rokodelnib
narodskih
reci
Na svitlobo dane od krajnske kmetijske družbe
Odgovorni vrednik Ur. Jfanez Bieiweis.
Tečaj
V sredo 13. sušca (marca) 1850.
List
Po mojih mislih ee bo to nar gotovsi s tem in
Potreba novih srenjshih naprav.
Novice so v poslednjim listu vosilo razodéle, de naj bi se na kakšno vižo daljnim prebivavcam pot do
kantonskima poglavarstva okrajšala.
takó
zgodilo, kadeř bojo nove srenje ali soseske vstanov-Ijene in če se jim bo marsikako opravilo samolastno izročilo, ktero so poprejšne kantonske gosposko opravljale.
Ministerstvo z napravo novih kantonskih poglavar-stev gotovo ni hotlo kancelijskih opravil pomnožiti, in tudi ne ljudém novih težav nakladati; de se pa v za četku vender le nasprotno
lo novo zidanje politiškiga posíopja pri strehi
Privoljenja za muziko so tudi dajale kantu ske gosposke, in dohodki iz tega privoljenja so se ob létu na fare razpartili in v kase za uboge poslali. Tudi te
se je mog
godi, je
• v
y
uzrok v tem, kér
privoljenja, ce ze morajo biti, bojo mende prihodnjic izročene srenjski županíi, kteri — kakor beremo v pismu ministra notranjih oprav na deželne poglavarje je izročena skerb za pokoj in red, za lepo zaderžanje v kerčmah, pri plesih i. t. d. Spoštena muzika se ne more nikakor braniti, zakaj muzika človeško serce razveseli in ga omečí, in pošteno veselje nikomur ne more pre-povedano biti; de se pa hiša veselja tudi hiše revnih in žalostnih spomni, se spodobi in tedaj ni ravno napčno, de se za take veselíce kaj plača, kar pride potem v
y
to je
7
pri
začeti, ne pa pri gruntu (fundamentu) srenji.
PodJaga svobodné vstave je svobodna srenja ali
soseska; soseske bi bile tedej imele po novih določbah že poprej vpeljane biti, in njim bi imeli zadevajoči opravki odločeni biti; potlej bi ne bilo treba za vsako mervico se pri kantonskim poglavarstvu glasiti.
'TP1 f
srenjsko denarnico za uboge. Pri svatovsinah (ofce-tih} bi pa gotovo srenjski denarnici več nêslo, če bi se za uboge pri svatih
pobiralo, ki
bi gotovo iz dobre volje vec dali, kakor kerčmar (birt) da, ki z nejevo-
Ijo
r>
muzik-licencu v kancelíi plača in se gerdo derží
y
bilo
Ker tedej srenj po novih vstavnih postavah se ni za kuharco i. t. d.
a
so mógle nove kantonske poglavarstva od vsih ne pobírali?
kér misii, de je plaçai kak davk. Pri takih priložno-stih bi ljudje posebno radi za uboge kaj dali — saj je pri nas šega, de pobirajo pri svatovšinah za muzikante,
— zakaj bi pa tudi še za reveže
bivših kantonskih in kresijskih kancelij njih poprejšne opravila prevzeti, in med temi je marsiktero, ktéro stojništvu
Tretje opravilo, ktero
izročiti, so popotni
bi se znalo srenjskimu pred-
Ijudi
listi, zató kér one
gré bolj srenjam kakor politiskim vradstva
y
in ktero
kakor terdno
pamo
bo oblasti prihodnjih
enj
svoje srenje bolj poznajo, kakor vradniki, kterim so dostikrat cio neznani. Kupec in marsikteri drugi mora
y
izroceno. Med takimi opravili opomnimo zdej samo včasih na naglama se na pot podati po svojih opravilih
ali zaderžek mu je pred negami, če mora daljno pót še le po pôs storiti. Te zamude pa ne bo, ako se srenj-
sledečih: „privoljenja za že nit ve (Ehemeldzettel) privoljenja za muziko fMusiklizenzen), popotn
y
pism
ali
P
Po starih postavah, ko se svobodnih ski županíi to opravilo izročí.
