s-?';!
|1	. @Š|
hiS^
r*
^ ‘f

1


l'"::
M
/t 7

/
/ _..../ i
\ Z'V f ) / > /
'" /
"7
'1V-/
7s®!=
n^)
a
fflflililS.
'1
'vS^ fe': KI Ki K
Izdaja Podmladek Rdečega kr j,za v Sodražici	leto IV
Prvi april..
Urh Le: n III.b.
Kakor je že navada si vsako leto prvega aprila privoščimo rasne
šale, Svojim prijateljem pripovedujemo izmišljene novice. Tudi letos sem že na vse zgodaj tega dne premišljeval;katerega bi potegnil. V glavo mi pade srečna misel. Poklicem mlajšega bratca in mu rečem:
,fSosedovi so naročilu,da pridi po krhlje." Bratec je takoj odšel,sosedovo pa niso o tem nič vedeli. Krhljev ni dobil = ker jih nimajo, Povedali so mu,da je danes prvi april in da ne sme nikomur nič ver-j ex, Domov je prišel zelo jezen. Rekel je, da se bo že maščeval.,
Tudi meni se je nekaj takega pripetiloZjutrajko sem prišel iz spalnice v kuhinj o,me pokličejo oče in reče jo;rtLeon,ker nisi sinoči dobil nič sladkorčkov,pa jih danes vzemi iz žepa moje suknje.*
Jaz skočim in preobrnem vse žepe.,toda sladkorčkov ni bilo nikjer.
V" kuhinji bruhnejo vsi v smeh, Prepozno sem spoznal,da so me potegnili, Smejali so se mi še bolj,ker sem prej tako junaško zatrjeval,da me ne bo nihče
nalagal.
Cvetna nedelja.
Košir Rudolf III.b.
Že par dni pred cvetno nedeljo sem šel v Miklovec nabirat br-šljina za butaro = Bilo ga je precej«, Med potjo sem nabral še verh.
V soboto sem nabral vrbovih šibic» Zvečer so mati naredili butaro. Vanjo so deli pomaranč e - fige,veliki koren in oljko = Nato so jo povezali z rdečim in belim trakom, Drugi dan je bila cvetna nedelja.- Ko sem se praznično oblekel,sem nesel butaro v cerkev k blagoslovu.
Vsak otrok je imel butaro,bili smo precej nemirni« Po kosilu smo jo razdrli» Ko smo pojedli pomaranče in fige,je oče dal nekaj bršljino-vih vejic živini ; druge pa smo raznosili po shrambah,. Šibice pa bomo o kresu zataknili po njivah.
prašiča,pa so se vedno vračali prazni in zbiti od velikega napora. Kar pravi
eden izmed lovcev:*Ti pa. jim pokaš’ r jep-’k in uhljč "k, potlej bodo žje vrjei!n In res smo v svoje veliko začudenje zagledali v gumbnici mladega loskopotoškega lovca repek in 'uhelj,ki pa sta se mi zdela dosti prjl,:ia r ' divjega prašiča,ker si predstavljam, da je to velika zverina. Nato je povedal Strojbarjev Jože,da so ga ustrelili v lravni gori.
Bilo je zadnjo nedeljo v marcu. Šli smo k Fajdigovim,kjer so se odrasli pogovarjali in poslušali radio, midva z Boritom pa sva šahirala. Kar naju zmoti iz napete igre glasno ukanj e veselih lovcev,Id so prišli v sobo.
Beli so bilj od snega,ki je padal zunaj v debelih kosmih kakor za stavo v slovo odhajajoči zimi. Kmalu smo zvedeli, zakaj so bili tako veseli. Hvalili so se,da so ustrelili divjega prašiča« Nihče tega ni hotel ver jeti.kajti že velikokrat so šli. naši lovci na divjega
Ivanc Jožko III.a«
Iravnogorski. divji, prašič.
