/Primorski Št. 56 (15.500) leto Ul. PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 seje tiskal v tiskarni ‘Doberdob* v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskam! 'Slovenija' pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST-Ul. Montecchi 6-Tel. 040/7796600_____ GORICA - Drevored 24 maggto 1 - Tei. 0481/533382 ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432/731190_ isoo ur SOBOTA 9. MARCA 1996 ^CREDITO C00PERATIV0 MtUiNE mrOITNE BANKE EUKUNIjl-jULijiKE KRAJINE V TržiCu bo danes množična manifestacija proti izgradnji plinskega terminala pri MoSCeni-cah, kot si ga zamišlja družba Snam. Udeležencev ne bo malo: pobudniki protesta so resda domačini, ki ne marajo Se dodatne obremenitve industrijsko že skoraj zasičenega območja, pridružili pa se jim bodo predstavniki civilne družbe in upravitelji okoliških občin v goriski in tržaški pokrajini. Drenaža morskega dna, brez katere ne bi bil možen dostop plinskih velikank, bi globoko prevesila ekosistem v Tržaškem zalivu, hkrati pa zadala nov udarec drobnim gospodarskim dejavnostim in ogrozila turistični razmah vsega kraSko-obal-nega pasu od Gradeža in San Giorgia di Noga-ra pa do Milj na nasprotnem bregu. Zaradi tega bodo na današnji manifestaciji navzoči tudi župani do-berdobske, devinsko-na-brežinske, zgoniske, re-pentabrske in dolinske občine, kjer so skupščine zavzele jasno stališče proti Snamovemu načrtu. Gre za predele, ki jih naseljujejo po večini Slovenci, naSa narodnostna skupnost pa se je v vsem povojnem obdobju že dovolj žrtvovala. Vendar to ni političen, temveč ekonomski raCun. Razmerje med koristmi in zli učinki uplinjevalnika ne ustreza naCelu usklajenega družbenega in gospodarskega razvoja ob zaSCiti naravnega okolja v Zalivu, po katerem naj bi rajši preoblikovali obstoječo energetsko infrastrukturo, ne pa ji dodajali nove. Deželna vlada, ki bo morala izreci zadnjo besedo, naj torej upošteva v prvi vrsti mnenje prizadetega prebivalstva, pri Čemer pa bo morala ločiti ljuljko od plevela. Kakor v primeru Žavelj, kjer ima Seastock v načrtu terminal za utekočinjeni propan, tako se tudi v tržiskem primeru prepletata trezna presoja in politična preračunljivost z izrazito volilnim predznakom. Prevladati morajo splošni in ne strankarski interesi. Prav tako pa ne smejo pod krinko nekakšne državne koristi in s slepilom nekaj desetin novih delovnih mest prodreti interesi določenega finanCno-ekonom-skega lobija. k Ta enoten nastop delničarjev TKB TRST - Slovensko deželno gospodarsko združenje se je sporazumno z najveCjimi slovenskimi delničarji odločilo, da sproži bitko za ohranitev slovenske večine v Tržaški kreditni banki. V ta namen je prevzelo vlogo koordinatorja slovenskih delničarjev in sklicalo za prihodnjo sredo, 13. marca ob 18. uri zborovanje vseh delničarjev v gledališču Prešeren v Boljuncu. To bo priprava na občni zbor, ki so^ upravitelji banke sklicali za 22. marec. Na 4. strani I Drnovšek: V EU do leta 2001 LJUBLJANA - Na včerajšnji novinarski konferenci je predsednik slovenske vlade Janez Drnovšek komentiral predvsem slovensko zunanjo politiko. Povedal je, da je vlada sklenila državnemu zboru predlagati zahte- vo Evropski uniji za sprejem v polnopravno članstvo te asocija-cije. Po njegovi oceni naj bi Slovenija postala polnopravna Članica ob naslednji načrtovani širitvi unije, kar naj bi se zgodilo okrog leta 2001. ITALIJA / PREDVOLILNA KAMPANJA Prodi začel volilno kampanjo Oljke Dini pripravljen na spremembo odloka o 10-odstotnem prispevku za INPS RIM - Vlada bi bila pripravljena na spreihembo ukrepa o 10-odstotnem prispevku za INPS, ki je predviden za neodvisne delavce. Pogoj, ki ga je posatvil včeraj Dini, je, da s spremembo soglaša večina strank. Možnost bo premier preveril s predsedniki parlamentarnih skupin. Vladna napoved je izzvala ostro reakcijo sindikatov. Glavni tajnik CGIL Sergio Cofferati je vlado obtožil predvolilnega manevra, stranke pa neresnosti. Romano Prodi je medtem najavil, da se bo na proporcnih volitvah za zbornico predstavil pod simbolom Ljudske stranke in Maccanicovega sredinskega gibanja. Prodi, ki je včeraj, skupno z Veltronijem, predstavil volilno kampanjo levosredinske Oljke, je to svojo potezo utemeljil s potrebo, da bi sredina dobila večjo politično in seveda volilno vidljivost. Včeraj se je začel tudi zakonski rok za vlaganja volilnih simbolov. Na rimskem notranjem ministrstvu se je predstavil tudi poverjenik ministrskega predsednika Dinija, ki je predložil simbol kartela z imenom predsednika vlade. Tudi desnica se, podobno kot Oljka, sooča s težavami pri izbiri kandidatov. Nezadovoljni s potekom razgovorov so predvsem nekdanji demokristjani, medtem ko Pannella in Sgarbi se Čakata na podpis sporazuma s Finijem in Berlusconijem. Na 2.strani TRST / SREDIŠČE ZAPRTO ZA VOZILA BREZ KATALIZATORJA Od včeraj omejitev prometa TRST - Včeraj je stopila v veljavo omejitev prometa za avtomobile brez katalizatorja v tržaškem središču, ki bo odslej veljala vsak delavnik od torka do sobote od 9. do 13. ure ter od 16. ure do 20.30. Prvi dan se je obnesel kar v redu: niso zabeležili večjih zastojev, vozniki so se v veliki meri držali predpisov, potnikov na avtobusih je bilo veC kot sicer. Trgovci in obrtniki sicer protestirajo, občina bo v prihodnjih dneh verjetno izdala nekaj veC dovolilnic za tiste, ki morajo iz delovanih razlogov v središče. Na 3. strani Jutri brez dnevnika Zaradi stavke grafičnih delavcev podjetja DZP-PRAE Primorski dnevnik jutri ne bo izšel. Prihodnja številka Primorskega dnevnika bo tako izšla v torek, 12. marca. Bralce prosimo za razumevanje. ZARADI KITAJSKIH MANEVROV n Napetost pri Tajvanu se stopnjuje TAJPEJ - Kitajsko-tajvanski spor se je včeraj ponovno zaostril. Kitajska je namreč v morje v bližino dveh najvecjih tajvanskih pristanišč izstrelila tri vodljive rakete. Uradni Tajpej se je odzval zelo ostro. Obrambni minister je napovedal, da bo Tajvan odločno odgovoril, Ce bo prišlo do kršitve njegovih oze- meljskih voda. Po celotnem otoku pa je bilo zaznati priprave na vojno. Policija je usposobila vsa zaklonišča in začela priprave na ustanovitev posebnih vojnih štabov. Tajvanci so zaceli zbirati zaloge hrane, svoje prihranke pa so zaradi varnosti zamenjavali v ameriške dolarje. . Na 13. strani Ali imate še v rezervoarju gorivo za ogrevanje stanovanja? Lahko vam ga dostavimo v najkrajšem času s cisterno s števcem za natočeno gorivo. IN DRUGE ZNAMKE: FIAT - AGIP CASTROL PERSIAN TRST - Domjo 145 - Tel. 817395 - 824400 PRODAJA NA DEBELO IN NA DROBNO e plinsko olje za ogrevanje • mazivna olja za vse vrste motorjev Danes v Primorskem dnevniku Volčič ne bo kandidiral Mitja Volčič je uradno zavrnil ponujeno levosredinsko kandidaturo na parlamentarnih volitvah na Tržaškem. Stran 5 Začetek Primorske poje S prvim koncertom v Renčah se bo danes začela letošnja 27. pevska revija Primorska poje. Stran 5 Dvoboj Lucchini-železarji Ce ne bo lastnik škedenjske tovarne v torek postregel sindikalistom z natančnim razvojnim načrtom, se bodo nameri o vpisu 80 delavcev v dopolnilno blagajno odločno uprli. Stran 6 Oljka poganja na Goriškem V Gorici bo danes programska konferenca Oljke, ki bo v goriškem senatnem okrožju skoraj zanesljivo kandidirala Darka Bratino. Stran 8 Pretres na ameriških trgih Podatki o skokovitem porastu števila zaposlenih v ZDA in o posledičnem znižanju stopnje brezposelnosti (5, 5%) so včeraj povzročili paniko na VVall Streetu in padec vseh evropskih borz. Stran 9 TRST / OSMI MAREC S cvetjem na protestni shod, razna srečanja in zabave TRST - Raznovrstne pobude so vCeraj okarak-terizirale mednarodni dan žensk. Med temi je bil tudi protest pred predstavništvom ZDA, za katerega se je opredelil širok krog organizacij, da bi ponovno opozorile na nevzdržen položaj Silvie Baraldini (foto KROMA). Včeraj dopoldne so se na mejnem prehodu pri Škofijah že tretjič srečale zenske z obeh strani meje. V mestu in okolici pa je bilo, predvsem zvečer, Se veliko drugih prireditev, ki so bile zasnovane kul-turno-družabno. V tem duhu so se osmega marca spomnila slovenska društva. Na 6. strani Sobota, 9. marca 1996 ITALIJA Z POLITIKA / PRIPRAVE NA APRILSKE PREDČASNE VOLITVE r- APRILSKE VOLITVE —1 Prodi na proporčnih volitvah z Biancom in Maccanicom Oljka predstavila svojo volilno kampanjo - Dini predložil simbol Voditelj levosredinskega zavezništva Romano Prodi (AP) RIM - Romano Prodi bo na propor-Cnih volitvah za poslansko zbornico kandidiral pod simbolom Ljudske stranke in Maccanicove Demokratske unije. Prodi, ki bo kandidiral tudi v večinskem okrožju v rojstni Bologni, bo s tem prispeval k volilni in politični vidljivosti sredinske opcije v levosredinski koaliciji, ki jo vsekakor zastopa tudi ministrski predsednik Lamberto Dini. Slednji je včeraj uradno predložil simbol svoje volilne liste. Oljka se bo tako na proporčnih volitvah razdelila na DSL, na koalicijo Bianco-Maccanico-Prodi, na Dinijevo listo (k njej je pristopil tudi Mario Segni) ter na zelene, katerim se bo morda pridružilo gibanje Rete. V proporčnem delu bo izvolila poslance le stranka, ki bo na vsedržavni ravni dosegla štiri odstotke glasov. Prodi in VValter Veltroni sta predstavila volilno kampanjo Oljke, ki si je za himno izbrala pesem kantavtorja Ivana Fossatija "Ljudska pesem" (Canzone popolare). Gre za kampanjo, ki optimistično gleda naprej v novo Italijo, sta poudarila Prodi in Veltroni, ki bosta v ponedeljek začela pravo volilno potovanje od Sicilije do Bočna. Glavna predvolilna gesla Oljke so varstvo, upanje in spremembe, s katero bo leva sredina, ob volilnem dogovoru s Stranko komunistične prenove, skušala poraziti Berlusconijevo in Finijevo desnico. Včeraj je stekel formalni rok za predložitev volilnih simbolov, od 15. do 18.marca pa bodo posamezna sodišča sprejemala posamezne kandidature, tako da bo uradna volilna kampanja stekla točno mesec dni pred volitvami. Med prvimimi, ki so predložili simbol, je bil tudi poverjenik premiera Dinija. Računajo, da bo notranje ministrvo sprejelo več sto raznovrstnih volilnih simbolov in znakov, od katerih se bo potem le manjši del predstavil na volitvah. Na levici se nadaljujejo polemike med SKP in oporečniki te stranke, ki so svojčas ustanovili Gibanje komunistov za enotnost levice. Njihov koordinator Famiano Crucianelli je obtožil vodstvo SKP, da jih hoče izključiti iz volilne bitke. V desni sredini še nesoglasja o kandidaturah Pannella še čaka pred vrati Jeza voditeljev CCD in CDU RIM - Tudi desnica še ni izdelala kandidatur za večinska okrožja, kjer se nadaljuje merjenje sil med Fini jem in Berlusconijem. Lider Nacionalnega zavezništva zahteva večjo težo (-več kandidatur), še posebno na Jugu, kjer upa v del glasov Severne lige, ki se bo 21.aprila, kot znano, predstavila s samostojnim simbolom. Jezni nad pogajanji za delitev kandidatur so voditelji Krščansko-demokratskega centra (-CCD) in Buttiglionejeve stranke CDU, ki se bojijo nadvdale Finija na Jugu, kjer so nekdanji demokristjani ohranili nekatere močne volilne postojanke. To velja po- sebno za CCD, ki je precej soliden zlasti v Neaplju in v sosednjih pokrajinah, kjer pa je po tradiciji zelo močna tudi Finijeva stranka. Vodja CCD Casini je s tem v zvezi zahteval kar dve tretjini razpoložljivih kandidatur, Fini in Berlusconi pa sta rezko zavrnila to njegovo zahtevo. Nezadovoljna s potem pogajanj sta tudi Sgarbi in Pannella, ki se bosta na proporčnih volitvah predstavila z lastno listo, za večinske volitve pa računata na sporazum s Finijem in Berlusconijem. Lider "Forza Italia" jima je obljubil marsikaj, Fini pa jima, kot kaže, ponuja le drobtinice. 17. OrtoGiardino cvetličarstvo, vrtnarstvo, rastlinjaki, oprema za vrtove, kmaping FIERA PORDENONE 2.-10. MAREC 96 Urnik: delavniki 15.00-20.00, sobota in nedelja 09.30-20.00 Internet: http://www.struinfo.it/fierapn/welcome.html E-Mail: attolico@struinfo.it lili RIM / 10-ODSTOTNI PRISPEVEK ZA INPS Vlada ne izključuje spremembe odloka Sindikat ostro kritizira Dinijevo potezo RIM- Pred nekaj meseci so vse stranke (z edino izjemo SKP in Nacionalnega zavezništva) podprle zakon o reformi pokojnin. Po ponedeljkovem zborovanju torinskih trgovcev, ki so na protestnem shodu ostro izžvižgali liderja Oljke Romana Prodija, pa so se vsi zamislili. In kar množijo se predlogi, da bi razmislili o tem, ali bi spremenili ali pa sploh povsem črtali 10-odsto-tni prispevek, ki ga vsi svobodni poklici dolgujejo skrbstvenemu zavodu INPS. Davčni vijak postaja, poleg Raia in ustavnih reform, ena od najbolj priljubljenih tem te predvolilne kampanje. Na sugestije strank je v tem času zelo pozoren tudi predsednik vlade Lamberto Dini, ki je sklenil, da bo s predse- dniki parlamentarnih skupin preveril nujnost morebitnih sprememb reforme pokojnin, za katero se je parlament izrekel z veliko večino glasov. »Ce bodo stranke soglasne za spremembe, bo vlada ukrepala,« je dodal minister za delo Tiziano Treu. Po njegovem mnenju so nekateri marginalni popravki možni in o njih vlada že razmišlja. Ob korenitejšem poseganju pa bo treba poiskati kritje, ki bo zmanjkalo, če bo črtan 10-odstotni prispevek. Dinijevo sporočilo je izzvalo protislovne odmeve med strankami. Predsednik poslanske komisije za delo, ki je sledila celotni parlamentarni poti reforme, je sklenil, da poklice premiera na avdicijo v komisijo. »Parlament si je prevzel precejšnjo politično odgovornost, ko je z veliko večino odobril ta ukrep. Sedaj hočemo razumeti, kaj se je zgodilo,« je dejal Marco Sarto-ri. Kartel svoboščin je s predstavniki svojih komponent prikazoval Dinijevo potezo kot predvolilni manever. Pri tem so vsi sglasno poudarjali, kako Kartel nasprotuje tej obremenitvi, pozabili pa, da so pred šestimi meseci glasovali proti ali se vzdržali. Zato, da bi popravili zakon, so se izrekli tudi progresisti z Vincenzom Viscom, po katerih pa je prispevek lahko koristin za tiste samostojne delavce, ki nimajo nobenega skrbstvenega zavarovanja. Spremembi pa nasprotujejo sindikati. Predstavnik CISL Raffae-le Morese je bil precej previden in ni izključil možnosti popravkov, vendar zahteval, da se o morebitnih popravkih vlada dogovori s sindikati. Vodja CGIL Sergio Cofferati pa je udaril kar naravnost. »Nerazumljivo in sumljivo je, da vlada, ki je izoblikovala pokojninsko reformo, načne vprašuje 10-odsto-tnega prispevka pred volitvami.« Prav tako oster je bil Cofferati v odnosu do strank, ki so si premi-slilče. »Dobro bi bilo, če bi bile politične sile odgovorne vselej in ne samo v predvolilnem ob-sodbju,« je dejal tajnik CGIL. 10-odstotni prispevek naj bi navrgel INPS okoli 2.600 milijard. Zaenkrat odlok še ni začel veljati, ker se o njem mora izreči Državni svet. Srečanje RaHRI po sporu o direktorju RIM - Srečanje med predsednico Raia Leti-zio Moratti in glavnim ravnateljem IRI Enricom Michelijem je bilo »prijazno«. Tako vsaj so povedali po sestanku, na katerem se je predsednica Raia končno soočila s menažerjem, ki naj bi ga zavod IRI izbral za vršilca dolžnosti glavnega ravnatelja Raia, a se mu je prav Morattijeva postavila po robu, čeprav je IRI večinski partner italijanske državne televizije. Kaj sta si povedala, ni znano, menda pa naj bi opustila osebna obračunavanja. Morattijeva je še vedno v vrtincu polemik zaradi spora z ERI, zadevo nogometnih pravic in ukinitvijo političnih oddaj med volilno kampanjo. Progresist Giuli-etti je Morattijevo v tej zvezi primerjal z nekdanjim nogometašem Ca-gliarija Niccolaiem, ki je bil znan po... avtogolih. Sinoči so z Raia vendarle sporočili, da oddaj, kot so Porta a porta, Mixer in Linea 3, ne bodo prekinili niti po 18. marcu, kot so prvotno odločili. PROMET V TRSTU TRST - Včeraj ob 9. uri zjutraj je stopila v veljavo prepoved prometa po središču za vozila brez katalizatorja. Kjer je do predvčerajšnjim vladal prometni vrvež, na D’An-nunziovem drevoredu, pri Stari Mitnici, na Car-duccijevi ulici do Porti-Cev, pa tudi v ulicah okrog stare bolnišnice, po Terezijanski Četrti od Ul. Valdirivo proti Kanalu in prek Rus ega mosta do Korza, na Goldonijevem trgu, v Sandrinellije-vem predoru in v predoru S. Vito, pa Se po uličicah od Nabrežja do Starega mesta in Se v številnih drugih krajih in predelih mesta sta včeraj zavladala mir in red. Le nekaj ulic daleč od »prometnih oaz« pa so se trla vozila brez katalkizatorja, s katerimi so živčni vozniki vsekakor hoteli pripeljati do srediSCa. Za spoštovanje prepovedi, ki jih je uvedla županova odredba, je včeraj poskrbelo nic manj kot 160 mestnih redarjev, ki so vljudno a strogo preusmerjali drugam vse, ki niso imeli pravice do dostopa na prepovedana območja. »Moram k Sv. Ivanu, kako naj pridem do Sv. Ivana?« Starejša gospa je kljubovalno ustavila svoj fiat 127 kar sredi križišča in nadrla mlado redarko, ki ji je kar se da ljubeznivo odvrnila, da »nikakor ne tod, gospa, ker je za avtomobile brez katalizatorja promet prepove- Pozitiven obračun prvega dne omejenega prometa v tržaškem mestnem središču Obvestilo SDGZ Slovensko deželno gospodarsko združenje obvešča svoje člane obrtnike, naj se za dovoljenja za prehod po za promet zaprtih ulicah mestnega središča obrnejo na I njegove urade. Občina Trst je namreč razdeljevanje dovolilnic poverila stanovskim združenjem obrtnikov. dan.« »Torej mi morate povedati, kako naj pridem do Sv. Ivana!« »Moram Vam samo povedati, da tod ne boste peljali in prosim, da se takoj umaknete s križišča.« Redarjem in Številnim redarkam je treba priznati izredno mero strpnosti do tistih voznikov, ki so vsekakor hoteli peljati tudi po prepovedanih ulicah. Težko je verjeti, koliko voznikov ni vedelo, da so včeraj zjutraj stopili VVj I f'"' M »MK •^WK8-8ia-Vg||^yi ^”WeiS.Q8-a.30 v veljavo novi omejevalni predpisi. »Ni prav tako,« meni redarka, »med tistimi, ki vsekakor skušajo peljati mimo, jih samo kakih 20 odstotkov res ne ve, kaj in kako je z novimi pravili, vsi ostali pa so običajnTprebrisanci’, ki se delajo, da ne znajo, in upajo, da jim bomo nasledil.