Marsikaj bi se znalo
srenj ni bilo, se je mogel vsaki ženin pri svoji kanton- sploh zopet pose govoriti, pa moj namen ni sedaj tega
ski gospóski oglasiti in prositi za
oglasivni
list (Ehe-
meldzettel). Kantonska gosposka je bila po postavah
pretresovati.
Ce se tedaj take in enake opravila oblasti srenj
zavezana, take liste
k
im u dati in zakona ne pre- skih županij izročé, bo marsiktera pót h kantonskim povedovati. S takim listam se je ženin z nevesto k poglavarstvam prišparana. Zatorej, dragi prijatli I ne fajmoštru podal, in fajmošter so ga le morebiti s spra- operajmo se upeljanju novih srenjskih naprav, in pre-
sevanjem en malo ustavljali
y
ako
jim je ta zenitev
mislimo, de le na to vizo si bomo pridobili marsikako
nesprotna zdela, na zadnje pa je vender le oklican in dobroto in de nam le po téh napravah ne bo za vsako
porocen bil
rilo
N
y
y
a to vizo se je veliko takih zenitev sto-	reč treba hoditi h gospóski. Od perviga bo záres en
ki so bile soseskam kot tem v peti, in prišlo je	malo težavno, ali pomislimo, de je vsaki začetik težak'
že takó dalječ, de se je vsaki hlapec, ki se je služiti	lupina se mora poprej pregrizniti, ako hoćemo do je-
naveličal, na roko oženil. Ako mu je pa sčasama roka	dra priti in njegove sladkosti vživati. Več ko bojo sre-
ala, je soseski na ramo padel, ali je pa zavoljo	nje opravil na se vzele, manj bojo imele kancelije opra-
omag
pomanjkanja postal postopač, tudi rakovnač. Privoljenje
viti, in manj
za zenitev bi imele tedej prav za prav le sososke same treba vradnikov
ko bojo imele kancelije opraviti, manj bo
dajati
y
zató
ker tudi le soseske same za svoje uboge žavnih stroškov.
■9	■
, menj ko bo vradnikov, menj bo der
in
morajo skerbeti in tište živiti, kteri si sami ne morejo
kruha služiti. Ko boj
tedaj
Naši ministri imajo zares zdaj težavne opravila
y
pelj
samosvoji
V
ze
in ce se bojo soseskam dale pravice spodárstva tudi v ti reci, bomo vidili, de zavolj nitve nobenimu ne bo več treba kantonskiga poglavarj nadležvati, in marsikaka daljna pot bo prišparana.
enjske postave, vse od konca do kraja na novo vpeljati, in pri tem
vsim Ijudem po volji storiti
to je skor nemogoce
Res je
i
de
majo tudi poma

ali žali bo
»
veliko
je takih, ki niso nikoli med ljudstvam ziveli, torej tudi
cesar de ljudstvo potřebuje. Zató pa so tudi
ne
ejo
5
vesolne, de naj bi se deželni zbori in deržavni vsak posestnik je svoboden gospodár svoje lastníne
zna storiti ž njo, kar koli hoće.	|
želje
zbor kmalo vkup zbrali, kakor nam je obljubljeno takó se bo marsikaj lepo poravnalo, kar nam zdaj se
y
in
y
m
navskriz gré
Ta velika dobrota pa zna za manjši, menj premož-Ambrož. ne kmete velika nesreća biti. Če jim denarja zmanjka.
bojo prodali letas eno njivo, drugo leto eno senožet,
JKaj Je za kmetijstvo zdej nar bolj
potreba ?