Iz nahrbtnika so privlekli velik kos mesa,ki pa je bil še vedno premajhen, da bi bilo stegno od divjega prašiča. Ear se nekdo oglasi:"Tu naj divji prešo,saj je rjepk od domačga prašiča. Stroj barjev Jože je zato med silnim smehom povedal,da so ves dan z veliko vnemo iskali sledu divjega prašiča,a ga niso mogli izslediti. Da pa vendar ne bi prišli v zadrego in se vrnili brez plena,saj je bilo okrog ?o pravih lovcev v Travni gori,so spustili domačega pujska iz svinjaka in ga ustrelili. Da so ga res ustrelili je bil dokaz., da so kuharice v mesu našle še tri svinčenke,ko so ga dele peči za lačno lovce in njih prijatelje, Seveda so lovci prej pujska lastniku dobro plačali„ Tako so še precej zapravili namesto,da bi dobili razpisano nagrado 5oo din za ustreljenega divjega prašiča od sreskega načelstva,ki je odredilo nanj obvezen pogon. Pečen divji pujsek je šel vsem v slast,saj je bil mlad in mehak. Še jaz sem ga malo pokusil«. Med tem časom se je ustavil pred Fajdigovo gostilno avtobus,da bi odpeljal lovce iz Loškega potoka domov, Ti so ustavljali šoferja,ki je res precej dolgo čakal,
a nazadnje je odpeljal brez nekaterih,ki so trdili,da so Židane volje :vn
dobri pešci,da bodo že a e prišli v Loški potok,
Jaz sem že dolgo sladko spal,ko so se lovci še vedno veselili divjega prašiča. Zdi se mi,da so se kljub temu,da so dobri pešci,le peljali v Loški potok. Mogoče so na potu srečali pravega divjega prašiča,a ga zaradi teme in snežnega meteža niso videli in zato tudi niso mogli ustrelit1.
Šolska kuhinj a Podmladka Rdečega križa je dobila velik,lop nov štedilnik. Vsem,ki so k nabavi pripomogli,prav lepa hvala,
V letošnjem šolskem lotu je v šolski kuhinji dobilo 47 otrok 4277 porcij toplega kosilca. Po izjavi otrok so dekleta III,in IV«,razreda višje ljudske šolo že prav dobre kuharice.
28 -
Kava
Klun Alojzij IV.r.v.l.š.
Pred kakimi So.leti so hodili iz naših krajev nekateri ljudje v 'Drst po kupčiji. Po vaseh so sk rpovali maslo.zato so jih imenovali
maslarjel Razen masla so nakupovali tudi jajca in perutnino. Ko je bilo blaga dovolj.so oprta” li vsak svoj koš na, rame in se podali na dolgo pot. Hodili so peš in se jih je zbralo po več, da so skupaj potovali in bili tako za vsak slučaj eden drugemu v pomoč, Prišedši do cilja,
so razpečavali svoje 'blago in ko so bili go-
tovi . so morali tudi za domov nakupiti marsikaj. Ker takrat ni bilo se trgovin na deželi,so jim ljudje naročali to in ono reč iz Trsta,kar so radi storili»da so tudi pri tem kaj malega za-
služili.^n tako se je zgodilo,da so maslarji zanesli tudi kavo v naše kraje,ali navodila kako se pripravlja niso prinesli. Moj pokojni stari oče.ki so bili v tistih časih še mlad fant,so pozneje večkrat šaljivo pripovedovali,kako so se ženske mučile s kuhanjem kave. Keka boljša gospodinja si jo je hotela privoščiti. Zato je vzela neko jutro kavina zrna kar surova,ne žgana,stresla jih v lonec kakor fi-
žol ali kaj podobnega. Ko je že dolgo vrelo,žena poskusila,čo bo kmalu gotova,toda kava je še vedno trda in brez okusa, Ki ji kazalo drugega, kakor vzeti precejšno mero potrpežljivosti,zate je pusti še dalje vreti. Bilo je že poldne,ali jed je bila še vedno brez okusa. G-cdrnjaje.da boJskuhala že celega medveda same tega šmenta ne more,se je podala k sosedi potožit,kako že od zjutraj kuha kavo in še sedaj ni dobra,in če morda ona ve o tej stvari kak svet«
Soseda pravi,da se na to reč ne razume,ampak njena sestrična se je nekaj ukvarjala s tem,če hočeš stopi k nji,morda ona kako drugače dela.Drugo jutro se poda k omenjeni ženski in pripoveduje svojo neljubo povest in vpraša kako ona to napravi, Ta ji pove,da zrna sežge in sto15e potem pa strese to zmleto snov na vrel krop,pusti nekaj časa vreti,in potem postavi na ognjišče,da se malo usede,nakar to redko odlije v pomije,ta gosto pa na mizo da. Ha take ali podobne načine so skraja kuhali, kavo brez vsakih dodatkov kakor cikorije,
Zike in sladkorja,dokler ni prišlo polagoma de izpopolnitve-Rožnej e so prišli tudi mlinčki na dan, da so bolj tiho opravi, prej so pa. t.
