naj bi po končani uporabi na primer samo merljiva z enospojnimi sončnimi celicami, konkretno s silicijevizakopali v zemljo? mi sončnimi celicami, ki trenutno pokrivajo 95 odstotkov trga. Plastika, ki se uporablja pri vetrnih elektrarnah, je specifična. Poleg tega bo treba zagotoviti, da se da tandemsko celico izNatančneje te tehnologije ne poznam, niti tega, kako se lodelati po isti ali vsaj primerljivi ceni kot silicijevo sončno cetevajo te problematike, ampak vsaka tehnologija ima svolico, kar pomeni, da raziskovalni in razvojni izzivi še ostajajo. je posebnosti. Pri fotovoltaiki tega Rekordna tandemska sončna celica problema ni in zato tudi z okoljskeje bila narejena zgolj na majhni poga vidika dosegamo odlične ocene. vršini. Na trgu pa se prodajajo fotonapetostni moduli v velikosti enega Kako pa je z zagotavljanjem do dveh kvadratnih metrov in temu Trenutno v laboratoriju razvijamo potrebnih surovin za izdelavo primerno bo treba poskrbeti tudi za upogibljive fotonapetostne module, sončnih celic in kako je z razširitev in vgradnjo ter izdelavo ki bi jih lahko integrirali v ukrivljene dobavami, glede na to, da je tandemskih fotonapetostnih modupovršine vozila, v ovoje stavb in veliko komponent vezanih na lov, ki bodo opravili vse zahtevane protihrupne ograde ob cestah. Ponekod uvoz iz Kitajske? teste za certificiranje in služili svojepo svetu celo razvijajo fotonapetostne Evropa je v tem pogledu zaspala, mu namenu vsaj 30 ali 40 let. module, ki bi lahko bili integrirani tako kot na številnih drugih področv samo cestišče. To pomeni, da bi Kako bo po vašem mnenju jih. Kitajska je s svojo strategijo in razvoj fotovoltaike tekel naprej krepitvijo lastne industrije dosegla, za proizvodnjo električne energije s in s kakšno hitrostjo? da smo v Evropi opustili strateške pomočjo sonca lahko izkoristili vse Raziskave in razvoj na tem podrotehnologije, in je prevzela vodino površine, ki jih ponujajo obstoječa čju pospešeno potekajo na vseh mesto na področju ključnih tehnoloinfrastruktura in stavbe. koncih sveta in prepričan sem, da gij. Z energetsko draginjo smo prišli bomo prišli do še večje raznolikosti do spoznanja, da je treba tehnološ­ oziroma do še večje palete fotovoltaičnih izdelkov. Ne samo ko suverenost braniti in jo ohraniti, seveda pa ima tako fotoenega tipa modula, ampak bo vedno več različnih tipov movoltaika kot marsikatera druga tehnologija določeno dobavno dulov. Trenutno v laboratoriju razvijamo upogibljive fotonapeverigo. Pri tej soodvisnosti v dobavni verigi je zelo pomembno, tostne module, ki bi jih lahko integrirali v ukrivljene površine da deluje v celoti od začetka do konca. Hkrati to pomeni, da gre vozila, v ovoje stavb in protihrupne ograde ob cestah. Poneza dolgoročne dogovore, pri čemer morajo biti vlaganja v tehkod po svetu celo razvijajo fotonapetostne module, ki bi lahko nologijo kontinuirana, nikakor pa ne po metodi »stop & go«. Nebili integrirani v samo cestišče. To pomeni, da bi za proizvodnjo sprejemljivo je, da trg za dve leti eksplodira, potem pa ga dve električne energije s pomočjo sonca lahko izkoristili vse povrleti ni. Take metode so nezaželene in škodujejo. Tak model je bil šine, ki jih ponujajo obstoječa infrastruktura in stavbe. okoli leta 2012, če se spomnite, ko so bile spodbude nenadoma ukinjene in se je trg sesul. Politika takega ukrepanja na trgu je skrajno nezaželena. Sicer si Evropa že močno prizadeva, da bi to tehnološko verigo postavila nazaj in zelo me veseli, da Slovenija z dvema velikima podjetjema, Bisol in pa ETI Izlake, ostaja neto izvoznica na področju fotovoltaike. drugo sodobno elektroniko, kjer je raznovrstnost materialov precej večja. Če fotovoltaiko primerjamo z drugimi energetskimi viri, vemo tudi, kako je z določenimi odpadki, ki jih sploh ni mogoče razgraditi, ampak jih je treba trajno hraniti. Dva izmed vaših znanstvenih člankov sta bila objavljena tudi v eni najuglednejših revij na svetu. To je revija Science, in sicer eden v zvezi s svetovnim