Po nemákim dohtarja Hl u beka,
(Dalje.)
potem en kos gojzda in takó naprej; marsikteriga scer
sila k temu prignala, ki si ne
dobriga gospodarja je ta
vé drugač
pomagati, ali de mora za visoke činže de
narja na posodo vzeti, ali pa njivo, senožet
prodati, za
, gojzd
ktere mu ta ali uni, ki ima bankovcov do-
Drugič. Če se hočejo kmetíje takó gospodariti, velj, precej dobro kupšino dobro ponuja. To vabi čio
veka
y
drugo rakam žvižgat in bogati odèrtniki bojo od léta
de se iz njih dostojni dobiček pridobi, mora imeti kme-tovavec toliko premoženja v rokah, koli kor ga za ob-
delovanje svojih lastnin potřebuje. Če ni premoženja do léta več zemljiš na se
ki je v zadrégi, in takó bo šla ena njivica za
potegnili.
za obdelovanje
leži grunt mertev, ali
y
se le slabo glešta.
Kam pa to pripelje, nam ni treba dopovedati.
Tudi
Gotovo je, de je v Galicii, na Češkim, Marskim,	v naših deželah znamo sčasama v tak stan priti, v kte-
Šlezkim, na zgornjim Avstrijanskim, Štajarskim, Krajn-	rim se znajde Laška dežéla (v Lombardii), kjer
Bkím, Koroškim in Teržaškim silno napěna razméramed	ni nič kmetov, de bi svoje lastno posestvo imeli,
vrednostjo gruntov in med obdelovavnim premoženjem	ampak sami koloni, to je, taki ljudje, ki le ptujo
(Betriebscapital), in de te dežele saj nar menj 200 zemljo za revne dohodke obdelujejo! Le nekteri so bo milijonov goldinarjev za obdelovanje svojih zemljiš po-trebujejo,de bi zamôgle živinorejo na takšno stopnjo
gati, vse drugo pa beračija.
Zató je treba, de se s takimi dobrotljivimi poso
povzdigniti, kakorsno dobro obdelovanje kmetijstev	jilnicami kmetu in tudi takim poprejsnim grajšakam na
terja. Te dežele obsežejo skupej 16 milijonov oralov	pomoč pride, kteri imajo scer grunte, pa so zadolženi
Qohov) zemlje za njive; 6 milijonov oralov senožet,	ali scer nepřemožní, de ne pridejo odertnikam v roke. 7 milijonov oralov pašnikov, 15 milijonov oralov in Ministerstvo bi z napravo tacih posojilnic v vsaki
pol gojzdov in 270,000 oralov vin ogr a d o v, in šte-	deželi se po pravici dobrotnika skazalo, in posebna skerb
jejo skorej 18 milijonov duš.	prihodnjih deželnih zborov naj bo, de si bojo za vsta-
Ta potreba obdelovavniga premoženja je pa na	novljenje téh naprav na vso moč prizadjali. Ogerskim, Erdeljskim in v deželah, ki se k Vojaški (Dalje sledi.)
Granici stejejo, še veči,ker je v
téh deželah še silno veliko zemlje, ki kot gôla pušoba leži. Rodovitna zemlja téh dežel obstojí iz več ko 17 milijonov oralov njiv, iz več ko 4 milij. in pol oralov senožet, iz blizo 4 milij. in pol oralov pašnikov,iz blizo 18 milij. oralov gojzdov, in več kot 1 milij. oralov v in o gr a-
dov; stevilo prebivavcovse pa zna zdej na 14 milij. duš šteti.
v
Ce primerimo velikost zemlje in stevilo prebivav-cov téh poslednjič imenovanih deželá z unimi, ki smo jih popřej imenovali, se vidi iz te primere, de imajo une dezele (Ogerska i. t. d.) pri enaki velikosti rodo-
jKmetijske drobtinice.
(Senožet i po živi ti, de lepši in več trave va
se.) Senožet ali travnik potřebuje kakor njiva pridniga gleštanja. Kdor misli, de naj trava na senožetih rase. kakor je, brez de bi mogel kmetovavec travnik gleštati,
vitne zemlje 4 milijone menj prebivavcov.
v
Ce se tedej hoče kmetijstvo v Ogerskih i. t. d. de želah saj na tisto stopnjo rej imenovanih deželah
je kmečki gospodar., de se ga Bog usmili! Kdor na se-nožeti ne napeljuje vôde, de korenike želiš od nje potrebne mokrotě ne dobivajo; kdor nasproti premočir-nim senožetim ne o dp e Iju je preobilne mokrotě, v kteri se korenike dobre trave utopé, in le kisla trava in ločje rase,
y
« f V •
bicje
ta še ne zasluži iména, de je kmeto-
V
y
povzdigniti,
se
kakor je v zgo-mora za pom nož en je ljudí ali za naselištva (Colonisation) na Ogerskim i. t. d. skerbeti.
