Dr. Fr. Sedej: Klinopisni spominiki in sv. pismo.
509
ustvaril to zemljo in ono nebo, ki je ustvaril človeka, ki mu je podelil prednost (pred drugimi stvarmi), ki je postavil Darija za kralja" . . . In h koncu istega napisa (N R a, 5.) prosi boga tako-le : „ . .. Čuvaj, Auramazda, vsega zla mene in moj rod in to deželo (Perzijo). Za to prosim Auramazdo. Človek! zapoved Auramazdina ti je že razodeta (namreč po preroku Zoroastru): Ne zapusti pravega pota, ne ponižaj se do niz-kosti, ne kaži se kot žival!"
Nekateri pisatelji menijo celo, da je bil Darij Histaspov monoteist in sicer Čestilec boga Auramazde. Tudi o njegovem predniku Giru se je to do sedaj v obče mislilo. A temu ni tako. Zaratustrina ali Zoroastrova vera, katera sloni na dualizmu, t. j. na veri v dobrega (Aura-mazda-Ormuzd) in slabega boga (Agramainjus-Ahriman) je bila že tristo let pred Darijem Hi-staspovim pri Perzih običajna. Mimo tega se kaže Darij v svojem perzepoljskem napisu H politeista, moleč tako-le: „Pomozi mi, Auramazda z bogovi poganskimi vred, brani Auramazda, to deželo pred napadi sovražnikov, pred nerodovitnostjo, pred sleparijo" ...Tudi Kserks, Darija Histaspa sin, govori o „drugih bogovih", ki so poleg najvišjega —  Auramazde.
Na četrti plošči behistanskih napisov- našteva Darij na kratkem imena premaganih upornikov in kraljev. . . . „Odkar so se uprli proti meni kralji, vojskoval sem se devetnajst-krat, po volji Auramazde sem njih (čete) uničil in zajel devet kraljev." Nato slede imena one nesrečne devetorice; ali izdolbene podobe vrh teh napisov ne predstavljajo devet, ampak deset upornikov. Prvi upornik, ki se vije pod nogami zmagovalca Darija Histaspovega je, kakor napisi pričajo, laži-Smerd ali mag Gaumata. Za njim stoji ob vrvi zvezan Atrina, ki je hotel biti kralj suzijanski. Naslednji je Nadintabel, ki je hotel zavladati v Babiloniji. Tretji ob vrvi je Fravartis (Fraortes), Medec, ki je izkušal obnoviti medsko kraljestvo. Četrti se zove Mar-tija, rodom Perz, ki je pobunil Suzijano. Peti je Čitratakma, ki se je kakor prejšnji izdajal za potomca Kijaksarovega. Sesti je Perz Vah-jazdata, ki je kakor laži-Smerd hotel pubuniti Perzijo zoper Darija, rekoč, da je sin Čirov. Sedmi je Araka, ki je lagal, da je Nabukad-nezar, sin Nabunedov ter pobunil Babilonijo. Osmi je Frada, govoreč, da je kralj Magijane. Deveti, z visoko, šiljasto kučmo, je  Saruka, Skit.1)
Kako razsežno in močno je bilo Darija Histaspa kraljestvo, spozna se iz števila dežel, katere si je osvojil in katerim je vladal. Kakor znano, je Darij napravil iz teh devetindvajset sa-trapij. „Tako govori Darij kralj : Te so provin-
l) Glej podobe teh upornikov na sliki behistanske stene ob vrhu str. 408.
cije, katere sem osvojil jaz zunaj Perzije. Jaz sem je podvrgel svoji oblasti. Dajale so mi davek, kar sem jim ukazal, to so zvršile natančno; moj zakon so izpolnjevale: Medija, Suzijana, Partija, Arija, Baktrija, Sogdijana, Horazmija (Huvarazmija), Saraka, Arahozija, Satagidija, Gandara, Indija, Saki (Skiti) Amirgijci, Saki strelci z lokom, Babilonija, Asirija, Arabija, Egipet, Armenija, Kapadocija, Sparda (Lidija ?), Jonija, Saki (Skiti) prekmorci, Skudri (v Tra-ciji), Jonci kitonosci, Put (Libija), Kosejci (Ku-šitje?), Mačija (v Arabiji ali pa Maksi v Libiji), Karka (KapjnjSiov = Karthago ali pa Kolhida)." NRa, 3.
Darij Histaspov ima zasluge tudi za Egipet, ker je dovršil stari prekop, ki je vezal Nil z Rdečim morjem.
Že največji izmed Faraonov Ramses II. je bil začel ta prekop zaradi pomorske trgovine, nadaljeval ga je Faraon Neho. dovršil pa Darij Histaspov. To pričuje sueški klinopis b, št. 3, ki tako slove: „Kralj Darij tako-le govori: Jaz sem Perz in sem si s pomočjo Perzov osvojil Egipet. Dal sem ta prekop prekopati od reke Nila z imenom tje do morja, ki prihaja od Perzije sem (t. j. Rdeče morje)". — To potrjuje tudi Herodot Hist. IV. 39 pišoč v latinski prestavi: in sinum arabicum, in quem Darius fossam ex Nilo duxit; in II. 158: Psammiticho vero in Aegvpti regnnm successit filius Necos. Hic primus fossam aggressus est ducere in Ery-thraeum mare ferentera, quam deinde Darius Persa iterum effodit, cujus longitudo est 4 die-rum navigatio, latitudo autem tanta, ut duae naves remis agitatae simul navigare possint.
Ker se je ta prekop sam ob sebi zasipal, kakor tudi dandanes sueški, sta ga morala pozneje obnavljati Ptolemej II. (Filadelf) in cesar Trajan. Dandanes je popolnoma zanemarjen ter se ne rabi več.
Že iz navedenih napisov se razvidi moralna in fizična krepost tega perzijskega samodržca, velikanskega v svojih poskusih in  delih,  skrb-
Iz domovine. X. (Sličica Barage.)