rekordom o tandemski sončni celici. Kako je prišlo do tega? Vsekakor je šlo za trdo delo in odlično sodelovanje z raziskovalci iz berlinskega centra Helmholtz in kar nekaj raziskovalci s Tehniške univerze v Kaunasu, s katerimi smo premikali mejo rekordnega izkoristka peroskitno-silicijeve tandemske sončne celice. Ko je ta svetovni rekord potrdil tudi neodvisni inštitut, smo se seveda o tem lotili tudi pisanja znanstvenega članka. Glede na to, da smo dosegli res vrhunski rezultat, smo ga želeli objaviti v najboljši znanstveni reviji. Pomembnost našega dosežka so prepoznali tudi recenzenti in uredniki, tako da je prišlo do te pomembne objave v vrhunski strokovni reviji. naš Stik NUKLEARNA ELEKTRARNA KRŠKO Matjaž Habinc 58 59 besedilo in fotografija: Vladimir Habjan Bolj vzdrževan je sistem, bolj je varen Naloga vzdrževanja je, da vse naprave, strukture in sistemi elektrarne delujejo v skladu s projektnimi osnovami, kar je ključno za varno obratovanje elektrarne. Elektrarno je treba kontinuirano vzdrževati in dolgoročno posodabljati. To je tehnični vidik. Organizacijska enota vzdrževanja v NEK je vpeta v večino poslovnih procesov: od nabave rezervnih delov, skladišča, prevzema pa do načrtovanja in financ. V Nuklearni elektrarni Krško ogromno vlagajo v tekoče vzdrževanje in posodobitve; po dogodkih v Fukušimi so izvedli več varnostnih nadgradenj, ki skrbijo za dobro kondicijo elektrarne, na področju vzdrževanja pa uvedli vrsto boljših materialov, metod pregledovanja in tehnik vzdrževanja. Matjaž Habinc, elektroinženir (smer avtomatika), je vodja vzdrževanja od leta 2020. V NEK je zaposlen od leta 1990, leta 1992 se je izšolal in dobil dovoljenje za operaterja reaktorja, pozneje še za glavnega operaterja. V svoji delovni karieri je opravljal vrsto zahtevnih del, med drugim je bil operater reaktorja in glavni operater v komandni sobi. Od leta 1995 je v vzdrževanju, kjer je začel v instrumentacijskem vzdrževanju, kakor se v NEK imenuje oddelek, ki skrbi za merilno-regulacijsko opremo. Leta 1997 je prevzel vodenje tega oddelka. Kot je povedal, je instrumentacijsko oziroma merilno-regulacijsko vzdrževanje neposredno povezano z njegovo osnovno izobrazbo. Še vedno občasno dela kot inženir izmene in zato ohranja dovoljenje. S čim ste se v svoji delovni karieri največ ukvarjali? Kaj štejete za svoj ključni dosežek? Priznam, da sem imel kar srečo. Elektrika me je začela zanimati že v zadnjih razredih osnovne šole. Izbral sem pravo fakulteto in prav tako delo v elektrarni. Zanimajo me povezave med sistemi, kako stvari delujejo. Že študij avtomatike je bil zelo interdisciplinaren. Ko sem se zaposlil v NEK in po šolanju za operaterja, sem pridobil znanja, ki jih nisem dobil med študijem na fakulteti, na primer termodinamika, nuklearna fizi- 60 ka, tehnologija reaktorjev. To so bili tehnični izzivi; s tem sem se veliko ukvarjal. Drugo pa je zavedanje, da delaš z ljudmi. Tega ti ne da nobena šola. Že na prejšnjem delovnem mestu vodje instrumentacijskega vzdrževanja sem se veliko ukvarjal z medsebojnim zaupanjem, odnosom podrejeni-nadrejeni. Za naše delo je to nujno. Nujen je tudi nadzor. Seveda vsak dela napake, vendar delo z ljudmi temelji na zaupanju. Zavedati se moraš, da sam ne narediš nič. To mi je največ pomenilo. Vedno sem se zavedal, da se učiš od podrejenih; oni so tisti, ki so oči in roke vodij. Podrejene moraš poslušati in hkrati usmerjati. Ponosen sem na svoje poznavanje tehnike in da sem uspel vzpostaviti dober odnos z ljudmi. naš Stik Kako ste se pripravljali na novo delovno mesto? Ste imeli kakšno uvajalno dobo? Običajno v NEK tovrstna primopredaja traja pol leta ali leto. Pri moji primopredaji pa je šlo hitreje, v dveh mesecih, vendar brez težav, ker sem bil že prej dnevno vpet v večino procesov in sem jih poznal. S kolegom, ki je bil na mestu vodje pred mano, sva formalno izpeljala vse postopke. Zelo zanimivo pri primopredajah je nedokumentirano znanje, nekaj, kar ti nekdo pove, na primer na kaj moraš