« K boljši informaciji niso prispevali niti predvčerajšnjim postavljeni prometni znaki, ki so zelo slabo vidni, saj so le poldrug meter visoki in jih marsikje prekrivajo parkirana vozila. Največ težav in zastojev so zabeležili v Ul. Pic- cardi: veliko vozil, ki niso mogla po D’Annunzio-vem drevoredu, se je pri Senenem trgu usmerilo proti srediSCu po Ul. Ca-nova in Ul. Piccardi. Na vogalu z Ul. Pieta za glavno bolnišnico pa jih je pričakala prepoved in so jih preusmerili proti Ul. Rossetti, pa Se nazaj proti velesejmu. Nekaj težav je bilo tudi po Nabrežju, kjer se je ves dan valila prava reka vozil, ki so morala z enega konca mesta do drugega mimo zaprtega središča. Nedvomno so se v novi prometni ureditvi Se najmanj znašli vozniki z on- : g stran meje: do prejšnjega dne so bili vajeni, da se jih omejitve prometa ne tičejo, včeraj pa so se nenadoma zavedeli, da so se pravila igre menjala. Kot si je bilo pričakovati, je nova prepoved ustvarila precej težav nekaterim kategorijam. Težave so nastale predvsem pri dostavljanju blaga trgovinam, pri posegih obrtnikov in drugih poklicnih opravilih v mestu z vozili brez katalizatorja; edina profesionalna kategorija, ki je bila oproščena novih prepovedi, so zdravniki pri nujnih posegih. Včeraj je spet ostro protestiral predsednik trgovinske zbornice Adalberto Donaggio, za katerega je prepoved prometa za vozila brez katalizatorja »katastrofa za gospodarstvo«; *** Protestirali so tudi lastniki bencinskih Črpalk na navadnim vozilom nedostopnem D’Annunzio-vem drevoredu: občina preučuje možnost, da jim v zameno dovoli odprtje v večernih urah. Občinska uprava bo verjetno v najkrajšem izdala dovolilnice tistim, ki morajo iz službenih razlogov v središče, vendar bo pri tem izredno stroga. Včeraj ob 10.30 je D'An-nunziov drevored, po katerem so lahko vozliča samo vozila s katalizatorjem, izgledal skoraj praznično prazen (foto KROMA/Balbi) Slovensko deželno gospodarsko združenje obvešča svoje elane obrtnike, naj se za dovoljenja za prehod po za promet zaprtih ulicah mestnega srediSCa obrnejo na njegove urade. Občina Trst je namreč razdeljevanje dovolilnic poverila stanovskim združenjem obrtnikov. Med pešci smo zabeležili v glavnem pozitivne reakcije: pričakujejo si predvsem, da bo javni prevoz hitrejši v preurejenem prometu. Včeraj je res bilo na avtobusih veliko več potnikov kot sicer in po splošnem mnenju so javna prevozna sredstva bila tudi hitreja kot navadno, to vsaj na glavnih prometnicah, na katerih je bilo manj prometa. Tudi to potrjuje, da je odredba župana Illyja delno dosegla zastavljeni cilj: manj vozil na cestah in vec potnikov na avtobusih, pa čeprav za ceno določenih nevšečnosti. Razjarjeni avtomobilisti so včeraj dobesedno obsuli telefonsko centralo mestnih redarjev; za vse informacije je na razpolago posebna telefonska številka 6754551. Nazadnje še ugotovitev, da so iz prometa po mestu izpadla vozila tudi na podlagi ekonomskih zmogljivosti njihovih lastnikov: v bibilijskem tonu bi lahko rekli, da kdor ima (katalizator), mu bo dano (da se pelje), kdor nima (katalizatorja), pa mu bo vzeto (dovoljenje, da se pelje po mestu vsak delovnik od torka do sobote od 9. do 13. ure in od 16. me do 20.30). (sp) DANES / MNOŽIČNA MANIFESTACIJA V TRŽIČU Protest v bran Tržaškega zaliva TR2IC - Danes popoldne bo na Trgu Republike v Tržiču množična protestna manifestacija proti možnosti, da bi po načrtu družbe Snam tu uresničili plinski terminal oziroma uplinjevalnik iz Afrike uvoženega tekočega metana. Prireja jo odbor No Terminal, ki je po zatrjevanju elanov strogo apolitičen in nestrankarski. Ljudje, ki se bodo za to priložnosti pripeljali z osebnimi avtomobili, avtobusi in vlakom tudi iz tržaške pokrajine, predvsem pa seveda iz najbližjega kraskega zaledja, se bodo zbrali ob 14.30 pred športnim igriščem v Boitovi ulici, od tod pa v povorki krenili do gori omenjenega trga. V pozivu zoper mesnicitev metanskega objekta pri MošCenicah organizatorji protesta poudarjajo, da bi speljeva Snamovega načrta ogrozila ves Tržaški zaliv, od Gradeža pa tja do Milj, v kolikor bi nepopravljivo obubožala njegovo krajinsko premoženje, tako rekoč uničila ribolov, marikultu-ro in gojenje školjk, spravila v nevarnost tudi druge trgovske in drobno go- spodarske dejavnosti, nazadnje pa prizadejala usoden udarec možnostim za nadaljnji turistični razvoj vsega tega obalnega območja. Predvsem pa gre za to - poudarjajo pobudniki protestne manifestacije - da zagotovimo boljše življenjske razmere mladim rodovom. Povorke in shoda se bodo udeležili med drugimi tudi številni župani manjših občin na Tržaškem in Goriškem, sicer pa v prvi vrsti naravovarstveniki in predstavniki nekaterih političnih strank. Načelnica deželne svetovalske skupine Stranke komunistične prenove Elena Gobbi je v tej zvezi včeraj vložila interpelacijo, s katero vabi predsednika deželne vlade, naj pred sprejetjem dokončnega stališča do Snamovega projekta povpraša za mnenje tudi občinsko upravo San Giorgia di Nogaro, kamor bi utegnili odvažati material, ki bi ga odstranili z morskega dna, poleg tega pa naj naroči temeljito kemično analizo blata in drugih odkopanin. GORICA / JAVNI PREVOZI Abonmaji tudi za pse Fotografije bodo preprečile goljufije GORICA - Pasje življenje? Kje pa! V Gorici so naj-zvestejši človekovi prijatelji pridobili pomembno ugodnost: pravico do abonmaja po znižani ceni na vseh avtobusih Mestnega prevoznega podjetja. Na pobudo združenja za zaščito živali AIPA sta občina in Mestno avtobusno podjetje privolili predlogu, ki naj bi lastnike psov spodbudil, da se v večji meri poslužujejo avtobusov. Povedati gre, da so se kuže že doslej lahko peljali z avtobusom, vendar so morali njihovi gospodarji plačati tudi zanje celo vozovnico. Sedaj pa bodo imeli na voljo mesečni abonma po dokaj ugodni ceni 10.500 lir. Abonma velja na vseh progah mestnega podjetja, vendar ne v urah najveejega prometa (7.30-9.00 in 12.00-14.00). Pri mestnem podjetju so tudi pomislili, kako preprečiti, da bi se bernardinec po« služeval abonmaja pekineza (ali obratno): vsak kuža bo imel svojo abonmajsko izkaznico, ki bo morala biti opremljena s fotografijo. Abonmaje bodo vpisovali zadnje tri in prve tri delovne dni v mesecu na sedežu Mestnega avtobusnega podjetja (urnik: 8.00-13.30 in 15.00-17.00). Vodstvo podjetja je pokazalo veliko občutljivost za pravice živali, najbrž pa potihem upa, da bo tudi to nekoliko pripomoglo k povečanju Števila potnikov. Mestni javni prevoz je namreč v krizi, potnikov je čedalje manj, avtobusi pogosto vozijo skoraj prazni. Sedaj vsaj ne bo mogel nihče očitati, da jih Se pes ne povoha... Vrsta ropov po Furlaniji VEDEM - V Četrtek ponoči so tatovi obiskali gradbišče tvrdke Giorgia Mattiussija v Vidmu in livarno Burlon v Felettu, v prvem primera skupni plen materiala znaSa 15, v drugem pa 22, 5 milijona lir. Že pred Časom pa so v la-aju Fauglis pri Gonarsu izropali stanovanje Mariangele Capitalio, ki sicer živi v Benetkah. Okradena zato ni mogla povedati, kdaj je »izginilo« pohištvo, izračunali pa so, da se vrednost odnesenega suče okrog 11 milijonov lir. Danes protest v Ažli VEDEM - Deželni koordinacijski odbor za zaščito živali je napovedal, da se bodo njegovi predstavniki danes zbrali pred bivSo tvrdko Frar, ki jo je prevzela multinacionalka Harlan Italy. Protestira, ker se po njegovem mnenju nadaljuje gojenje la-boratorijskib živali. Gorbačova ne bo VIDEM - Javno zasedanje furlanskih industrij-cev, ki bi moralo biti 19. marca, so prenesli, ker častnega gosta, o prihodu katerega se je sicer samo neuradno govorilo, ne bo. Tudi lanski Častni gost, Antonio Di Pietro, je zadnji hip odpovedal sodelovanje. Oče ne misli odnehati TAURIANO (Pordenon) - Giuseppe Lazzarini, oče fanta, ki je pred 17 leti umrl v nesreči, do katere je prišlo v magazinu eksploziva, se je obrnil do obrambnega ministra. Po njegovem mnenju je bivše gradbišče, ki so ga spremenili v magazin, zelo nevarno in bi ga zato morali bonificirati. Istočasno pa Lazzarini zahteva odškodnino zaradi izgube sina. Lazzarini je doslej, povsem neuspešno, poslal dopise krajevnim oblastem, italijanski vladi in predsedniku republike. GOSPODARSTVO / POBUDA SLOVENSKEGA DEŽELNEGA GOSPODARSKEGA ZDRU2ENJA Začenja se bitka za ohranitev večinskega deleža v TKB V sredo, 13. marca zborovanje slovenskih delničarjev v Boljuncu Slovenski delničarji nimajo samo pravice, ampak tudi dolžnost, da ohranijo Tržaško kreditno banko v svoji večinski lasti. Banka je slovenska, saj je bila njena ustanovitev določena z mednarodnim sporazumom, in tako je treba ohraniti za prihodnje rodove, pa tudi za sedanje potrebe našega gospodarstva in klientov denarnega zavoda. To je bil osnovni in seveda več kot zadostni vzgib, ki je vodil Slovensko deželno gospodarsko združenje, množično organizacijo slovenskih gospodarstvenikov v Italiji, da je vzela v svoje roke pobudo za dogovorjen in usklajen nastop slovenskih delničarjev Tržaške kreditne banke na njenem bližnjem občnem zboru. Kot je znano, preživlja tržaška slovenska banka, naš največji kreditni zavod v zadnjem času najtežje obdobje svojega obstoja. Lansko poslovno leto je bilo sicer kljub znanim težavam s preobilico visečih terjatev več kot pozitivno, vendar bo moral ves poslovni presežek v poravnavo izgube, ki je zazevala po odpisu visečih terjatev. Pa to žal ne bo zadostovalo, zato bo treba za poravnavo več kot 60 milijard lir izgub izprazniti tudi sklade in povrhu znižati kapitalsko glavnico družbe, ki znaša trenutno 90 milijard lir. Banko bo zato treba spet dokapitalizirati in jo nato še okrepiti, za kar bo potrebno nadaljnje zvišanje glavnice. Ce bo denar za te operacije odštel samo manjšinski delničar TKB, grupa BIPOP iz Brescie, se bo njegova udeležba v banki seveda bistveno okrepila, to pa pomeni, da bi slovenski delničarji, ki jih je približno 400, izgubili večino in z njo nadzor nad banko. Posledice si lahko zamišljamo. Slovensko gospodarstvo se s tako rešitvijo seveda ne more strinjati, zato je SDGZ, kot rečeno, prevzelo pobudo v svoje roke in navezalo stike z vsemi glavnimi delničarji, od svojih članov do nedavno ustanovljenega Neodvisnega sindikata delničarjev, skupine okrog podjetnika g. Tomšiča in Saftijevih podjetij. Vsi si namreč želijo ohranitev slovenske večine v banki, zato so pripravljeni v skupno akcijo, kajti na občnem zboru, ki bo v petek, 22. marca v rednem in izrednem sklicanju, bo odločala večina slovenskih delničarjev. Na dlani je zato, kako nujno potreben je enoten nastop, za katerega pa se je seveda treba čim-prej dogovoriti. V ta namen je SDGZ že razposlalo vsem slovenskim delničarjem vabila na zborovanje, ki bo v sredo, 13. marca ob 18. uri v Prešernovem gledališču v Boljuncu, na katerega pa bi morali delničarji priti vsaj pol ure prej, ker bo pred zborovanjem, ki bo za zaprtimi vrati, potreben popis njihovih deležev. V namenih prirediteljev zborovanja pa ni samo dogovor o skupnem nastopu, ampak tudi poglobljena in čim bolj iskrena razprava o položaju, v katerem se banka nahaja. To bo torej priložnost, da si delničarji »nalijejo čistega vina«, kot se temu reče, saj je treba veliko stvari razčistiti, razumeti ozadja, ki so privedla v krizo, analizirati subjektivne in objektivne vzroke zanjo in se potem vprašati, kaj je mogoče storiti in kakšna naj bo strategija banke za prihodnost. Kot poudarjajo predstavniki SDGZ, ki jim je treba v tem trenutku priznati res veliko občutljivost in pogum, s katerim so se zadeve lotili, banka niti približno ni neperspektiven zavod, nasprotno. Zborovanje v Boljuncu bo zato tudi priložnost, da se analizirajo njene možnosti, posebno v zvezi z rekonstrukcijo na Balkanu, da se preveri ekonomska upravičenost vlaganja v banko, predvsem pa da.se delničarji prepričajo, da bi bilo izgubiti banko in torej denar, ki so ga doslej vanjo vložili, nesprejemljivo ne samo z narodnega, ampak tudi z ekonomskega vidika. Minimalna dokapitalizacija banke, vsaj za 10 milijard lir, je v sedanjih razmerah nujna, kar pomeni, da bi morali slovenski delničarji zbrati vsaj 51 odstotkov te vsote. In prav o tem bodo na osnovi temeljitih informacij o položaju denarnega zavoda morali reči svoje v sredo v Boljuncu, zato je polnoštevilna udeležba ne samo zaželjena, ampak predvsem nujna. V.B. ZSKD / POSVET SODSTVO / NEOSNOVANE OBTOŽBE BORISA GOMBAČA Arhivirali prijavo proti članom deželne komisije Boris Gombač je 20. junija 1994 vložil na tržaškem državnem pravdnistvu tožbo proti Suadamu Kapiču, Igorju Komelu in Vlasti Bernard, ker naj M kot elani deželne posvetovalne komisije za dodelitev prispevkov slovenskim ustanovam delovali v osebno korist, ko so izrekli pozitivno mnenje o dodelitvi prispevka Primorskemu dnevniku. Po daljši preiskavi je namestnik državnega pravd-nika predlagal sodniku za predhodne preiskave naslednje: - novinarka Bernard nima nobene zveze z zadevo, ker ni sodelovala pri glasovanju sklepov, zaradi katerih, je bila vložena tožba; - pri Kapiču in Komelu ni nobenih dokazov o interesu, o nekem »quid pluris«, na podlagi katerega bi lahko smatrali, da gre za kaj več kot pa za golo naključje; v njunem delovanju ni bilo nobene zlorabe, ker sta glasovala na podlagi obstoječih in precej togih kriterijev in ker so sklepe sprejeli soglasno vsi člani komisije. Iz teh razlogov naj sodnik za predhodne preiskave arhivira zadevo, je predlagal namestnik državnega pravdnika, in sodnik je na podlagi aktov, zbranega gradiva in izvajanj tožilca res odredil dokončno arhiviranje postopka. Po starem novinarskem pravilu ni vest, če pes ugrizne človeka; vest je, ko človek ugrizne psa, ko se pripeti nekaj nenavadnega. Boris Gombač je tožil, obtožba je propadla, ker je bila neosnovana, neupravičena, izmišljena: to ni nobena vest. Vest bo, ko bo Gombačeva prijava privedla do obsodbe ali vsaj do dokazov, na podlagi katerih bodo uvedli sodni postopek. Ni pa rečeno, da je sodni postopek bil pravi namen Gombačeve prijave, in da ni pravi cilj te in drugih podobnih pobud predvsem ustvarjanje malodušja, sejanje razdora, kriminaliziranje organizacij slovenske manjšine. Tudi neosnovane sodne prijave očrnijo obtoženca in škodujejo njegovemu ugledu, če sodstvo ne zagotovi osnovne pravice do tajnosti vsaj dokler ne ugotovi, če je obtožba sploh osnovana. Sicer se tudi povsem neosnovana obtožba sprevrže v blatenje in nekaj blata se obtoženca oprime, tudi če ga tožijo po krivem... Lani je jamstveno obvestilo, ki je samo sporočilo, da je tožilec vzel v pretres obtožbo, takoj pronicnilo do nekaterih medijev, čeprav bi moralo sodstvo zagotoviti preiskovalno tajnost. Zadeve se je polastil manjšini nasprotni tisk, ki je poročal z mastnimi naslpvi: »TriesteOggi« je zadevi posvetil prvo in tretjo stran, gonjo je pognal tudi goriški »Giornale di Gorizia«, ki ga je zaradi pisanja SKGZ tožila, pa tudi tisk v matični domovini je gladko pisal, da je šlo za kazenski prekršek predstavnikov slovenske manjšine. »Jamstveno obvestilo je skrajno neprijetna zadeva,« komentira Kapic, »ker pomeni, da imaš opravka s __ sodiščem, in je možno, da se začne kazenski pregon. Neglede na dejstvo, če si kriv ali ne, imaš opravka z organi pregona in ne veš, če delujejo za pozitivno reševanje problema. Se zlasti hudo pa ti je, če veš, da nisi niti najmanj kriv.« Kako pa je sploh prišlo jamstveno obvestilo do medijev? »To je vsekakor po zakonih zadeva, ki ne bi smela priti v javnost. Nekdo bi moral odgovarjati za to; vem pa, da pri takih zadevah nikoli ne najdejo odgovornega. Nekorektnost se je nedvomno zgodila in s tem so me že predstavili v očeh javnosti za krivega. Vrstili so se časopisni članki, diskreditacija moje moralne neoporečnosti in predvsem ugleda in integritete organizacije, ki sem jo predstavljal v deželni komisiji. Zato je zadeva toliko bolj neprijetna in ima tudi posledice, ki se jih ne da izbrisati, tudi če so po poldrugem letu arhivirali neosnovani postopek. To je bilo jasno od samega začetka: o prispevkih je odločala deželna vlada, ne pa posvetovalna komisija, ki je samo izražala mnenje; član komisije ni mogel torej zlorabljati pooblastila, če pa ni imel pooblastila za odločanje. Komisija, v kateri so bili tudi Marij Maver in Marija Ferletič, ni dodeljevala nobenih sredstev, ampak izražala svoja mnenja, med drugim soglasno.« Ti si se s sodnimi oblastmi sporazumeval v slovenščini, kot dovoljuje zakon. Je bilo pri tem kaj zapletenega? »Ne, je zelo preprosto: sodno obvestilo sem zahteval v slovenščini, zaslišali so me s prevajalcem, zapisnik je bil dvojezičnen. Sploh ni nobene komplikacije, dovolj je, da si dosleden in ker so me tožili kot predstavnika SKGZ, bi bilo absurdno, ko ne bi uporabljal slovenščine. Mimogrede povedano, ko sem dobil na koncu postopka vso dokumentacijo, sem ugotovil, da je postopek sprožila prijava Borisa Gombača, seveda samo v italijanščini, čeprav bi lahko pisal tudi v slovenščini...« Tokrat je Gombač vložil tožbo sam in ne kot v primeru priziva na Deželno upravno sodišče 1. decembra 1992, ko je predsednika »Slovenske gospodarsko prosvetne skupnosti« zastopal Paolo Sardos Albertini, znan predvsem zaradi svojih doslednih protislovenskih stališč; med drugim je na čelu osrednje nacionalistične organizacije Lege Nazionale in vedno udeležen pri vsaki pobudi, ki je naperjena proti slovenski manjšini. Borisa Gombača je odv. Sardos Albertini zastopal, ko se je predsednik samoznave »tretje krovne« organizacije spotaknil praktično ob vse, kar je slovenskega; da ne bi šlo v pozabo, bomo našteli vse organizacije, ki jim je v Gombačevem imenu odv. Sardos Albertini oporekal pravico do podpore in prispevkov deželne uprave: - Založništvo tržaškega tiska za objavo Bollettina degli Sloveni in Italia, za Jadranski koledar, za Galeb in za Primorski dnevnik; - Katoliško tiskovno društvo za Katoliški glas in Pastirček; - Zadruga Novi List za istoimenski tednik; - čedajska Zadruga Dom za objavo tednika Dom; - čedajska Zadruga Novi Matajur za objavo istoimenskega tednika; - krožek »Virgil Šček«; - društvo »Ivan Trinko« za Trinkov koledar in druge publikacije ter za knjižnico; - Slori; - Glasbena Matica; - Glasbena šola Emil Komel; - goriška Zveza slovenske katoliške prosvete; - goriška Zveza slovenskih kulturnih društev; - tržaško Katoliško kulturno središče za revijo Mladika in za knjižnico. Odv. Paolo Sardos Albertini je-takrat v Gombačevem imenu vložil tožbo, tudi ker ni dežena uprava dodelila šestih prispevkov, ki jih je zahtevala »tretja krovna«, in sicer za naslednje zneske: 27.830.000 lir, 16.675.000 lir, 20.000.000 lir, 160.980.000 lir, 8.000.000 lir, 15.250.000 lir ali skupno skoraj 250 milijonov Ih. Očitno je deželna vlada imela takrat manj posluha za Gombačevo organizacijo, kot pa so ga pozneje pokazali v Sloveniji, od koder so Gombačevi organizaciji dodelili znaten prispevek: kdo ve, če ni morda del tega denarja iz Ljubljane šel tudi za plačilo odvetniških pristojbin odv. Sardos Alber-tinija? Razen če ni sodeloval brezplačno pri taki očitno protislovenski pobudi... Že v prizivu iz leta 1992 se je Gombač v sodelovanju s »prijateljem Slovencev« Sardos Alberti-nijem spotikal ob Kapiča in Komela, pa tudi ob druga dva člana deželne komisije Marija Maverja in Marijo Ferletičevo v komisiji. Ker takratna zadeva ni šla naprej, je Gombač leta 1994 spet segel po kolkovanem papirju in 20. junija vložil prijavo pri tržaškem državnem pravdnistvu. Poldrugo leto pozneje pa se, je tudi ta tožba klavrno zaključila. (s.p.) Za boljše odnose kulturnih društev z javnimi upravami in Deželo FUk V četrtek je bilo v Gregorčičevi dvorani srečanje med člani vodstva ZSKD in predstavniki tržaških včlanjenih društev, na katerem so obravnavali odnose z javnimi upravami in z Deželo FJK. Govor je bil predvsem o prispevkih kulturnim društvom in skupinam, ki jih deželna uprava dodeljuje na podlagi zakona št. 46. Vodstvo ZSKD, ki je sklicalo sestanek, je želelo opozoriti včlanjena društva, naj bodo pri sestavi prošenj in dokumentacije čim natančnejša. Zveza si namreč prizadeva, da bi bili odnosi z deželno upravo povsem korektni. Pri dodeljevanju sredstev ljubiteljski kulturi obstajajo namreč različne težave. Osnovna je v tem, da se pristojne organe prepriča, da so tudi manjše stvarnosti dragocene. Prošnje je treba nato utemeljiti v sistemu, ki ga ureja ne vedno sodobno pojmovanje kulture. Zastoji se pojavljajo pri tehničnem pregledu prošenj, saj je teh veliko, kar zahteva od deželnih uradnikov precejšnje delo. Prihaja tudi do poznih odobritev prispevkov, kar lahko spravlja posameznike v zagato. Vsi se pač srečujemo z zapletenostjo javnopravnega aparata. Ko pa zahtevamo