Se je pa za pomnoženje delavnih ljudí skerbelo, se mora tudi za premoženje skerbeti, de zamorejo
vavec. Kdor scer svojih senozet ne glesta, de kertín ne raztrosi po senožetih, de ne potrese včasih senéniga drobja i. t. d. po njih, je slab gospodár.
Posebno dobro za poživljenje senožet je: meša-niga gnoja (Composterde), ki se napravi iz cestniga
blata
y

zemlje in druge soder
ge
y
dobro vdelane.
kmetovavci kaj denarja v roke vzeti, ki ga za obdelo vanje kmetíj potrebujejo.
Mende de se ne bomo motili, ako rečemo: de kme
Z	W
f
tijstvo na cel i m Avstrijanskim nar menj 500 mili
po senožetih potresti; še bolje je pa m ešaniga gnoj a o pepélam vred po njih postupati. Ta mesanca umori
moc, de
slabo travo in mah, in da dobrim travam
^	y	^
začnó veselo rasti. Ob kratkim se takó fflestane senozeti
takó na dobro spreobernejo, de bi člověk skorej ne
potřebuje, de
se zamorejo kmetije dostojno
jonov gold.
obdelnvati.
Ce tedaj hoče ministerstvo za povzdigo kmetijstva prav skerbeti, mora napraviti, de bojo kmetovavci denár, ki ga za kmetovanje potrebujejo, lahko inz majh-
nimi
ver jel
de je to mogoče
i « UV JU tu lliu^otv*
(Nova viža, krompir kuhati.) Krompir večidel
proti pomladi ni več takó dober, kakor je popřej bil to mende tudi od tod pride, kér lupina takó terda postane, de je kuhanje ne more razgnati, de se tedej
obresti ali činži na posodo dobivali.
prevec
vodeniga
in druziga njegoviga soka zaderží
y
je
majhi poeoj
Take naprave na lahko
d
viž o
činže d
y
b
>
iz kterih kmet
t
na
(Creditanstalten) imenujejo
kar pa storí, de je tak krompir vodén in spehát. Skusnja je tole poterdila: Krompir naj se čisto umije; potem naj se lupina na več krajih po celim krompirju panje dobivajo, in se přeřeže in takó narezani krompir v osoléno vodo po-
ín
tnost
z a
Take po soj il
obstojé že po mnogih vunanjih
loží in potem kuhati da.
Takó kuhani krompir je ve
deželah
liko boljši od navadno kuhaniga.
(Gardn. Chr.)
(Kakšno bo letašnje vřeme?) Nenavadno g or-
Ce bi bile na Avstrijanskim že popřej take posojil- ko vřeme, ki ga imamo letas ze v začetku susca, nas nice potrebne bile v pomoč kmetijstvu, so zdej v no- mika zvediti : kakšno bo létas vřeme, ki je že zdej vim času še veliko veliko bolj potrebne.
Gruntno podložtvo je po novih postavah overženo,
takó
gorko.
Noben pameten člověk scer ne verjame vremenskim prerokam, vunder so poterdile stare skušnje,
de po nastopnih urah, v kterim seskoziléto spremi ni lune godé, se ravná vunder nekoliko létno vřeme, in nar imenitniši zvezdogled Herselj je na te skušnje opèrt, vremenstvo celiga léta naprej
povedal.
Iz tablice, v kteri so po Herselj novih vodilih spremini lune vsaciga mesca zaznamovani, se kaže, de znamolétas posebno rodovitne letine pricakovati, de bo paleto bolj mokro, kot suho. Mesca m ali ga trávná bo večkrat in več dni zaporedama deževalo ; ravno takó bo tudi maliga in veliciga šerpa na ob času žetve deževno vreme; ravno taka bo tudi mesca kozoperska, kadar se bo krompir domu spravljal.