biti pozoren. Vedno sva imela odprte odnose in jih imava še vedno. Tudi ta, ki bo prišel za mano, bo šel po istem programu. Kje je vzdrževanje v organizaciji Že dolgo ste vodja. Ste se šolali družbe? Kakšno vlogo ima v tudi na tem področju? primerjavi z drugimi funkcijami? Formalno v smislu študija ne, sicer Mi smo jedrski objekt. Naša naloga pa ja. V jedrski industriji se vodeje, da opravljamo svoje naloge tako, Seveda vsak dela napake, vendar delo z nju daje velik pomen. V začetku da elektrarna deluje varno. Da bo ljudmi temelji na zaupanju. Zavedati se kariere sem v ZDA na Inštitutu za varna, jo je treba pravilno upravljamoraš, da sam ne narediš nič. To mi je spremljanje obratovanja jedrskih ti, kar je naloga proizvodnje, dobro največ pomenilo. Vedno sem se zavedal, elektrarn (INPO – Institute of Nuvzdrževati, kar je naloga vzdrževada se učiš od podrejenih; oni so tisti, ki clear Power Operations) opravil senja, in dolgoročno posodabljati, kar so oči in roke vodij. Podrejene moraš minar za vodje vzdrževanja. To je vodijo v inženiringu. To so preplebil večtedenski tečaj usposabljanja teni procesi. Naloga vzdrževanja je poslušati in hkrati usmerjati. inženirjev za vodje in v proizvodnji zelo enostavna: preventivno vzdroperaterjev za vodje izmene. Poževati tako, da ne bo niti varnostnih dobni tečaji danes potekajo v okviru Svetovnega združenja niti obratovalnih dogodkov zaradi odpovedi opreme. Če pa se operaterjev jedrskih elektrarn (WANO – World Association of vseeno kar koli zgodi, sta potrebni čim boljši in čim hitrejši koNuclear Operators). Pa tudi v NEK imamo večdnevne ciljane rektiva ter podpora obratovanju. V vzdrževanju nas je redno seminarje z deficitarnih področij. Tudi na Poslovni šoli na Blezaposlenih 180 in 50 kontinuiranih podizvajalcev. Vpeti smo v du sem opravil več tečajev. NEK organizira praviloma dvakrat nabavo rezervnih delov, imamo tudi svoje skladišče, prevzem na leto enodnevni tečaj za vodje z aktualnimi temami, kot so rezervnih delov; tudi finančno načrtujemo. Smo relativno velipostavljanje ciljev, motivacija, komunikacija, vodenje sestanka enota v podjetju. kov ... Kako v vzdrževanju skrbite za razvoj, nove tehnologije? Zakaj ste se odločili za jedrsko energijo in jedrsko Kako greste v korak s časom? Elektrarna je bila projektirana konec 60. in v začetku 70. let elektrarno? Najprej, sem domačin, doma iz Krškega. Drugo, zanimanje za prejšnjega stoletja. Ima reaktor, tlačnovodni sistem in dva upartehniko in elektriko. V srednji šoli sem bil mesec dni v NEK na jalnika. Te tehnologije ne bomo menjali. Menja pa se tehnolopraksi in to me je pritegnilo. Med študijem sem bil štipendist gija nadzora, dodajamo varnostne sisteme. Od Fukušime smo NEK. Po tem se je zdela zaposlitev v NEK samoumevna. izpeljali ogromno varnostnih nadgradenj po Programu nadgradnje varnosti. Po varnostnih vidikih se uvrščamo zelo visoko. Kje vidite prihodnost jedrske energije? Primerljivi smo z elektrarnami, ki so dve generaciji mlajše. Med Če bomo hoteli kot družba dolgoročno preživeti, je za proizvoposodabljanjem smo že zamenjali ali obnovili večino ključdnjo električne energije možna le uporaba jedrske energije in nih komponent. Zamenjali smo uparjalnika, turbina je v celoobnovljivih virov. Danes je večina jedrskih elektrarn tlačnovoti nova, zamenjan je glavni generator, imamo nov vzbujalnik, dnih, kot je naša. Kitajska zdaj veliko gradi in večina novogravečji del toplotnih izmenjalnikov. Obnovili smo celotno elekdenj temelji na tlačnovodni tehnologiji. In tako bo še 5, 10 ali trarno, ki jo s tem ohranjamo v dobri kondiciji, in upam si trdi15 let. Veliko se govori o malih modularnih reaktorjih, a ti bodo ti, da je v bistveno boljšem stanju, kot je bila leta 1983, ko se razviti šele čez 15, 20 ali 25 let. Verjetno imajo perspektivo, a je začelo komercialno obratovanje – z varnostnega in obraše nič oprijemljivega. Tlačnovodne sisteme dobro poznamo, tovalnega vidika. In tehnologija? Imamo boljše