tolkli v možnarjih na kamenitem pragu z železno palico, da ju po vsej vasi odmevalo.
a danes zna kuhati kavo vsak otrok.
Pripovedovanje starega očeta.
Lesar Marija Ill.r.vd.š.
V starih časih ni bilo tako vse imenitno kakor sedaj. Ko bi stari ljudje,ki so še umrli,prišli nazaj,bi mislili,da so prišli na drugi svet. Hiše so bile vso lesene z majhnimi okenci,kakor jih je še seda; nekaj ohranjenih. Štedilnikov stari ljudje niso poznali. Kuhalo se j . v pečeh v lončenih piskrih. Takrat so hodili po vaseh piskro-vezci,ki so povezovali piskre z žico,da so bolje držali. Stare matere pa tudi niso znale napraviti tako okusnih jedil kakor sedaj. Bel kruh so pekli samo dvakrat v letu,o Božiču in o Veliki noči. Kave pa sploh ni nihče poznal. Pri Fajdigovih v Zamostcu so imeli trgovino, tam so prvič pili kavo. Pa je šel nekoč tja Lukošev stric iz vasi ter so mn dali pokusiti kave. Njemu se je jed dopadla in je rekel:"Pr moj3 bom pa tudi jaz kupil malo kave,in mi jo bo moja skuhala." Vprašal pa ni,kako se kuha. Žena je zvečer namočila cela zrna v topli vodi,a takoj zjutraj jo je dela kuhat. Celo dopoldne jo je kuhala. Kar pravi mož:"Jaz bi že rad jedel malo kave,stara,deni jo kuhat!" Žena reče veselo:"Saj se kuha že celo dopoldne,takoj ti jo prinesem." Ker ni vedela,da se mora kavo sežgati in zmleti,je prišla žalostna nazaj,rekoč :"Nič ne bo,še zdaj je trda kot je bila včeraj."
Zamostec je bil ves poraščen z grmovjem. Kjer se sedaj razprostirajo pašniki in njive, tam je bila gmajna.. Imeli so čednika, da je
Takrat so bili ljudje bolj siromašni kot sedaj. Obleko so imeli same iz domačega platna,ki so ga sami pridelali, Za povrhu so ga pobarvali. Otroci so hodili bosi. Po dvanajstero je bilo otrok pri hiši,pa so imeli samo one čevlje. Tisti,ki je prej vstal,tisti je bil obut, Jaz sem imel prve Čevlje nove,ko sem šel k prvemu svetemu obhajilu,pa sem bil že v 14.letu. Dobili pa smo na dom čevljarja vsako jesen,da nam je pripravil obutev. Takrat je bilo vse na roko šivano po vrhu in podplati. Pri nas smo imeli prvi s klinci zbite čevlje, ki jih je hodila gledat vsa vas„
gonil vsak dan živino cele vasi na pašo.
- 3o -
Sedaj sveti že skoro povsod elektrika. 'Takrat smo imeli leseno luč in čelesnike,da smo notri zatikali luč, To so bile po 3 široke ^/4 m dolge trske,, Pri Eeukretnovih smo imeli prvo petrolejsko sve-tiljko v Zamostcu,ki so jo bili prinesli oče iz Kočevja.
Vas Zamostec se je pa tudi odlikovala v petju. Takrat niso bila še vpeljana pevska društva kot sedaj« Ko je prišel v Sodražico organist Cimerman,nas je hodilo k pevskim vajam kakih 17 fantov.-Lukeževa dva,Mehličeva dva,Neukretnova dva in drugi. Zapeli smoda je kar odmevalo po cerkvi, Dostikra,t smo bili tudi povabljeni v Loški potok, prišli so kar z dvema vozovoma po nas., Ka C-oro k procesiji smo bili tudi povabljeni,v Dolenjo vas,Lašče itd. Povsod smo se imeli prav dobro. Dobro so nas pogostili in obdarovali s starimi goldinarji.