Gosp. inspektor Burger, ki je v ti reci v nem-škim kmetijskim časopisu „Oeconomische Neuigkeiten" pisal, pravi: „Ker zamoremo verjeti, de bo zares le-tašnje vreme takó, kakor je zgorej popisano, bo gotovo kmetovavcam s tem naznanilam vstreženo, de se bojo vedili po tem v eni in drugi reci že poprej ravnati."
(Lesnino starih oljnatih farb očistiti) se vza-
me potaše lj na (Pottasche) v mléku raztopljeniga, (V 5 ali 6 žlic mléka se raztopi za eno nožno špico potaseljna) in s tem mléčnim potašeljnam se převleče (postriha) lesnina, ktero hočemo oljnate farbe očistiti. V dveh urah je oljnata farba preč.
(Zanikerni kmetje bojo vedno desetino odrajtovati.) Kakó je to ? bo marsikdo naglo vprasal. Prav gotova je ta, prijatli! Zadnjo nedeljo sim se peljal na kmete skozi več vaši, in večidel sim vidil sadně d rêvé sa polně gosenčnih me sice v, de je bila grôza. Lejte! mi reče moj tovars — kakó zanikerni kmetje se zmirej gosencam desetino pušajo! Namést de bi zdej z lahkim delam zalego pokončali, iz ktere bo zlézlo na milijone gosenc, ki jim bojo tavžent in tavžent merni-
kov sadja pokončale, stoje pred drevesi, križem roke
deržé in gledajo desetinjake na vejah! Oh, kakó delječ smo še od umniga in pridniga kmetovanja!
Telegraf ali daljnopisnih.
(Konec.")
Kader přiteče elektrika, kakor střela, po kufrenim dratu v hiso , kjer je telegrafova omara, zasuce magnetno iglo ali na levo ali na desno, magnetna igla pa premakne kladviček, ki ga v podobi I. pod cerko A vidite. Ta kladviček vdari potem na desni ali le vi zvonček, ki ju nad čerko V in I vidite in sta enake podobě in velikosti, kakor je zvonec v navad-nih hténih urah, ktére bijejo.
Ce vdari kladviček majhno in kratko na 1 e vi zvonec, pomeni to I, če pa vdari na-nj bolj mocno in potegnjeno, pomeni to II, — če pa vdari kladviček majhno in kratko na desni zvonec, pomeni to V, če pa vdari na-nj bolj mocno in potegnjeno, pomeni to VI.
Lejte s temi š tir im i znamnji se zamore vse pisati, kar se če, kér so si telegrafniki iz teh 4 čerk svojo celo abecedo napravili. Dve znaminji skupej napravite eno čerko, in scer takóle: a se naznani z I.II.
—	b ali p z II. II. — c ali % z II. VI. — d ali t z V. II. — e z II. L — f ali v z V. VI. — g, k ali q z VI. V. — h z I. II. — i z I. VI. — l z VI. I. — m z VI. VI. — n z I. I. — o z VI. I. — r z V. I.
—	s z V. V. — u ali w z II. V. — Številke pa imajo tudi svoje znamnja, namreč: jf se naznani z
I. I. — 2 z I. V. — 3 z V. I. — 4 z V. V. — 5 z I. II. — 6 z II. I. — 7 z I. VI. — 8 z VI. I. 9 z II. V. — O z V. II. — Postavimo: iz Dunaja oznani telegraf v Ljubljano: „Cesar pride ob 8", tedaj vdari kladviček na zvonca tele znaminja: II. VI. II. I.