materiale, boljtehnologija je znana, vemo, kako delujejo ameriški, kitajski, ruše metode pregledov. Pomemben je medobratovalni nadzor ski, nemški sistemi. Naslednjih 10 ali 20 let bomo gradili tlač– pregledi velikih primarnih komponent in primarnega sistenovodne sisteme, verjetno pozneje tudi manjše. Vsi novejši ma z različnimi metodami. Z ultrazvokom ocenjujemo stanje tlačnovodni sistemi so zasnovani na pasivni varnosti. Elektrarreaktorja in njegovih delov. Tu tehnologije bliskovito napreduna v Fukušimi, ki ni bila tlačnovodna, tega ni imela. Ko zmanjka jejo. V izboljšave nadzora in tehnike vzdrževanja vlagamo ogaktivnih sistemov, si že težavah. Če pa imaš pasivne sisteme, romno. Zelo pomembno je tudi šolanje naših ljudi. Tu imamo je vse lažje. dva načina. Naš je bliže germanskemu – lahko rečemo mojstr- skemu načinu, ker se bolj zanašamo na znanje neposrednega izvajalca; Američani pa se bolj osredotočajo na podrobne postopke, izvajalci so pristojni samo za dosledno izvedbo. Verjetno je prava pot nekje vmes in to je naša prednost, ker smo v osnovi ameriška elektrarna in poznamo njihova načela, imamo pa mojstre. Tudi v ljudi, v znanje je treba vlagati. Tehnik vzdrževanja danes ali tisti pred 30 leti je kot noč in dan, je bistvena razlika. 61 vzdrževanja po različnih merilih. Poročilo pošljemo na Upravo Republike Slovenije za jedrsko varnost, ki je pooblaščena za naš nadzor. Tako imamo na vseh področjih zelo stroga in natančno določena merila, ki jih izpolnjujemo. Nismo prepuščeni sami sebi. Pa nenehno se izobražujemo in uvajamo nove tehnike. Bolj vzdrževan je sistem, bolj je varen. Kako je potekal letošnji remont? Kaj so bile vaše naloge in kako ste jih izvedli? Torej je razvoj tudi znotraj vzdrževanja? Remont obsega zaustavitev in zagon elektrarne, vmes pa zaRazvijamo se na vseh področjih. Nočemo pa biti izolirani in menjamo gorivo in izvedemo vse preventivne vzdrževalne sodelujemo; od zunaj dobimo ogromno. Smo edina jedraktivnosti, posodobitve ter teste. Veliko je vzdrževanja. Leska elektrarna v Sloveniji. Najbližtos nismo imeli niti enega večjega je elektrarne so na Madžarskem, odstopanja. Z vidika vzdrževanja je vendar z njimi ne sodelujemo velibil letošnji remont tekoč in brez preko, ker so zasnovane na ruski tehsenečenj. Teh ne maramo, ker kanologiji. Smo pridruženi člani več žejo nekaj, česar nismo prevideli Naloga vzdrževanja je zelo enostavna: organizacij. Naš izvorni dobavitelj, ali preventivno nadzirali. Sicer smo preventivno vzdrževati tako, da ne bo niti podjetje Westinghouse, je imel svoremont podaljšali za skoraj šest dni varnostnih niti obratovalnih dogodkov je združenje, ki se je kasneje prezaradi menjave visokotlačne turzaradi odpovedi opreme. Če pa se vseeno strukturiralo v združenje lastnikov bine in posodobitve regulacijskih kar koli zgodi, sta potrebni čim boljši tlačnovodnih elektrarn (PWROG – ventilov, a to ne spada v delokrog in čim hitrejši korektiva ter podpora Pressurized Water Reactor Owners vzdrževanja. Težave so bile poveGroup), v katerem smo zelo aktivni. zane s tehničnimi in tudi kadrovskiobratovanju. Smo člani združenja Framatomovih mi težavami dobaviteljev. Naši elektrarn FROG. Dodaten tehnični delavci so se zelo angažirali in vse vir je še EPRI (Electric Power Research Institute) z zelo močtežave smo uspešno rešili. no nuklearno sekcijo. Iz teh virov dobimo večino tehničnih in Kje vidite prihodnost vzdrževanja? organizacijskih novitet. Vodstvena in organizacijska področja Velikih revolucij ne bo. Vzdrževanje pomeni, da mora biti elekpa posodabljamo v sodelovanju z WANO-združenjem. Sevetrarna v vsakem trenutku kot nova ali boljša. Mogoče se bodo da se povezujemo in želimo še več povezovanj lokalno, ožje spremenile prediktivne tehnike. Optimizacija preventivnega in širše. Je pa tu na nekaterih področjih čedalje težje, ker privzdrževanja je večen proces. Bo pa verjetno veliko novih tehmanjkuje inženirjev strokovnjakov. V Sloveniji in na Hrvaškem nik na specialističnih področjih, predvsem