enostavnejše zakone, jasnost pri porazdeljevanju podpor in agilnost javnih uradov, moramo sami skrbeti, da se na pristojne organe obračamo z utemeljenimi, pravilno napisanimi in dokumentiranimi prošnjami. Zveza nudi v tem smislu svojim članom vso strokovno pomoč, člani pa naj pri svojem delu skrbijo za urejeno društveno poslovanje. Ob nasvetih so se prisotni soočali z vrsto tehničnih vprašanj in dobili gradivo za pravilno sestavljanje in utemeljevanje prošenj. Srečanje je bilo potrebno, ker prihaja letno do manjših sprememb in ker je prav, da si posamezniki izmenjajo izkušnje. Birokratski stroj navadno plaši, ko pa spoznamo njegova pravila, se vedemo v odnosu do njega bolj sproščeno in učinkovito. g - s prestižnimi modnimi proizvajalci v vseh oddelkih MOŠKI konfekcija ŽENSKE boutique Mazzi J in /9^ 1 APRILSKE VOLITVE / LEVOSREDINSKA KOALICIJA ROMANA PRODIJA NOVICE Volčič dokončno odklonil kandidaturo za pariament Rumiz v drugem poslanskem okrožju? - Vest je sedaj uradna. Mitja Volčič je dokončno odklonil kandidaturo za bližnje parlamentarne volitve, ki mu jo je ponudila levosredinska koalicija Oljke. Vest je kot strela z jasnega udarila v gibanju Romana Prodija, ki se je Cez noč znašlo brez zelo moCne in ugledne kandidature, kateri so zadnje volilne ankete nakazovale zelo dobre možnosti za prodor. Volčiču so sprva ponudili kandidaturo za senatno okrožje, nato pa ga "preusmerili" v drugo poslansko okrožje, ki zajema predmestja, oba kraška sosveta in vse okoliške občine. VolCiC, ki je trenutno direktor zasebne vsedržavne radijske mreže CNR, je kandidaturo odklonil iz zdravstvenih razlogov. Iz korektnosti je ta svoj namen sporočilu tudi podpredsedniku deželnega sveta Milošu Budinu in deželnemu tajniku Slovenske skupnosti Martinu Breclju. Z njegovim odklonom so bili takoj seznanjeni tudi koordinatorji Prodijevih odborov in predstavniki vse komponent Oljke, ki bodo morda že danes sklepali o drugih kandidaturah. Volčičev odklon je, kot reCeno, spravil v težave krajevno Oljko, tudi zato, ker novinar Piccola Paolo Rumiz baje še ni dokončno sprejel ponujene kandidature. Obstaja vsekakor možnost, da bodo Rumizu, spričo VolciCeve poteze, sedaj ponudili okoliško poslansko okrožje in da bo kardiolog Fulvio Ca-merini kandidiral za se- Novinar Mitja Volčič nat, v okrožju, kjer je bil pred dvema letoma izvoljen neodvisni Claudio Magris. S podobnimi težavami in problemi pa se so- V gledališču Miela bo jutri dopoldne z začetkom ob 9.30 pokrajinska skupščina levosredinske koalicije Oljke, Id bo seveda posvečena aprilskim volitvam. V vabilu za skupščino beremo, da gre za eno ključnih pobud Prodijevega zavezništva v naši pokrajini, saj bodo na manifestaciji ocenili volilni program Oljke, posamezne volilne teze in seveda predloge, ki jih je izdelalo članstvo. Na skupščini bo poročal pokrajinski koordinator Oljke Maurizio Fanni, nakar bo na spo- očajo tudi v Kartelu svoboščin. Gianfranco Fini še dalje pritiska za kandidaturo Roberta Menie v mestnem poslanskem okraju, kar seveda ni po godu dosedanjemu poslancu Gualbertu Nicco-liniju, ki v zameno glasno zahteva kandidaturo za senat. Kandidaturi skrajnega desničarja Menie v mestnem središču nasprotujejo nekateri zmerni krogi "Forza Italia" in tudi Lista za Trst, ki itak zahteva svojega kandidata, sicer grozi, da se bo na volitvah predstavila z lastnim simbolom. Med možnimi kandidati se omenja tudi vladnega podtajnika za kmetijstvo Maria Prestam-burga, ki naj bi kandidiral za Oljko v goriškem poslanskem okrožju. redu razprava. Skupščina v Mieli se bo končala z izvolitvijo pokrajinskih delegatov za vsedržavno konvencijo Oljke, ki bo konec prihodnjega tedna v Milanu. Danes popoldne pa se bodo na predvolilni skupščini zbrali pristaši Liste za Trst, ki zahtevajo od Kartela svoboščin li-starsko kandidaturo za senat ali za zbornico, v nasprotnem primem pa grozijo, da se bodo 21. aprila predstavih z lastnim simbolom in kandidati. Ta poteza LpT bi nedvomno ošibila tržaško desnico. rlJUTRI V GLEDALIŠČU MIELApi Pokrajinska skupščina Prodijevega zavezništva Camerlni morda za senat »Z njim bi lahko res dosegli zmago« Odločitev Mitje Volčiča je negativno odjeknila v Oljki, še posebno v krogih slovenske komponente DSL in SSk, ki sta računali na njegovo kandidaturo in tudi na njen uspeh. Obžalovanje pa se ni sprevrglo v resignacijo, tako da še vedno obstaja konkretna volja (in možnost) za volilno zmago nad desnico. »Stvar nas je gotovo prizadela, sedaj pa delamo na tem, da dobimo drugo ustrezno kandidaturo, ki bo, kot Volciceva, po možnosti odraz celotne tržaške skupnosti«, nam je dejal Miloš Budin. Glede vsedržavnega volilnega dogovora med Oljko in Komunistično prenovo, podpredsednik deželne skupščine ne vidi ovir, da bi ta sporazum lahko uresničili tudi v naši deželi. »Volčič bi bil kandidat, v katerem bi se prepoznaval dobršen del odprtega in demokratičnega Trsta ter hkrati tudi velik del Slovencev, zato je res škoda, da njegovega imena 21.aprila ne bo na glasovnici«, je mnenja tajnik SSk Martin Brecelj. Njegova stranka se bo vsekakor, na osnovi političnih smernic deželnega tajništva, še naprej borila za vidni slovenski kandidaturi Oljke za senat in za poslansko zbornico. »Dvojica Volcič-Rumiz je bila za levosredinsko koalicijo in za ves demokratični Trst odlična politična in volilna karta«, nam je s kančkom grenkobe dejal koordinator Prodijevih odborov v predmestju in na Krasu Marino Vocci. »Zgodilo se je pač to, kar nismo pričakovali. Ne gre pa obupati, zato moramo v novih pogojih poiskati najbolje rešitve, kar ne bo lahko, ni pa nemogoče«. Da je treba tudi pri nas uresničiti vsedržavni sporazum med Oljko in SKP je prepričan Stojan Spetič, ki podčrtuje, da je volilno geslo SKP "s skupnimi modni premagati desnico". Spetič ima vsekakor vtis, da v tržaški levosredinski koaliciji žal še ni dovolj prisotna ta zavest, »kot dokazuje žalostna zgodba o spodleteli kandidaturi Volčiča, ki so mu nekateri sprva ponujali senatno kandidaturo, kjer bi bil skoraj gotovo poražen«. SKP v primeru sporazuma z Oljko vztraja pri ugledni slovenski kandidaturi v drugem poslanskem okrožju, ki bi po možnosti združila vso manjšino. Na splošno pa imajo Slovenci, po SpetiCevem mnenju, možnost, da glasujejo koristno ter da se poslužujejo vseh možnosti, kot je npr. Cancianijeva kandidatura na listi za proporčno izvolitev zbornice. Kriški Brin se bo pobratil s krožkom iz Emilije Ljudski krožek Brin iz Križa se bo jutri pobratil s kulturim krožkom "Orologio" iz Reggia Emilije, ki bo priskočil na pomoč Križanom pri obnovi dvorane Ljudskega doma. Slavnost pobratenja bo ob 12.30 v Sirkovem domu ob navzočnosti Zupanov Trsta, Reggia Emilije, Zgonika in Devina-Nabrežine. Na sporedu bo tudi priložnostni kulturni program. Od danes razstava slik Sebastjane Papa V razstavni dvorani tržaškega županstva na Trgu Unita 4 bodo danes ob IS.uri odprli fotografsko razstavo Sebastiane Papa z naslovom "Prišlo bo spet otroštvo in se bomo igrah". Del razstave bo posvečen življenju otrok v nacističnih taboriščih. Poleg mestne uprave so pri postavitvi te zanimive razstave sodelovati židovska skupnost, Zidovski muzej in občinska komisija, ki upravlja Rižarno. Predstavitev knjige o Brunu Pincherlu V konferenčni dvorani Fakultete za filozofijo in leposlovje (Ul. Lazzaretto Vecchio 8) bodo v ponedeljek, ll.marca predstaviti javnosti knjigo Miriam Coen o življenju in delu Bruna Pincherla Publikacijo, ki je izšla pri pordenonska založbi "Studio Tesi“, bodo predstavili Elio Apih, Elvio Guagnini in Giorgio Voghera. JO sodobnem plesu v Mieli V gledališču Miela bo jutri z začetkom ob 11.uri srečanje, ki bo posvečeno sodobnemu plesu, na katerega so vabljeni vsi ljubitelji te priljubljene umetniške zvrsti. Pogovor bo tekel o perspektivi sodobnega plesa in o možnostih razvoja na krajevni ter na deželni ravni. Srečanje se bo nadaljevalo v popoldanskih urah. skupščina / v preteklih dneh Novo vodstvo in nov program Skupine 85 Skupina 85, združenje, ki si prizadeva za sodelovanje med tukajšnjima kulturama in spoznavanje slovenske kulture med italijansko javnostjo, je na svoji skupščini konec februarja izvolila novo vodstvo. Sestavljajo ga Patrizia Vascotto, predsednik, Marko Kravos, podpredsednik, Boris Kmet, blagajnik, Carla von Braitenberg, tajnica, Paolo Privitera, Fulvio Sabo in Ivan Vere, Člani. Na skupščini so tudi predstavili prihodnje pobude Skupine 85. Med te spadajo ekskurzije v kraje Furlanije-Julijske krajine in Slovenijo, na katerih se bodo udeleženci seznanili z umetniškimi in kulturnimi značilnostmi krajev, ter srečanja s šolami. V Četrtek, 14. marca, bo priredila predstavitev knjige Per Bobi Balzen, to je zbirko dokumentov z istoimenskega zasedanja, ki jo je uredil Roberto Dedenaro. Publikacijo bo predstavila prof. Cristina Benussi. Predstavitev bo v knjigarni Minerva (Ul. S. Nicold 20) ob 18. uri. SDGZ / PRODAJNA RAZSTAVA ______POBUDA / ZAMEJSKI ŠTUDENTI PRISELJENCI / ODKRILI IN IZGNALI Poziv k udeležbi na Spomladanskih srečanjih Slovensko deželno gospodarsko združenje obvešča zainteresirane operaterje, da bo od 24. aprila do 1. maja na Borznem trgu v Trstu, prodajna razstava Spomladanska srečanja, ki bo posvečena kmetijstvu in zelenemu turizmu. Trgovinska zbornica v Trshi, ki je pobudnica prireditve, bo dala na razpolago razstavljalcem lesene hišice in poseben šotor. Glavni sektorji so cvetliCastvo, vrtnarstvo, kmetijski storji in značilni proizvodi iz kmetijstva, ri-bogojništva itd., male in domače živali za družbo, šport in rekreacija na prostem. Predvidene so tudi enogastronomske postojanke, z domačimi vini in hrano. Razstavni Cas je predviden med 11. in 20. mo. Razstavljala bodo z minimalno vpisnino razpolagali s prostorom in jim bodo kriti vsi splošni razstavni stroški: občinske dajatve, skupni napisi, elektriCno-vodne poveza- ve in uporaba, noCno varstvo, zavarovalnina. Trgovinska zbornica bo poskrbela tudi za primemo reklamo in promocijo pobude. Vsak operater bo moral le sam prispevati za notranjo opremo hišice. Vabimo krajevne trgovce in druge operaterje, ki so dejavni na omenjenih področjih, da izkoristijo dragoceno priložnost in se pojavijo v pravem tržaškem »salonu«. Interesenti naj pohitijo s prijavami, ki jih morajo dostaviti na Trgovinsko zbornico do 15. marca. Po tem roku bodo nalnreC organizatorji upoštevali tudi prošnje podjetij izven pokrajine in bila bi res škoda, da ne bi Pomladanskih srečanj zapolnili s svojim žlahtnim blagom prav domači kmetovalci, trgovci in gostinci. Organizacijsko tajništvo SDGZ v Trstu (362949) nudi vse informacije in tudi potrebno dokumentacijo za prijavo. Ustanovili Ekonomski krožek Za osveščanje na poslovnem in gospodarskem področju Skupina zamejskih študentov, ki obiskuje tržaško univerzo je v preteklih tednih ustanovila Ekonomski krožek. Ta združuje univerzitetne študente vseh ekonomsko usmerjenih fakultet (ekonomija, politične vede in pravo) in ima namen osveščati elane na poslovno gospodarskem področju. Delovanje krožka zajema tako obiske raznih gospodarskih objektov v bližnji okolici in po Sloveniji kot srečanja s podjetniki in javnimi upravitelji, tako da se študentje približajo svetu dela. Zamisel o ustanovitvi krožka se je porodila že lani spomladi, ko je Slovenski deželni zavod za poklicno izobraževanje organiziral obisk tovarne avtomobilskih gum Sava v Kranju in šolo za menedžment v Brdu pri Kranju. Jeseni pa so bili na vrsti obiski farmacevtske tovarne Krka v Novem mestu, zadružne kleti v Steverjanu in podjetja Helvetius v Trstu. Skupina študentov, ki je pomagala pri organizaciji obiskov, je sklenila, da prevzame na lastna ramena organizacijo izletov in drugih pobud, in ustanovila krožek, ki je seveda odprt vsem študentom, ne samo tistim, ki se ukvarjajo z ekonomijo in gospodarstvom. Člani odbora so na zadnjem sestanku sestavili okvirni program za letos oziroma letošnjo pomlad. Krožek ima v načrtu obisk tovornega postajališča (avto- porta) pri Fernetičih, pristanišč v Trstu in Kopru ter tovarne kave Illy v industrijski coni v Trstu. Na vrsto naj bi prišla tudi srečanja z gospodarstveniki. Krožek ima namen posredovati študentom zadnjih razredov višjih srednjih šol podrobne informacije o univerzi, torej o možnosti nadaljnjega študija in seveda o možnosti pridobitve dela. Ekonomski krožek ni edina slovenska organizacija študentov, ki deluje za študente. V Trstu imamo tudi KSST (Klub slovenskih študentov v Trstu), v Gorici pa KGM (Krožek goriške mladine), ki pa imata kot cilj združitev in informiranje vseh študentov. V Ljubljani deluje SOU (Študentska organizacija univerze v Ljubljani), ki se ukvarja z vsem, kar zadeva univerzo, in nudi študentom številne usluge. Člani Ekonomskega krožka so na zadnjem sestanku tudi sklenili navezati stike z vsemi temi organizacijami, tako da bi prišlo do medsebojne pomoči in informiranja. Kdor bi želel informacije in pojasnila o delovanju krožka, se lahko oglasi vsak dan v tržaški knjižnici v Ul. sv. Frančiška, kjer elani krožka najraje Študirajo. Kdor pa bi se rad pridružil krožku, je vabljen na sestanek, ki bo 15. tim. ob 16.30 v prostorih ZSKD v Ul. sv. Frančiška 20. E.B. Mladi iz Bangladeša v tovornjaku do Femetičev Finančni stražniki so na mejnem prehodu pri Fernetičih odkrili skupino 27 državljanov Bangladeša, ki so skušali brez dokumentov stopiti v Italijo. Malo pred poldnem so ustavili tovornjak italijanske registracije, ki je prihajal iz Romunije. Prevažal je pole papirja, vsaj tako je bilo zapisano v spremnih dokumentih, ki bi jih moral prepeljati nekemu podjetju v Piacenzi. Voznik tovornjaka, 40-letni italijanski državljan A.E., je precej zmedeno odgovarjal na vprašanja carinikov o tovoru, zato so le-ti zasumili, da moški nekaj skriva. Tovornjak so dodobra pregledali in v notranjosti našli med papirjem kar 27 mladih moških. Vsi so prihajali iz Bangladeša, bili so stari od 16 do 30 let, a pri sebi niso imeli niti dokumentov niti denarja za preživetje. Vse kaže, da so pred tedni zapustili domovino, da bi si poiskali boljše življenjske pogoje. Po vsej verjetnosti so prepotovali od Rusije do Avstrije in Slovenije, najbrž pa bi se ustavili v Italiji, ker niso imeli dovolj denarja, da bi si preskrbeli prevoz do Nemčije ali Francije. Priseljence so pospremili do kasarne pri Fernetičih, Čaka jih izgon in vrnitev v domovino. Tovornjak, ki jih je pripeljal do meje, so cariniki zaplenili, voznika pa prijavili sodstvu, ker je sodeloval pri nezakonitem prihodu priseljencev v Italijo. Pred dnevi so finančni stražniki v bližini mejnega prehoda pri Škofijah ustavili devet mladih priseljencev (pet Bošnjakov, dva Makedonca in dva Romuna), ki so hoteli protizakonito v Italijo. Izgnali so jih in jih predali slovenskim obmejnim organom. OSMI MAREC / V MESTU IN OKOLICI Manj cvetja, a več raznovrstnih pobud Zvečer so bile številne prireditve po društvih Tudi Trst se je ob letošnjem osmem marcu manj očitno odel v rumeno kot prejšnja leta, proti »zapovedanim« mimozam se je med drugim zarotila tudi burja (cvetličarji so že itak prostestirali pri občinski upravi, ki je prav osmi marec izbrala za uvedbo novih prometnih omejitev), zato pa je tudi v mestnem središču tokrat prišlo do več pobud, ki niso mogle neopazno mimo. Tako se je že okrog desetih zjutraj v Ul. Roma zbrala manjša množica žensk, ki so protestirale pred predstavništvom ZDA (na sliki zgoraj, foto KROMA). Delegacija žensk se je s pismom tudi odpravila k odgovornemu za konzularno agencijo ZDA v Trstu, ki je zagotovil, da bo dopis s pozivom za predajo Silvie Baraldini italijanskim oblastem (Silvia Baraldini je že 14 let v strogem ameriškem zaporu) poslal na ameriško ambasado v Rim. Zenska delegacija je pri tem poudarila, da gre za vsedržavno pobudo in da so se za Silvio Baraldini že zavzeli visoki vladni predstavniki. Ce je bila prva pobuda protestnega značaja (po dolgih letih so tržaške ženske osmi marec prvič spet izrabile tudi za protest), je bila druga dopoldanska storjena v znamenju mirnega sožitja in obmejnega dogovarjanja. Na mejnem prehodu pri Škofijah so se že tretjič srečale ženske z obeh strani meje, italijanske in slovenske, predstavnice večinskih in manjšinskih narodov (na spodnji sliki, foto KROMA). Govorile so tudi o konkretnih oblikah sodelovanja in ae zaenkrat odločile za študijski seminar, na katerem bi obravnavale slovensko in italijansko zakonodajo o nasilju nad žensko (seminar bo predvidoma maja). Mednarodni dan žensk pa so razne organizacije izkoristile tudi za opominjanje na razne pereče probleme. Tako je krajevna sekcija Italijanskega združenja za boj proti aidsu razdeljevala informativne zgibanke o nevarnosti okuž- be, kateri so izpostavljene ženske. Po mestu pa so na mednarodni dan žensk opozarjale tudi izložbe knjigarn; v katerih so bile razstavljene knjige ženskih avtoric. Na pobudo krožka UDI-Z2I Kavarna žensk in krajevne sekcije Arcidonna pa je bil popoldne v kavarni Tommaseo nekoliko neobičajen in pisan kulturni program, na katerem so nastopile priseljenke iz Kameruna, s Kube, iz Argentine in Kolumbije. Predstavile so nekaj njihovih sodobnih pesnic, številnim prisotnim pa so tudi preko lastnih izkušenj skušale predstaviti ženski položaj v njihovih državah. Predvsem domače pa so bile zastavljene številne prireditve, ki so se že v četrtek zvečer in sinoči odvijale po raznih slovenskih društvih. Do izraza je tako prišla slovenska poustvarjalnost v naši deželi ob želji po srečanju v sproščenem vzdušju. Po slovenskih društvih ali na njihovo pobudo v raznih lokalih bodo praznovanja ob osmem marcu še danes, jutri in tudi naslednji teden. ŠKEDENJ / PO NAPOVEDI DOPOLNILNE BLAGAJNE Delavci čakajo na pojasnila... V torek sestanek Lucchinijo s sindikati Ob podpisu pogodbe za odkup železarne se je Giuseppe Lucchini avgusta lani obvezal, da bo škedenjski obrat razvil v tretji jeklarski pol svoje grupe (za onima v Piombinu in pri Varšavi). Hkrati je Antonio Gozzi v imenu tra-derskega velikana Bolmat, ki ima manjšinski delež pri družbi Servola, zagotovil, da bo operativna obala pod železarno postala največji terminal za razsute tovore v Sredozemlju. Lucchini je hkrati napovedal uresničitev valjarne in elektrarne. Cernu elektrarna? Zato, da bi s prodajo toka Enelu krili morebitne zgube zaradi tržne konjunkture. No, po šestih mesecih naj bi ta trenutek res napočil, elektrarne pa ni. Kot smo poročali včeraj, je Servola Sp A javila sindikatom Fiom, Fim in Uilm, da bo 13. marca za trinajst tednov vpisala 80 delavcev v dopolnilno blagajno zaradi pravkaršnjega padca naročil in neugodnih predvidena) za drugo trimesečje. Naši načrti pa ostanejo nespremenjeni, je zatrdil Lucchinijev glasnik Mas simo Romano rekoč, da bo to povedal tudi v torek, 12. marca, ko se bo v prostorih združenja industrijcev spet sešel s sindikalisti. Dan zatem naj bi seveda stekla dopolnilna blagajna. »Ce nam bodo v torek res povedali, če in kdaj bodo speljali industrijsko-razvojni načrt, se bo za režim začasnega skrčenja proizvodnje še dalo kako pogoditi,« nam je povedal pokrajinski tajnik Fiom Bruno Galante. Kaj bo sindikat ukrenil v nasprotnem primeru, ni razložil, nedvomno pa železarji ne bodo ostali ravnodušni. Ne gre pozabiti, da je 19. januarja že nastal kratek stik med njimi in novim lastnikom, ki so mu očitali, da je z