Mene je zelo veselilo petje,še sedaj,ko sem star 8? let,rad zapojem kakšno veselo pesem,
V Grdem dolu,stari ljudje so mu rekli Gradji dol,je bil Čeli-garjov Jakob eden najbolj močnih mož. Enkrat so mu dali pri Sv.Gregor ju za stavo v vreči loo kg bele moke rekoč da bo njegova,ako jo prinese domov,da nikjer nič ne počiva. Imel je približno pol ure hoda. Zadeli so mu vrečo na ramo,eden pa je šel z njim,da je videl če ne bo kje počival. Dobil je stavo,ker je prinesel tovor prav do doma,ne da bi počival«
Enkrat se je zmislil,da bi zletel z lipe kakor tič. V Sinovici si je nataknil kurjega perja,ker je mislil,da bo res zietel?pa je padel na tla in si z zobmi presekal jezik. Potem je šel v župnišče po opravim in pokazal g.župniku jezik kako si ga je usekal,Oni so ga pa še s svinčnikom po jeziku krenili.
Nekoč mu je zbolela šena Alena, Jaka.,brihtna glava si misli,po zdravnika bo treba! Takrat ni bilo v Sodražici zdravnika in je moral ponj v Ribnico, Pa pravi sam sebi:"Kaj bom iskal voznika,saj imam hitre junce." Brž jih vpreže v gnojni voz,za vajeti dene dve vrvi,na-mesto biča.preklj o v roke,pa hajdi’ Letelo je po Zamostcu,da so prišli vsi ljudje ven iz hiš. Pride v Ribnico k dr Šifrerju ter ga prosi,naj gre ž njim domov k ženi,da ga voz že zunaj čaka. Zdravnik se brž napravi in tedaj zagleda s kakšnim vozom je prišel ponj. Seveda se ni hotel vsesti. Naročil si je drug voz. Jaka pa pravi:"Prej bom doma kot vi," Zapodil je junce istočasno s konjem. V Zamostecu ga je prebit el. Zgubil je vse deske z voza,tako je norel. Drugi dan so mu junci
V kinu.
F.P.
Dva naša možakarja sta zamudila vlak v Ljubljani ter sta morala počakati večernega. Da bi si čas pregnala,sta se potikala po gostrinah,končno sta se Spomnila,da nista bila še nikdar v kinu.
Hajdi torej tja. Prišla sta že precej Židane volje,ko se je predstava že pričela in je bila v kinu tema. Sluga ju je potisnil v prve prazne klopi,pri katerih je treba sedala naravnati,kar ve danes že vsak o-trok,česar pa onadva takrat še nista vedela. VsQdla sta se kar na slepo srečo,seveda na tla. Med njima seje pričel pogovor:
"Hajkam glaboku srn se vseu,"
"Kaj pravš,zekaj se toku nisku s’di?"
"Mejnde zetu,k’ sva parter plačala,vejš jest sem biu že u trjatr -škuoda,de nej sva šla gor ne galerijo ... "
"Al kej vid’š?"
"Hajkej se m’ blšči!"
"Men1 tudi,vseglih me je ranku strah,toku je trna."
"Kaj te buo strašlu,sej s med Idmi."
"Zekaj se pa Idje toku smejejo?"
"Mejnde zetu,ker s; preveč glasan!"
"Kaaj se ne smejm majnt?"
"Sevajde ne,ker če adn drug govori,potlej muoreš ti moučat."
"Al kej slišeš?"
"Jest slišm ano kruoto.k zrnj eram govori in poj e,pa je ne muorem ne-kjer zegljedat! Ribnške pa le ne zna!"
Al se ne buo še zmeraj nč vidlu?"
"I sevej de se buo,samu še malu počakej,mejnde se naj še prou zečjelu."
Med tem pogovorom se je prvo dejanje končalo in se je dvorana hipoma razsvetlila,
"lej,zdej buo pa zečjetk"
"Al,kej bulj e vidš,"
"Zdej pa same Idi vidml"
"Jest tildi!"