s ciljem čim manj iščemo ljudi, s specifičnimi znanji, na primer nekoga, ki se spoposegov, ki bi lahko vplivali na opremo. Vsako odpiranje oprezna na ventile. Z nekaterimi področji imamo srečo, na primer me je namreč vedno tveganje. Tako postanejo okvare zaradi s transformatorji, saj imamo Končar in Etro, torej imamo sogovzdrževanja večje od koristi, ki jih dobiš z vzdrževanjem. Vedvornika. Najtežje je, če je inženir sam, če nima koga poklicati. no tehtamo, ali se splača odpreti ali ne. Da bi bilo čim manj Včasih ti je lažje že, če te kdo razume. To spodbujamo. Soposegov, ki potrebujejo razstavljanja in sestavljanja. To bo tehdelujemo z mnogimi inštitucijami, na primer z Institutom Jožef nični izziv. Stefan, z obema univerzama in univerzami na Hrvaškem. Tako rastemo. Sami ne bi nikamor prišli. Povezujemo se z domačimi Kaj vam pomeni vaše delo? Kaj vam pomeni delati v NEK? in mednarodnimi strokovnimi združenji. Je pa v Evropi in gloJe velik izziv. Vsa leta se primerjamo z drugimi elektrarnami balno problem, kajti inženirstvo in tehnika »padata« v razmerpo svetu. K nam se hodijo učit kolegi z vsega sveta. Ko si tako ju do drugih področij, recimo financ. V tehniki vemo, da nič ni vpet, kot smo mi, igraš v ligi prvakov in ne v neki lokalni ligi, če samoumevno, ni perpetuum mobila. Vemo, kakšna je natezna se izrazim po nogometno. Če si v kateri drugi industriji, lahko trdnost jekla, kakšna je specifična upornost bakra. Tu ni pogaigraš nižje, lokalno, tu pa smo stalno v pogonu. To vidim kot janj. A smo včasih v precepu. Tehnika in naravoslovje bi morala izziv. povečati svojo prepoznavnost in ozaveščati splošno javnost o naravnih zakonih, ki so tu in so takšni, kot so, ne pa tekmovati, kdo je bolj pomemben. Torej vzdrževanje pripomore tudi k večji varnosti elektrarne? Mi že s postopki, s predpisanimi pregledi izpolnjujemo formalne zahteve. Imamo zelo stroge zahteve, od katerih ne smemo odstopati, imamo tehnične specifikacije, kjer se točno ve, kaj je treba testirati. Drugo, kar je pomembno, je, da četrtletno poročamo o stanju sistemov in naprav ter učinkovitosti naš Stik DRUŠTVO JEDRSKIH STROKOVNJAKOV SLOVENIJE Tanja Goričanec 62 63 besedilo: Mare Bačnar fotografija: osebni arhiv Odločitev o JEK 2 potrebujemo čim prej Tanja Goričanec je leta 2016 magistrirala na Fakulteti za matematiko in fiziko Univerze v Ljubljani. Vedno jo je zanimalo globje razumevanje fizikalnih pojavov, zato jo je pot po končanem magisteriju vodila do zaposlitve na Odseku za reaktorsko fiziko na Institutu Jožef Stefan. Je prva avtorica več znanstvenih člankov v najuglednejših revijah s področja reaktorske fizike. Raziskovalno delo dopolnjuje s pedagoškimi aktivnostmi, saj vodi praktične vaje na raziskovalnem reaktorju TRIGA za študente domačih in tujih univerz. Tanja Goričanec je tudi predsednica Mreže mlade generacije Društva jedrskih strokovnjakov Slovenije ter se aktivno udeležuje izobraževalnih dogodkov in javnih razprav, povezanih z jedrsko energijo. Je dobitnica fakultetne Prešernove nagrade za magistrsko delo in nagrade za najboljši prispevek na največji mednarodni konferenci s področja jedrske instrumentacije ANIMMA. Njeno poslanstvo je približati poznavanje jedrske energije in njenih prednosti javnosti. Aktivno sodelujete v svetu energetike ter podajate zelo jasna in za nekatere tudi precej ostra mnenja. Na nedavni javni razpravi o energetskem prehodu v državnem svetu ste izrazili morda najstrožjo kritiko odnosu oblasti do jedrske energije. Zakaj se vam zdi, da je to potrebno? Menim, da je pri tako pomembnih vprašanjih, kot je energetski prehod Slovenije, treba imeti jasne cilje in načrte, sprejete na podlagi strokovnih in ne političnih odločitev. Na javni posvet so povabili tudi nas, predstavnike mladih, da izrazimo svoja stališča, pobude in pričakovanja odločevalcem. Zato se mi je zdelo primerno, da v kratkem času, ki sem ga imela na voljo, predložim jasne pobude Mreže mlade generacije Društva jedrskih strokovnjakov