vsiljevanjem nanovo oblikovanih delovnih ekip in nadur prekršil sindikalne dogovore. Temu je sledila še nesreča v plavžu, ki le za las ni imela tragičnih posledic in je seveda duhove še bolj razburila, nazadnje pa so dvostranska pogajanja obnovili in do predvčerajšnjega dne je vse kazalo, da ne bo več problemov. Edina uteha za delavce naj bi bila ta, da ni Lucchinijeva grupa zaprla še nobenega svojega obrata. (dg) FILIPPO Dl STEFANO (CGIL) / O PLINSKEM TERMINALU Huda kri v Žavljah »Ce že nasprotuješ nekemu načrtu, vsaj predlagaj alternativnega,« nam je odgovoril sindikalist Cgil Filippo Di Stefano (na sliki), ko smo ga vprašali, kaj meni o projektu Seastocka za izgradnjo tako kritiziranega plinskega terminala na območju nekdanje naftne čistilnice Aquila pri Zavljah. Problem je v resnici kočljiv in na moč aktualen - tudi spričo današnje popoldanske manifestacije proti uresničitvi uplinje-valnika družbe Snam v Tržiču. Di Stefano ni samo PEVSKA REVIJA / OD RENČ DO TRBI2A Od danes Primorska poje Slovenska pevska karavana začenja danes v Renčah svoj pohod po primorskih mestih in vaseh tostran in onstran meje. Zaključila ga bo čez dober mesec, 14. aprila, na Trbižu in v Idriji, vmes pa bo zapela še v dvajsetih drugih krajih. Tako obsežna in številčna bo letošnja 27. revija Primorska poje, največji praznik ljubiteljske zborovske kulture v našem prostoru. »V svoji 27. pomladi je Primorska poje še vedno zelo mladostna, polna življenjske sile,« je povedala Damiana Ota (na sliki), organizatorka revije pri Zvezi slovenskih kulturnih društev, ki skupno z Združenjem pevskih zborov Primorske že od vsega začetka skrbi za pripravo prireditve. Sodelovanje med organizacijama je že utečeno. Prve organizacijske korake je revija shodila že lanskega decembra, priprava se je nato postopno vse bolj intenzivno nadaljevala vse do današnje »premiere«. Res neverjetno je, kako ta pevska prireditev privablja vse več zborov in pevskih skupin. Letos se jih je nabralo kar 138, ki bodo nastopili na 23 koncertih, to je štiri več kot lani. Organizatorji računajo, da bo na Primorski poji zapelo več kot 3 tisoč grl. Primorske kraje bo torej miroljubno in kulturno »pregazila« pravcata pevska armada. Sestavni del te armade bo tudi 42 pevskih zborov iz zamejstva. Med zbori, ki bodo letos nastopili, bodo tudi gostje iz avstrij- ske Koroške. Zapeli bodo na koncertu na Trbižu, ki bo sklenil celotno manifestacijo. Tisti koncert bo pomenljiv, saj bodo na njem poleg koroškega zbora zapeli še zbori s Primorske, zbor iz Kranjske gore in domači pevski zbor, skratka pravcata štiriperesna pevska deteljica. »ZSKD je tudi letos obdržala plodne stike z Združenjem italijanskih pevskih društev USCI. Sad tega sodelovanja bo nastop enega italijanskega zbora na naši reviji,« je napovedala Damiana Ota. V zamejstvu bo letos osem prireditev Primorske poje. Prva bo prihodnjo nedeljo, 17. marca v Ljudskem domu v Trebčah, sledile pa ji bodo prireditve v Miljah (23. marca), na Repenta-bru (24. marca), v Gorici (29. marca), v Trstu (30. marca), na Ravanci (31. marca), v So-vodnjah (12. aprila) in - kot že omenjeno - na Trbižu (14. aprila). Primorska poje je predvsem množični pevski praznik. Pevci se na njem srečujejo, spoznavajo, slišijo, kako pojejo drugi pevski zbori; vse to brez vsakršne tekmovalne pretenzije. Organizatorji pa bi radi ob tolikšni množični rasti spodbudili tudi kakovostno rast posameznih zborov in pevskih skupin. Prav v ta namen bodo sodelujočim zborom na letošnji reviji podarili Zbirko pesmi Stanka Premrla in pesmarico Moji zemlji Ignacija Ote (ki jo je izdala ZSKD lani ob 50-letnici) ter s tem tudi ponudili zborom možnost za popestritev repertoarja. Damiana Ota je izrecno podčrtala, da Primorska poje ni tekmovalna revija, poudarila pa je, da bo posameznim pevskim nastopom prisluhnila skupina strokovnjakov, ki bodo nato v povsem prijateljskem in sproščenem pogovoru opozorili dirigente na morebitne pevske hibe ali pomanjkljivosti njihovih zborov in jim nakazali tudi možne prijeme in načine, da bi jih omilili ali odpravili. Tudi to gre navsezadnje uvrstiti med prizadevanja obeh organizatorjev, da bi slovensko petje na obeh straneh meje še v nadalje raslo in se harmonično razvijalo. pokrajinski tajnik sindikata uslužbencev tek-stilno-oblačilne industrije (Filtea), o kateri smo se z njim porazgo-vorili nedavno, temveč vodi tudi sindikalni organizaciji Flai (živilsko-predelovalna stroka) in Filcea (petrokemija). »Tekoči propan je energija prihodnosti, in to čista energija, zato ža-veljsko pobudo podpiram, seveda pod pogojem, da bo zadoščeno slehernemu zakonskemu določilu o neonesnaže-vanju in varnosti,« je poudaril in nadaljeval: »Kako to, da zdaj naenkrat nastajajo protestni odbori in dvigajo glas tudi tisti, ki so nekoč delali v rafineriji, medtem ko se nihče ni oglasil v preteklosti, ko je bilo onesnaževanja veliko več, nevarnosti pa tudi! Družba Seastock neposredno ne bo zaposlila mnogo ljudi, ni pa mogoče mimo okoliščine, da se bo okrog terminala vrtela vrsta spremnih dejavnosti. Skratka, napočil je čas, da se javnost odreče trmastemu zavračanju vsake novosti.« Z gornjim lahko soglašamo ali tudi ne, neizpodbitno pa je menda dejstvo, da se proti namestitvi naftnih hranilnikov pod Dolino ni oglasil noben takšen odbor. Ce odmislimo ponovno ovrednotenje zemljišča bivše Aquile, ugotovimo, da imamo v pokrajini sedem kemičnoin-dustrijskih družb, skoraj vse pa delujejo solidno, se pravi brez posebnih ekonomsko-socialnih pretresov. Družba Siot, ki ima čez omenjene hranilnike, zaposluje pri pretakanju surovine z ladij vanje in potem skozi naftovod do Ingolstadta, okrog 150 delovnih moči, zdaj pa bo potegnila cevi še tja do Češke. »Glede varnostnih predpisov, a tudi sicer nismo imeli z njo nobenih problemov,« je zatrdil Di Stefano. Podobno velja za tovarno lakov Veneziani (Ul. Ma-laspini, 120 uslužbencev), ki spada pod okrilje švicarske multinacionalke Sandoz in se je zaradi potrebe po razčlembi proizvodnje povezala tudi s Cibo (farmacevtika), za proizvajalko formaldehida Alder (50 ljudi), ki stoji tam zraven, za Gas Compressi iz grupe Itrigas-Siad (24 delavcev), ki polni plinske jeklenke, za Depositi Co-stieri (bivši Esso), ki vzdržuje priobalni prevoz petroleja, in za farmacevtsko tovarno Eurospi-tal (90 nameščencev), ki jo vodi prvotni lastnik Don Baxterja Kropf. Samo družba Diaco (136 uslužbencev), ki je novembra lani kupila Baxter in prevzela tudi vse njegovo osebje, še nima dodobra izdelanega upravnega aparata, pa tudi ne izrazite tržne strategije. »Vendar vse kaže, da je ubrala pravo pot,« nam je zagotovil Filippo Di Stefano. Drago Gašperlin »Slovensko pesništvo upora« V torek ob 20.30 bo v Gregorčičevi dvorani v Trstu predstavitev knjige »Slovensko pesništvo upora«. VeCer prireja Tržaška knjigarna skupno s Slavističnim društvom, Združenjem aktivistov osvobodilnega gibanja in Zvezo vojnih invalidov, povabjene pa so borčevske organizacije vsega območja. Knjigo je uredil in tekste izbral dr. Boris Paternu, predstavil pa jo bo dr. Matjaž Kmecl. Pesmi iz objavljene zbirke bodo podali igralka Mira Sardoč, Milica Kravos, Sandra Poljšak in Suzi Bandi. Glasbeno bo prestavitev spremljal Harmonikarski kvintet GM pod mentorstvom Lore-dane Coceani. Gre za pomeben dogodek, saj bodo predstavili knjigo, ki obsega na stotine pesmi, v katerih so borci proti nacifaSizmu, interniranci, obsojeni na ječe, izražali svoje upanje v svobodo in zmago nad fašizmom in nacizmom. N.L. Slovensko Stalno Gledališče Bralko Kreft ff?ra^nsAl komed^ariti/ Režija: ZVONE ŠEDLBAUER Danes, 9. marca, Jutri, 10. marca, PONOVITVE ob 16. uri IZVEN ABONMAJA ob 20.30 ABONMA RED B ob 16. uri ABONMA RED C VCERAJ-DANES □ LEKARNE Danes, SOBOTA, 9. marca 1996 FRANJA Sonce vzide ob 6.28 in zatone ob 18.03 - Dolžina dneva 11.25 - Luna vzide ob 22.40 in zatone ob 8.22. Jutri, NEDELJA, 10. marca 1996 MILE VREME VČERAJ OB 12. URI: temperatura zraka 4,9 stopinje, zraCni tlak 1026,7 mb narašča, veter 50,4 km na uro vzhodnik severovzhodnik, burja, vlaga 46-odstotna, nebo spremenljivo, morje razgibano, temperatura morja 7,8 stopinje. ROJSTVA, SMRTI IN OKLICI RODILI SO SE: Giulia Buldrin, Stefano Petronio, Federico Ventola, Cheli-donia Nicoli, Nicold To-masini, Marco Vascotto. UMRLI SO: 84-letna Andreina Soschino, 96-letna Carolina VVilhelm, 86-letni Lucio Fonda, 85-letna Gesuina Medelin, 53-letna Liliana Versi, 81-letni antonio Maioli, 83-letna Maria Pinter, 76-let-na Armida Rossetti, 59-letni Rodolfo Pertot. OKLICI: podčastnik E.L Marco Rugliano in tehnična asistentka Paola Pitac-co, delavec Michele Gre-goretti in uradnica Clau-dia Vania-Zilli, delavec Daniel Zorzut in bolničarka Nicoletta Conzina, radiolog Tullio Tiozzo in radiologinja Lorena Vivia-ni, strugar Luciano Tede-sco in gospodinja Anna-maria Rinaldi, trgovec Rodolfo Ferrari s in uradnica Tiziana Carpani, zdravnik Ugo Gerini in zdravnica Flora Masutti, delavec Paolo Galetto in biologinja Alessandra Emperger, uradnik Nevio Jerman in uradnica Beatrice Rotter, delavec Paolo Crisman in bolničarka Elena Boscolo, delavec Sergio Zol in gospodinja Consuelo Bran-dolin, uradnik Stefano Co-lombo in poklicna bolničarka Michela Rumez, agent javne varnosti Franco Latin in uradnica Daniela Clai, zapriseženi Čuvaj andrea Sossi in esteti-stka Barbara Cicivizzo, odvetniški pripravnik Giuseppe Muscolo in praktikant za komercialista Marisa Bisiaco, zidar Silvio Arata in pomočnica Susanna Viotto, trgovec Claudio Di Pinto in prodajalka Silvia Mosetti, uradnik Rossano Zaninel-lo in uradnica Erika Orel, zobozdravnik Fabrizio Fonda in odvetniška pripravnica Roberta Samo-gin, Solnik Paolo Zaccaria in Študentka Barbara Sof-fritti, mizar Moreno Saina in čistilka Silvia Macu-glia, podčastnik E.L Romano Restivo in poklicna bolničarka Sabrina Cap-pai, zdravnik Fabrizio Viezzoli in reklamni agent Marina Sapio. Od PONEDELJKA, 4., do NEDELJE, 9. marca 1996 Normalen urnik lekarn od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30 Lekarne odprte od 13.00 do 16.00 Ul. Settefontane 39 (tel. 947020), Largo Osoppo 1 (tel. 410515). BOLJUNEC (tel. 228124) - samo po telefonu za najnujnejše primere. Lekarne odprte od 19.30 do 20.30 Ul. Settefontane 39, Largo Osoppo 1, Ul. Cava-na 11. BOLJUNEC (tel. 228124) - samo po telefonu za najnujnejše primere. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Ul. Cavana 11 (tel. 302303). Za dostavljanje zdravil na dom tel. 350505 -TELEVITA Urad za informacije KZE-USL - tel. 573012. Urad za informacije KZE deluje od ponedeljka do petka od 8. do 13. ure. - tel. 573012. Zdravstvena dežurna služba NoCna služba od 20. do 8. ure, tel. 118, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure. Hitra pomoC tel. 118. Telefonska centrala KZE-USL: 399-1111. KINO ARISTON - 16.15, 18.15, 20,15, 22.15 »Va dove ti porta il cuore«, r. C. Comencini, i. Virna Lisi, Margherita Buy. EKCELSIOR - 16.00, 18.45, 21.30 »Strange Days« i. Ralph Fiennes, Angela Bassett. ENCELSIOR AZZUR-RA - 17.35, 19.55, 22.15 »Sabrina«, r. Sidney Pol-lack, i. Harrison Ford, Ju-lia Ormond. AMBASCIATORI - 15.15, 17.35, 19.55, 22.15 »Ragione e sentimento«, i. Emma Thompson, Hugh Grant. NAZIONALE 1-15.30, 17.05, 18.50, 20.30, 22.15, 24.00 »Dracula morto e contento«, r. Mel Brooks, i. Leslie Nielsen. NAZIONALE 2 - 15.15, 17.00, 18.45, 20.30, 22.15, 24.00 »Jumanji«, i. Robin VVilliams. NAZIONALE 3-16.15, 18.15, 20.15, 22.15, 24.00 »Nelly e mister Arnaud«, i. Emmanuelle Beart, Mi-chel Serrault. NAZIONALE 4-16.00, 18.00, 20.05, 22.15, 24.15 »Othello«, i. Kenneth Bra-nagh. MIGNON - 16.15, 18.15, 20.15, 22.15 »Pen-sieri pericolosi«, i. Mi-chelle Pfeiffer. CAPITOL - 15.30, 17.45.20.00, 22.10 »Gol-deneye«, i. Pierce Bro-snan. KD SKALA iz Gropade vabi danes, 9. marca, ob priliki dneva žena, na KONCERT ŽPZ L GRBEC iz Skednja Priložnostno misel bo podala g.a Neva Lukeš. Pričetek ob 20.30 Vabljeni! ALCIONE - 18.30, 20.15, 22.00 »I laureati«, i. Gianmarco Tognazzi, Maria Grazia Cucinotta, Alessandro Haber. LUMIERE - 18.00, 20.00, 22.15 »L’ussaro sul tetto«. d PRIREDITVE ŽENE iz Prebenega bodo praznovale 8. marec danes, 9. t. m., ob 20. uri. Sodelovala bo vokalna skupina, ki jo sestavljajo Magdi, Nada Švara, Gabrijela Prodan in Peter Bandi, povezovala bo Suzana Bandi, na harmoniko bo igral Marko Bandi, nastopali bodo tudi mlajši recitatorji. Vabljene vse žene. ŽPZ TABOR - Opčine vabi danes, 9. t. m. točno ob 20. uri na praznovanje DNEVA ŽENA. Sodelujejo: MPZ Tabor in VZS-CEO Mitja Čuk s prizorom “Nekoga moraš imeti rad". Sledi zabava s plesom. Vabljeni! SLOVENSKI KLUB, Ul. Donizetti 3 vabi danes, 9. t. m. 'na VECER posvečen prazniku žena. Na sporedu bo zabavno tekmovanje med moško in žensko ekipo ter zakuska, ki jo bodo klubovkam pripravili klu-bovci. ZaCetek ob 18.30. ŽUPNIJSKA SKUPNOST sv. Jerneja z OpCin ob-veSCa, da bo danes , 9. marca bo ob 19. uri v cerkvi sv. Jerneja na Opčinah sveta maša ob 1. obletnici smrti mgrs. Lojzeta Škerla. Vabimo vse, ki ste pokojnega poznali in spoštovali k spominski sveti masi. Duhovnike vabimo k somaševanju. Maso bo vodil škofov vikar za Slovence mgrs. Franc Vončina. ŽUPNIJA SV. JERNEJA AP. - Opčine prireja jutri, 10. marca, ob 18. uri v župnijski cerkvi na Opčinah KONCERT, ki ga bosta oblikovala priznana glasbenika Enrico Perrini - orgle in Giuseppe Minin -trobenta. Prisrčno vabljeni! KD KRAŠKI DOM priredi jutri, 10. marca, ob 17. uri v Kulturnem domu na Colu kulturno prireditev in družabnost ob počastitvi dneva žena. Sodelujejo: ŽPZ L Gruden - Nabrežina ter domače ustvarjalke. Vabljeni! PD MACKOLJE vabi na ogled TV-dokumentarnega filma MASA ZA LOJZETA BRATUŽA po scenariju MARS/01 IttCH&UU pAtfaMuctii A. Marsich cementni izdelki material za gradbeništvo TRST-Dit. cesta 202 - III. km Rocol (Callaia) anagr. st. 1683 lel. 910806-Fax 910924 LESTA/E V5EH VRST: ZA DOM IN OBRT zanimive cene 3(0VbtC Trst Ul. San □lino. 3B tel. 54390 fax 350150 Dorice Makuc. Besedo bosta podali: dr Dorica Makuc in g.a Marija Ferle-tic jutri, 10. marca, od 17. uri v Srenjski hiši v Mackoljah. KROŽEK BRIN vabi jutri, 10. t. m., ob 12.30 v Sirkov dom v Križ na pobratenje s krožkom Orolo-gio iz Reggio Emilie. Sledilo bo srečanje županov s kulturnim programom. ŽUPNIJSKA SKUPNOST MACKOLJE vabi na predavanje dr. Ivana Likarja iz Kopra ob temi ZAKAJ TOLIKO SUMNIČENJA IN SOVRAŠTVA NAMESTO LJUBEZNI MED NAMI ? v ponedeljek, 11. t. m., ob 20.30 v dvorano prenovljene "Stare sole, zraven cerkve. Po predavanju bo se priliki za razgovor in družabno srečanje. Vabljeni! DRUŠTVO SLOVENSKIH IZBRAZENCEV vabi v ponedeljek, 11.t . m., ob 20.30 na predstavitev knjige dr. Darka Friša AMERIŠKI SLOVENCI IN KATOLIŠKA CERKEV 1871-1924. Knjigo bo predstavil akademik dr. Vasilij Melik. Peterlinova dvorana, Donizetijeva 3. SLOVENSKI KLUB in TRŽAŠKA KNJIGARNA v sodelovanju s Slavističnim društvom, Združenjem aktivistov osvobodilnga gibanja in Zvezo vojnih invalidov vabita na predstavitev knjige SLOVENSKO PESNIŠTVO UPORA. Izbral in uredil: dr. Boris Paternu. Knjigo bo predstavil dr. Matjaž Kmecl, izbor pesmi bodo podale Mira Sardoč, Bogomila Kravos, Sandra Poljšak in Suzi Bandi, z glasbo bo srečanje obogatil Harmonikarski kvintet GM pod mentorstvom Loredane Coceani v torek, 12. t. m., ob 20.30 v Gregorčičevi dvorani { ul. S. Francesco 20/11. nadstr.) DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV v Trstu prireja v sredo, 13. marca, ob 16. uri v Gregorčičevi dvorani v Ul. Sv. Frančiška 20 predavanje z diapozitivi z naslovom NARAVNE ZNAMENITOSTI AMERIŠKEGA JUGOZAHODA. Predaval bo Lojze Abram. Vljudno vabljeni! SKD SLAVEC Ric-manje-Log prireja od 13. do 19. t. m. tradicionalni RICMANJSKI TEDEN s sledečim programom: 13. t. m. otvoritev razstave tržaških likovnih ustvarjalk, 16. t. m. koncert Godbe na pihala iz Ric-manj, 17. t. m. zabavni večer s kantavtorjem Iztokom Mlakarjem (vstop z rezeracijo) ter 19. t. m. domači večer: ZdMPZ Sla-vec-Slovenec in dramsko skupino SKD Slavec. TRŽAŠKA KNJIGARNA vabi v Četrtek, 14. t. m., ob 17.30 v prostore knjigarne na predstavitev pesniške zbirke Jurija Ma-rusiga: MORJE. Ob recitalu z glasbeno spremljavo bo o pesmih spregovoril avtor sam. Vabljeni! SKLAD MITJA CUK vabi na DOBRODELNI KONCERT. Nastopa Godbeno društvo Prosek v nedeljo, 17. t. m., ob 17. uri v Kulturnem domu na Prn<;p k 11 SKLAD MITJA CUK vabi na DOBRODELNI KONCERT. Nastopa pianist Miran Devetak v petek, 22. t.m., ob 20. uri v Prosvetnem domu na Opčinah. 3 OBVESTILA SK BRDINA sporoča, da so na razpolago fotografije o 15. zamejskem prvenstvu pri Foto Lore-dana na Opčinah. SLOVENSKA PROSVETA v Trstu obvešča interesente, da bo dvodnevni teCaj z naslovom PLESNO - GIBALNA SOOČANJA, ki ga bosta vodili Lena Knific in Helena Biffio v petek, 15. t. m. od 18.30 do 20.30 in v soboto, 16. t. m. od 15. do 18. ure v prostorih Slovenske prosvete v Ul. Donizetti 3/L nad. Za informacije tel. na št. 370846. KD KRAŠKI DOM vabi na IZREDNI OBČNI ZBOR, ki bo v petek, 15. t. m. v Kulturnem domu na Colu. Ob 20. uri prvo sklicanje in ob 20.30 drugo sklicanje. MIRKO HRVATIC, Francesca Rapotec, Tanja Parovel, Michele Ota vljudno vabijo na ogled likovne razstave, ki je v društveni gostilni v Ric-manjih do 17. marca. SLOKAD in VINCEN-CIJEVA KONFERENCA opozarjata, da morajo starši iz tržaške občine za vpis v kolonijo v Drago in Comeglians nesti k zdravniškemu pregledu otrok, določeno v Ul. Farneto 3, izpolnjeno polo, ki jo dobijo na Šolskem ravnateljstvu in kopijo davčne prijave. Iste dokumente morajo prinesti k zdravniškemu pregledu na Opčine, Proseška ul. 118, Ce bodo pregled opravili tam, prihodnji petek od 8. di 11. ure, starsi otrok s Krasa in zamudniki iz mesta. Prosimo starše otrok, ki so že bili pri zdravniškemu pregledu prejšnji petek, da izročijo dokumente na Proseški ul. 118. Pojasnila dobite na tel. št. 226117, 43194 in 366970. H SOLSKE VESTI SINDIKAT SLOVENSKE SOLE - tajništvo Trst obvešča elane, da zapade 10.3.96 rok za vložitev prošenj za premestitve ( vse stopnje). V uradu SSS so na razpolago obrazci in priloge. SINDIKAT SLOVENSKE SOLE - tajništvo Trst obvešča elane, da zapade 22. marca 1996 rok za predstavitev prošenj za začasne premestitve (uti-lizzazioni e comandi) šolskega osebja na druga službena mesta, ki predvidevajo drugačne zadolžitve. Urnik tajništva vsak torek od 16. do 17.30, Ul. Car-ducci 8 - Trst- tel. st. 370301. _____________IZLETI PLANINSKA ODSEKA SZ SLOGA IN SK DEVIN vabita jutri, 10. marca svoje elane in prijatelje na zimski vzpon na Snežnik. Zbirališče v Bazovici ob 7.30 pred vaškim spomenikom NOB. SKD CEROVLJE -MAVHINJE priredi v nedeljo, 17. t. m. smučarski izlet na Monte Elmo in San Candido v Pusteriji. Odhod avtobusa iz Seslja-na ob 6. uri. Informacije na tel. št. 291078 ali 2916056 od 17. do 20. ure. KLUB PRIJATELJSVA in VINCENCIJEVA KONFERENCA iz Trsta prirejata v soboto, 23. t. m. izlet v Poreč, Rovinj in Buje. Vpisovanje do srede, 20. t. m. v trgovini Fortunato, Ul. Paganini 2, kjer boste dobili program in navodila. E ČESTITKE Mikla Županova in Berto želita vsem KRIŠKIM ŽENSKAM obilo zdravja in veselja: koPkor kapljic toPko let! MONIKI in njenemu izvoljencu želijo vso srečo v skupnem življenju - rekreativci SD Brega z željo, da bi kmalu spet skupaj telovadili in se zabavali. MALI OGLASI tel. 040-361888 TAJDA CLUB vabi na spoznavno-družabni večer z živo glasbo in praznovanje dneva žena s posebnim programom v Koper, Hotel Triglav, danes, 9. t. m., ob 20. uri vse, ki živite sami - niste poročeni. Vabljeni! Infomacije po tel. št. 0038667/21613 in 6558459. PRODAM po zelo ugodni ceni rustiCno (rabljeno) dnevno sobo in sedežno garnituro v istem stilu. Tel. št. 040/ 54390/575145. NA PROSEKU oddamo nerezidentom v najem za dobo enega leta opremljeno stanovanje, 86 kv.m. Tel. 225657 od 12. do 16. ure. PRODAM hišo na Kon-tovelu.Tel. med 17. in 19. uro na št. 251139. ZVELICARJEVO PODOBO (olje na platnu, 35x42 cm, konec XIIIV.