[Največji .devmld dnevnik ▼ Združenih driiTah VflUauvMietc • . . $6.00 ! Za pol lete ..... $3.00 Za New York celo leto . $7.00 Za inosemstro celo leto $7.00 GLAS NARODA Ust slovenskih delavcev V Ameriki. I The laryett Slovenian Daily in the United States. - I—oed every day except Sundays and legal Holidays. 75,000 TSLBFON: OOBTLAHDT S876 Metered ss Second Class Matter, September 21, IMS, et the PostOfffes et Hew York, Y., ender Act of Oesfrsss of Mersk S. 1879 TSLEF0H: OOBTLAVDT 887« NO. 172. — STBV. 172. MEW YORK, TUESDAY, JULY 24, 1928. — TOREK, 24. JULIJA 1928. VOLUME XXXVI. — LETNIK XXX VL Bivši minister Morones pobegnil. POLICIJSKI ŠEF PRAVI, DA JE MORILEC VSE RAZODEL Katoličani podpirajo oblasti pri n&daljnih preiskavah. — Vb jaški in civilni voditelji se posvetujejo, kdo naj bo Callesov naslednik. — Oseba, ki mu je izročila orožje, je pobegnila reko ameriške meje. MEXICO CITY, Mehika, 23. julija. — Obrego nieti so obdolžili ministra Moronesa, da je on odgovoren za umor generala Obregona. Morones je takoj nato s svojima dvetfta tovarišema resigniral. Dasi je bila njegova hiša močno zastražena, v namenu, da se zavaruje njegovo življenje pred razburjeno ljudsko množico, je policija danes konštatirala, da je Morones neznanokam pobegnil. Nekateri domnevajo, da se se vena, a eden teh je bil poslan na sever, da pomaga reševati Amundsenom ponesrečene Lahe. DUNAJ, Avstrija, 23. julija. — V kratkem ibo odpotoval v Južno Ameriko poljedelski minister dr. Andreas Thaler ter .bo skušal dognati, če je v republiki Paraguay kaj prilik za naseljevanje Avstrij- Paris je napravil skrbne priprave. S svojim hidripAanom je šel na več poskusnih poletov preko Francije m pretekli teden je letel preko Bresta, v prič akod vanju ugodnega vremena. Ko je dobil včeraj ugodna, poročila, ee je podal s svojima tova-takoj as pot. BIVŠI KAJZER ZOPET ŠARI oocijahsticni časopis je protestiral pri holandski vladi. — Bivši kajzer sanja, da je treba "nemško domovino osvoboditi". AMSTERDAM, Nizozemsko, 23. julija. — Socialistic ni časopia Het Volk" je izvedel i z zanesljivega vira. da se hoče bivši nemški kajzer vrniti na nemški prestol ter je holandsko vlado na to opozoril. Časopis je objavil prevod pisma, ki .je bilo poslano iz Doorna "Kajzer Viljeinovi Družbi" v Nemčiji. V pismu se cesar zahvaljuje družbi za poslani dar ter govori o času. ko bo treba nemško domovino oprostiti ter zopet ustanoviti vlado kajzerja. Holandska vlada je obljubila preiskati zadevo. Glavno mesto čaka na truplo zračnega junaka. Lindbergh hoče počivati. DENVER. Colo., 23. julija. — Sporočilo se je, da namerava polkovnik Lindbergh v kratkem obiskati neko renčo v Rockv Moruntains na svojih počitnicah. V dotičnem kraju bodo napravili posebno letalno polje. MEXICO CITY. Mehika. 23. julija.— 25.000 otrok po stražilo danes ob poti, po kateri se bo pomikal pogrebni sprevod trupla kapitana Emilio Carranze z železniške postaje v vojni urad, kjer bo truplo postavljeno na ogled. Truplo bo vzeto z vlaka na postaji Tacuba, predmestju, ki je oddaljeno šest milj od središča mesta. Krsto bodo tam postavili na lafeto topa. ki bo obdana od častne vojaške straže. Nato bo truplo prevedemo v vojni urad. skozi dolgo vrsto šolskih otrok. DENARNA NAKAZILA Za Vase ravnanje naznanjamo, da izvršujemo nakazila v dinarjih in lirah po sledečem ceniku: v Jugoslavijo Din. 1,000 ....... $ 18.40 2,500 ....... % 45.75 " 5,000 ....... $ 91,00 " 10,000 ....... $181,00 " 11,110 ....... $200,00 v Italijo Lir 100 ....................$ 5.90 " 200 ....................$11.50 " 300 ....................$16.95 " 500 ....................$27.75 " 1000 ....................$54.50 Stranke, ki nam naročajo izplačila v ameriških dolarjih, opozarjamo, da smo vsled sporazuma z našim zvezam .v starem kraju v stanu znižati pristojbino za taka izplačila od 3% na 2%. Pristojbina znaša sedaj xa izplačila do $30. — 60c; za $50 — $1; za $100 — $2; za $200 — $4; sa $300—$6. Za izplačilo večjih zneskov kot goraj navedeno, bodisi v dinarjih lirah ali dolarjih dovoljujemo Se boljše pogoje. Pri velikih nakazilih priporočamo, da se poprej z nam sporazumete glede načina nakazila. IZPLAČILA PO POŠTI SO REDNO IZVRŠENA V DVEH DO TREH TEDNIH "NUJNA NAKAZILA IZVRŠUJEMO PO CABLE LETTER ZA PRISTOJBINO $1.—." SAKSER STATE BANK 82 CORTLANDT STREET, NEW YORK, N. Y. TELEPHONE:CORTLANDT 4«7 Tudi Mrs. Coolidge lovi ribe. SUPERIOR. Wis.. 22. julija. — Dva ribiča. mesto enega kot ponavadi. sta odšla včeraj iz Cedar Island Lodge lovit postrvi. Mrs. Goolidge je sklenila namreč naenkrat, da je skrajni čas za njo. da tudi ona prispeva k družinskemu obedu . Zapiski ne- poročajo, kako je izpadel izlet predsednikove žene. Newyorslri župan v Kanadi. VANCOUVER. B. C.. 23. jul. — Newyorski župan Walker, ki se mudi v Califoruiji na počitnicah, se bo vrnil v New York preko Kanade. Prihodnji Četrtek ga pričakujejo v tem mestu. Važne izpremembe v madžarskem kabinetu. BUDX5IPE&TA, Madžarska, 23. julija. — V madžarski vladi bodo nastale važne izpremembe. Ministrski predsednik grof Štefan Bet hI en bo. odpustil več članov iz svojega kabineta ter jih nadomestil z arami minitrL 3ŽHT i- .KSSi 1 k * GLAS NARODA XBLOYMWmmiLZ) I/ HZPHIfl PTOLlBH^a^cSttAHXI ^ (Ji Cm MtLfiPtM/ Lonk Bonodifc U Sr -r - opisi. rkM o t Irana tm §t t hm §m Cortland* St., Borough of Manhattan, ■ — - M--4 iiiwvvii » offiemi " Q Ii A 8 NARODA" (Voice of tho Feoplo) Imued Xoery Ztoy Sunday and Holiday %a eelo Uio neija liti. ea in Kanada -UM _ £ d pol M«____U-00 Z« liwinlw M £a irta Za New York m M*a UU Za pol Uia $7.00 $3JtO $l.*0\Za poi let* Subscription Yearly *Š.0C Advertisement on Agreement "QlOi Narodu" izhaja vtaki dan ieveemii nedelj in prtuniko*. Popisi Dtn podpiaa in osebnosti m ne priobčujojo. Denar naj em blagovoli pošiljati po Money Order. Pri spremembi kraja narotai-prosimo, da m nam tudi projfajo biTsditto p i mini, da hiirojo najdemo nadomika. ___ "CttiAS NABODA", 82 OortUadt Street, New. York* N. Telephone: Corilandt 3876. DELAVSKO GIBANJE V ANGLIJI Braddock, Pa. Redno zasledujem dnevnik Glas Naroda in redko opazim kateri dopis iz nase naselbine, of above otfiew.' Delavske razmere »o ta bolj sla-New York City. N. T. j be. v nekaterih tovarnah se dela j po par dni na teden, včasih pa j sploh me. Da se pa lažje pozabi vsakdanje življenje, je novo ustanovljeno slovensko tamburaško društvo isklenilo prirediti piknik v nedeljo dne 29. julija 1928 na Church Hill, Pa. Cisti dobiček bo za nabavo novih instrumentov. Na program« bo žrebanje treh dobitkov za tiste, katerim bo sreča mila. Tem potom, vabim vse Slovence in Hrvate iz te naselbine in okolice, da se piknika polnoštevilno udeleže. Za lačne in žejne bo vse preskrb-jeno, iza srbeče pete bo pa skrbel Kravsov Lojce m njegov "body". Torej na svidenje 29. julija! Anton Rednak. J. V angleškem delavskem gibanju se pripravljajo važne izpremembe. Število brezposelnih je naraslo ter sega v milijone. 