Slovenije. Študirate jedrsko znanost. Kaj vas je pripeljalo do odločitve za ta študij? Že od nekdaj sta me zanimala fizika in globje razumevanje naravnih zakonitosti, zato sem se vpisala na dodiplomski študij 64 fizike na Fakulteti za matematiko in fiziko Univerze v Ljubljani. Tam sem se srečala z različnimi področji fizike in v želji ugotoviti, katero področje je pravo zame, sem ob koncu drugega letnika dodiplomskega študija začela opravljati poletno delo na Odseku za reaktorsko fiziko na Institutu Jožef Stefan, kjer sem se tako prvič srečala z jedrsko tehniko in reaktorsko fiziko. Ogledala sem si raziskovalni reaktor TRIGA in razstavo o jedrski energiji na Izobraževalnem centru za jedrsko tehnologijo ter opravila prve računske simulacije verižne reakcije. Področje me je takoj navdušilo, zato sem se odločila študij nadaljevati na magistrskem in nato še doktorskem študiju jedrske tehnike na Fakulteti za matematiko in fiziko Univerze v Ljubljani. naš Stik Kako bi razporedili obnovljive vire od najbolj do najmanj škodljivega? Bi na primer jedrsko dali pred vetrno? Vemo namreč, da je razstavljanje vetrnic po uporabi precej kompleksno. Vedno se je najprej treba vprašati, kaj definiramo kot škodljivo. Trenutno je vsa Evropa usmerjena v zmanjšanje izpustov CO2. Zavedati se moramo, da to ni celotna zgodba. Tako bi obnovljive vire lahko razvrstili glede na količino izpustov CO2 ali glede na velikost prostora, ki ga zavzamejo in s tem posegajo v naravni prostor, morda pa še po kakem drugem kriteriju. Za uspešen prehod v ogljično nevtralno družbo bo treba pametno združiti vse ogljično nevtralne vire energije v energetsko mešanico Slovenije. Potrebovali bomo ogljično nevtralni vir elektrike tudi v primeru, ko sonce ne bo svetilo, veter ne bo pihal ali bo pretok rek zmanjšan. Slovenija bi tako v prihodnosti morala delati na novih jedrskih elektrarnah, seveda v kombinaciji z obnovljivimi viri energije. Delujete kot predsednica Mreže mlade generacije Društva jedrskih strokovnjakov Slovenije. Kakšni so cilji društva? Mreža mlade generacije je mladinska sekcija Društva jedrskih Katere so največje prednosti jedrske energije v primerjavi strokovnjakov Slovenije, v kateri se združuje približno 50 mlaz drugimi obnovljivimi viri? dih strokovnjakov z različnih podPo mojem mnenju so največje ročij jedrske tehnologije. Druži nas prednost jedrske energije ogljična skupno zanimanje za miroljubno nevtralnost, zanesljivo delovanje, uporabo jedrske energije, njena neodvisnost od vremenskih razmer, vloga v elektroenergetskem sisVprašati bi se morali drugače oziroma gre za vir jalove energije, majhna temu in njena vloga pri ohranjanju kaj bo Slovenija brez JEK 2? Slovenija raba materialnih virov in prostora. narave. Namen mreže je predvsem že danes brez NEK in TEŠ uvaža Prednost jedrske energije je med povezovanje med člani in tudi s tupribližno 70 odstotkov vse porabljene drugimi v majhni rabi goriva, saj jimi mrežami mladih. V ta namen se elektrike. Za Slovenijo bi izgradnja lahko v enem tovornem vozilu priudeležujemo sestankov evropskih JEK 2 vsekakor pomenila velik peljemo količino goriva za 18-memrež mladih jedrskih strokovnjakov, korak proti ogljično nevtralni družbi. sečno obratovanje NEK in s tem ki potekajo po različnih državah trikPrav tako bi nova jedrska elektrarna zagotovimo daljšo zanesljivo dorat na leto. Tako smo se junija udepovečala energetsko neodvisnost bavo električne energije. Pomembležili sestanka v Zagrebu, ki ga je Slovenije, zagotovila dobave električne na prednost jedrske energije je organizirala mreža mlade geneenergije ter povečala stabilnost cen tudi velika gostota moči. Za primer, racije hrvaškega društva jedrskih električne energije in stabilnost našega sončna elektrarna, ki bi proizvedla strokovnjakov. Na sestankih si izenako količino elektrike kot Nuklemenjamo izkušnje in dobre prakse elektroenergetskega sistema. arna elektrarna Krško (približno 6 ter govorimo o skupnih mednaroTWh/leto), bi bila v