-začetek XIX. stoletja) prodam zbiratelju likovne umenosti ali liturgični ustanovi. Tel. št. 040/213034, 18. - 20. ura. 20-LETNO dekle z visokošolsko izobrazbo ter avtonomnim prevozom išče delo. Tel. št. 040/211380. 20-LETNA študentka pedagoške fakultete išCe delo kot otroška varuška, urnik po dogovoru. Tel. št. 229401 ob večernih urah. UNIVERZITETNA študentka nudi lekcije iz italijanščine za vse stopnje. Tel. št. 410967. SIMPATIČNE animatorke za Vaše otroke na razpolago za zabavo in rojstne dneve. Tel. št. 410967. MALI OGLASI IN RAZNA OBVESTILA ZA OBJAVO NASLEDNJI DAN se sprejemajo od 8.30 do 12.30 od ponedeljka do petka OB SOBOTAH IN PRAZNIKIH ZAPRTO PUBUEST-UI. Valdlrivo36-l. nad. Tel. 361888-Fax 768697 KREPKO zaokrožite vašo plačo s promocijo kvalitetnih visoko potrošniških proizvodov, brez vsake obveznosti javite se za informativni sestanek na tel. št. 040/764055 g. Martin. DELO nudim dinamični osebi z voljo do samostojnega dela. Tel. na St. 040/327023 - zvečer. PODJETJE za elektor-niko iSCe prodajalce/ke, tudi kot postranska dejavnost, takojšnji zaslužek, visoke provizije. Za sestanek tel. na št. 0360/579746 od 19.30 do 20.30. RAZPRODAM štedilnik na drva, različnih vrst in mer. Tel. št. 350150 ali 575145. DAJEM v najem vinograde. Tel. št. 231578. KMEČKI TURIZEM je odprl Just Škerl - Salež 44, ob sredah zaprto. KMEČKI TURIZEM Gruden-Zbogar v Samator-ci je spet odprt vsak Četrtek, petek, soboto in ne-deljo.Tel. St. 229191 OSMICO je odprl Ivan Antonie, Cerovlje 34. Toči belo in Črno vino. PRI BIBCU v Križu je odprto ob Četrtkih, petkih in sobotah. OSMICO je odprl Karlo Sancin pod Logom. DUŠAN GUŠTIN odpre osmico v Repnu 22. Vabljeni! VLADIMIR C AH ARI J A - Nabrežina (Mhcev) odpre osmico. Toči belo in Cno vino. OSMICO imata odprto Marcelo in Ervin Doljak v Samatorci 22. OSMICO je v Doberdobu v Tržaški ul. 25 odprl Berto Tonkic. Toči belo in Črno vino ter nudi domaC prigrizek. PRISPEVKI Ob 5. obletnici smrti Fajota in v spomin na Nadjo darujeta Anica in Oskar Bole 100.000 lir za TFS Stu ledi. Ob 5. obletnici smrti dragega Fajota Bole daruje Liana 50.000 lir za TFS Stu ledi. DAROVE in PRISPEVKE za objavo v časopisu sprejemajo v tajništvu Uredništva PD (tel. 7796600) in preko poverjenikov posameznih društev in ustanov. Prispevke sprejema tudi krožek KRUT - Trst - Ul. Cicerone 8 (pritličje) tel. 360072, s sledečim urnikom: 9.00-13.00 in 14.30-17.30 od ponedeljka do petka. Ob izgubi dragega moža in oCeta Lucijana darujejo Nerina, Milena in Vilma 100.000 lir za VZPI-ANPI Trebče, 100.000 lir za Godbo Viktor Parma, 100.000 lir za MePZ Primorec-Tabor, 50.000 lir za SKD Primorec, 50.000 lir za SD Primorec, 50.000 lir za TPPZ Finko Tomažič, 50.000 lir za sekcijo DSL-PDS Trebče, 50.000 lir za ZZI-UDI Trebče in 50.000 lir za otroški vrtec v Trebčah. V počastitev spomina ljubega Lucijana Padovana darujejo teta Klara ter sestrični Neva in Vilma z družinama 100.000 lir za Center za rakasta obolenja in 100.000 lir za otroško dramsko skupino SKD Primorec. V spomin na dragega bratranca Lucijana Padovana darujejo bratranci Edi in Di-na, Ani in teta Marija, družina Paoletti, družina Tomadi-ni, družina Helmersen in družina Jaklič 200.000 lir za osnovno šolo Finko Tomažič, 200.000 lir za Ljudski dom v Trebčah, 85.000 lir za MePZ Primorec-Tabor in 85.000 lir za Godbo Viktor Parma. Ob 4. obletnici smrti moža Mirka Štolfe daruje žena Zora 100.000 lir za MPZ Fantje izpod Grmade. V spomin na Kati in Josipa Gorupa darujejo Nasta, Saša in Drago 50.000 lir za vzdrževanje spomenika padlim v NOB na Opčinah, 50.000 lir za MoPZ Tabor in 50.000 lir za Knjižnico Pinko Tomažič in tovariši. V spomin na Franca Bizjaka in Emila Ravbarja darujeta družini Škabar in Cok (Repen 104) 50.000 lir za Skupnost Družina Opčine. Vlasta in Armid Ukmar darujeta 200.000 lir za obnovo sedeža TPPZ Pinko Tomažič. V spomin na Stano Stu-belj Budin daruje Štefanija Germek 30.000 lir za zgo-niško cerkev. Ob poravnavi članarine VZPI-ANPI za leto ’96 so prispevali Ljudomil Nabergoj 20.000 lir, Oskar Ferluga 10.000 lir, Miranda Kapun 10.000 lir ter Radovan Zorn 30.000 lir za vzdrževanje spomenika padlim v NOB na Proseku m 30.000 lir za vzdrževanje spomenika padlim v NOB na Kontovelu. V spomin na Pino Stoka darujeta Ada in Uci Sedmak 50.000 lir za prosesko cerkev. V spomin na Danila Guštin darujeta Ada in Uci Sedmak 25.000 lir za SD Primorje in 25.000 lir za Skupnost družina Opčine. V spomin na Josipa Cor-batti daruje Severina Vec-chiet 30.000 lir za Dijaško matico. V spomin na Berta Barac-cija darujeta Lilijana in Drago Košuta 25.000 lir za SKD Barkovlje. V spomin na pok. strica Emila Ravbar daruje Dario Guštin 30.000 lir za Sklad Mitja Cuk. V počastitev spomina ljubljene mame Emilije Rustja darujeta Nino in družina Polduzzi 100.000 lir za spomenik padlih v NOB iz Gabrovca. V spomin na Milana Ukmarja darujejo Uci, Ada, Sonja in Redi 50.000 lir za SD Primorje in 50.000 lir za MoPZ Vasilij Mirk. 9.3.1982 9.3.1996 Ob 14. obletnici smrti MarjuCe Žerjal por. Tedesco se te z enako žalostjo spominjamo. SVOJCI Dolina, 9. 3. 1996 SPREJEM OSMRTNIC od ponedeljka do petka od 8.30 do 15. ure PUBUEST • Trst Ul. Valdirivo 36 tel. 040-361888-lax 040 - 768697 ob sobotah, nedeljah in praznikih redakcija Primorskega dnevnika Ul. Montecchi 6. - tel. 040-7796600 VOLITVE / PRIPRAVE V LEVOSREDINSKEM TABORU 8. MAREC / NA POBUDO CG1L- CISL-UIL KINO Prva skupščina zavezništva Oljke Razprava o političnih tezah in izbira delegatov za Milan - Bratina skoraj gotovo kandidat Prav v Času, ko stranke in volilne koalicije pilijo zadnje ostrine v pogajanjih o kandidaturah, bo Oljka imela danes v Gorici svojo pokrajinsko skupščino za razpravo in odobritev 88 političnih tez Prodijevega zavezništva. V senci Oljke vsaj na Goriškem resnici na ljubo kandidature ne predstavljajo velikega problema. Za senatno okrožje bo zanesljivo kandidiral senator Darko Bratina, ki mu raziskave o opredelitvah volilcev pripisujejo vsaj enake možnosti uspeha kot pred dvema letoma. Pomembna bo tudi izbira kandidata za poslansko zbornico, glede Cesar krožijo imena raznih predstavnikov Ljudske stranke, predvsem pa Maria Prestamburga, ki naj bi se na listi Oljke predstavil sicer kot predstavnik Dinijeve grupacije. Leta 1994 je konkurenčnost med kandidatoma progresistov in Pakta-Ljudske stranke sprostila pot izvolitvi kandidata Pola svoboščin. Tokrat so obeti drugačni: če se bosta center in levica strnila pod Oljko, trdijo raziskovalci tržaškega inštituta SWG, ki so opravili raziskavo o prevladujočih usmeritvah volilcev v posameznih okrožjih, jima zmaga v goriškem okrožju za poslansko zbornico ne bi smela uiti. Prav utrjevanju zavezništva demokratičnih in napredno usmerjenih sil je namenjena današnja programska skupščina Oljke, ki bo ob 15.30 v Fogarje-vem avditoriju v Gorici (Korzo Verdi 4). Ob razpravi o političnih tezah bo možna predložitev resolucij, ki jih bodo - v primem odobritve - posredovah na državni kongres 23. in 24. marca v Milanu. Izvolili bodo tudi delegate za kongres, ki jih bo z Goriškega lahko največ 14. Glasovalno pravico na današnji skupščini bodo imeli elani gibanja Oljke. Članstvo je strogo osebno, odprto vsakomur, ki sprejme temeljne vrednote in smernice gibanja, na glede na to, ali je že včlanjen v kako stranko. Se posebno so dobrodošli predstavniki družbenih organizacij in skupin, ki naj bi v gibanju prispevali izkušnje in poglede ti. civilne družbe. Članske izkaznice bo mogoCe dobiti tudi danes pred skupščino. Ženske razpravljale o spolnem nasilju Novi zakon je izredno pomemben, toda spremeniti se morajo tudi družbeni odnosi Za ženske na Goriškem letošnji 8. ma- narka Chiara Corbatto in sindikalistka rec ni bil le priložnost za družabnost. Ste- Grazia Vendrame (na sliki - foto Bumbaca) vilne so se na povabilo zvez CGIL, CISL in so obrazložile pomembne novosti, podCr-UIL zbrale v Gradišču pri okrogli mizi o tale pa so, da zakon ni dovolj, če se ne zakonu proti spolnemu nasilju. Odvet- spremenijo tudi družbeni odnosi in na-niška pripravnica Anna Miglino, novi- sploh miselnost ljudi. NOVICE Upepeljevalnik ostane zaprt Goriško sodišče je včeraj zavrnilo priziv zoper odlok o zaprtju upepeljevalnika pri Moram. Objekt so zaprli pred dvema tednoma, ko so zaradi onesnaževanja in drugih nepravilnosti poslali sodna obvestila vodstvu podjetja, ki ga upravlja, in konzorcija obdn na desnem bregu Soče. Včerajšnji sklep sodišča pomeni, da se bo moralo devet občin za uničevanje odpadkov posluževati odlagališča pri Krminu. Dve razstavi stolne župnije V okvira praznika mestnih zavetnikov Hilarija in Tacijana je župnija pri stolnici priredila vec kulturnih srečanj. Danes ob 15. uri bo v domu “Pastor an-gelicus” v Ul. Rabatta šahovski turnir rajonov, ob 17. uri pa bo v stolnici odprtje razstave o sakralnih objektih na Sabotinu in na območju župnije v St-mavm in Pevmi. Jutri ob 11.30 bodo v palači Rabatta odprh fotografsko razstavo o zgodovino stolne cerkve. Požar na Krasu pri Doberdobu Večji požar je včeraj opustošil kakih 30 ha kraške gmajne. Ogenj se je okrog poldneva vnel na strelišču pri Doberdobu, kjer so pravkar imeli vojaško vežbanje karabinjerji, in se naglo razširil v smeri proti Ronkam oz. Foljanu. Posegli so sami karabinjerji, prostovoljci, gozdarji in civilna zaščita s helikopterjem. Ogenj so pogasili šele sredi popoldneva. Okrog 15. ure je močan požar divjal tudi pri Moščenicah in zajel skladišče podjetja Transmare. ■ Zeleni zbirajo podpise Za predstavitev kandidature renata Fiorellija v pro-porčnem delu volitev za poslansko zbornico (v večinskih okrožjih nastopajo v zavezništvu Oljke) zbirajo Zeleni podpise v občinskih volilnih uradih (Gorica 9.00-13.00 in 15.00-18.00, v nedeljo 9.00-12.00, drage občine 9.00-12.00) in na odprtem: danes ob 9. do 13. ure na Komu pred kavarno Sco-rianz, jutri od 10. do 12. in od 16. do 18. ure na trgu pred cerkvico sv. Ivana. Slovensko Stalno©ledalisce Bratko Kreft Režija: Zvone Šedlbauer V ponedeljek, 11. (Red A) in v torek, 12. marca 1996 (Red B), ob 20.30 v Kulturnem domu v Gorici (ul. Brass 20). VOZNI RED A VTOBUSA: 19.45 Poljane, 19.50 Doberdob, 19.55 Jamlje (Gostilna Pahor), 20.00 Dol (Gostilna Devetak), 20.05 Gabrje, 20.10 Sovodnje (Kulturni dom), 20.12 Sovodnje (pri Ušarju) in 20.15 Standrež. OBISK / KONZUL MADŽARSKE Os Gorica-Budimpešta Srečanji na Pokrajini in z gospodarstveniki Čimprejšnja realizacija avtoceste med Vilešem in Gorice ter okrepitev mejnih infrastruktur sta potrebni za usposobitev prometne osi Gorica-Bu-dimpešta. To je bil eden od predlogov, ki so padli ob včerajšnjem obisku madžarskega konzula Gaborja Solyoma. Konzul je na Pokrajini sklenil tridnevni obisk v deželi, ki ga je opravil na povabilo pokrajinskega odbornika za ekonomske dejavnosti Paola Petiziola. Solyom, ki je obiskal tudi prefekturo, popoldne pa se je sestal s predstavniki Trgovinske zbornice, strokovnih združenj in javnih gospodarskih struktur, je tudi izrazil željo, da bi Dežela in Pokrajina s privoljenjem Farnesine lahko razvijali samostojne “zunanjepolitične” dejavnosti za krepitev stikov z Madžarsko. Kot gospodarstvenik, ki je samo “posojen” diplomaciji, je konzul nakazal vrsto možnosti, ki jih madžarsko tržišče ponuja tukajšnjim gospodarstvenikom. Možnosti navezave novih oblik sodelovanja so še posebej prišle do izraza na srečanju z gospodarskimi operaterji. Barolti: Geatov protest ni utemeljen Ravnatelj Zdravstvenega podjetja dr. Baratti je včeraj odgovoril" na očitke zdravnika dr. Maria Geata, ki je dan prej napovedal ponovno gladovno stavko iz protesta zoper zamude pri ustanavljanju medicinskega departmaja, ki naj bi reorganiziral delo bolnišničnih oddelkov. Baratti pojasnjuje, da je sprejel odlok o ustanovitvi departmaja 6. februarja in hkrati imenoval za odgovornega dr. Lo-ruja in namestnika dr. Lipizerja; po 15-dnevni objavi je sklep postal izvršilen 22. februarja; naslednji dan je to uradno javil novoimenovanima (ki sta sicer bila že prej obveščena), 26. februarja pa vsem primarijem.»Vse to«, piše Baratti,»sem pisno sporočil Geatu 5. marca v odgovora na njegovo vlogo, ki sem jo dobil le dan prej«. Zaradi tega ocenjuje, da je protest povsem neutemeljen. Hkrati ironizira tudi na račun italijanskih dnevnikov, ki sta včeraj odmevno poročala o protestu dr. Geata in pri tem pozabila, da sta le dan prej objavila vest o ustanovitvi medicinskega departmaja. KULTURNI DOM / NABITO POLNA DVORANA VRH Ciganski orkester je vžgal Na večeru društva Lipizer navzoč tudi madžarski konzul v Milanu Nabito polna dvorana Kulturnega doma v Gorici je v sredo zvečer pozdravila nastop Ciganskega orkestra iz Budimpešte (na sliki), ki je gostoval na 12. večera abonmajske sezone društva Lipizer. Ob rednih ljuditeljih glasbe so tokrat prihiteli tudi manj običajni obiskovalci koncertnih dvoran, ki jih je pritegnil sloves skupine in živahna tradicionalna madžarska glasba. Nastopajoči so zadovoljili ene in druge, saj so predsta- vili lahkoten in dopadljiv spored vendar na visoki izvajalski ravni. Koncertu je prisostvoval tudi madžarski konzul v Milanu Gabor Solyom, ki je v teh dneh obiskal Gorico in druge kraje v deželi na povabilo pokrajinskega odbornika Paola Petiziola. Solyom je čestital organizatorjem koncerta, članom društva Lipizer, in želel, da bi tudi kultura pomagala k zbliževanju med ljudmi v srednjeevropskem prostoru. SMetnica KD Danica Na Vrhu se nocoj začenja niz prireditev, s katerimi namerava kulturno društvo Danica obeležiti 50-letnico ustanovitve in delovanja. Danes bodo v kulturnem in športnem središču Danica odprli razstavo ob 50-letnem delovanju društva, zavrteli film in prisluhnili nastopu mladinskega pevskega zbora Vrh sv. Mihaela. Odprtje razstave bo ob 19.30, sledita film in pevski nastop. Jubileju bodo posvetili še dva večera: prihodnji petek bodo v središču predstavili igro Pred petdesetimi leti ter izvedli koncert moškega pevskega zbora Jezero in vokalne skupine Sovodenjska dekleta. Osrednja prireditev bo v nedeljo, 17. marca, s koncertom godbe Kras iz Doberdoba, mešanega pevskega zbora Oton Zupančič iz Standreža in podelitvijo priznanj nekdanjim predsednikom in odbornikom društva. GORICA VnTORIA Zaprto zaradi prenovitvenih del. CORSO 18.00-20.00-22.00 »Va dove ti porta il cuore«. V. lisi in M. Buy. TRZIC COMUNALE 17.30-20.00-22.00 »Strange Days«. Angela Basset in Juliette Levvis. GLEDALIŠČE V KULTURNEM DOMU V GORICI bo jutri ob 17. uri premiera drame Franceta Bevka: Krivda v postavitvi amaterske skupine Oder 90, rež. Darko Komac. M PRIREDITVE KNJIŽNICA D. FEIGEL vabi v sredo, 13. t.n., ob 20.30 na predavanje-razpra-vo o narodnostni identiteti v sodobni Evropi. Predaval bo dr. Rudolf Rizman, profesor sociologije in političnih ved na Ljubljanski univerzi. □ OBVESTILA SPD GORICA sporoča, da bo avtobus jutri odpeljal ob 6.30 iz Sovodenj skozi Standrež na Koren. Iz Gorice odpelje ob 6.45. Tekmovanje na Trbižu se prične točno ob 10. uri na progi Priesnig C. KAJAKAŠKO DRUŠTVO SILEC sklicuje občni zbor v ponedeljek, 11. marca, ob 20.30 v kulturnem domu A. Paglavec v Podgori. B ČRPALKE Danes in jutri so na Goriškem dežurne črpalke GORICA AGIP - Ul. dAosta 74 ESSO-U1. Brass 7/B IP - Ul. Lungo Isonzo 110 ERG - Ul. Brig. Re GRADIŠČE IP - Trg Unita TRŽIČ ESSO-U1. Boito API - Ul. Cosulich MONTESHELL Ul. Boito AGIP - Ul. Duca dAosta ROMKE MONTESHELL Ul. Redipuglia ZAGRAJ API-Tig Garibaldi ŠKOCJAN AGIP - cesta za Gradež SLOVRENC AGIP - državna cesta 56 TURJAK IP - državna cesta VILES ERG - Ul. Aquileia 40 KRMIM API - Drev. Ven. Giulia DOBERDOB CHEVRON - Palkišče □ LEKARNE DEŽURNA LEKARNA V GORICI AlVorso bianco, Carduc-cijeva ulica 40, tel. 530268. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU Občinska 2, Ul. Manlio 14/b, tek 480405. DEŽURNA LEKARNA V DOBERDOBU Pri Jezeru, Vrtna ulica 2, tel. 78300. POGREBI Danes: 8.00, Elena Vlach, vd. Chiarotti iz splošne bolnišnice v cerkev na Svetogor-ski in na glavno pokopališče; 9.30 Pasquale Amendola iz splošne bolnišnice v cerkev Srca Jezusovega in na glavno pokopališče; 11.00, Angelo Marvin iz splošne bolnišnice v Standrež; 12.30, Fede Videz iz splošne bolnišnice v LoCnik; 13.15, Regina Cecot, vd. Montina iz splošne bolnišnice v Krmin; 14.30, Ser-gio Pavesi iz splošne bolnišnice v stolnico in na glavno pokopališče. -FARGO FINE CHENIICALS 34132 TRST UL. DEL LAVATOIO 4 TEL. 040 - 365424 FAX 040 - 363918 PETROKEMIJA KEMIJA FARMACEVTIKA KOZMETIKA BIOPRIMA - COSMETICSITALY ■FARGO FINE CHENIICALS 34132 TRST UL. DEL LAVATOIO 4 TEL. 040 - 365424 FAX 040 - 363918 COSMETICS ITALY BTOPRIMA® PETROKEMIJA KEMIJA FARMACEVTIKA KOZMETIKA MEDNARODNI TRENDI / FEBRUARJA NEPRIČAKOVANO VELIK PORAST ZAPOSLENOSTI Rast gospodarstva v ZDA povzročila kaos na trgih Po Wal Streetu so klonile tudi vse evropske borze, vključno z Milanom NEW YORK - Gospodarstvo Združenih držav Amerike se ne usmerja v recesijo, ampak je doživelo le kratek razvojni premor, kakor potrjujejo včerajšnji nepričakovano ugodni podatki o februarskih gibanjih na trgu dela. Število plačilnih ovojnic se je namreč v tem mesecu povečalo za 705 tisoč enot, kar je najvišji porast v zadnjih dvanajstih letih, stopnja brezposelnosti pa se je posledično znižala za 5, 5 odstotka (januarja je znašala 5, 8 odstotka). Ti signali torej potrjujejo mnenja tistih, ki so vztrajno trdili, da se ameriško gospodarstvo ne približuje novi recesiji, ampak da gre le za začasni premor v njegovi rasti, po drugi strani pa odpravljajo upanje, da bi Fe-deral Reserve v kratkem zvižala ceno denarja. Podatki departmaja za delo ZDA, ki so včeraj močno pretresli ravnotežja ameriških finančnih trgov, govorijo zelo jasno: s povečanjem števila zaposlenih za 705 tisoč enot se je več kot zapolnila izguba 188 tisoč delovnih mest, ki jo je januarja povzročilo silovito snežno neurje. To je spravilo v največjo zadrego analitike, ki si niso niti približno predstavljali takega skoka naprej, amapk so računali na približno 330 tisoč novih delovnih mest in na znižanje brezposle-nosti za eno samo desetinko odstotka. Do povečanja zaposlenosti je prišlo predvsem v storitveni industriji, ki je zaposlila kar 552 tisoč novih delovnih moči, medtem ko je od januarskega neurja težko prizadeti gradbeni sektor »proizvedel« 121 tisoč delovnih mest. Po mnjenju analitikov departmaja za delo ti podatki dokazujejo, da krepitev ameriškega gospodarstva ni samo rezultat konjunkturnega zasuka po močnem zavrtju v januarju, ampak da izhaja iz moči njegovih temeljev. Med drugim se je močno povečalo tudi število povprečnih tedenskih delovnih ur, kar naj bi nakazovalo bližanje novega gospodarskega vzpona po upočasnitvi v preteklih mesecih. Kor rečeno, so ti