"Koku pa tu,de drugi Idje drgač sdijo?"
"Vejš, se jim že teku zliibi."
"Vejš,zame nej ta kino. Jest grem unkej." "Proufimaš! Jest tildi. Saj me toku vse boli."
In nato sta šla ven. Zunaj ju je znan Ljubljančan ustavil in vprašal,kje sta bila.
"V kinu sva blat"
11 Je bilo lepo? "
"L; pu b; šje blu,samu preveč trna je - ku v ribnški kejhi. Preveč elektrike šparate! Pr nas v Ribno ne šparamo toku! Kdar naši purgarji v Ribno malu polumpajo,pstijo de gori trška elektrika do belga dnje, zetu de ženj e ne vejo kdaj dejdci domu pridejo,al bi zgudaj ponoči, al bi ksnu zjutraj!
"Pa srječnu,no!"
Ko vpraša gospod suhorobarja,kako gre s prodajo lesene robe, mu. le ta odvrne:"Ku bounik’." - "Kako to?" - "E,koku - usako uro ano žlico."
Vraže.
Vesel Stane IV.r.v.l.š.
Kadar si kdo zvine roko,pravijo,da je treba takole narediti: Treba je imeti konček niti ter dejati na bolno roko med prste. Potem je treba iti k sosedu ter pomoliti samo roko skozi odprtino vrat. Človek,ki je v sobi,vzame tisto' nit ter jo preveže bolniku čez zapestje, Ne smeta pa videti drug drugega. Pravijo,da to pomaga,če se vse natančno tako naredi.
Ge ima kdo zlatenco,trdijo nekateri ljudje,da je temu kriva coprnica,ki mu je takoj ob rojstvu iztrgala polovico srca.
Če si poln bradavic,pa se jih hočeš znebiti,tedaj si poišči polža lazarja,položi ga na bradavice in se obveži - to prav gotovo pomaga - čez nekaj časa boš zagotovo zgubil - obvezo in lazarja. Za bradavice - ni tako gotovo.
Nova bolezen . Stane je šel po pozabljeno orodje. Ko ga ni bilo dolgo nazaj,mu pravi Tone: "Ti,Stane,imaš gotovo davico pod kolenom?"
- 34 -

;-r‘
c1 8, _*7 P V b ,L T *t	;i O «") .c*-^vi n "I r*Q -j
"O,Jagerbirt je bil tudi čebelar,'5 tagc mi je pravil pokojni Vrbič., - "^ekoč je prišel prav po ceni do kapitalnega, roja. Ko j e nekega, spomladanskega dne koračil sredi travnogcrskega gozda,je zaslišal čebelarju tako prijetno šumenje Čebel. Pogleda naokrog in zapazi,kako seda na bJ.3n.zn0 Dukvico velik roj , Jagerbirt se vade in čaka, da so roj popolnoma umiri. Toda, kaj p omagakosmat a kapa, kako•naj ga ogrne,ko nima nič pri roki, Da bi šel domov po kak kranjic ali kako drugo skatijo,je predaleč, tačas bi jo čebele gotovo popihale v njemu neznano domovanje. Eh,kaj bi si toliko belil glavo,saj no bi bil Jagorbirt,če so je ne bi domislil, pa sila je tudi' velika. - ne, takega roja nikakor ni za pustiti,pa naj volja kar hoče„
Vsenaokrog tišina,čebelice so bo umirile,Jagerbirt gleda na grozd čebel,tedaj jo ima; z naglico,ki mu je no bi prisodil,si sleče hlače dokolenke,a srobotino stisne spodnji rob hlačnic,natakne hlače na rogovilo in z vso previdnostjo dregne v grozd. He rečem,da ni "bil malo čuden takole v samih čevljih,nogavicah,srajci, jopiču in klobuku,ko je držal hlače na drogu, in premisi j ©val, kam bo skočil, Če se bo sunek ponesrečil in bi ga hotele Čebele opikati, Toda na vse je pozabil od vesolja,ko jo videl,, kako se hlačo polnijo in polnijo, dokler ni ves roj zlezel vanje.
-•j.
-v ,

■
■A.