8krb in borba za vsakdanji kruli sta zradikalizirali mase. S praznimi obljubami jih ni mogoče več potolažiti Razvoj se sicer ne giblje v smeri proti komunističnemu gibanju, krenil bo pa proti levici, če bo vodstvo ofici-jelne delavske stranke obdržalo svoje nerazumljivo stališče. Nezadovoljstvo v delavski stranki se je pojavilo že pred poganjanji s podjetniki. Do pravega izraza pa ni prišlo. Sedaj, ko je generalni svet objavil svoj liberalni gospodarski program je pa povsod završalo. Uspehi liberalcev pri zadnjih nadomestnih volitvah in skoropopolen poraz delavske stranke, vse to je povzročilo, da so se začeli MacDonald, Snowden & Co., resno bati za enotnost v angleški delavski stranki. No, ta enotnost je šla že precej po vodi. Ko so komunisti izjavili da bodo pri prihodnjih volit -vah postavili svoje kondidate, jim je vodstvo stranke odvrnilo, da bo njim nasproti postavilo svoje levičarske kandidate. Prav lahko se zgodi, da se bo angleško delavsko gibanje razcepilo v tri dele. Prvi del bo tvorila dosedanja delavska stranka, ki bo seveda najmočnejša ter bo imela dosti vpliva v parlamentu. V drugem taboru sei bodo zbrali pristaši Maxtona in Cooka ter tvorili skupno, ki ima še največ sličnosti z neodvisno socialistic no stranko. V tretjem taboru bodo pa komunisti, katerih sicer ni dosti pa so izredno žilavi in delavni. Vsa prizadevanja McDonalda, da ohrani enotnost v stranki, bodo brezuspešna. / Soproga italijanskega diktatorja Rachel Mussolini jeva je sprejela te dni nekega angleškega novinarja, ki jo je vprašal, kakšno mnenje ima o žen.ska?h. Mussolini-jeva žena je odgovorila -. — S svojim možem se v marsičem strinjam, nikakor pa se ne morem strinjati z njim v nazira-nju o ženskah. Zdi se mi, a j" Benito v svojih nazorih o ženskem spolu zelo starokopiten in da bi moral živeti nekje v orijentu ali pa se roditi sto let prej, kajti on je še vedno prepričan, da smo ženske telesno in duševno slabejše od moških. V tem se z možem nikakor ne morem strinjati. Priznam, da se ženske, kar se tiče mišie, ne moremo meriti z moškimi, toda govoriti o tem, da so ženske intelek-taualno in duševno manj vredne, se mi zdi naravnost smešno. V tem pogledu so ženske ne le enakovredne moškim, marveč jih često celo prekašajo. Vzemimo primitivnega moža in ženo, recimo Adama in Evo, ki ni sta imela nobene izobrazbe. Jasno je, da je bila Eva intelegtualno bolj razvita, nega Adam. Že od pamti-veka si moški prizadevajo držati ženske v duhovnem suženstvu in napenjajo vse sile, da preprečijo ženskam uveljavi jen je v javnem življenju. Moj mož misli, da je ženino mesto doma in da zadostuje, če zna žena dobro kuhati in če je dobra mati. On pravi, da ženske nimajo pravice do intelektualnega življenja, marveč da se smejo uveljaviti samo kot gospodinje in matere. To je bilo umestno in razumljivo pred 100 leti. Takrat ženske niso poznale drugega, nego dom, kuhinjo in cerkev. Zdaj so pa ženskam dostopne višje šole in mnoge so izobražene bolj nego moški. Vzemimo povprečno moderno ženo, ki se preživlja sama. Kdo si upa trditi, da taka ženska ni intelektualna? Interesi moderne žene niso omenjeni samo na dom, de-co in moža. Zdi se mi, da vidijo mnoge žene- v svojih možeh samo nekako breme, s katerim se je treba sprijazniti in ki jih zabava, kadar je treba. Seveda se možje jeze, če jim povemo to resnico. Siromaki mislijo, da so nekaka vzvi-To je dognala Miss Mary Anderson, ravnat el j ica »ena bitja, katerim se mora nežni spol ponižno klanjati. Zelo me ve-seli^ da tekmujejo moderne žene na varil polj Hi z moškimi in da jih v mamieem celo prekašajo. Moški so vedno sovražili naš spol in ga «ovrašijo še zdaj, d asi se dobro za-tedajo, da bre« mm ne mogli živeti. Toda poflknfiite prisiliti mo-da to prizna, pa boste vi-bo ZGODBA 0 JUNAŠTVU Junak ni vedno junak. V nekaterih slučajih postane največji strahopetec. Najboljši primer tega nam je Radie. Ko so ga po atentatu v bolnici operirali, ne da bi ga omamili, ni niti z očesom trenil. Zdravniki so izjavili, da še niso videli takega paci-jemta. Pred par leti pa ni bil Radič tak junak. Ko se je mudil v stanovanju pri svojem sorodniku dr. Mačku in je prišla policija ponj, je zlezel v kamin, tako da so ga morali za opanke vleči v sobo. Povelje za tisto aretacijo je bil dal njegov tedanji 4iajveeji sovražnik Svetozar Pribičevič. Pri operaciji po atentatu je bil navzoč tudi Radičev Bedariji največji prijatelj Svetozar Pribičeivič. Mogoče mu je njegova navzočnost vlila toliko poguma v srce. ŽENSKE V INDUBTRUI Število dni, ko mora ženska, ki je zaposlena v industriji, vsled bolezni ostati doma je odvisno od tega, koliko časa dela. IT. S. Women Bureau of Labor zatem ko je natančno preštudirala razmere v osemnajstih ple&ilnieah. Ženske, ki so bile zaposlene po 48 ur na teden, so mola! e ostati vsako leto doma po 22 dni. One, ki ao bile zaposlen« od 48 do 54* ur so morale o-33 dni. ki so bile zaposlene po vi« kot 55 ur na te- Cbm&x, Colo. Pritoženo dobite denar za šestmesečno naročnino. Oprostit* mi, ker sem se malo zakasnil. Zame je prav slabo, ker sem že od 31. avgusta 1927 na postelji. Če vsak dan za eno uro vstanem, je že do- volj. Boli me namreč noga in noče biti nič boljše. Z delom je tukaj prav dobro, toda deLo je težko. No, če je človek zdrav, lahko zasluži do 150 dolarjev na mesec. Ta naselbina leži dvanajst tisoč čevljev nad morjem. Komarjev je toliko, da jih le s težavo preganjamo. Neko žensko ifo tako otpikali, da je morala iskati zdravniške pomoči. Glasu Naroda želim obilo uspeha in obilo novih naroonikov. Pozdrav Petru Zg-ake je moril na ta način, da jim je zlomil tilnik. Policijo zanima najbolj vprašanje, če je moril Prat kot sadist aii pa ga je zapeljal pohlep |H> denarju. Zdi se, da sta igrala oba momenta važno vlogo. Da gre tudi za roparske u-inore. priča že dejstvo, da je Prat vsako žrtev pregovoril, da je v s«' imetje prepisala nanj. Morilec se je ravnal po načelu: najprej denar potem umor! Navadni pocestni roparji postopajo običajno drugače. Toda Prat je bil namazan. Čim je imel denarnico polno in čim se je počutil varnega, je svojo žrtev odstranil s sveta. Policija je d :se-daj ugotovila, da je postalo najmanj 14 žensk žrtev best i ja I nega zločinca. Torej j" Prat prekosil Landruja. kateremu so dokazali 13 zločinov. Preiskava se nadaljuje. New York Edison Ura 8:00 do 9:00 Nocoj na WRNY 326 Meters 920 Kilocycles Tbe Edison Ensemble JOSEF BONIME, Diruur Stalna radio-izložba. la udoba^st nuSžii odJcmaJrev In javnosti *• 11a 124 \V. 42nd Street. The New York Edison Company Yam n« razpolago. Kip bivšega franc, min. predsednika H. t Clemeneoait-:). ki tr;i j■■ ialrial /liani fr.im-oski kipar l-'raUt-oU Coifilp ADVERTISE in QLAS NABODA ZATIRANJE PODGAN NAROČAJTE SE NA "GLAS NARODA"! IMPQRTJRANI TOBAK Skatlja «n funt hercegovinskcga n»*i*n«*a tobaka.............f£-*0 Skatlja pol funta ................ 