podatki spravili v težave ameriške finančne trge, kjer je indeks Dow Jones na newyorSki borzi že dopoldne izgubil več kot 102 točki in sprožil varnostni sistem, ki začne zavirati posle, kadar indeks izgublja več kot 50 točk. Naravnost strmoglavile so tudi ameriške obveznice, posledice pa je občutila tudi milanska borza, kjer je idensk Mib-tel takoj po objavi ameriških podatkov nazadoval za več kot 2 odstotka. Na vseh menarodnih trgih se je namreč razširila bojazen pred novim razmahom inflacije. V megli tudi trgi upočasnijo gibanja Nad trgi se zadržuje oblak sive megle in operaterji, tako kot avtomobilisti, ne morejo drugega kot upočasnih vožnjo. V Evropi se odprto govori o recesiji: gibanje bruto domačega proizvoda bo verjetno že drugo trimesečje zapored negativno v skoraj vseh državah in to po tradiciji naznanja začetek recesije. Poleg tega zaupanje operaterjev upada, cene se nižajo zaradi manjšega povpraševanja, nominalne obrestne mere sledijo nižanju inflacije, realne obrestne pa ostajajo Se vedno visoke. Trgi pričakujejo torej znižanje uradnih obrestnih mer: v Franciji je do tega prišlo v četrtek, nemška Bundesbank pa še niha. Negotovost o prihodnosh nemškega gospodarstva in dvomi o načinu uresničevanja Evropske monetarne unije močno penalizirata nemške državne obveznice. Eden od razlogov za padanje cene Bunda je morda tudi ta, da ima preveč držav hude težave pri prilagajanju kriterijem Mastrichta in to bo morda privedlo do ublažitve kriterijev za vstop v EMU: marka in nemški vred- nostni papirji se bodo tako »pomešah« z manj žlahtnimi valutami in to v per-spektivi zmanjšuje njihovo vrednost. Prav tako meglena je situacija na ita-hjanskih trgih: po rasti prejšnjega tedna, katere vzroki so bih tehničnega značaja, so si borza, lira in trg državnih vrednostnih papirjev še nekoliko opomogli v prvi polovici tega tedna, v pričakovanju dobrih podatkov o inflaciji. Bil je to tipičen pojav, ki ga Angleži označujejo kot »buy on rumours, seli on facts« -kupi na govoricah in prodaj na dejstvih: že v sredo, ko so bih objavljeni podatki o inflaciji v februarju (5% prah 5, 5% januarja), so cene padle in ta trend se je nadaljeval do konca tedna. Indeks ita-hjanske borze je v enem tednu izgubil skoraj odstotek, cene futures na BTP so šle ponovno pod 110, tečaj lira/marka pa krepko čez raven 1.050. Vse to na dokaj ohromelem trgu, s skromnim obsegom menjav: da bodo italijanski trgi pridobih nov elan, bo treba počakah na razjasnitev politične situacije in torej na volitve in sestavo vlade. (E.V.) ^TRENDI / VLAGANJA V PROMOCIJO LETOS ZA 5 ODSTOTKOV VIŠJA Reklama v korak z inflacijo MILAN - V letošnjem letu bodo italijanska podjetja v reklamo investirala vsoto, ki naj bi bila približno 5 odstotkov višja od tiste, ki so jo v ta namen porabila v lanskem letu. Tudi lani je bil porast podoben: v letu 1994 so podjetja vložila v promocijo 8.000 milijard lir, lani pa že 8.450 milijard. Kljub temu pa je h izdatki niso bih nič posebnega, saj so rasli vzporedno z inflacijo, ki je bila kar visoka. Tudi letos naj bi se inflacijska stopnja gibala okrog petih odstotkov, torej razmeroma visoko. Reklama bo samo odraz tega porasta cen, kar pomeni, da ne bo skokovite spremembe v izdatku italijanskih podjetij. V prvi polovici devetdesetih let so se izdatki za reklamo v Italiji zmanjšali. Razlog je bil v krizi, ki je zajela Italijo. Zmanjšala se je široka poraba in marsikateri podjetnik je bil zato prisiljen zmanjšati režijske stroške, vključno z rek- lamnimi. Leto 1995 je bilo prvo, v katerem so se pokazali znaki oživljanja. Bih pa so, kot rečeno, v sozvočju z zelo visoko inflacijo, če jo primerjamo s povprečjem v drugih državah Evropske unije. Po predvidevanjih družbe Niel-sen bo tudi letos narasla televizijska reklama. V poštev prihajajo tako nacionalne kot lokalne televizijske postaje in seveda državna televizija RAI, kjer je vse več reklame in je zato vse bolj podobna Berlusconijevim zasebnim mrežam. Ceno tega porasta bodo plačali časopisi, kjer zmanjšanje dohodkov od reklame povzroča krize in pretrese. Marsikateri dnevnik je moral zmanjšati število strani, že kar veliko novinarjev so odpustili. Za italijansko časopisje je namreč značilno (seveda so tudi častne izjeme), da je reklama običajno nacionalna in da je bolj malo krajevne reklame. Pri vsem tem je treba povedati, da je Italijane zajela prava mrzlica pri nakupu tistih izdelkov, posebno živilskih, kjer ti nudijo nekaj »apoenov«. Ko si kupil določeno količino nekega proizvoda, ti »darujejo« čajni servis, vrsto krožnikov in Se marsikaj podobnega. Seveda moraš za to vedno segati po proizvodih iste tovarne. Gospodinje, ki to delajo, so se prav dobro zavedele, da morajo konec koncev za marsikateri proizvod plačati več kot za podobnega druge blagovne znamke. Z vsem tem je trg najbrž že nasičen. Največji italijanski proizvajalec testenin Barilla je namreč pred nekaj tedni sporočil, da bo znižal ceno vseh svojih proizvodov za 12 odstotkov in da zato ne bo več dajali prej omenjenih nagrad. Brez dvoma si je ta prioz-vajalec testenin naredil veliko reklame, saj je znal svojo določitev zelo spretno izkoristiti. Marko VValtritsch LIRA PON TOR SRE 1557,5 1550,0 1554,8 10578 10475 % ČET PET 1561,1 1562,4 10. m >2,3 105 8,2 ■ NOVICE Mednarodni denarni sklad o italijanski inflaciji VVASHINGTON - Doseči povprečno 4-odstot-no inflacijsko stopnjo v letošnjem letu je za Italijo gotovo uresničljiv, a je hkrati tudi minimalni cilj njene ekonomske politike, pravi direktor evropskega oddelka Mednarodnega denarnega sklada Massimo Russo, ki pa postavlja dva pogoja: nadaljevanje procesa uravnovešanja javnih računov in politike plač. Četudi bi inflacija padla na 3,9 ah 3,8 odstotka, nadaljuje Russo, bi imela Italija Se vedno dvakrat večjo kot npr. Francija in Nemčija. Fininvest bo odpisala vse svoje dolgove RIM - Letošnje leto bo za grupacijo Fininvest leto odpisa dolgov in temeljna etapa za kotacijo dveh njenih družb, Midiolanum in Mediaset, na milanski borzi. Pooblaščeni upravitelj grupe Ubaldo Li-volsi je včeraj povedal, da sanacijski načrt, ki so ga začeh izvajah v teh dneh učinkuje in da bo na njegovi osnovi mogoče že letos odpisati dolgove in morda celo prih do 600, 700 milijard sveže likvidnosti, če bo kotacija omenjenih družb navrgla več kot 2 tisoč milijard lir. Podpisan odlok o komisarski upravi sicilske hranilnice RIM - Guverner Banke Italije in zakladni minister sta včeraj podpisala odlok o uvedbi komisarske uprave v sicilski hranilnici Sicilcassa. Vest je bila sicer v zraku že nekaj dni, saj ima banka 1.000 do 1.200 milijard lir pasive in viseče kredite v vredno-sh 5.000 milijard, njeni donedavni voditelji pa so vpleteni v sodne afere. Banka ima 3.730 zaposlenih in 245 okenc, njena pa bo že deveta komisarska uprava ene velikih italijanskih bank po letu 1980. V Uoyd Adriaticu zadovoljni s poslovanjem FIRENCE - Tržaška zavarovalnica Lloyd Adriatico, ki jo nadzoruje nemška grupa Allianz, je lani zbrala za več kot dve milijardi sredstev. Prve podatke o preteklem poslovnem letu je predsednik Sandro Salvah posredoval včeraj v Firencah, kjer je Lloyd odprl svojo peto agencijo. Salvah je dodal, da so življenjska zavarovanja dosegla 20-odstotni porast, vrednost zbranih premij pa dosega 245 milijard lir. Holding zadružnih bank se bo dokapitaliziral RIM - ICCREA Holding, vodilna družba podjetniškega sistema 623 zadružnih bank, bo povišala svojo kapitalsko glavnico za 380 milijard lir. O tem bodo delničarji odločah na skupščini 16. marca, po izvedbi operacije pa bo holdingov kapital narasel na 779 milijard lir. 8. MAREC 1996 v LIRAH 2 1 valuta nakupni prodajni ameriški dolar 1535,00 1582,00 1 nemška marka 1040,00 1072,00 i francoski frank 303,00 312,00 p 'E % S P holandski gulden 927,00 956,00 belgijski frank 50,30 52,30 funt šterling 2347,00 2419,00 S S irski šterling 2411,00 2484,00 f= danska krona 269,00 277,00 S,2 <5 št grška drahma 6,30 6,70 kanadski dolar 1118,00 1152,00 IS japonski jen 14,50 15,10 švicarski frank 1277,00 1316,00 i1! avstrijski šiling 147,60 152,10 norveška krona 239,00 246,00 švedska krona portugalski escudo 226,00 10,00 233,00 10,40 - španska pezeta 12,30 12,90 1 avstralski dolar 1174,00 1210,00 1 madžarski florint 11,00 14,00 S slovenski tolar 11,30 11,90 3 hrvaška kuna 265,00 290,00 8. MAREC 1996 v LIRAH valuta nakupni prodajni ameriški dolar 1542,00 1572,00 nemška marka 1046,00 1064,00 franposki frank 302,00 312,00 holandski gulden 925,00 950,00 belgijski frank 50,34 52,14 funt šterling 2342,00 2422,00 irski šterling 2405,00 2500,00 danska krona - 268,00 278,00 grška drahma 6,25 6,85 kanadski dolar 1115,00 1150,00 švicarski frank 1280,00 1305,00 avstrijski šiling 147,19 151,69 slovenski tolar 11,60 12,00 8. MAREC 1996 v LIRAH 23. FEBRUAR 1995 v DEM valuta nakupni srednji prodajni valuta nakupni srednji prodajni ameriški dolar ECU nemška marka francoski frank funt šterling holandski gulden belgijski frank španska pezeta danska krona irski funt grška drahma portugalski escudo kanadski dolar japonski jen švicarski frank avstrijski šiling non/eška krona švedska krona finska marka avstralski dolar - 1562,400 1958,470 1056,180 308,230 2387,820 943,420 51,374 12,552 273,340 2453,440 6,469 10,179 1139,770 14,797 1299,080 150,160 242,780 229,530 339,800 1198,050 - ameriški dolar funt šterling irski funt kanadski dolar nizozemski gulden švicarski frank belgijski frank francoski frank danska krona norveška krona švedska krona italijanska lira avstrijski šiling španska peseta portugalski escudo japonski jen finska marka 1.4533 2.2344 2.3005 1.056 89.194 122.96 4.8513 28.063 25.802 22.843 21.498 0.924 14.197 1.1838 0.9595 1.3838 31,115 1.4573 2.2414 2.3075 1.06 89.304 123.06 4.6613 29.123 25.862 22.903 21.558 0.928 14.217 1.1878 0.9625 1.3853 32.195 1.4613 2.2484 2.3145 1.064 89.414 123.16 4.8713 29.183 25.922 22.963 21.618 0.932 14.237 1.1918 0.9655 1.3868 32.275 GLEDALIŠČE / SHAKESPEARE V PREDELAVI PATRONI GR1FFIJA SEŽANSKI KULTURNI CENTER Mladostniška Romeo in Julija Lirično zgodbo o mladostniški, a resnični, vseprevzemajoCi ljubezni med Romeom in Julijo, ki se zaradi spleta nesrečnih okoliščin sprevrže v tragedijo, je VVilliam Shakespeare spisal ob koncu šestnajstega stoletja, tako da imamo postavitve v letošnji sezoni lahko za poklon ob štiristoletnici priljubljenega gledališkega dela, ki je postalo pojem plemenite ljubezni, ki premaga sovraštvo, pa Čeprav z žrtvovanjem mladih življenj. Delo je vključeno tudi v letošnji repertoar deželnega stalnega gledališča FJK in je ta teden na sporedu v tržaški dvorani Rossetti v postavitvi, ki si jo je zamislil italijanski režiser in dramatik Giuseppe Patroni Griffi. Predstava ima izrazit mladostniški pečat, ne samo glede igralske zasedbe, v kateri so izredno mladi ne samo naslovna junaka in njuni ožji prijatelji, ampak tudi veronski knez in še posebej pater Lorenzo, ki smo si ga doslej res vedno predstavljali z dolgo sivo brado, ampak zlasti v govorici, ki je zvesto povzeta po pogovornem jeziku današnje mladine. Prevod v italijanski jezik je obdelal režiser sam, tudi z namenom, da ga očisti klišejske navlake, ki se je po njegovem mnenju nabrala na dosedanjih prevodih. Za italijanske postavitve del velikega angleškega gledališkega klasika neobičajna odrska govorica ima poseben učinek na gledalce: ob besedah, ki označujejo določene dele telesa in ki jih dobro vzgojene osebe ne bi smele uporabljati, vendar v sodobnem pogovornem jeziku kar mrgolijo in se ob tem nihče ne zgraža, pravzaprav jih skoraj ne opazi, starejši in zlasti resne gospe glasno negodujejo in po-menjljivo kašljajo, mladi pa jih sprejemajo z vzdihi začudenja, vsekakor nikoli ne zdrsnejo mimo neopazno. Obenem se to neokinCano mladostniško izražanje bije z baročnimi Shakespearovimi pesniškimi prispodobami. Predstavo je režiser postavil v abstraktno nedoločeno sceno Alda Terlizzija, ki jo le veliki Crni paralelepipedi in stopnice delijo na veC prostorov, medtem ko ozadje glede na vzdušje spreminjajo različno obarvane luCi in slike, ki namigujejo na ogromne stenske preproge. Glasbena kulisa s skladbami Dukea Ellingtona in Aarona Coplanda je sodobna in kostumi v otvoritvenem spopadu med pristaši sovražnih družin, v upočasnjenem tempu (kot ostale ga je koreo- grafsko obdelal Mariano Brancaccio glede borilnih veščin pa Sal Borge-se) se jasno navezujejo na Bernsteinovo inaCico zgodbe West Side Story, v naslednjih prizorih pa se navdihujejo ob modi renesanse z moškimi v tesno oprijetih hlaCah, ki primerno poudarjajo vse obline. V predstavi izstopa mladostniška možatost, ki kar prekipeva od veselja in življenja polnih mladeničih: v živahnem in duhovitem Mer-cutiu Maxa Malateste, v bolj preudarnem Benvo-liu Luigija Lo Cascia in v od togega pojma Časti prevzetem Tybaltu Carla Caprioglia. Romeo Ka-sparja Capparonija je vesel, zanesljiv mladenič, ki veliko obeta kljub prenagljeni in nepremišljeni poroki, fizično vsekakor primeren za vlogo, ki v predstavi predvideva tudi prizor z golima Romeom in Julijo, v kateri pa je ob skrbno zasnovanih gibih še premalo vz- burljivosti. Julija Laure Nardi je naivna deklica, ki je Cez noč postala ženska in ki bi si zaradi svojih čistih Čustev res zaslužila življenjsko sreCo. Isabella Guidotti je ljudsko preprosta dojilja, Nestor Garay je stari Capulet, Daniele Gonciaruk je modri veronski knez. Predstava, ki kljub številnim rezom traja tri ure in četrt, pa čeprav Shakespeare v prologu obljublja le dve uri, navdušuje teenagerske gledalce, ki verjetno na odru gledajo zlasti sebe, kakršni bi radi bili, starejši so predvsem zbegani, gledalci vmesnih starosti pa se odzivajo bodisi z odobravanjem bodisi z nekaj kritike, pač glede na lastna nagnjenja. (bov) Na sliki Kaspar Cap-paroni (Romeo) in Laura Nardi (Julija). Pianist-virtuoz in mladi zbori Naša pomlad '95 tudi na cd-plošči V mesecu februarju sta bila v kulturnem centru »Srečka Kosovela« v Sežani dva pomembna koncerta. Pod naslovom »Naša pomlad« je nastopilo pet najboljših otroških in mladinskih zborov - osnovnih šol iz Štanjela pod vodstvom Majde Zgonik in pianista Vladimirja Babina, iz Vole pod vodstvom Klavdije Rot in pianistke Mojce Bizjak ter mladinskih zborov z Op Cin pod vodstvom Franca PohajaCa, iz Ajdovščine pod vodstvom Marinke Šuštarjeve in mešani mladinski zbor iz Kopra pod vodstvom Sindije Šiško. Mislim, da je ta nastop bil malo prezgodenj, kajti pri vsakem zboru smo zasledili po nekaj pomanjkljivosti predvsem v tehnično glasovnem pogledu. Vendar so kljub temu bili vsi na ravni prepričljivega petja; imenovani pevovodje zaslužijo vse priznanje. Sicer pa je do konca šole še Časa dovolj, da zhore izoblikujejo še bolj dovršeno in da dosežejo še večjo interpretativno dognanost, kar bodo lahko potrdili nekateri tudi na srečanju v Zagorju. Zdi se, da je ta sorazmerno zgodaj organizirani koncert poslužil kot uvod v drugi pomemben trenutek: v predstavitev cd-plošCe, na kateri je posnetih 17 otroških in 9 mladinskih pevskih zborov iz celotnega primorskega območja (všteto je tudi zamejstvo): poleg že zgoraj omenjenih še otroški zbori iz Ajdovščine, z GoC, Doberdoba, Dutovelj, Godoviča, Prestranka, Solkana, z Mosta na SoCi, s Črnega vrha, iz Kanala, Domja, Boljunca, Sv. Ivana v Trstu, Nove Gorice (osn. šola »M. Štrukelj«) ter Kopra (osn. šola«J. Premrl Vojko«) in mladinski: iz Gračišča, Dekanov, Cola, Spodnje Idrije, Vipave in Nove Gorice (osn. šola »Fran Erjavec«). To so posnetki s koncertov najboljših zborov pod naslovom »Naša pomlad« 1995 v dvorani Zemono, Novi Gorici in Trstu. Posnetke za ploščo so izbrali: Marinka Šuštar, Vera Clemente-KojiC, Zvonka Starc in Ivan TavCar, ki je obenem bil producent, medtem ko je zbore snemal tonski mojster ing. Ivor Cerovec z Radia Koper. Izbrane pesmi predstavljajo dokument prizadevanj in dosežkov estetsko pevske vzgoje po šolah in drugih ustanovah ter otipljive kakovostne naravnanosti pri pevsko ustvarjalnem osveščanju mladih rodov. To in tako zastavljeno delo je obro- dilo dobre rezultate, ki so porok za nadaljnji razvoj. Posnetki so kljub snemanju v akustično različnih prostorih dovolj dobri, pesmi z vidika zlitosti in pevske lepote, kakor tudi muzikalne osmišljenosti, povedne prepričljivosti dobro izbrane in predstavljajo nekak prerez prizadevanj in uspehov pevovodij ter pomembno raven v pogledu oblikovanja. PlošCa predstavlja mejnik 25- ■ letnega obstoja in uspešnega dela, j obenem pa nas opozarja, naj tako raven vzdržimo tudi v prihodnje in si prizadevamo za nenehen razvoj. S tem so organizatorji najlepše počastili 25.letni jubilej. Drugi zelo pomemben dogodek je bil v isti dvorani recital pianista Sijavuša Gadžijeva, ki si je za spored izbral Mozartovo Fantazijo v c-molu št. 475, Beethovnovo Sonato v B-molu op. 57, imenovano »Appassio- j nata«, Lisztovo Funerailles, Rahmaninova Preludija v d-molu op. 23 in v G-duru op. 32 ter Prokofjevo Sonato št. 3 v a-molu op. 28. Prepričan sem, da, kdor je bil na koncertu, tega ne bo zlepa pozabil. Kajti pianistov s takim temperamentom, tako povedno razsežnostjo od lirično občutene pretanjenosti do prekipevajoče dramatičnosti, sijajne igre spretnostne učinkovitosti, vseskozi napetega oblikovanja in svojsko občutene zasnovane gradnje -kaže osebnost velikega znanja in še posebej tistega, kar narava vsadi le redkim: živo, vznemirjujočo klico, ki se lahko vzpne do širokih obzorij muzikalnega duha in se razvname v nezadržen plamen ustvarjalnih energij. MoC njegove izpovednosti je osvajala in pritegnila v njegov svet Čudovitega muziciranja, ki je bilo enako prepričljivo pri vseh avtorjih, kakor da je vsakemu izklesal svoj obraz in izzval vse posebnosti iz globin njihove muzike; to nas je še posebno vznemirilo pri monumentalno zgrajeni Beethovnovi »Appassio-nati«, katere izpovedna moč je v svoji snovalni napetosti rasla od zaCetka do učinkovite zanesenosti zadnjega stavka. Le škoda, da je bil klavir razglašen. Gadžijev je ne le izjemen klavirski pedagog, o katerem smo že pisali na tem mestu, ampak tudi izvrsten pianist in izredno sugestiven umetnik, na katerega moramo biti bolj pozorni in ponosni, da dela v naši sredini. Ivan Silič Na otvoritvenem večeru 26. Tedna domaCe drame v Kranju so v Četrtek zvečer podelili stalno nagrado Slavka Gruma za najboljše slovensko dramsko besedilo preteklega leta. Letošnji nagrajenec je Ivo Svetina, ki je prejel nagrado za dramsko besedilo Tako je umrl Zaratustra. Ob tej priložnosti smo ga vprašali, kaj mu pomeni ta nagrada. »Glede na pomembnost Slavka Gruma, ki ima v slovenski literaturi in dramatiki posebno mesto, mi pomeni nagrada Slavka Gruma zelo veliko. Veliko težo ima nagrada tudi v Casu, ko pravijo, da je pisanje za gledališče v krizi, da pisatelji ne pišejo veC za oder. In v Casu, ko režiserji uprizarjajo igre brez besed. SreCen sem, da sem ponovno dobil Grumovo nagrado, ker imam intimen odnos do njegovega dela. Večkrat sem si rekel, da ne bom več pisal dramatike. Toda gledališče me vedno znova zvabi, ker ima zame poseben Car in jaz se vedno znova vraCam k njemu. Za moje dramsko pi- sanje je zelo pomembno, da so igre uprizorjene. Težko pišem za gledališče, če si predstavljam, da igre ne bi bile uprizorjene. Igra je kot otrok in ta otrok mora biti oživljen s pomočjo ustvarjalcev v gledališču, sicer je to otrok, ki nikoli ne shodi. Moje dramsko besedilo Tako je umrl Zaratustra bo uprizorjeno konec leta v ljubljanski Drami, upam, da v režiji Janeza Pipana. Ideja za igro je nastala nekje konec leta 1989 v Sarajevu, po gostovanju Šeherezade, na pobudo takratnega ravnatelja Narodnega pozorišta v Sarajevu Darka Lukiča. Danes ima igra zaradi vojne posebno težo. V njej sem želel vzpostaviti dialog z Nietzschejem kot enem zadnjih modrecev iz preteklosti, ki je videl človeka v današnjem Casu. Prišel je Cas, ko se dejansko uresničujejo njegova videnja in ne v smislu, kot ga je zlorabil in interpretiral fašizem. Danes nadčlovek ne ve, kaj početi s svojo svobodo, in je hkrati njen lastnik in suženj.