V/:
. ,/M
> v	i JV
- aVul
V.v ‘-v... htief
'mA
- 35- -
Za Čuda miren je bil roj. iNato Jagerbiri počasi spušča rogovilo ,jo nasloni na vejo in previdno zadrgne hlače tudi zgoraj,
Tako - roj je njegov - ampak zdaj se domisli,da je brez hlač, kako zdaj -- to je spet skrb,noči ni za čakati sredi gozda? Velika čebelarska strast in bojazen,da se no bi čebele v hlačah zadušile,sta ga ojunačila,da se je urno vzdignil na pot. Rogovilo s polnimi hlačami je nesel previdno kot zastavo proti domu. Po gozdu je še šlo, toda,ko je prišel do prvih hiš,so ga opazile ženske kljub temu.da se je držal.kar se je dalo grmovja. Mislile so,da se pomika sam gozdni mož proti vasi in so se hitro 'poskrile. Jagerbirt je opazil,da zbuja precejšno radovednost,pa se ni zmenil za to,urno je korakal do Bistrice , skočil vanjo jo prebredel in srečno prinesel roj domov. Ker se je med tem že zmračilo,je vsul čebelice v panj,a hlače dobro pregledal, če ni kje skrita kaka čebelica,ki bi se mu v imenu čebelinega rodu rada zahvalila za preskrbljeno novo domovanje.5'
Aeroplani v Ribnici.
Petrič France IV.r.v.l.š.
Ni še dolgo od tedaj,ko sva šla z bratom Ivanom napojit Fajdigove konj e,kar naenkrat pa zaslišiva glasno ropotanje. Bil je železni ptič - aeroplan„ Nekaj časa tako plove po zraku čez Sodražico,kar naenkrat pa zleti nekaj črnega iz njega. Najprej sva mislila,da je kak človek skočil doli. Nekaj časa tako leti,potem se pa razsuje na dosti kosov in frfota proti zemlji, F-vdaj sva šele videla,da so to listi papirja. Jaz sem trdil,da so modri,Ivan pa,da so črni,no nazadnje sva se prepričala,da sem imel jaz prav. Otroci so jih tekli pobirat in so jih nesli domov. Bila so
vabila,da bodo v nedeljo v Ribnici letali aeroplani in se spuščali tudi
V nedeljo smo si šli torej oglodat aeropl&ne v Ribnico.
Pot nas je peljala na	_HZ
spustila na zemljo, dva pa sta odletela
Nekateri ljudje so se šli peljat,drugi pa so samo gledali. V aeroplan je šel tudi neki hudomušni Ribničan. Ko se je letalo dvignilo,ga je vprašal pilot:"No,kako je kaj?" - Ribničan odgovori:"I,zdaj naj še n;č." Letalo se je dvignilo še višje pod sinje nebo in pilot je zopet vprašal možakarja:"No,kako pa sedaj?" Ribničan mu odgovori:"Malu je ž j e." Tedaj se je začelo letalo preobračati,pa pravi Ribničan pilotu: Vajste pilot,kar je blu prejt u hlačah,jo zdej ze vratom!" Letalo se je hitro uravnalo in se spustilo na zemljo.
Po letanju je bil še kratek govor in smo odšli domov. To je bilo prvič,da sem videl letala na tleh.
Fantje,fantje le počas,...
Vesel Stane IV.r.v.l.š.
Ko so nekoč gradili pri nas cesto,so bili delavci seveda sami Slovenci,polir pa,ki ima največ skrbi in največjo plačo,Italijanski ni znal našega jezika. Nekoč naprosi delavca,naj ga nauči delavce po slovensko priganjali k dolu„ Prebrisan iant mu pravi,naj vedno kriči. " Fantj e,fantj e le počasi,dan je dolg,gospod pa malo plača." - Ko so prišli inženirji gledat,kako napreduje delo,se je hotel polir postaviti in je začel priganjati delavce z naučenim stavkom :"Fante,fante le pocaz,dan je duga,gašpud pa mala plača." Seveda so inženirji iz-poznali,kdo je kriv,da delo ne napreduje tako hitro kot oi moralo in so našega jezika nezmožnemu polirju odpovedali službo.
z- 7/M§/My,/M

riitl«.
Z«	■'