1.00 Škattja an funt turikega ......3.00 Skatlja pol funta turikega ......1.50 ftkatlja m funt finaga. ruskega tabaka .......................... -Stroj za dalati elgarato ......... .15 Skatlja 100 stročnic (hi!*) ......15 Abatfi«, franeooki cigaretni papir .0a Zavajfefc M koaov .............4M Oloman, dunajski cigaretni papr, knjfiica ..................... .05 ZavoJCok ato kosov za ..........3.50 xa tobak, fino izdelana jso tkatija za tobak iz namikaga ar*. N't za .......................1M Co. 11W*WB* Noto, vam* N. r. V reviji "La Cienee Moderne" objavlja Henri de Varigny zanimiv članek o zatiranju podgan, ki so po njegovem mnenju največje zlo za človeka. Čimbolj se razvija pomorski promet, temveč je podgan v pristaniščih in tudi drugih mestih. Podgane se množe zelo hitro in pravi bič za pristaniška skladišča, kjer uničijo .vse, kar jim pride pod zobe. Poleg tega prenašajo itudi razne nalezljive bolezni in ^ato je tudi v interesu narodnega zdravja, da jih zatiramo in pobijamo. Že leta 1902 je bila ustanovljena mednarodna .zveza za raeijonal-no izatir&nje podgan. Ustanovili ko jo na Danskem, kjer sistematično zatirajo te nevarne in škodljive glodalee. »Naravnost strašni so statistični podatki o škodi, ki-jo napravijo podgane. V Ameriki so napravile podgane v enem^letu za ono mil i ja rilo dolarjev škode, v Franciji -za 200 milijonov frankov, v Angliji za 15 milijonov šterlin-gov itd. V Franciji uničijo podgane kmetovalcem vsako leto za 10 milijonov zlatih frankov žita in drugih poljskih pridelkov. Pa ne samo na polju, marveč tudi na poslopjih, kanalih in drugih napravah delajo podgane veliko škodo. Me»d državami, ki sistematično zatirajo podgane, je na prvem mestu Danska. Na Danskem je zatiranje podgan uzakonjeno in zato ni čuda, da so Danci v treh dneh ugonobili skoraj *3 milijone podgan. Ko so "bile o vendar dedci neumni! Vsakdo isto vpraša. * V New Yorku se že vidi ženske brez »nogavic. (V človek opazuje njihovo obnašanje, se mu nehote zazdda jim še ilosti drut^e^a manjka. 0 slavnem dramatiku lb*enu krožijo najraznovrstne'jse zgodbe. K-c je bil v svoji mladosti lekarniški |H>moe»ik, je prišel nekega pazite. To je za ženo, to pa za kravo. O bi zdravili zamenjali, s»» šele včeraj vrnili s počitnic. — Oženil bi se rad. Zato vas prosim dopusta. — štirinajst dni ste bili na po-e.rtnieab. Ali v teh štirinajstih dneh niste imeli časa, da bi se oženili : — <> ja. bi že bil. ampak po-čitnie nisem maral pokvariti. T o je zgodba o starem župniku, kakoršnih je dandanes že malo. liiii so kot grče. Njihova beseda je bila tolažilna. včasi je pa tudi zapekla. Njihove pridige so bile nekaj originalnega. V starem kraju je navada, da se ob nedeljah zbere več ljudi pred cerkvijo kot pa v cerkvi. Včasih jih mežnar naganja v božji hram. včasih mu pa tudi župnik pomaga. Nekoč, ko je župnik pridigoval, .•>e je nenadoma v.lila velikanska ploha. Vse je rinilo v cerkev. Župnik je pa zapovedal cerkve-na vrata zakleniti. Svoje dejanje je pojasnil s temi besedami: — Tisti kristjani, ki smatrajo vero samo za plašč, mi niso posebno pri srcu. Dosti rajši jih imam pa še vedno kot tiste, ki smatrajo Cerkev za marelo. Da so prijateljice pikre, to sem že vek rat omenil. Vršil se je sledeči pogovor: — Ti. včeraj sem se pa seznanila s tvojim prijateljem. Povabil m<- je v gledališče in potem na večerjo. -Je fe-t fant, sadno zdi se mi. da je nekoliko kratkoviden. — O. še zelo je kratkoviden, če je t obe povabil. O jetniku, ki je skušal pobegniti iz Sing Singa, pravijo zdravniki, da je bil bla=zen. Z blaznostjo se da marsikaj o-pravičiti. Toda resnioi na ljubo naj bo rečeno, da je najbrž hotel tudi malo zastrantega pobegniti, ker v Sing Singu ni bil prav posebno zadovoljen. * Pravijo, da denar govori. To je res. Toda nikelju in daj-mu je v zadnjih tetdh besede zmanjkalo. Celo kvoder prav posebno ne, npije. 0LA6 , JUU 1928 OSI P DIMOV: Že četrti dan je bil ogromen o-cean-ski parnik na poti v N<*\v York, Veter je neprenehoma divjal in popotniki *o po večini le/ali v kijutali, trpeč za morsko bolezni}'). Drugi so bledih počrnelih obrazov in z motnimi pogledi posedali j»o divanih v (Koranih. O-poldan ni bilo v veliki jedilnici niti dvajsetin* izmed dva in pol tisoč ljudi, ki M) sr za dobo enega tedna naselili v tem plavajočem mestu. Iz prijetnih salonov prvega in drugega razreda so prihajali zvoki klavrirja in gosli; majhen orke-Kter je igral na poti med Evopo in Ameriko ljubke valčke in sentimentalne napeve: Njegovo svi-ranje je spremljalo žvižgane vetra in zamolklo ropotanje turbine. Nad morskimi globinami je skozi valove enoličnega oceana in pod otožnim, togotniin nebom vztrajno hitel ta odlomek rloveškega me.sta. ki se je bil odtrgal od svojega K>n_ tinenta in je plaval k drugemu. V ,s j »o. 111 j i ] i prostorih — v tretjem razredu -- ležali revni izseljenci. Njih žene so so drgeta je zavijale v stare debele rute. Tu ni bilo Čuti zvokov ladijskega orkestra. Govorili ho v desetih različnih jezikih in so vsi čutili, da jim je usoda ista. Lep luladenie. popotnik prvega razreda, oblečen kaj elegantno in moderno, se je naveličal puščobe in je zaradi krajšega časa stopil v tretji razred. Njemu morska bolezen ni mogla do živega; čutil se je mladega*, močnega in zdravega, pa je ne.skrbno hodil seni in tja po parniku. Presenečeno je zrl živ. ljenj in vrvenje v tretjem razredu — .svet, ki mu je bil tuj. Videl je ruske mužrke, laške delavce, Poljake iz Galicije in Žiile iz Bele Rusije, Litovee, ki so tiho sedeli na svojih kovčegih. Madžare, Irec in mračne Finec. Ljudje z najrazličnejših koncev svetov, ki so jih