velikosti Ljubljadnih projektih. Letos smo okrepili ne (ali približno 70 km2). Poleg tega bi potrebovali še hranilnistike s švedskimi predstavniki mreže mladih jedrskih strokovke energije za primere, ko sonce ne sije (npr. ponoči, pozimi). njakov, ki so prišli k nam na strokovno ekskurzijo. Z namenom Hranilniki energije, primerni za shranjevanje tako velike količipovezovanja med našimi člani organiziramo različne družabne ne energije, bi prav tako zasedli veliko prostora. Ocenili smo, dogodke, kot so strokovne ekskurzije, pohodi, kostanjev pida bi 1 TWh baterija zasedla površino 17 km2. Pri tem je treba knik in podobno. upoštevati še, da tako zmogljivih baterij še ni, največji zbirnik baterij je trenutno v Kaliforniji, kjer lahko shranijo do 730 MWh Ker si želimo izboljšati poznavanje javnosti o jedrski energiji in energije. To pomeni, da bi za shranjevanje 1 TWh električne sevanju, smo iskali načine, kako bi se približali javnosti, delili energije potrebovali več kot 1.300 takih zbirnikov baterij. znanja, razbijali mite in pregnali morebitne strahove. V ta namen smo letos že tretje leto zapored v Ljubljani organizirali izoSe vam zdi, da se Slovenci dovolj zavedamo braževalni dogodek Stand Up for Nuclear in se s tem pridružili pomembnosti jedrske energije? Po najnovejših anketah mednarodni pobudi. Dogodek je letos potekal v 33 mestih in agencije Mediana smo še vedno precej razklani med 16 državah po vsem svetu, kot so Avstralija, Kanada, Francinaklonjenostjo in nasprotovanju gradnji JEK 2? ja, Belgija, Nemčija in Združene države Amerike. Namen doJavno mnenje v Sloveniji je večinsko naklonjeno gradnji JEK godka je mimoidočim in javnosti predstaviti prednosti jedrske 2 in dolgoročni uporabi jedrske energije v Sloveniji. Vedno energije in njen pomen pri ohranjanju narave. Letos smo se pa je delež javnosti, ki ima drugačno mnenje. Menim, da del osredotočili na tematiko večje energetske neodvisnosti Slotega nasprotovanja izhaja iz premajhnega zavedanja Slovenvenije, medtem ko smo prejšnje leto razlagali pomen jedrske cev o pomenu in vlogi jedrske energije. Mreža mlade generaenergije pri prehodu v ogljično nevtralno družbo. cije Društva jedrskih strokovnjakov Slovenije se zaveda, da je treba še veliko storiti pri izobraževanju javnosti, zato tudi organiziramo dogodek Stand up for nuclear, na ta način se približujemo ljudem in jih opozarjamo na prednosti jedrske energije. Finska in številne druge države na novo odpirajo jedrske elektrarne. Celo Nemčija se je odločila trem obratom podaljšati delovanje. Kaj bi pomenilo za Slovenijo, če bomo dobili novo JEK 2? Vprašati bi se morali drugače oziroma kaj bo Slovenija brez JEK 2? Slovenija že danes brez NEK in TEŠ uvaža približno 70 odstotkov vse porabljene elektrike. Za Slovenijo bi izgradnja JEK 2 vsekakor pomenila velik korak proti ogljično nevtralni družbi. Prav tako bi nova jedrska elektrarna povečala energetsko neodvisnost Slovenije, zagotovila dobave električne energije ter povečala stabilnost cen električne energije in stabilnost našega elektroenergetskega sistema. S takim korakom bi Slovenija sledila številnim evropskim državam, ki so se odločile za uporabo jedrske energije, kot so Francija, Finska, Madžarska, Češka, Slovaška in druge. Ker ima Slovenija že dobro vzpostavljeno podporno infrastrukturo (raziskave, izobraževanje, upravo itd.) in v tem smislu ni »nova država«, bi se odločitev za nadaljnjo uporabo jedrske energije zdela smiselna. Kakšen je vaš predlog, da bi do novega obrata JEK 2 lahko prišli čim prej? Je javno mnenje res najpomembnejše ali obstajajo tudi druge poti? Izjemno pomembno se mi zdi, da se odločitev sprejme čim prej, naj bo to za ali proti gradnji nove jedrske elektrarne. To pa zato, da je strategija Slovenije jasna in se lahko začne pospešeno delati na uresničevanju začrtanih ciljev. Še več, če želimo zgraditi novi blok jedrske elektrarne, je nujno treba začeti vlagati v raziskave, kot je na primer izgradnja novega raziskovalnega