V.	V. I. II. V. I. — II. II. V. I. I. VI V. II. II. I. —
VI.	I. II. II. — VI. I.
Preden začne, postavimo, telegraf iz Đunaja v Ljubljano oznanovati, dobi telegrafnik v Ljubljani na zvonec posebno znamnje, de naj posluša; Ljubljanski telegrafnik potem berž odgovor da, de že posluša in se k omari vsede; berž potem začne kladviček na ievo in desno, majhne in kratke ali pa močnejši in daljši vdarke dajati, ki so, kakor naši bravci zdej ve-dó , telegrafove cerke in številke. Te čerke, kakor jih telegraf daja, zaporedama zapisuje telegrafnik, ki pri omari sedí, in iz njih potem sostavi cele besede.
Komej je pa Dunaj ski telegrafnik izgovoril, če je, postavimo, kaj v Ljubljano v pra šal, mu začne Ljubljanski telegrafnik, ki ga vidite pri omari se-deti, odgovor dajati. Kakó pa to delà? — Na mizi omare vidite neko pripravo, ki ni nič druziga kakor dve kljupi (Klappen). Kakor tišti, ki na orglah ali klavirju igra, na kljupe pertiska, de glas dajo, — ravno takó pritiska telegrafnik zdej na desno, zdej na levo kljupo, rahlo ali močno, kakor so čerke, iz kterih besede obstojé, ki jih na Dunaj oznaniti hoče. Na kteri strani on tukaj v Ljubljani kljupe pritiska, na tisto stran bije kladviček na Dunaju, in takó se ozna-nujejo čerke; iz čerk se sostavljajo besede, iz besed pa celo oznanilo.
Vidite, v tem obstojí čudovitna naprava elektro-magnetičniga telegrafa, kteriga se zamore po poslednjim dovoljenju ministerskim vsak člověk poslužiti, če zato določeno plačilo odrajta, ktero je po šte-vilu čerk in po daljavi eniga kraja do druziga od-merjeno.
JPregie ti hudodelstev 3
ki so bile dopernešene v mnogih deželah našiga
cesarstva v 4 létih, to je, v létu 1845, 1846.
1847 in 1848.
Kér se bo po novih postavah tožba in sodba pre-greškov in hudodelstev prihodnjič drugač ravnala, namreč očitno in ustno s prisežnimi možmí, je minister pravíce předložil unidan cesarju pregled hudodelstev, ki so bile dopernešene v našim cesarstvu v 4 létih.
Za vsaciga člověka, kterimu je mar za dušni in telesni blagor njegoviga bližnjiga, je ta dokazek silno imeniten; torej posnamemo iz njega nektere reci v premišljevanje vsim rodoljubam.
Skupno število eno léto razizkovanih hudodelstev je bilo: v Estrajhu s Salcburškim vřed 3566, na Štajarskim 638, na Koroškim 153, na Krajnskim 208, na Teržaškim, Istrijanskim in Go-riškim 196, na Ceskim 3562, na Marskim 1136. na Šlezkim 517, na Tiroljskim 618, v Dalma-cii 522, v Galicii in Bukovini 4235, na Lom-barškim 1723, na Beneškim 1460. (Ogerska, Erdeljska, Horvaška dežéla niso v tem dokazu zapo-padene, zató kér so imele drugačni kaznovavni zakon.)
Na stotavžent dus je prislo tedej v Estrajhu 151, na Štajarskim 63, na Koroškim 48,vna Krajnskim 44, na Teržaškim i. t. d. 39, na Ceskim 81, na Marskim 64, na Šlezkim 110, na Tiroljskim 72, v Dalmacii 126, v Galicii 83, v Lombardii 62, na Beneškim 64.
Po tem takim je bilo v nad voj vo d stvu Avstri-janskim nar več razizkovanih hudodelstev (untersuchte Verbrechen), potem pride Dalmacija in Š le z ko. V Estrajhu zató, kér je na Dunaji vse baže ljudí skupej, revnih, postopačev, delavcov v fahrikah i. t. d. V Dalmacii zató, kér je ljudstvo malo malo omikano, in nagnjenje do krivaviga maševanja i. t. d. silno. Na Šlezkim je huda lakota in potreba tkavcov, ki je po goratih krajih te dežéle v imenovanih létih razsajala,
stevilo hudodelstev povišala. Tudi na Ceskim je rev-
sina prostiga ljudstva in dragína v létu 1846 in 1847 7. ure zvečer so naznanili, de kje blizo gori, in kakor
Vi	«1	1	1 a i i	vfl	•	1 •	•	_ r>< 1 _ _ _ v _ • JA 1 • v	91
stevilo hudodelstev pomnožila.