ločile ogromne zemeljske razdalje, ki niso nikdar slišali drug o drugem. so se zdajci našli na ozkem skupnem prostoru; imeli so isti smoter in po glavah so jim rojile skoraj iste sanje.... Popotnik prvega razreda ni pre. Več razmišljal o tem. kar je videl na tem koncu ladje. Ni poznal bede, zato tudi ni imel zanjo čuta in umevauja. Z rokami v žepu svojega plašča je raztreseno zrl o-koli sebe in si ]>očasi krčil pot med temi nemirnimi, sivimi prikaznimi. Slučajno je bil opazil mlido dekle i velikimi črnimi očmi. Bila NA OCEANU !je slabo oblečena; nosila je tenak poletni plašč in zakrpane čevlje. Podolgovat o-braz je očitoval res-nobo in se je videl starejši nego je utegnilo biti te dekle v resnici. Na ramena so ji padale težke kite bujniii črnih las. Popotnik je šel še enkrat mimo nje in jo je pogledal. Dekle mu je ugajalo. Spomni! se je povest i o romantičnih doživljajih med potovanjem. Obstal je na ograji broda. V obraz mu je udaril veter in vonj po morju. Globoka noč je pokrila svet in ga zagrnila v temo. Sunkoma je plaval parnik skozi visoke valove. Blizu ograje je stala tudi ona — mlado dekle vitke, prekrasne postave. Mladenič je stopil k nji. Promatral je neosnažene, zakrpane čevlje, liemoderno, ceneno o-bleko; nato se je dotaknil njenega komolca in se je naskrbno na-smehnil: — Pojdi z menoj! 1 "žaljena in vznemirjena se je mlada ženska obrnila kakor da bi * - ft" - * — Čvrsto zavit v svoj plašč je mladenič hitel domov — v neprijazno stanovanje. Danes je bil slab dan, a jutri ne bo nič boljši. Drgetal je po vsem životu, a ne toliko od mraza, kolikor od utrujenosti in otožnih misli. Pred izložbo neke drogerije je stalo dekle v novem, modernem plašču. Njen širok klobuk s peresi je dajal prekrasnemu podolgovatemu obličju nekam skrivnostno senco. Podmazane oči so se bliščale. Tedaj je mladenič spoznal v nji tisto revno, skromno deklico iz lubi oceanskega parnika tako hu-tretjega razreda, ki jo je bil na pa. do užalil. Hotel je iti mimo, ker ni želel, da bi ga dekle spoznalo. Povesil je oči in skril obraz v zavihan plašče v ovratnik. Tedajci pa je občutil počasne korake za seboj. Ona je šla za njim. Ali ga je spoznala ? Mar ga je hotela ona nagovoriti ? V tistem hipu ga je nekdo prijel za komolec. Jadrno se je obrnil in opazil njen tuj, ravnodušno nasmeh I jen pogled. Oboje njih je ZANIMIVI b KORISTIH PODATKI i F9KBIOM LANQUAOS INFORMATION *MJIVICB — JUQ09LAV SUftBAB SIROMAŠTVO INDIJANCEV. "Indijansko vprašanje" ostaje še vedno eno izmed poglavitnih narodnih problemov Združenih držav. Tekom nekolikih stoletij so se omejenim izvrševanjem poljedelstva. Individualna lastnina zemlje očividno ne prdja Indijancu in on! rajši borno životari braz dela s NOVA IGRAČA Indijanci korakoma borili proti | tem, da oddaje v najem ali prodaja balokožeu, ki je prišel osvojat si i svoja zemljišča. Problem je v t?ra, njihov kontinent. Poraženi in za-'da se Indijanec spremeni v pro-poredno pehani nazaj izpred pro- duktivnega delavca. Na reiervaci-dirajočejra belokožea so o.stanki; jah je on sedaj pohajač brez ci-nefkdaj mogočnih indijanskih ple-ilja, ki s svojim lastnim trudom man še nadalje nadlegovali belo- j prispeva le malo k vzdrževanju! kožnega osvojevalca, dokler niso j samega sebe in svoje družine. In-j bili šiloma naseljeni v posebno dijanei pa, ki so se preselili v in-! njim odkazane predele, takozvajie^lustrijalna središča, so pokazali,; 'indijanske rezervacije*'. Od tedaj je starodavna ameri- mu hotela povedati kakšno ostro ostalo. Tedaj je reklo dekle besedo: v hipu se je zresnila in je hotela molče oditi. Ko je stopila dva koraka naprej, mu je rekla: — Kako si drzneš.... In on je opazil — ir. sram ga je bilo — solze v njenih očeh; solze ogorčenja in užaljene časti. Nekaj dni pozneje je dospel parnik v newvorsko pristanišče. Pr-hodui prebivalci neštet:h kajut, palube in ladijskih prostorov so se razšli na vse strani.... Človeško morje Amerike jih je požrlo.... izginili so.... Vsak je šel svoji usodi nasproti. Minili sta dve leti. Nekega viharnega jesenskega večera je taval mlad človek izžetega obraza in bridko stisnjenih ustnic po Bowery.) u. Samo trudoma je bil kdo spoznal v njem tistega mladega in veselega popotnika prvega razreda. Njegova elegantna, po po-L-dnji modi skrojena obleka, je bila zdaj že ponošena in ovratnik zmečkan.... Se vedno je nosil dragocen plašč iz boljših časov.... Neusmiljeni New-York je tudi njega dodobra pretresel. Mračni, nesnažni Bovverev se je polagoma praznil. Preproste rgo-vine so še bile odprte in so nudi le čevlje, perila in zdravila za pet in dvajset odstotkov ceneje. ''Priložnostna" razprodaja, ki je trajala že nekaj let.... Po ulicah so se gugali pijanci, zgoraj pa so br-zeli vlake mestne železnice. z zbitim, hripavim glasom — Pojdi z menoj!.... NAJDUHOVITEJŠA ŽENA ANGLIJE da znajo biti prav dobri delavci.j Živi jonska sila ameriških Indi-I ška borba z idečekožci topila v janc-ev je tako nizka in toliko bo-novo fawo: postala je borba v po-jlezni prevladuje med njimi, daL-a moč Indijancem, borba proti po- položaj Indijancev postaje resno' polnem izginjenju indijanskega j narodno vprašanje. Tuberkuloza,'_ plemena iz kontinenta, ki je biljtrakoma in bolezni rane mladosti ne:kdaj njegov. Odstranjeni iz svo-jso najbolj občutljive med Indi-jega prejšnjega torišča in loviš- (janci in to je zlasti posledica niz-ea, nezmožni prilagoditi se nad-'kega življenskcga standarda, ki vlado joči civilizaciji belkožcev, so J ga Indijanci vzdržujejo. Indijanci Indijanci izkazali zmanjšano živ-i so zajeti v zloben kolobar nizkih ljensko silo in njihova mortalite- j dohodkov, revnih in prenatrpanih ta je postala strašno visoka. 