O spomladnem jutru.
Je dan se napodil                   Zdaj megla se vzdigne            Veseli se tički
Nebo se žari,                          V višave zgubi,                       Po drevji zbude,
In tema v dolinah                 In gore visoke,                '       Ferfraje po vejah
Pred avitom beži;                  — Tud gričeki vsi —             Glasno žvergole.
In sapica zdrava                    Se v svitu "bliščijo                  Po gorah zelenih
Po cvetkah pihlja,                  Je zora zlati.                          Se serne pode,
V drevji med listi                 In čuj! kak zvunenje              V vodi pa ribe,
Prijazno šepta.                       Se s cerkvic glasi,                  Tam žužki brenče,
Vse to me spominja:              Dobrote nas božje                    Ofieta v nebesih
Ljubiti Boga.                         Hvaliti budi.                           Slariti u<5e.
Z' za gore na nebu                                  Stopivši na goro
Se solnce blišči,                                      In vgledat' vse to,
Ki sadje in žito                                       Se čutja tud' v meni
Zori, rumeni.                                           Hvaležna vneruo.
V dolih na tratah                                   Serce se mi širi
Pabtirji mladi                                         Skerbi je prosto,
Pojejo pri čredah                                    Na lehkih perotili
In piskajo si.                                          Se vzdiga v nebo;
Oj božje ljubezni                                     Molitev slavilno
Se vse veseli!                                         Daruje Bogu.
P. Gros   .