Nar menj hudodelstev je bilo na Teržaškim
se pripoveduje, je na Skarucni 16 his pogorélo.
y
1st rij an s ki m, Goriškim, Krajnskim in Koros
kim. ^HHHHHHHHM^H
Kar
to hudodelstev zadéne, je bilo sploh nar
IM o v tear iz mnogih krajev.
Za Ogersko, Horvaško in vse dežele, kjer poprej
več hudodelstev zavolj poželjenj
P
ptujim bi
ë
dopernešenih
N
več hudodelstev zavoljo te
gruntniga davka niso odrajtovali, je prišla te dni od Cesarja poterjena postava, de se ima v teh dežélah


je bilo dopernešenih v Estrajh
y
na Štajarskim
Koroškim, Ceskim, Marskim in Šlezk
y
menj pa na Krajnskim, po tem v Daim Lombarško-Beneškim.
nar in na
dokler se zemljis nimajo po katastru cenjenih, začasni gruntni davk po družim prevdavku določiti. Ko bojo tudi te dežéle kakor naše z gruntnim davkam obložene, po-
silnih hudodelstev fGewaltthâtigkeiten) so se j
ne dežele, slovanskiga in laskiga rodu
nar bolj ban Jel
tem se le se zamore mitnína (col) na mejah Ogerskis
Kakor se slisi, je za Horvašk pri ministerstvu
i. t. d. ovreci.
d ež el
t
V
ze
vdeležile; to prinese
v r o č i n a kraj
in vino seboj
je bil pri posvetovanju pričijoc. Po
dogotovljena;
več ča-
Nar več hudodelstev te sorte je bilo v Daim
pisih se bêre, de ne bo šel Jel
» • v
y
na
več
za bana
Lombarškim, Primorsk
Horvasko, ampak de bo vodstvo neki ga vojniga ođdelka
y
Tiroljskim (v juž- na Laškim prevzel. Vse to pa so mende prazne ča
nim delu), Češkim in na Štajarskim (spodnjim) , gopisne pripovedke
1
na Ceskim in Štajarskim pa se je to stevilo se turška vlada Košuta in veliko druzih
dan pretec. mesca je dala
le v létu 1848 takó povikšalo.
Hudodelstev iz nečistosti je bilo nar več na La
škim. Primorskim, Tirolskim;
Ogrov,
ki so
na Tursko pobegnili, iz Šumle v Kutajeh v mal Azijo prepeljati, kamor so vsi silno neradi šli.
nar menj pa
na Češkim, Gališkim, Krajnskim, Marskim, Šlezkim in Dalmatinskim.
Spet je prišlo v Dunajsko denarno kovačnico
centov
b
in veliko kufra
Za
prišla kmalo nova postava
Za
t
? •
»J 1
100
bo
je
y
Nar več ubijáv (Todtschlag) je bilo na Krajnskim, kjer je med 100 hudodelci 12 ubijavcov! Po tem v Dalmacii in v Primorskim, kjer pride na 100 hudodelcov 9 morivcov in ubijavcov.
kakor slišimo , ministerstvo za gotovo sklenílo , de vsi
učitelji bojo razdelj
v 3 verste: mest
y
t er z k
in vasne, in po teh verstah se bo ravnalo tudi pi
V •
1
V •
lišt
y
bo ločeno od mežnarst
V
več
Pozigavcov je bilo nar
, potem na Slezki
na Galiskim in , M a r s k i m in
noviga
davka. ki se bo od letnih
m
Dalmatinskim
Krajnskim; nar menj na Laškim in v Estrajh u.
presodbo in določbo dohodkov £Einkommensteuer) odrajtoval, se bo pri vsakim kantonskim
poglavarstvu
Ropa n j a je bilo
dopernešeniga
nar več na La
postavila posebna ko-Tudi po Avstrijanskim je to zimo pozéblo
misija.
veliko tčrt; za to je pa vinska cena
V
ze
skim, Dalmatinskim Krajnskim in Koroskim. 18. svečana je pádel v Svajcu na gori
posk
(Konec sledi.)
d
in več druzih bližnjih krajih
de čkast
Gotth
sneg;
Movićar iz Ljubljane.