'stanovanj, pomanjkanja ssnitar- Ceni se, da je leta 1492 živelo vjnih ^bnosti in pred vse sIabe ozemlju današnjih kontmentalnih i fre1,™m'; ki ™a ™ posledico sla-Združenih držav od 843,000 do čez j milijon Indijancev. Nižja cenitev je ona velike ameriške znanstvene ustanove, Smithsonian Institution v Washiingtonu, ki je izvr- šila globoke študije o ameriških ne" Odstranjevanje indijanskih Indijancih. Vojne in bolcraii so °tr°k °d njlJl°vh drUzm m s°l0" skrčile to število na 313.712 v letu Vanj" istih V ^en^natxh je pri-1870. Indijansko prebivalstvo Zdr. Sl>ol° k tem razmeram- se! držav je bilo leta 1900: 270.544 in je' ravi staro ^»jansko živ- 1 jen je in bo "najkrajša cesta k ci- MfftMV lllkitR- ••i'* b v. otroke, je kolo, ki je tako prirejeno, da sedi otr«>k v njem in se vozi ž njim. Ce bi vprašali Angleže, katera žena v Angliji je najduhovitejša, bi se nedvomno odločili za ženo nedavno umrlega državnika Asqui-tha, ki je znana vsemi svojim prijateljem in sovražnikom po svetu pod imenom Margot. To je žena bo zdravje in dostikrat telesno nezmožnost za delo. Štu-dija o družinskem in ob-' črnskem življenju Indijancev be-' leži razpadanje indijanske druži-1 mo dvoje številk: 244,544 ]>o podatkih ljudskega štetja in 333,703 j>o federalnem uradu za indijanske zadeve, ki je legalni varuh ameriških Indijancev. Po tem sa- mem viliiziranju", ali ta ideja s-i ni uresničila; kajti ničesar se ni storilo, kar bi nadomestilo pradavno ob-i činsko žnvljenje Indijancev, in In-j dijanee je bil prepuščen samemu uradu je leta 1927 bilo 354,940 Indijancev v Združenih ,s> . državah, ali le 186,000 izmed tehf Starinskl indl',am?kl *Lstem de"l litve dela. po katerem ženske iz-j vršujejo večino dela, se je pokazal: je bilo čistokrvnih rdečekožcev; ostali so bili mešanci. redke duhovitosti, pa tudi redke- lamed pojedinih držav je leta ga poguma. Na raznih konjskih 1!>24 imela klržava Oklahoma ZAKAJ SO NAŠE POŠIUATVE NAJCENEJŠE IN NAJHITREJŠE? KER JE NAS PROMET NAJVEČJI IN KER SO NASE ZVEZE V STAREM KRAJU NAJBOLJE VPELJANE! Udobnosti, ki izvirajo i* poslovanja v velikem obrata, pridejo našim strankam v korist. Naši stroški za posamezna nakazila so manjši, v sled tesar so cen* pri nas nižje kot pri agentu ali zavodu, ki mora poslati Vaš« nakaanico v izvršenje v New York. Hitrost našega poslovanja je nedosegljiva« radi našega velikejta prometa lahko vsdriujemo tako obširne zveze, da se posveča našim nalogom največjo pozornost. Naše denarne nakaznice odpošljemo z vsakim brzoparnl-kom, ki odpluje iz New Vorka — toraj brez zamude in na* daljnega posredovanja. Naše cene so objavljene dnevno v listu "Glas Naroda". Za zneske nad $-00.— računamo primerno nižjo cena, katero Vam radevolje sporočimo predno naaa pošljete nalog. Ml fanauno največ poslov s strankami izven New York m, kar dokazuje, da se lahko okoristi z našim poslovanjem vsak. pa oajsibo še tako dale« prat od poaiovneca središča Amerike. Pošljite (oraj Vašo prihodnjo denarno poailjaiev nam v izvrilter. SAKSER STATE BANK 82 CDMLAMDT STREET, NEW'YORK dirkaih si je zlomila že več reber, zvila obe nogi ter razbila nos in koleno. Petkrat si je že pretresla možgane, toda duhovitosti s tem ni izgubila. Margot je bila vedno pogumna in brezobzirna. Kot deklica je prihajala na svojem konjičku po stopnicah očetove hiše in planila skozi odprta vrata v predsobo. Konj se je ustrašil svoje slike v ogledalu, \izpel se je na zatkije noge in Margot in cilinder se je nabodel na lestenec. Ko je šla prvič v odlično druž;bo, je imela na sebi musolinasto obleko. Slišala je, kako je neka stara matrona zašepeta-la svoji sosedi: Poglejte gospodično v nočni srajci! Margot je za-plakala, toda ko ji je mladi prestolonaslednik dejal, da je očarljiva. in da bi rad z njo plesal, se je zopet raz|>osajeno zasmejala. Margot ni lepa, vendar pa je imela vedno mnogo kavalirjev. Lord Ro-seberrv se je zelo jezil, ko je izvedel, da govori o njem, da jo je zasnubil. Ko je lord Balfour izvedel, da ljudje govore, da se namerava z njo oženiti, je dejal, da bo raje napravil karijero sam. Margot- je imela ljubavno razmerje tudi članom parlamenta, Flower jem. V hiši svojega brata Battersea se je seznanila s svojim bodočim možem Asquithom. Njegov izraziti obraz ji je takoj na prvi pogled ugajal. Mož sicer ni bil oblečen po modi. vendar se je pa takoj o-grela zanj. Z Asquithom je imela hčerko Elizazeto in sina Antonina, ki je%ačel svojo karijero kot izdelovalec filmov. Na neki dobrodelni prireditvi je nastopila Margot 'kot igralka. Ko je (bil oder prazen, se je slekla in začela plesati v sami srajci valček. Margot rada citira besede svoje matere, ki je dejala nekoč svojemu prijatelju Russelu: Če se poročit« z ženo, ki no bo lady, bo ni treba sramovati. Pač pa paaite, da se poročite z ženo, Id bo gentleman. In Margot pravi, da je med ženskami zelo malo gentdemaoov. 110,216 Indijancev, Arizona 46 tisoč. 235, South Dakota 23.107. New Mexico 21,869, California 18.893. Ostali Indijanci so bili raztreseni širom vsoh Združenih držav. Indijanskih plemen (tribes) v Zdru-ženih'državah je 193, ki govorijo 58 jezikov. Reservacij je 200. oddaljenih med seboj in raztresenih sirom vse dežele. Vsi ameriški Indijanci so vsled nedavne zakonske dol-očrbe postali državljani Združenih držav. Kaj jo študija o Indijancih raz-odela? Tekom minulega leta je bila na povabilo tajnika notranjih zadev, Hubert Work, izvedena raziskava o indijanskih problemih. Študija je bila financirana iz privatnih skladov, zlasti lz prispevka John D. Rookefellerja, Jr., in izvedena od deseto rice strokovnjakov, — vštevši Lewis Meriam-a od Institute of Government Research, Henry Roe Cloud, predsednika ameriškega indijanskeka zavoda. Prof. Edward Everett. Hale od oklahom-ske univerze in Prof. Marv Louise Mark od univerze države Ohio. Popolno poročilo tega odbora je čez 804 strani dolgo in pokriva splošno upravo Indijancev, zdravje, izobrazbo, splošne gospodarske razmere, družinsko in občinsko življenje, žensko delo, indijanske naseljence v mestih, pravne razmere in delovanje misijonarjev. Kakor pokazuje ta študija, je večina Indijancev siromašna in še ne prtllagojena ibelokožni civilizaciji. Dohodek tipične indijanske družine je .nizak in zaslužka od dela skoraj nikakega. Indijanec ni postal delavec. V splošnem životari od najemnin svoj Hi »zemljišč, pro- ije skrbno varovala, da ni odšla sama proč ž njim. Neke sobote zvečer, v tednu, ko «o bili pri jezeru Tazenat in ko so odšli navzgor v hotel ob desetih zvečr, markij, Kristijana, in Paul, — kajti pustili so Clontrana igrati karte z 3L Anbry-Pasteur-jem in dr. Honoratcmi, — j« vzkliknil Bretignv, ko so videli luno, zročo s-kozi veje: — K;sfco ljubko bi bilo iti in videti razvaline Tournela v noči l.ot je ta! Ob tej sami misli je bila Kristijana ,prevzeta, kajti luna in razvaline so imele nanjo rsti upliv, katerega imajo večinoma na duha vsake ženske. Prijla je markija za roko ter zakničala : \ — Ah, dragi oče, ali 'bi ne šel ti rad? ^ f>n pa se je obotavljal, kajti hortel je iti spat. ' j J Ona j>a ga je poživljala : — Le pomisli, tako lej>o je podnevi v Toiirnoel! Ti sam si rekel, da nisi še nikdar videl tako slikovite raizvaline, z velikim stolpom nad gradom. Ka«kšna mora biti šele ponoči! Tako je konečno