« (K. Z. za Republiko) ____LJUBLJANA / RAZPISALI SO ŽE TRETJI NATEČAJ_ Drugi zbornik ženskih zgodb Urad za žensko politiko pri slovenski vladi je na četrtkovi novinarski konferenci v Jazz clubu Gaj o v Ljubljani predstavil drugo knjigo, ki je nastala na osnovi razpisa natečaja za kratko zgodbo. Prva knjiga je izšla pod naslovom Zaznamovane, letošnjo pa so naslovili Zenski zaliv. Naslov razpisa Zenski zaliv je nastal po istoimenski zbirki kratkih zgodb pisateljice Marije Vojskovic. Na razpis je prispelo 187 kratkih zgodb, med katerimi je žirija (v sestavi Lela B. Njatin, Ra-dojka VranCič in Nataša Hrastnik) izbrala trinajst najboljših. Prvo nagrado je prejela zgodba Maje Novak Zaliv Boginje Bast, drugo zgodba Nine Kokelj O pritlikavki in gospodarju, tretjo nagrado pa zgodba Jožice Lorenci Zgodba o Evi. Poleg teh treh so v knjigi objavljene še zgodbe Vedrane Griso-gono, Helene Kos, Neje Kos, Nadje Košuta, Manke Kremenšek, Katarine Mahnič, Nedeljke Pirjevec, Barbare Simoniti, Baripe Smole, Suzane Tratnik in Marije Vojskovic. »Opaziti je mogoče, da se je med izbrankami pojavilo precej istih imen kot leto poprej, ob njih pa tudi takšne, ki pred tem svojega pisanja ni'so objavljale,« je povedala Nataša Hrastnik, urednica knjige. Zgodbe so bile glede literarnih postopkov, tematike in literarnih virov zelo raznolike, vendar so bile kot glavni liki vedno upodobljene ženske. Zenske vseh starosti, mnoge so določale njihova razmerja do moških, do žensk kot ljubimk, prijateljic ali sovražnic, do mater ali svojih otrok. Zbornik je izdala založba Mihelač v nakladi 500 izvodov. Kot je povedala direktorica Urada za žensko politiko Vera Kozmik, je namen pričujočega zbornika kot tudi samega natečaja vzpodbuditi knjižno ustvarjalnost in ustvariti prostor za predstavitev, razpravljanju o ženski pisavi in hkrati praktično možnost za preverjanje teoretskih konceptov. Odziv na prva dva razpisa je bil velik, zato tudi nadaljujejo z razpisom za kratko zgodbo. S tretjim razpisom pod naslovom Ne bom veC pridna, ki je bil objavljen 5. marca, se zaCenja sodelovanje med Uradom za žensko politiko in revijo Jana. Kratke zgodbe morajo biti poslane do 21. junija v štirih izvodih, ne smejo pa biti daljše od štirih strani. Žirija, ki jo sestavljajo Maja Novak, Nataša Hrastnik in Maja Lupša, bodo izbrale najboljše. Izbrane zgodbe bodo objavljene jeseni. Aleksandra Zorko za Republiko v LJUDJE IN DOGODKI Sobota, 9. marca 1996 11 AVTOMOBILSKI SALON V ŽENEVI Evropske avtomobilske hiše novosti nastopajo brez velikih novosti Pomlajena ponudba I _ ' ^. milanske Alfa Romeo — Milanska Alfa Romeo beleži zine, med drugim tudi s sodobnim zadnje Čase s svojo novo linijo pogonom na Štiri kolesa in z dokajšnje uspehe: v letu 1995 se je novim šeststopenjskim prodaja dvignila za 27,6 od st, kar menjalnikom. Med najbolj \ gre pripisati predvsem dejstvu, da občudovanimi modeli je bil 1 je celotna njena ponudba zelo tudi nov spider, kiga lahko vi-»mlada«, se pravi, da so skoraj vsi dimo na sliki. Lani so prodali njeni modeli relativno novi. Najsta- kar 7600 spiderjev in kupejev, , rejša je prav alfa 164 in za novi mo- kar priCa o uspehu Alfinih del vlada veliko pričakovanje. športnih modelov. Novost je tu- 1 Medtem je ta znamka grupe Fiat na di športna alfa 146 ti z zajetnim 1 salonu v Ženevi predstavila veC spojlerjem v zadku in z notranjo- ] modelov stjo, ki je prav tako športno narav- | svoje =========-==____ nana. Poganja jo znani 2-litrski 1 j - Urin spark. ii^p l —-T- 'O®88*!!*; Fiat n• - - -v nevskem ^donu'^ ,nov°sfi na že- f Kotorjem s ^Lan^' hel^i v 2e j S°2Pei °'1 u‘o te?da° /,ros,«si7z$e,his?' Tudi eZ £ *' X . I X * ST" J E iil oligirXodAaVeCSp0' . ozruu,"l“ ';rPT zelo oo qamo ce nske avto^se- ^°Xa spacka, ve^0uan)Osd -ssiesisg rao- endll 7. oan^otoI Francoski Peugeot v znamenju mativnosti E1P Peugeot nastopa v Ženevi v znamenju kreativnosti ter z geslom »naj bo avto vedno užitek«. Zvezda Peugeotovega razstavnega prostora je spider toscana, ki so ga izdelali na podlagi že znanega peugeota 406. Oblikovalci so hoteli s toscano izdelati premikajočo se skulpturo, poimenovali pa so jo po italijanski deželi, ki slovi po svojih umetniških mojstrovinah. Poleg toscane je na razstavnem prostoru tudi enoprostorsko vozilo 806 pollen, ki se navdihuje ob Čebelarstvu: tako so jo opremili s toplimi prelivajočimi se barvami, sedeži in armaturna plošCa pa so prevlečeni s temnim rjavim usnjem, medtem ko so prevleke vrat iz bombaža z vzorcem, ki spominja na satje. Enoprostorski peugeot 806 ima tudi nov motor: poganja ga 2998-kubič-ni štirivaljnik s 16 ventili in dvojno odmično gredjo v glavi. Motor zmore kar 167 KM in najvišji navor 20 kpm pri 5500 obratih v minuti. Da bi lahko kar najbolje izkoristili nov motor so vozilo opremili s šeststopenjskim menjalnikom. Francoska hiša predstavlja tudi relativno novost v razredu 306, Peugeotov model, ki gre v Italiji najbolje v denar. 306 bodo sedaj prodajali v športni različici GTi, ki je v prejšnjih letih zaslovela, ko se je bohotila v zadku malega peugeota 206. Ob vrhu v Turinu protest evropskih manjšin Kritika sporazumu iz Maastrichta BOČEN -Združenje ogroženih narodov, ki je razširjena predvsem v nemško govorečih državah in delno tudi v Italiji pripravlja dokument, s katerim želi članice Evropske unije opozoriti na problem manjšin. Protest bodo predstavili ob koncu meseca, ko se bodo v Turinu sestali predsedniku vlad in zunanji ministri petnajsterice. V protestnem, dokumentu je reCeno, da vprašanje pravic manjšin in jezikovnih skupnosti ni obravnavano v dogovoru iz Maastrichta. Te napake se je zavedel evropski parlament in izglasoval resolucijo, s katero je zahteval, naj vprašanje manjšinskih pravic podpisniki vključijo v dogovor. Toda tudi ta sklep ni zalegel, zaradi tega bo parlament zelo verjetno o tem problemu spet sklepal na svoji prihodnji seji. Kljub temu ni veliko verjetnosti, da bi tudi manjšinske pravice vključene v sporazum iz Maa-steichta. Prav zato je Združenje sklenilo, da protestira in vzporedno s turin-skim srečanjem na vrhu predstavi novinarjem in javnosti protestni dokument in jih seznani z dejstvom, da vlade EU tega vprašanja niso upoštevale. AVSTRIJA / VLADNI STRANKI SPO IN OVP /ZZ/VŽ/Zv i^Zfif+eteAlosti* »Polna podpora« sosvetom manjšin V koalicijskem sporazumu tudi smernice manjšinske politike - Kritični C AN, NSKS in EL DUNAJ - V koalicijskem sporazumu socialdemokratske in ljudske stranke, ki ga bosta v ponedeljek podpisala zvezni kancler Franz Vranitzky (SPO) in podkancler Wol-fgang Schiissel (OVP), so zapisane tudi smernice manjšinske politike vladne koalicije v prihodnjih štirih letih. Obe vladni stranki v koalicijskem sporazumu izrecno »priznavata pozitiven prispevek narodnostnih skupnosti, ki niso avstijskega porekla, za razvoj in za identiteto avstrijske države«: Nadalje poudarjata, da »soglašata v tem, da morajo ostati zavarovane pravice narodnostnih skupnostih«. Izrecno pa vla- Notečaj za izvirno radijskoigro Ob 50-letnici ustanovitve in ob 20-le-tnici smrti Jožeta Peterlina razpisuje Radijski oder nagradni natečaj za izvirno, še neobjavljeno in ne-predvajano radijsko igro. Rokopise je treba poslati v dveh Čitljivo tipkanih izvodih (format A4) do 30. junija 1996 na naslov: Radijski oder, ulica Donizetti 3, 34133 Trst. Rokopisi morajo biti opremljeni samo z geslom ah šifro. ToCni podatki o avtorju in naslov naj bodo v zaprti kuverti, opremljen z tim geslom ah šifro. Igra naj ne traja več kot 45 minut. Natečaj je odprt dni stranki tudi poudarjata, »da bo dejavnost narodnostnih sosvetov deležna polne podpore«. Prav poudarek o »polni podpori« dejavnosti narodnostnih sosvetov« je očiten namig, da želita koalicijska partnerja uresničiti svoj predlog o reformi zakona o narodnostnih skupinah, ki meri predvsem na krepitev pristojnosti narodnostnih sosvetov pri Uradu zveznega kanclerja. Predlog, ki sta ga izdelala klubska predsednika socialdemokratov in Ljudske stranke Kostelka in Khol, med drugim predvideva ustanovitev Konference predsednikov in podpredsednikov vseh manjšinskih sosvetov, ki bi imela nalogo, da koordinira stališča vseh avstrijskih narodnostnih skupnosti. Nadalje bi bili sklepi sosvetov za državno in deželno oblast bolj obvezujoči kot doslej. Predlog Kostelke inKhola so medtem podprli vsi sosveti razen slovenskega, ki bo o morebitni podpori sklepal na seji v ponedeljek. Medtem ko bo Zveza slovenskih organizacij na Koroškem predlog podprla, pa odločno nasprotujeta predlagani krepitvi sosvetov Narodni svet koroških Slovencev, Enotna lista in tudi Center avstrijskih narodnosti na Dunaju, ki ga vodi Karel Smolle. Te organizacije tolmačijo predlog vladnih strank za »napad na avstrijske manjšine«, ker obstaja nevarnost, da bi sosveti postali edino legitimno in priznano zastopstvo manjšin in s tem edini sogovornik z avstrijskimi oblastmi o manjšinskih vprašanjih. NSKS, EL in CAN so zato preteklo sredo med novinarsko konferenco v Ljubljani poudarili, da bi morala slovenska vlada po diplomatski poti posredovati pri avstrijski vladi in na ta način preprečiti sprejetje predvidene reforme zakona o narodnostnih skupinah v avstrijskem državnem zboru. Ivan Lukan Trgatev je končana V predelu pod Vlilo Revoltelo, ki je danes skoraj povsem pozidan, so na toponimu »v kavi« Gherdolovi imeli lep vinograd. Na fotografiji (posneta je bila 1944. leta) je družina Josipa Gerdola (po domače P epi Čjebrovec) po končani trgatvi. Foto Mario Magajna, last Berta Gerdol-Nadlišek CELOVEC / KLJUB PREDLOGU CAN, EL IN NSKS Vse več glasov proti etnični zbornici Izjava predsednice delovne skupnosti za narodnostni pri SP6 Ani Blatnik CELOVEC - Predsednica Delovne skupnosti »Avstrijske narodnosti v SPO« Ana Blatnik se je v izjavi za javnost odločno postavila proti ustanavljanju etnične zbornice za koroške Slovence in druge narodnostne manjšine v Avstriji, kot jo predlagata Center avstrijskih narodnostni na Dunaju in Narodni svet koroških Slovencev v osnutku te-meljnjega manjšinskega zakona, ki so ga predstavniki CAN, NSKS in EL v sredo posredovala slovenskemu zunanjemu ministru Zoranu Thalerju in že prej Uradu zve- znega kanclerja. Blatnikova v izjavi ugotavlja, da bi taka zbornica ne pomenila izboljšanja položaja manjšine, temveč celo zaostrila odnose znotraj slovenske manjšine na Koroškem. Obremenjevala pa bi tudi sožitje v deželi. Tudi z vidika politične demokratičnosti je model manjšinske zbornice več kot vprašljiv, saj bi bilo potrebno za kaj takega spremeniti zvezno ustavo, meni predsednica slovenskih socialdemokratov. Znano je, da je ustavna slu- žba pri Uradu koroške deželne vlade že izrazila težke pomisleke glede izrinjanja pripadnikov manjšin v tako zbornico, ki bi pomenila getoizaci-jo dela prebivalstva. Vrhu tega bi morala sprememba ustave veljati za vse narodne skupnosti v državi, ne glede na to, kakšne želje in potrebe imajo, je še dodala Blatnikova in poudarila, da je medtem pet od skupno šestih obstoječih sosvetov (sosvet za koroške Slovence v o tem sklepal prihodnji teden) odklonilo ustanavljanje etnične zbornice. (IL) Ani Blatnik FOJBE / STALIŽCE PREDSEDNIKOV ODBOROV KONCENTRACIJSKIH TABORIŠČ Odločna obsodba ponarejanja zgodovine Po petdesetih letih konca H. svetovne vojne, potem ko upamo, da bo v Bosni po nekaj krvavih letih zavladal mir in smo si Slovenci po velikih prizadevanjih treh, štirih generacij ustvarili lastno državo z željo po mirni srednjeevropski in končno po najširši evropski skupnosti, v kateri bodo narodi in še posebej sosedi med seboj spoštovali drug drugega, doživljamo za upor proti okupatorju v letih 1941-1945, torej za osvobodilni boj zavednih Slovencev, njih pa je bila večina, s strani zahodne sosede očitke in obtožbe. Italijanski časopisi in druga sredstva obveščanja napihnjeno, enostransko in zato krivično obtožujejo posameznike in Slovenijo, ki da so zakrivili neverjetne zločine po koncu druge svetovne vojne. Ta čas postaja predmet številnih strokovnih in »strokovnih« raziskav, pričevanj in ocen. Čeprav so po 50 letih države odprle svoje arhive in je mogoče z veliko gotovostjo ugotoviti, kaj se je resnično dogajalo, kaj vse je na slovenskih tleh počel okupator in kaj je v boju za osvoboditev storila narodnoosvobodilna vojska, se vrstijo in ponavljajo za Slovenijo obremenjujoče laži in podatki, ki so neskončno daleč od resnice. Pri tem soseda hote molči o nikoli pozabljeni zgodbi tragičnih usod več desetti-sočev nesrečnih Slovencev, ki jih je po zaporih mučila zloglasna fašsti-čna policija, po vaseh Primorske, že pred vojno, na Notranjskem in Dolenjskem v takozvani ljubljanski pokrajini za časa okupacije pa preganjali, ubijali ter zažigali hiše in cele vasi črnosrajčniki in italijanska vojska. Vodje odborov, kTzcLružujejo danes še živeče preživele zapornice in zapornike, internirance italijanskih zaporov in koncentracijskih taborišč, odločno zavračamo sedanja propagandna početja in cinizem italijanskih nacionalistov in revanši-stov, pri čemer nihče od njih, ki se ukvarjajo s takšnim početjem, noče priznati, kaj vse je počel italijanski fašizem in italijanska država nad našimi ljudmi. Koncentracijska taborišča za Slovence v Italiji so bila, gospod univ. prof. Augusto Sinagra, če vi to hočete vedeti ali ne. Pozivate nas, da prinesemo en sam dokaz za obstoj koncentracijskih taborišč Gonars, Monigo, Renicci«. Ne samo zanje, za desetino drugih so na voljo dokazi, samo pozovite nas, da pričamo še danes žive priče iz teh taborišč in vaših zaporov. Naj v nadaljevanju navedemo tako seznam koncentracijskih taborišč in okvirne številke internirancev kot tudi naslove knjig in razprav, napisanih v italijanščini, ki obravnavajo ta taborišča: Pietro Brignioli je napisal pretresljive »Maše za moje ustreljene«, II Čampo di sterminio fasci-sta: L’isola di Rab, Oltre il Filo Stori a del campo di internamento di Gonars 1941-1943, itn. Taborišča: okvirni podatki: Rab zaprtih 15.000, umrlo 4.600; Gonars zaprtih 5.000, umrlo 410; Padova zaprtih 3.500, umrlo 17; Renicci zaprtih 5.000, umrlo 107; Treviso zaprtih 3.500,, umrlo 189; Visco zaprtih 4.200, umrlo 24. Fašizem je pokazal »svoj obraz« še pred prevzemom oblasti s tem, ko je požgal Narodni dom v Trstu, središče kulture Primorskih Slovencev v Trstu. Š tem zločinom je zadel hud udarec Slovenstvu tega območja, vendar ga ni uničil. Organizacija TIGR se je v letih fašizma kot obrambna organizacija borila proti raznarodovalni politiki in zločinom nad primorskimi Slovenci; kasneje v letih 1941-43 so partizani bili neenakopraven boj, da bi pregnali okupacijske enote iz slovenskih krajev. Fašisti pa so te kraje in vasi požigali in prebivalstvo odganjali v že navedena koncentracijska taborišča, od katerih je terjal največ žrtev Kampor na otoku Rabu. Da, Kampor! Vključevanje sedanje enostranske gonje zoper Slovenijo, v kateri imajo največ besede prenapeteži in drugi skrajneži, med katerimi se zagotovo pojavlja tudi neofašizem, v nobenem primeru ne bo olajšal in prispeval k razrešitvi meddržavnih težav in ustvarjanju pravnih sosedskih razmer na podlagi medsebojnega spoštovanja in medsebojne želje po spoštljivem sožitju. Preiskovalni postopki, ki sta jih sprožila rimski državni tožilec in preiskovalni sodnik, in ki zadevajo italijansko državo, že kličejo po naši zahtevi, da se postavi pred sodišče 679 registriranih italijanskih vojnih zločincev, ki jih je Slovenija (oziroma bivša Jugoslavija) zaradi storjenega gorja nad Slovenci, Hrvati in drugimi, prijavila mednarodnim ustanovam. Čeprav so jim zaradi prestopa Italije jeseni 1943 k zavezniškim silam oprostili zavezniki, terjamo od slovenskih oblasti, da se zaradi enostranske gonje Italije zoper Slovenijo, ponovno odpre tudi to poglavje. Prav gotovo ima ponarejanje obra- vnavanega dela zgodovine v italijan-sko-slovenskih odnosi in v zvezi s tem vseh dejstev novejše zgodovine nek globlji, za Slovenijo prav gotovo nič kaj obetaven smoter, si bomo ob prenehanju izkrivljanja resnice o skupni preteklosti še naprej prizadevali za mir in za tako zelo potrebno sožitje med narodi in Se posebej med sosedi, ki nam jih je naklonila skupna preteklost. Predsedniki odborov koncentracijskih taborišč: 1. Rižarna - Rado Pišot 2. Flossenburg - Andrej Stanovnik 3. Auschwitz - Sonja Vrščaj 4. Buschemvald - Janez Alič 5. Dachau - Risto Gajšek 6. Mauthausen - dr. Jože Hlebanja 7. Neuengamme - Nada Verbič 8. Natzvveiler-Struthof - Stane Uršič 9. Ravensbmck - Darinka Brežic 10. Jesenovec - Jernej Borovnik 11. Sarvar - Matija Koren 12. Gonars - Lojze Bukovac 13. Rab - Herman Janež 14. Leizmeritz - Svetozar Guček 15. Dachau - Jože Sedmak 16. Italijanski zapori - Ivanka Šorli 17. Neuengamme - Stane Tušar 18. Vojni ujetniki - Mirko Tušek SVET Sobota, 9. marca 1996 VOJNA V ČEČENIJI Rusi trdijo, da nadzorujejo Grozni Moskvo je uvedlo medijsko blokodo GROZNI (Reuter) - Ruske sile so včeraj dodobra prečesale CeCensko prestolnico. Vojaki so iskali čečenske upornike, ki so v poskusu, da bi odstavili prorusko vlado, pred dnevi napadli in zasedli dele Groznega. »Položaj je izredno napet,« je v bližini prostorov CeCenske proruske vlade dejal poveljnik enot Čečenskega notranjega ministrstva. Ruska televizija, ki iz Čečenije od srede do včeraj ni predvajala nobenih novic, je pokazala posnetke ruskih Cet pred upravnim središčem Groznega. »Položaj je povsem pod nadzorom,« je ruskim državljanom pojasnjevalo notranje ministrstvo. Toda kljub takšnim zagotovilom je bilo v vec predelih Groznega slišati strele iz avtomatskega orožja. Streljanje se je zlasti okrepilo popoldne. Manjši boji naj bi potekali na Leninovi aveniji, in sicer med nekdanjo predsedniško palačo in trgom Minutka. Po poročilih agencije Itar-Tass naj bi ruske enote s tega območja pregnale vse upornike. Ruski vojaki pa so poskušali zasesti tudi poveljniško točko v jugozahodnem predelu Groznega. Doslej še ni znano, ali jim je uspelo. Neki uradnik promo-skovske CeCenske vlade je dejal, da so uporniki zaceli zapuščati Grozni. Neodvisnih potrditev teh izjav ni bilo mogoče dobiti, saj so vojaki novinarjem onemogočati dostop do središča Groznega. Po besedah generala Nikolaja TkaCe-va, vrhovnega poveljnika ruskih enot v Čečeniji, se položaj umirja; nekaj manjših spopadov naj bi bilo le še v južnem delu Groznega, kjer se skušajo uporniki izviti iz obroča. Ruske sile naj bi imele -vključno z elitnimi padalskimi enotami - precejšnje izgube, saj naj bi bilo ubitih približno 70 Rusov, veC kot 160 naj bi bilo ranjenih, 40 pa jih pogrešajo. Podatkov o žrtvah med uporniki in civilisti ni. Razrite