Přetečeni teden so prinesle Dunajské novice v
je dalo praznovercam veliko govoriti, ki ne vedó tak sneg od nič druziga ne pride, kakor od milij
y
to de
in milij
čudo majhnih živalskih in rastlinskih stvari
y
se natanjko
Ljubljano izvolitev vradnikov pri novih sodniskih go-spóskah na Krajnskim in Koroškim. Kér ne moremo vsih imén v Novicah natisniti, le toliko povémo, de
ki
V Cer nig vice pišejo
viditi dajo le z povikšavnimi očnicami je povsod spet mir, kakor poslednje
no
Na G e r š k i m
so
Angl
odjenjali
Francozko
sodnije po novi napravi se bojo začele mesca maj ni ka; novi kaznovavni red s priseženimi možmi pa, kakor se
od ojstriga ravnanja z gerškimi barkam pripomožtvo je vunder nekaj pomagalo. Zaporedamo ho dijo
i* V •
slisi
y
mesca rožnika.
Cela Ljubljana je polna neke
v ti
od ondod nazaj
zadevi kurir ji v Pariz
. — V Svajeu se je
in v Petrosrrad
in
dilo iz
mnogih
popoldanske pridige pri Frančiškanarjih v
Ljubljani, v
kteri je pridigar železnico „hudičevo delo" imenoval. Ce se je pridigar v pravični jezi razserdil čez nakla-danje blaga ob nedeljah in praznikih
dežel več nepokojnih ljudi ; Avstrijansko in Prusko vladařstvo ste terjale, de naj jih Svajcarska vlada preč spravi ; to se je že večidel tudi zgodilo ; zdej pa térja Prusko
y
bi se ne bil smel je celo napravo „hudičevo delo" pridigar ni pomislil, koliko nesreče bi znalo iz tega vstati, će bi kak člověk po ti pridigi zapeljan, skusil na eno ali drugo
(r
©
takó delječ pozabiti, de imenoval.
Ali g
. Kakó
ne vé. Francozka vlada je poslala 50,000 vojakov močno armado proti nemški meji.
vladařstvo še odstop eniga kantona (Neuenbur se bo to poravnalo,
se
v
se
vizo to
r>
delo
u
hudičevo
pokončati, misleč, de dobro delo storí?! Taki ocitni napčnosti se očitno zoperstaviti, je naša dolžnost, in nadjamo se, de naš škof, operaje se na mini-sterski ukaz, ki prepové, de se pridgarji ne vtikujejo
gospodu, nik-
Ni še vse
I Wjjubijani
Márnjnji
Z i tni kup
(Srednja cena).
susca
susca
v politiške reci, so že ojstro prepovedali dar več v take nevarne reci se vtikovati.
„hudičevo delo",
kar se
m

hudičevo delo" zdi
V saboto bo velika dražba (licitirenga) v Ljublj
za
blek
darj
Za krajnske žandarje se po-
7975 vatlov
in
nogovic,
trebuje 1800 parov škornic sukna za suknje i. t. d., 16800 vatlov platil ce i. t. d. in 4500 vatlov cviliha za poletne suknj
srold.
za
sraj
mernik Pšenice doraace
»	» banaške
» Turšíce.......
.» Soršice.......
» Reži.........
y> Jecmena......
» Prosa ........
» Ajde.........
» Ovsa.........

■ 11
Stra
blisk
grom
zvečer v Ljublj
in vihár je
sajal v pondelik
O
gnjeni oblaki
čez Ljublj
okoli
Današnjimu listu je pridjan 11. dokladní list in
nasledba razlage srenjske postave.