privolil. — Dobro, pa pojdimo torej. Zrli pa ibomo na razvalina le pet minut ter se nato vrnili. Z moje strani, jaz hpčem biti v postelji ob enajstih. — I)a, uii bomo prišli nazaj takoj. Treba je le dvajsertih minut, da se do*pe tjakaj. Odšli so torej vsi troje. Kristijana se je naslanjala na roko svojega očeta in Paul je korakal poleg nje. Govoril je o potovanjih po Švici, Italiji in Siciliji. Opisal je svoje utise stvari, katere je videl.1 Pripovedoval je o svojem navdušenju na vrhuncu Mont« Kosa. ko je metalo vzhajajoče sokice na te ledene vršace večnega snega blestečo se, rožnato luč ter jih razsvetljevalo kot luči iz kraljestva mrtvih. Nato je opisal svoja čustva, ko je stal na robu velikanskega kraterja Etine, ko se je čutil nevidnim atomom v višini treh tisoč metrov med oblaki, le z morjem m nebom krog sebe. d očim je stal on nad strašnim žrelom vulkana, kojega eskehalaeije so ga skoro v.a-dušile. ' Pretiraval je te prizore, da vzlbudi navdušenje mlade ženske in ona ga je poslušala z utripajočim srcem, zroča z očmi fantazije vse te čudovite stvari, katere je on videl. Naenkrat, na ovinku ceste, so zagledali Tournotd. Starodavni grad je stal na gorski višini m kronal ga je njegov visok, vitek stolp, ki jo bil razklan tako. da so padali žarki mesečine skozi njegove zidove. Grad. omajan od časa in vojn starodavnih časov, je easledoval ria nebu fantomov svoje sence fantastičnega poslopja. Vsi trije so obstali, prevzeti od presenečenja. Konečno pa je rekel markij: — Zares, to je zelo ljubko! Človek bi mislil, da je to uresničenje ene sanj Gustave Dore-ja. Sedimo tukaj za pet minut. Sedel je na travnato stran ceste. t / Kristijana, divja od navdušenja, pa je zakričala: — O. oče pojdimo naprej. Tako krasno je, tako očarljivo. Pojdimo do vznožja, prosim te! Markij pa jo je v lom slučaju zavrnil: — Ne, moja draga, jaz sem hodil dovolj. Jaz res ne morem iti raprej. C'e pa želiš videti razvalino bližje, pojdi tjakaj z B. Bretig-ny. Caikal bom na vaju tukaj. Paul je vprašal: / — Ali hočete iti. madama? Ona pa je omahovala med dvema strahovoma : da bo sama ž njim in drugič, da bo žalila čustva dobrega moža s svojim navideznim dvomom. Markij je ponovil: — Pojdita, pojdita! Jaz bom čakal (na vaju. r Nato pa sta odšla, hodeča drug ipoleg drugega. Nista pa prišla še dvajset korakov, ko se je čutila naenkrat premagano od strahu pred razvalino, nočjo in tudi strahu pred moškim. Naenkrat sta postali njeni nogi slabi, kot na. oni večer pri jeszeru Tazenat ter nista hoteli iti naprej. Čutila je kot da bo omahnila na tla, kajti nogi sta bili kot pritrjeni na zemljo, ko ju je hotela dvigniti. Velik kostanj je rastel ob cesti, zavarovan od roba travnika. Kristijana, kot brez sape vsled diAe, se je naslonila na deblo ter Ea-nrmrala: —- Hočem se ustaviti tukaj. Tukaj Vidiva lahko prav dobro. Paul je sedel poleg nje. Ona je slišala utripanje njegovega srca. Rekel je, ]>o kiaukem molku: — Ali verujete, da smo živeli v kakem prejšnjem svetu, v kaki prejšnji eksistenci? Ona je zarormrala. ker ni dobro razumeia njegovega vprašanja, tako veliko je bilo njeno vzhieenje: — Jaz ne vem. Nikdar nisem mislila o tem. On pa je pričel zopet: — Jaz s svoje strani verujem v to v trenutkih, ali pravzaprav, jajz čutim to. Kot je oseba sestavljena, iz duha in telesa, ki sta navidez različna, a brez dvoma dela iste emovi ali substance, bi se morala zopet prikazati, ko bi se elementi, iz katerih je bila stvorjena, vnovič kombinirali. Gotovo mi to več isti posameznik. Vrnila pa se je wta osebnost, ko stanuje v telesu, sliČnem onemu prvemu, duša, ki je alicna oni, ki je stanovala v prvem telesu. Ta večer, madama, sem prepričan, da sem nekoč živel v tem gradu, da sem ga lastoval, da sem ga izgradil za samega sebe in da «em ga branil .proti sovražnikom. Jaz spoznavam to. Moj je bil. o tem sem gotov! Prepričan sem tudi o tem, da sem ljubil tam žensko, ki je izgledala kot vi — ki se je imenovala kot vi. Kristijana! Jaz se tako prepričan o tem, da se mi zdi, da vas še vedno slišim, kako me kliče z višin stolpa. Skušajte se spomniti! Tam je gozd, za katerim zija prepad. Midva sva se pogosto izprehajala tam. Vi ste nosila lahke obleke v onih poletnih večerih dn jaz sem nosil težak meč. ki je žvenketal. Al» spomnite? O, poskusite, Kristijana! Vaše ime mi je tako familijarno kot ime, katero čuje človek od mladosti. Če bi se midva skrbno ozrla na kamene e trdnjave, bi ga gotovo našla, izrezljanega v onih davnih dneh! Zagotavljam vam, da spoznavam jaz *vo3 dom, svoj domači prostor, kot sem spoznal va«, vas sarmv prvikrat, ko sem vas zagledal! .(Dalje prihodnji«.) KNJIGARNA GLAS NARODA f SLOVEN1C PUBLISHING COMPANY 82 Cortlandt Street. New York. N. Y. MOLITVENIH; D.d* f >li,_ Marija VarMaja: ........ ▼ platno vesane ......... ▼ Ono platno ............ v ceiotojd vetano............IM v usnje Tesano..............LH r fino nanjo ranao ........Lil platno vesano ............1M ▼ «*© platno Tesano........lat t nanje vexano ............LM t fino nanjo Tesano ........Lit Skrbi n Me: V platno Tesano ............Mt t nanje Tesano..... v fino nanje Tesano SatU Ura (a debelimi trkam1) s ▼ platno Tesano ............39 t fino platno Tesano ........1M t fino nimle Tea.............Uf Nebesa Na« Dom: t platno vezano •.......... 1,— t nanje Tesano..............LM t fino nanje Tesano..........LM Kvlikn srca mala: t nanje vea............... 1.H rt fino nanje ves. .......... LM PRI Jezusu: t ctlolojd ves.......LM pozlačeno ...................1.50 Angleški molitvenild: (Za adadlao) Child*« Pray erbook: t barvaste platnice Tesano ....M Child*« Prayerboek: t belo kost Tesano ..........Lift Key of HesTea: t nanje Tesano...............11 Key of Heaven: t najfinejSe nanje Tesano LM (Za adnata.) Key of Heaven: t fino nanje Tesano .........LM Catholic Pocket Manaal: t fino nanjo Tesano ...........LM Ave Marta: t fino nanj« Tesano.........LM POUČNE KNJIGE: Anfleiko slovenska berilo ......S.M (D- Kern) Amerika In Amerikaad (Trm*) fc— AneeUaka alniba ali nsnk kak« as naj strele k bt. maU .........M Angleiko-aloT. In alor. angf. slovar Jftft Boj nalezljivim bolesaha .........11 Dva sestavljena plesa: četvorka in beseda aplaano la nartaano ...................... 15 Cerknliko Jezero ................l«4ft Demaii ilvinozdravnik ..........L2S Damami zdravnik po Kaaipa trdo vezano ................LM brofitrano ...................L2B DomaČi vrt. trdo vez.............L— Domače In tuje živali t barvanlh slikah ..................... L— Govedoreja..................... LM Csspodinjatva ...................L— Jugoslavija, Meilk 1. sresek.....LM 2. sresek. 