reaktorja, in pa vzporedno v izobraževanje novih kadrov, okrepitev uprave in pridobivanje ustreznih dovoljenj. Po mojem mnenju je javno mnenje zadosten, ne pa potreben pogoj za izgradnjo nove jedrske elektrarne. Kako komentirate, da smo lani iz obnovljivih virov zagotovili le 24,6 odstotka potrebne elektrike v Sloveniji? Poudariti želim, da po mojem mnenju ni pomemben delež elektrike iz obnovljivih virov, ampak bi se morali osredotočati na delež elektrike iz ogljično nevtralnih virov. Saj je to vendarle naš glavni cilj, torej, zmanjšati izpuste CO2 in s tem upočasniti klimatske spremembe. V tem pogledu je Slovenija v primerjavi z drugimi evropskimi državi uspešna, saj smo v letu 2021 iz nizkoogljičnih virov energije proizvedli več kot 60 odstotkov porabljene elektrike. To nakazuje na primernost energetske mešanice Slovenije, ki jo je treba še nadgraditi z zamenjavo elektrarn na premog z jedrskimi elektrarnami. Kako slovenski energetski prostor vidite v prihodnosti in kako v prostoru vidite sebe? Po mojem mnenju bi bil trajnostni energetski prostor Slovenije v prihodnosti sestavljen iz vseh ogljično nevtralnih virov energije: jedrske, hidro, sončne, vetrne in geotermalne. Pri tem bi 65 uporabljali že delujoče hidroelektrarne, dogradili sončne elektrarne in postavili vsaj dve novi jedrski elektrarni. Eno novo jedrsko elektrarno bi potrebovali, da bi nadomestili TEŠ, drugo pa, da bi nadomestili obstoječo jedrsko elektrarno v Krškem. Poleg tega pričakujem, da se bo z ukrepi učinkovite rabe energije v sektorju prometa, kmetijstva, industrije in predelovalnih dejavnosti skupna poraba energije manjšala, povečala pa se bo raba elektrike. Povečano porabo elektrike bi tako lahko pokrili z malimi modularnimi reaktorji, o katerih se vedno več govori. Trenutno je v postopku pridobivanja licenc in dovoljenj po svetu veliko število različnih tipov malih modularnih reaktorjev in resnično me zanima, kakšna bo njihova prihodnost v energetskem sistemu. Njihova prednost je predvsem v inherentni varnosti in enostavnejšemu dizajnu, ki jim omogoča, da se sestavijo že v proizvodnem obratu in s tovornimi vozili pripeljejo na lokacijo. Tako se postopek izgradnje precej zmanjša in poenostavi. V primeru malih modularnih reaktorjev je elektrarna sestavljena iz manjših enot ali modulov, kar omogoča njihovo postopno kupovanje in dodajanje. Primer malega modularnega reaktorja je na primer NuScale, ki je lahko sestavljen iz do 12 enot 77 MWe reaktorjev. Druga možna nadgradnja jedrskih elektrarn v elektroenergetskem omrežju je delovanje v načinu sledenja bremenu. To pomeni, da jedrska elektrarna ne deluje ves čas na polni moči, kot smo navajeni pri Nuklearni elektrarni Krško, ampak sledi potrebam elektroenergetskega omrežja in pri tem spreminja svojo moč. V prihodnosti vidim tudi pomembno vlogo novih jedrskih reaktorjev četrte generacije, katerih prednost je predvsem večja inherentna varnost. Po letu 2050 pa ne smemo pozabiti tudi na morebitni preboj fuzije za proizvodnjo električne energije. Sama se trenutno osredotočam na dokončanje doktorske teze z naslovom Odziv zunajsrediščnih detektorjev v tipičnem tlačnovodnem jedrskem reaktorju, ki jo nameravam zagovarjati v prvi polovici prihodnjega leta. Svoje delo želim nato nadaljevati v raziskovalni sferi, saj mi ustreza raznolikost dela z vedno novimi izzivi ter v kombinaciji s pedagoškimi aktivnostmi in sodelovanjem z industrijo. Če se Slovenija odloči za izgradnjo novih jedrskih elektrarn, bi nujno potrebovali tudi nov raziskovalni reaktor, na katerem bomo lahko raziskovali, izobraževali nove kadre in bodoče operaterje. Z novim raziskovalnim reaktorjem bi Slovenija tako postala pomemben igralec na področju jedrskih tehnologij. DODATNI VIRI ELEKTRIKE? ENERGETSKA MEŠANICA PRIHODNOSTI? CENOVNA DOSTOPNOST ELEKTRIKE? OHRANJANJE OKOLJA? KAKO DO BREZOGLJIČNOSTI? ZANESLJIVOST OSKRBE? ENERGETSKA NEODVISNOST? ODGOVOR NA IZZIVE ENERGETSKE SAMOOSKRBE SLOVENIJE. gen-energija.si srečno 2023 www.nas-stik.si