1—2 snopie Kubična rainnica, — ps Variaa kahariea. trdo Veliki tmtedet...... Vodilna knjižica ... Mfcar Zal b zdravilstva ........ Zbirka dema*ib idravU .LM JS* LM KOMANI: i a a a a a Mlinarjev Janez Mrtvi Gosta« Afitatar (Kersnik) Andrej Hofcr .... Jft broi. i • • m m o « Belgrsjskl biser .. HlCCCSCtt »00000000*00000 Bele aoM (Dostojevski) trdo Beta no«. ssaU Jnaak ...... vojska ... s slikami Bera« a stopnji« pri av. Boka Boj, roman ................ Hnrskn vojaka Bilke (Marija Kmetova) .... B^ttiO dMVBlk •••••••• o o • i Božja pet na Šmarne BaftJa pet aa Bleda B^tjft IttMII Boj ia--f povest Cvetke ............. C1 garava osvetn ... Cesar Jožef U. ____ Cvet in* Borofrajslta Čarovnica .........< ^Vtrt^ll, t« T» Čebelica .........................25 Crtlee ta življenja na kmetih .... JI Drobiž, slabi car in rasne povesti — aplaal MUfinaU .............Jft Darovana, zgodovinska povest .... JS9 Dalmatinske poveatl ............JU Dolga raka ................... Jft Dobra hS. julija: Homtrlc, Cherbourg. Arabic, Cherbourg.- Antwerpen. Hamburg, Cherbourg. Hamburg New Amsterdam. Boulogne sur Mtr. Rotterdam. Roma. Xapoli, Genova. 1. s«su>ta: Aquitania. Cherbourg America, Cherbourg, Bremen. S. avgusta: Belgenbtnd, Cherbourg, j_itwsrpan. Dresden. Cherbourg. Antwerp« m. 4. avgusta: »anee. IIa\-re <1 M.) Majestic, Cherbourg Albert BaJlin. Chertsourg. Hamburg. Leviathan, Cherbourg. Rotterdam, Boulugne sur llsr. Rotterdam. Conte Grands. Xapoli, Ganov*. 7. avgusta: Tres. Wilson. Trst a avgusta: Berengaria, Cherbourg. Pres. Harding, Cherbourg. Brsm„o Na krvavih peljanak Trpljenje In strahote s bojnih pohodov blvte ga sloTenskega polka ........IJft Ob M letnici Dr. Janeza B. Kreka JS Pasti ln zanki ................ Jft Prva ljubezen Jft Pravica kladiva ................ M Pahtrki Ia Boža (Albrecht) ......JS Parifld zlatar ..................JS Petelinov Janes .................7» Prihaja«, povest ........................Jft Pad krivo Jelko. Povest ls Časov ro-kovnjačev na Kranjskem ......Jft Dve sliki — Njiva, Starka — (Meško) ......................M Devica Orleanska .•••.•••••«••• Jft Duhovni boj ....................M Dedek Jo pravil; Marinka in Ntra-teUOd ......................Jft .......................JS Pabijola aU cerkev v Katakvbab .45 Pran Baron Trcnk ..............JS Pllasofakn zgodba ...............M Pra Diavolo ..................... M GaMdovnik (2 zvezka)............IJft Gadžcvskl katekizem ............JS Naročilom jo priložiti denar, hoditi v gotovini,. Monty Order aU poitne tnamke po 1 al 3 centa, č* pošljete gotovinot rekomandirajU pismo. Ne naročajte knjig, katerih ni a ceniku Knjige pošiljamo poštnino prosta "GLAS NARODA" 82 Cortlandt St., Knr Tort Pozor, rojaki! Is nailorm os listo, katerega prejemate, ja rasridino, kdaj Vam je naročnina poila. Na čakaj to to- Grika Mytoiogita* ^..........\m ** Vas opominja, temveč Hfktopjc? mei Hudi {asi. Blage daSe, veseloigra ....75 Hedvika ........................JS 6 DNI PREKO OCEANA Najkrajia In najbolj ugoSna pot aa potovanj« na ogromnih oarnlkih: France — 3. aVg. — 24. avg. Paris — 10. augnsta; 31. ang. Ee de France 17. a vg.; 7. sept (Ob polnoei.) NajkrajSa pot po železnici. Vsakdo je v posebni kabini z vsemi modernimi udobnosti. — Pijača in slavna francoska kuhinja. Izredno nizko cene. ▼praflajt« katorogakoN eooblaaeeoora agenta ali FRENCH LINE M Stale Street, Hew York. H. T. ssssoosossosaa« '•••••os oTJ Kletarstvo (Skalicky).......... 2.M Kratka srbska gramatika........Jft Knjiga o lepem Tedenjn. Trdo rezano ................Lftft Kratka zgodovina Slovencev, Hr> vatov In Srbov .............. Jft Kako ae postane državljan Z. D. JS Kako ae postane ameriški driavJJaa .IS Knjiga o dostojnem vedenju MlfkflTtlTO ••••••oooooeoooooi Mladeničem (Jeglič) L bt. ... IL sv. ... Helena (Kmetova) .........4G Hudo Brezdno (II. zv.) .........S3 Humoreske, Groteske Ia Satiro, vezano ...................... Jft brofilrano ................... Jft Izlet gospoda BronBu..........IJft Iz tajnosti prirode ............ Jft Iz modernega sveta, trdo vez. .... 1.4ft Igračke, trdo vez. .............. IJt brofilrano ...................Jft Igralec ........................ .75 Jagnjo .........................Jft Jeraai Zmagovat, Med plassvl.... Jft Jutri (Strug) trd. v..............75 broSL ....................... Jft Juriiževl aplal: Popolna Izdaja vaeh 10 aveskov, lepo vezanih .................lft.— SaaedoT sin, broS. .............. Jft M 6. zvezek: Dr. Zober — Tugamer j trdo vemno ................IJft JS) broširano ...................75 Jnan Miser ja. poveatl iz Spanakega obnovite naročnino ali direktno, ali pa pri enem sledečih naiib sastopnikor: Nemiko-anglefikl tolmaC ........1,40 Največji apisoTnik ijubavnlh pisem Jft Nauk o čebelarstvu ............ .75 Nauk pomagati živini .......... Jft Najbeljia star. Kuharica, 068 str. 5.— Nafte gobe, a slikami. NsvodiU aa spoznavanje užitnih ln strupenih gob ...........................LN življenja Kako sem se jaz likal. (AloSovec) I. zvezek Kako sem se Jas likal, (Aleiovec) II. zvezek Kako sem so jsz likal, (Alefiovec) II. sv. .. Kare Jaka brata, povest is misijo-nov v Koreji ..............J$ Jft Jft Namftčlna brez učitelja — _ L del ....................mm jftft Karmen, trdo 2. del .......................................Jft brofilrano Slovensko-nemški slovar ...-..... Jft Kr^ osveta ..................JS OJaften beton .................. Jft Kuhinja prt kraljici gosji noiid ' Jft O zemljiški knjigi, konrerzljah la ^ M J® Markam sanjale............JS testamentih .................. .75 Kralj zlato reke. Črna brata .. -5ft Praktični sadjar, trd. ves. ......sifti*™*® *°veatt • Antekristu .... J5 PerotninarstTo Prva či Pravila sa oliko 1JS Kazatd «1 r KsMtake povest, trda ves ' Krištof Kolumb ....... Prikrojevanja perila po životnl ase- rt 8 YMPCi sasssaaaseeasasa 1 *mmm Psihične motnje m podlogi ....... Praktični račnnsr ......*••••«•» .U Parni kotel, ponk sa rabo para ... .LN Radia, osnovni pojari ta Radia teh-nike, vezano .............. 2.*. brofilrano .................. 1.75 Rsfari aih ia T kronski Ia »•usti .......................75 t gospodinjstvu ...... Spshm swvarasat ........... SUke iz živalstva, trdo veaaaa Uft JS MMittMMMMOOA Jft .. 1— Kraljevič berač...............Jft I^vatikovl zbrani apM ..........Jft L. sv. Pesasi — Ode fas elegije — Sonetje — Romance, balade ln legende — TolmaC (Levatlk) ...70 2. st. Otročjo igra t peaanenh — BasUčno poezije ^ Zabavljteo In pufilce — Jesa na Parana — Ljudski Glas — Kznljedvorakl rokopis — Tolmač (Levstik).. .71 trdo vez ..1,00 5. sv. SUka Levstika fta ajegsvo kritiko Ia prlrmika____........ .7ft Ljubljanske stike, ^Hliinl lsstnlk.' " Trgovec; Kupčijskl stražnik, U-radnik. Jezični doktor. Gostilni- ' Car, Klepetulje. Natakarca. Do- bomlk. Itd. ...................jgt Marjetiea .................... brofi. BlaU Vrt"* Martin Km ■ v«4m a VIHN •••••••••• UMJa. Faebojo 9. poveatl — Trdo vezano .............. HriJeaJo .................. deček ta IJba- JSO Jft .78 .75 CALIFORNIA Pontnna, A. Hochevar. San Francisco, Jacob Laasln. COLORADO Denver, J. Schntte. Pueblo, Peter Cullg. «oha Germ. Fr. Janesh, A. Saftlč. Sniida, Louis Contello. Walaenburg, M. J. Bayut INDIANA IwllBiiapolls, Louis Banlcb ILLINOIS Aurora, J. Verbicb Chicago: Joseph Fll«* J. Bevčlč, Mrs. F. Laurlch. Ocera. J. Fabian. Do Pue. Andrew SpUlar Jollfty A. Anzelc. Mary Bamblch. Zaletel. John Kren. Joaeph Hrovat La Salta, J. Spellch. Maacoutafa. Frank Augnatln North Chicago, Anton Koba' Springfield. Matija Barborlch. Summit, J. Horvath. Wankegan. Frank PetkovSek KANSAS Girard. Agnes Močnih Kansas City, Frank 2aga» Plttabnig. John BepovK. MARYLAND Stayer, J. Cerne. Kitzmiltar, Fr. Vodoolvaa MICHIGAN Calumet, M. F. Kobe. Detroit, J. Barlcb. Ant, Jaaerich. MINNESOT* Chlshaha, Frank Gouža, A. Panlai^ Frank Pucelj. By, Joe. J. PeaheL Fr. Evetath, Louis Gouža Gilbert. Louis VeaaeL Hibbing, John Povfis. Virginia, Frank Hrvattah MISSOURI SC. Lanla. A. Nabrool. MONTANA Klein. John R. Waahoo. L. NEBRASKA tr. joroaenen. NEW YORK nowanda. Karl Btaralsts. Little Falls. Frank Masla. OHIO Barberton. John Balast, Joe HltL Cleveland, Anton Bobek. Charles Karllnger, Louis R'ndman, Anton 81m-'icb, htatb. Slapnlk. EurHd, F. Bajt Glrad, Anton Nagode. ■ •rain. Loots Baiant In J. RumSe. Niiea, Frank Kogoviek. Warren, Mrs. F. Rschar. Youngstoun, Anton Kikelj. OBEGON Oregon City. J. Koblar. PENNSYLVANIA Am bridge, Frank Jakfia. Bessemer, I^ouis Hribar. Braddoek. J. A. Germ ' Broughton. Anton Ipavee. Claridge, Fr. Tushar. A. Jertna. Conemangh, J. Brezoree. J. Pike, V. Rovanfiek. Craftoa, Fr. Machek. Export, G. Previč. Louis Supsnčlfi. A. BkerM Forest City. Math. Kamin. Pan ell. Jerry Okorr Imperial, Tal. PeterneL Greenaburg, Frank Novak. Hoaaer City ln akaUeo, Frank Fa renchack. Irwin, Mike Pausbek. Jehnstawn, John Potanc, Martin Ko. roshets. Krayn. Ant. Tanželj Luzerne, Anton Osolnlk. Manor, Fr. Demshar. Meadow Lands. J,. Koprlvlek Midway, John 2uat Moon Run, Fr. Podmtliek Plttsbnrgk, Z. Jsksbe. Ig. Magister. Fine. Arh in U. Jakoblch. J. Germ J. Pogačar. Preato. J. Demshar. Reading. J. Peadlre. SteeHon, A. Hren. Unity Sta, In okolico, J. Ske»3. Fr. Hchlfrer. West Newton, Joaeph Jovas. WUtark. J. PeterneL UTAH Helper, Fr. WISCONSIN Mllwaakee, Joaeph Tratnik in Jos Koren. Racine In ekoHeo. Frank Jelene Sheboygan, Jobs Zorman. West A Ilia. Frank Rkok. WYOMING Rock Diaamndvllta. Louis Tanchat. A. Z. Arko. Vsak mstopnla tads potrdilo ss svo to. kstero je prejeL Zastopnike rata kom toplo priporočamo Naročnina gs "Glas Narod«" Za eno leto M.00; sa pol lita 53.00, za Štiri meaee ft2.M; oa datrt tata SLim Naročnina aa Je tf. ea am J.c., .jtuj/.ji^j'i.J'L.J;LJIL.J i.'ILJ ^JI: Pratik in Koledarjev imamo ia nekaj t zalogi. Pratika etane 25 eentor. Koledar pa 60 eentOT. Koledar ima letoe izredno zanimrvo vsebino : razprave, povesti, alike, iala, sanimiyosti itd. BlaraikOTa Pratika je naiim rojakom jako priljubljena. Še t starem kraju so je bili Tajeni in je tudi tnkaj ne morejo pogrešati Naročite takoj. norenle PabUshinf Company, «2 Oortlandt SL, Hew York Otty. 11. avgusta: Paris. Havre (1 A. M ) OU'mpic. Chtrbourz Psnnland. Ch^rbour*. Antw^rpsa. Now ork, Cherbourg. Hambur®. Republic. Ch^rhourz. Brsmsn. Columbu«. Cherbourg. Dulllo. Xapoli, Genova IS. avgusta: Colombo, almrro. Napoil, Genova. IS. svgusta: ilauretania. Cherboijrg. Tl>stphalia. Hamburg Mueachen. Cherbourg. 1S. svgusta: II« de France. Harre (1 A. If". Vulcanla. Trst Prvič, nov parnLk. Homeric, Cherbourg. Lapland. Cherbgurg. Antwerpen. Deutschiand, Cherbourg. Hamburg. Volendam. Boulogne sur Mer, Rotterdam. 22. avgusta: A qu i tan la. Cherbourg. Geo. Washington, Cherbourg, Bra-men. 25. svgusta: France. Havre (1 A. M.) Majestic, Cherbourg Arablo. Cherbourg. Antwrerpsn Cleveland. Hamburg-Leviathan. Cherbourg. Berlin. Cherb^-urg. Veendam, Boulogne sur Mer, Rotterdam. Conte Bisncamano. Nspnli. Oenova 28. svgusta: Reliance. Cherbourg. Himburf. 2*. avgusta: Berengaris. Cherbourg. America. Cherbourg. iJremea. 30. svgusta: Dresden, Cherbcurg. St. avgusta: * Olympic, herbourg COSULIČH LINE Hitra potniška služba v Slovenijo. V r 1 potniki ki ho tako srečni, da poiujfjo po tej f rti. bodo pod onebnim vodstvom s svoja prtljago vred prav do Ljubljane. Voinja po to-vati v stnri kraj. toda preskrbeti sl morajo dovoljenje ali permft iz Washingtona. bodisi za eno leto ali 6 mesecev in s<; mora delati prošnjo v>aj en mev*- preti or}potovanjem ln to naravnost v Washington, D. C., na generalnega na sel nizkega komisarja. Glasom odredbe, ki je stopila'v veljavo 31. julija 1S>?6 se nikomur, več ne pošlje permit p« poŠti, ampak ga mora iti iskat vsak prosilec osebno. bodisi v najbližji ua9elniški u-rad ali pa ga dobi v New Torku pred od potovanjem, kakor kdo v prošnji zaprosi. Kdor potuje ven brea dovoljenja, potuje na svojo lastno odgovornost. KAKO DOBITI SVOJCS IZ STAREGA KRAJA Od prvega julija je v veljavi nova ameriška priseljeniška postava. Glasom te postave zamorejo ameriški državljani dobiti svoje Žene in neporočene otroke Izpod 21. leta ter ameriške državljanke svoje može s katerimi so bile pred 1. junijem 1928. leta poročene, izven kvote. Jugoslovanska kvota znaša Se vedno 671 priseljencev letno. Do polovice te kvote so upravičeni sta-riši ameriških državljanov, možje ameriških državljank, ki so se po 1. junija 1928. leta poročili in poljedelci, oziroma žene Ln neporočeni otroci izpod 2L leta onih ne-driavljajnov. u ^ bili postavno pripuSčeni v to deželo za stalno bL vanje tu. Vsi ti imajo prednost v kvoti, od ostalih sorodnikov, kakor: bratov, sester, nečakov, nečakinj itd„ ki spadajo v kvoto brea vsake prednosti v isti, pa se ne sprejema nikakih prošenj za ame-rikanske vizeje. STATE BANK 82 Cvrtiandt Stmt NSW YORK