ulice v Gro- znem so bile skoraj povsem prazne. CeCenske oblasti so namreč v mestu prepovedale vsakršen promet. Toda osrednja tržnica je le kazala nekaj življenja. »Kupcev in prodajalcev je sicer manj, sicer pa so stvari povsem običajne,« je dejala neka prodajalka. Po poročilih agencije Itar-Tass pa naj bi iz Moskve v Grozni vCeraj prispela ruski notranji minister Anatolij Kulikov in promoskovski Čečenski voditelj Doku Zavgajev. Poskrbela naj bi za uresničevanje novega Jelcinovega mirovnega naCrta. Včeraj se je na izrednem zasedanju sešla tudi CeCenska proruska vlada, ki je razpravljala o odpravi škode, ki jo je povzročil uporniški napad. Namestnik Čečenskega premiera Abdula Bugajev je dejal, da so na pogajanjih z uporniki dosegli izpustitev dveh višjih uslužbencev v elektrarni. Uporniki naj bi izpustiti tudi tri delavce, sto pa naj bi jih bilo še vedno v ujetništvu. Srbi se iz sarajevskih predmestij umikajo v ognju in dimu SARAJEVO (Reuter) - Grbavica bo zadnje srbsko sarajevsko- predmestje, ki bo prišlo v roke muslimanskih oblasti. Srbi so zaradi tega zaceli nadlegovati nesr-bsko prebivalstvo. VCeraj so med umikom iz Grbavice podtakniti kar tri požare (na sliki, telefoto: Reuter). Ceste, ki vodijo iz Ilidže, so bile polne tovornjakov, avtomobilov, traktorjev in celo konjev, ki so biti otovorjeni s pohištvom in gospodinjskimi potrebščinami. Nadzor nad Ilidžo naj bi muslimanska policija prevzela v torek. Včeraj pa so v Sarajevo prispeti veleposlaniki Nata. Poudarili so, da bo Nato zaradi naraščajočega brezpravja in obtožb o grozodejstvih v vzhodni Bosni dobil pooblastila, da poleg strogo vojaških nalog lahko opravlja tudi druge dejavnosti. Od Nata so namreč v zadnjem Času zahtevali, da opravlja tudi takšne naloge, kot so varovanje množičnih vojnih grobišč in aretacije osumljenih vojnih zločincev. Natovi veleposlaniki so dejali, da se bodo morali o teh vprašanjih temeljito posvetovati, saj ne smejo dovoliti, da se znova začnejo vojna grozodejstva. V Tuzli pa so vCeraj muslimanske ženske in otroci -predvsem begunci iz Srebrenice - pripravili množične demonstracije. Od predstavnikov Mednarodnega komiteja Rdečega križa (ICRC) so zahtevali, naj jim povedo, kaj se je zgodilo z njihovimi pogrešanimi svojci. Pred stavbo ICRC se je zbralo približno dva tisoč protestnikov, ki so predstavnike RdeCega križa obtoževali, da so neučinkoviti. Predstavnica ICRC Corrine Adam je dejala, da si prizadevajo zbrati Cim veC informacij, v tem trenutku pa žal veC ne morejo storiti. Včeraj so prišla na dan nova odkritja o zločinih. Srbski vojak Dražen Erdemovič je namreč v intervjuju za francoski Časopis Le Figaro opisal, kako so Srbi po zavzetju Srebrenice pobijali muslimanske civiliste. V enem dnevu naj bi jih pobili veC kot 1200. Erdemovič naj bi bil sam odgovoren za smrt 70 ljudi. ZAČETEK VOJAŠKIH VAJ KITAJSKE MORNARICE V BLIŽINI TAJVANA NOVICE Rakete kot sredstvo prepričevanja TAJPEJ (Reuter) - Kitajska je včeraj v morje v neposredni bližini dveh najvecjih tajvanskih pristanišč Keelung in Kaohsiung izstrelila tri vodljive rakete. Takšno dejanje je sprožilo val mednarodnega neodobravanja, na Tajvanu pa je prišlo do ogorčenih protestov. Uradni Tajpej je izjavil, da takšne .nezaslišane akcije Kitajsko samo še oddaljujejo od njenega cilja - vnovične združitve Tajvana in Kitajske. Tajvanski obrambni minister Chiang Chung Ling je kmalu po kitajski izstrelitvi raket zagrozil, da bo Tajvan odločno ukrepal, Ce bo prišlo do kršitve njegovih ozemeljskih voda. Po vsem Tajvanu je bilo zaznati znamenja velike zaskrbljenosti. V Keelungu je policija organizirala poseben sestanek, na katerem so se posvetovali o načrtih za ustanovitev posebnih štabov, ki bi v primeru vojne skrbeli za zaloge hrane, zbirati pa bi tudi prostovoljce, ki bi delovati v medicinskih, živilskih in inženirskih skupinah. Policija je tudi pregledala in očistila vsa stara zaklonišča. Na najhujše so se zaceli pripravljati tudi drugi prebivalci. Ljudje so si zaceli delati zaloge riža, vse svoje prihranke pa so zaradi varnosti zamenjali v ameriške dolarje. Povpraševanje po dolarskih bankovcih je bilo tako veliko, da so morale banke v Tajpeju omejiti njihovo prodajo. Posameznik lahko tako kupi od tisoC do dva tisoč dolarjev. Oblasti v Pekingu izstrelitve raket uradno niso potrdile. Kitajski zunanji minister Qian Qichen je vCeraj dejal, da se nimajo prebivalci Tajvana Česa bati, hkrati pa je opozoril na katastrofalne posledice, Ce bodo podprli sepa- ratistično tajvansko vodstvo. Predsednik Jian Ze-min pa je poudaril, da Kitajska ne namerava opustiti boja proti neodvisnosti Tajvana. »Naš boj se ne bo končal, dokler si tajvanske oblasti ne bodo prenehale prizadevati za razdelitev domovine.« Ze-min je dejal, da v bližini Tajvana potekajo povsem običajne vojaške vaje, katerih namen je izboljšati sposobnost kitajske vojske za ohranjanje kitajske varnosti in enotnosti. Toda nekateri kitajski madniki so odkrito priznali, da je namen vojaških vaj prisiliti Tajvan, da bo opustil vse načrte o neodvisnosti. Dejali so, da bodo vaje kljub nekaterim pritiskom nadaljevati do 15. marca. Analitiki menijo, da je eden od ciljev kitajskih vojaških vaj tudi ta, da bi Tajvanci zaradi strahu pred agresijo na predsedniških volitvah odrekli podporo Li Teng Huiju. Zelo hitro se je odzvala tudi mednarodna skupnost. Zelo veliko držav je izrazilo zaskrbljenost, da bo kitajsko dejanje ogrozilo azijsko stabilnost. Združene države Amerike so poskuse označile kot izzivajoče in lahkomiselno dejanje. Predstavnik zunanjega ministrstva Nicholas Burns je opozoril, da lahko pride do nepredvidlji- vih posledic, Ce bo kateri od izstrelkov zašel z začrtane poti. Newt Gingrich, predsednik ameriškega predstavniškega doma, pa je kitajsko akcijo označil kot teroristično dejanje in dodal, da bo takih provokacij v obdobju po Koncu hladne vojne Čedalje veC. »Vstopamo v obdobje terorizma,« je dejal Gingrich. Zelo hitro se je odzvala tudi Japonska. Na sporno območje je namreč že poslala patruljno ladjo, ki bo nadzorovala in varovala nemoten potek po- morskega prometa. Toda zahodni obveščevalni viri v Hongkongu so za zdaj zavrnili možnost kitajske agresije. Pravijo, da zaenkrat nimajo še nobenih informacij, ki bi nakazovale, da namerava Kitajska okrepiti svojo dejavnost. KRONOLOGIJA Leto dni napetosti med »bratoma« Celinska Kitajska je pripravljena tvegati izbruh vojne s Tajvanom TAJPEJ (Reuter) - Pričujoča kronologija prikazuje najpomembnejše dogodke, ki so vplivali na zaostritev napetosti med Tajvanom in Kitajsko. 27. maj 1995 - Glavni kitajski pogajalec s Tajvanom Tang Shubei se je v Tajpeju s tajvanskimi oblastmi dogovoril o drugem krogu dvostranskih pogovorov, ki bi potekali na visoki ravni. Pogovori naj bi se zaceli 20. julija 1995. 7. junij 1995 - Tajvanski predsednik Li Teng Hui je odpotoval na zasebni obisk v Združene države Amerike. Kitajska je bila zaradi tega zelo razjarjena. Obisk je označila kot dejanje promoviranja tajvanske neodvisnosti. 16. junij 1995 - Kitajska je dokončno preložila dvostranske pogovore s Tajvanom. Slednji naj bi po mnenju Pekinga pokvaril dotedanje meddržavne odnose. Peking je na račun tajvanskega predsednika izrekel precej žaljivih besed. Dejal je, da je pogovarjati se z Li Teng Hitijem isto kot plezati na drevo, da bi ujel ribo. Kitajci so tajskega predsednika označili za spletkarja, ki ga je treba odvreči na smetišče zgodovine. 21. do 26. julij 1995 - Kitajska je na območje, ki je od Tajvana oddaljeno približno 140 kilometrov, izstrelila šest raket. Na otoku je zavladal preplah, zamajali pa so se tudi trgi vrednostnih papirjev. Tajvan je zagotovil, da kljub izzivanjem ne namerava popustiti. 15. do 25. avgust 1995 - Kitajska je na morju, 130 kilometrov severno od Tajvana, izvedla novo serijo raketnih poskusov. Tajvanski trgi vrednostnih papirjev se še vedno »opotekajo«. 18. oktober 1995 - Kitajska državna televizija je predvajala posnetke vojaških vaj kitajske vojske. 27. november 1995 - Pet dni pred tajskimi parlamentarnimi volitvami je kitajska televizija predvajala posnetke poskusne izstrelitve nove rakete zemlja-zrak. 2. december 1995 - Tavanjska opozicijska Nova stranka, ki je do Kitajske najbolj spravljiva, je na parlamentarnih volitvah potrojila število sedežev v parlamentu. Analitiki menijo, da je bil to delni uspeh kitajske zastraševalne strategije. 24. januar 1996 - The New York Times je zapisal, da namerava Kitajska po 23. marcu, ko bodo tajvanske predsedniške volitve, napasti Tajvan. Kitajska omenjenega sporočila ni komentirala. 12. februar 1996 - Tajvanski obrambni minister je sporočil, da namerava Kitajska v bližini tajvanske meje izvesti obsežne vojaške vaje, v katerih naj bi sodelovalo 150 tisoC vojakov. 5. marec 1996 - Pekirig je najavil, da bo od 8. do 15. marca v bližini Tajvana preskusil nove vodljive rakete. »Vse upe polagamo v to, da se bodo prebivalci Tajvana združili in si prizadevali za Čimprejšnjo priključitev k matični domovini,« je dejal kitajski premier Li Peng. Čečenski uporniki preusmerili ciprsko letalo SOFIJA - Skupina ljudi,'za katere domnevajo, da so čečenski uporniki, so preusmerili ciprsko letalo, ki je letelo iz Carigrada na Ciper. Letalo je najprej pristalo v Sofiji, kjer so ga oskrbeli z gorivom, nakar je nadaljevalo svoj polet, najbrž proti Miinchnu. Dole zmagal tudi v New Voricu TEMPA (Reuter) - Voditelj republikanske večine v senatu Bob Dole je zadnjim zmagam na predhodnih volitvah za predsedniško nominacijo dodal še zmago v New Yorku. Izjavil je, da je sicer favorit, a dodal, da ne pričakuje, da bosta njegova osrednja tekmeca, konservativni komentator Pat Buchanan in založniški mogotec Steve Forbes, izstopila iz tekme. »Naj kot najverjetnejši kandidat za republikanskega predsedniškega kandidata - Čeprav je za takšno trditev morda še nekoliko prezgodaj - rečem, da je nastopil trenutek, ko moramo našo stranko združiti in se osredotočiti na naš pravi politični cilj, na Billa Clintona, ki ga moramo na novembrskih volitvah premagati.« Dole je v New Yorku dobil podporo vseh 93 delegatov, pričakuje pa tudi, da bo dobil glasove preostalih devetih delegatov na širšem območju omenjene zvezne države. Palestinska policija aretirala enega od voditeljev Hamasa GAZA (STA/APP) - Palestinska policija je včeraj v Gazi aretirala enega od najvišjih predstavnikov gibanja Hamas Mahmuda Zaharja. Vest so potrditi viri pri Ha-masu. Izrael pa je palestinskega predsednika Jaserja Arafata vCeraj pisno obvestil, da bo izraelska vojska začela izvajati vojaške operacije na avtonomnih območjih, Ce bodo islamski skrajneži nadaljevali svoje akcije. Izrael daje s tem Arafatu zadnjo priložnost; Ce Arafat ne bo stopil v boj proti terorizmu na območjih, ki jih nadzoruje, bomo to storiti mi, je v Haiti dejal izraelski zunanji minister Ehud Barak. Francija in Velika Britanija o krepitvi sodelovanja v boju proti terorizmu CHERITON (STA/AFP) - London in Pariz sta pripravljena okrepiti protiteroristično sodelovanje, sta danes po srečanju v britanskem Cheritonu izjavila notranja ministra Francije in Velike Britanije, Jean-Louis Debre in Michael Hovvard. »Okrepili bomo sodelovanje na področju boja proti terorizmu,« je dejal francoski notranji minister Debre in izrazil mnenje, da mora biti učinkovit boj proti terorizmu »skriven in diskreten«. Pri tem je povedal, da so uspehe po valu islamskih terorističnih napadov lani v Franciji dosegli tudi v sodelovanju z Veliko Britanijo. Britanski minister Hovvard pa je povedal, da se je s sogovornikom pogovarjal tudi o zaščiti pred morebitnimi novimi napadi Irske republikanske armade. FURLANUA-JULIJSKA KRAJINA TRST Kulturni dom - Slovensko stalno gledališče Danes, 9. t. m., ob 16.00 (izven abonmaja) in ob 20.30 (red B): Bratko Kreft »Krajnski komedijanti«. Režija Zvone Šedlbauer. Ponovitev jutri, 10. trn., ob 16.00 (red C). Gledališče Verdi - Dvorana Tripcovich Operna in baletna sezona 1995/96 Operna in baletna sezona - »Trst v plesu« - v sodelovanju s Tržaško trgovinsko zbornico: V Četrtek, 14. t. m., ob 20. uri (red A) bo na sporedu baletna predstava P.I. Cgjkovski »Fran-cesca da Rimini«. V glavni vlogi Carla Fracci. Ponovitve v petek, 15. t. m., ob 20. uri (red B), v soboto, 16. t. m., ob 17. uri (red S). Prodaja vstopnic pri blagajni dvorane Tripcovich (9-12, 18-21). V sredo, 13. t. m., ob 17. uri bo v okviru predstav »Trst v plesu« srečanje s Carlo Fracci in Beppejem Menegattijem. Vstop prost. Gledališče Rossetti Danes, 9. t. m., ob 20.30 (red druga sobota): Arte della Commedia »Romeo in Julija« W. Shakespeareja. Režija Giuseppe Patroni Grif-fi. Nastopata Kaspar Capparoni in Laura Nar- di. V abonmaju odrezek 15 - moder. Zadnja ponovitev v nedeljo, 10. t. m., ob 16. uri (red druga nedelja). Pri blagajni gledališča (tel. 54331) in v Pasaži Protti (tel. 630063) je v teku predprodaja vstopnic za predstavo »Enrico IV« (od 19. do 24.3.). Gledališče Cristallo - La Contrada Danes, 9. t. m., ob 20.30: Teatro di Sardegna -Niccold Macchiavelli »La Mandragola«. Režija Mario Missiroli. Zadnja ponovitev jutri, 10. t.m., ob 16.30. GORICA Kulturni dom Jutri, 10. marca, ob 17. uri: premiera »Materina krivda« F. Bevka. Prireja Oder 90. V ponedeljek, 11. in v torek, 12. t.m., ob 20.30 -B. Kreft »Krajnski komedijanti« - SSG iz Trsta. TRŽIČ Občinsko gledališče V torek, 12. in v sredo, 13. marca, ob 20.30: Cooperativa Argot a.r.l. »Romeo in Julija« W. Shakespeareja. Režija Maurizio Paniči. KOROŠKA CELOVEC Škofijska hiša: danes, 9. t.m., ob 21.00 - Ob mednarodnem prazniku žena - nastop skupine Hands up, ki igra zahodnoakriško glasbo. Ženski center Belladona: Jutri, 10. t.m., ob 10.00 (do 15. ure) VVorkshop za aftriške pričeske z Jane Ifeagvvu. Alternativni kino - Film Mladje KDZ: v sredo, 13.3., ob 18.50 predstavitev najnovejšega slovenskega filma »Carmen«; ob 21. uri nemška verzija filma »Backup«. ORF Teater: v sredo, 20.3., ob 20. uri Peter Handke bere iz svojega potopisa »Zimsko potovanje k rekam Donavi, Savi, Moravi in Drini ali Pravičnost za Srbijo«. ŠENTJANŽ V ROŽU K+K Center: v soboto, 16.3., ob 19. uri jubilejna prireditev ob 90-letnici Slovenskega prosvetnega društva Šentjanž v Rožu. ŽITARA VAS Ljudska šola - SPD Trta: v soboto, 16.3., ob 20. uri koncert orkestra Mandolin iz Ljubljane. Ponovitev koncerta v nedeljo, 17.3., v LoCah, v farni cerkvi (po maši) ob 9.30. BILČOVS Gostilna Ogris (pri Miklavžu): 23. marca, ob 19.30 koncert harmonikaškega ansambla »Synthesis 4« iz Trsta. FURLANUA-JULIJSKA KRAJINA TRST Sejna dvorana Filozofske fakultete(Ul. Laz-zaretto Vecchio 8 (I. nad.): v ponedeljek, 11. t. m., ob 17.30 predstavitev knjige Miriam Coen o Brunu Pincherle. Pisateljico bodo predstavili Elio Apih, Elvio Guagnini in Giorgio Voghera. RICMANJE Od 13. do 19. marca bo na programu že tradicionalni Ricmanjski teden v organizaciji SKD Slavec. GLASBA TRST Kulturni dom Glasbena matica - Koncertna abonmajska sezona 1995/96 18. marca, ob 20.30: Duodena Cantitans in Capella Rudolphina; 18. aprila, ob 20.30: M. Bizjak (orgle, S. Slokar (violončelo). Avditorij Muzeja Revoltella Gledališče Verdi - Nedeljski koncerti Jutri, 10. t. m., ob 11. uri »Mladi v operi«. Vstopnice dobite pri blagajni Dvorane Tripcovich (9-12, 16-19) in v Avditoriju na dan predstave od 10. ure dalje. Gledališče Rossetti Tržaško koncertno društvo V ponedeljek, 11. t. m., ob 20.30 bo nastopil Kvartet Fone s Haydnom, Bartokom in De-bussyjem. Gledališče Miela Danes, 9. t. m., ob 19. uri koncert raznih tržaških skupin. Nastopili bodo ansambli Nomb, 41B, Redox, Middle Age, Nova Sinte-si in Rocket Rollers. Vstop prost. XXVII Koncertna sezona Glasbene mladine Italije 21. marca, ob 20.30: Trio - Eduard Melkus, Claudio Gasparoni in Emanuela Marcante. Na programu Le Claire, Bach, Corelli, Biber, Tartini in Vivaldi. GORICA Kinodvorana Korzo Srečanja jazz glasbe: v četrtek, 14. t.m., ob 21.00 bo nastopil angleški saksofonist in klarinetist John Surman; v sredo, 20. t.m., ob 21.00 - nastop tria Miroslav Vitous, Dave Liebman in Airto Moreira; v sredo, 3. aprila, ob 21.00 - nastop indijskega kvarteta tolkal Trilok Gurtu »Crazy Saints». RAZSTAVE TRST Muzej Revoltella: Do 31. marca je na ogled likovna razstava z naslovom Umetnost Evrope med dvema stoletjema 1895-1914 - Trst, Benetke in Bienali. Urnik: od 10. do 13. ure in od 15. do 20. ure, ob nedeljah in praznikih samo dopoldne; ob torkih je muzej zaprt. Danes, 9. t. m., ob 10.30 vodi obisk dr. Silvia Daffara. Isti urnik velja tudi za drugo razstavo in sicer restavriranih prostorov stare rezidence barona Revoltelle ob 200-letnici rojstva. Rižarna Do 24.3. je na ogled fotografska razstava o grozotah nacističnih uničevalnih taborišč »La Gioconda di Lvov«. Danes, 9. t. m., ob 16. uri in jutri, 10. t. m., ob 11. uri vodi obisk dr. Stefano Fattorini. Občinska razstavna dvorana Danes, 9. t. m., ob 18. uri otvoritev razstave Sebastiana Papa. Galerija Rettori-Tribbio 2 Do 15. t. m. razstavlja beneški slikar Marcel- lo Colussa. Galerija Al Bastione (Ul. F. Venezian 15) Do 22.3. je na ogled razstava z naslovom »Da Parin a Sponza«. Sedež letovišcarske ustanove (Ul. S. Nicolo 20): V ponedeljek, 11. t. m., ob 18. uri otvoritev razstave Lorenza Rovisa. Galerija Krožka Generali-Trg Duca degli Abruzzi Se danes, 8. t.m., bo na ogled razstava slikarke Adriane Scarizza. RICMANJE V prostorih Društvene gostilne so do 17. t. m. na ogled dela T. Parovel, 'F. Rapotec, M. Hrvatic in M. Ota. BOUUNEC V Pivnici III. Generazione razstavlja nemški slikar Hans Joachim Uthe. GORICA Galerija Katoliške knjigarne: razstavlja akademska slikarka Mira LiCen KrmpotiC. SEŽANA Kulturni center S.Kosovel: na ogled je razstava grafik Lojzeta Spacala. ŽPETER Beneška galerija: na ogled je fotografska razstava Fabia Devetaka. KOROŠKA__________________________ CELOVEC Deželna Galerija: do 30.3. so na ogled najnovejša dela koroškega slikarja Arnulfa Rainerja. Galerija pri Joklnu - Badgasse 8 - do 17.3. so na ogled najnovejša dela koroškega slikarja Arnulfa Rainerja. BV Galerie: razstavlja Andreass Strasser. ŠENTJANŽ V ROŽU k-k center: na ogled je razstava »Planine v sliki* - izbrane slike natečaja Slovenskega planinskega društva Celovec. Od 8. marca pa bo na ogled razstava slik Gustava Kerscheja »Zlato, srebro-modro, črno«. RADIŠE Kulturni, dom: na ogled je razstava del Ma-rianne Bechan. SNG DRAMA Erjavčeva 1, Ljubljana tel: 061/221-511 Danes, 9. marca, ob 19.30: T. Stoppard: ARKADIJA, za IZVEN in KONTO. H. Mtiller: FILOKTET Ponedeljek, 11. marca, ob 19.30, za abonma PONEDELJEK in IZVEN. Drugi del dvojnega projekta. Torek, 12. marca, ob 19.30, za abonma TOREK in IZVEN. Drugi del dvojnega projekta. Petek, 15. marca, ob 19.30, za abonma PETEK in IZVEN. Prvi del dvojnega projekta. Sobota, 16. marca, ob 19.30, za abonma SOBOTA in IZVEN. Drugi del dvojnega projekta. Mala drama Danes, 9. marca, ob 20. uri: D. Mamet: OLEANNA, za IZVEN in KONTO. Petek, 15. marca, ob 18. uri: A. Nicolaj: PRVA KLASA, za IZVEN in KONTO. SNG OPERA IN BALET Župančičeva 1. Liubliana tel: 061/331-950 F. Mendelssohn-Bartholdy: SEN KRESNE NOČI Danes, 9. marca, ob 19.30, za abonma red SOBOTA. RAZPRODANO! Torek, 12. marca, ob 19.30, za abonma red TOREK. Petek, 15. marca, ob 16.30, za abonma red PETEK in IZVEN. J. Massenet: MANON Četrtek, 14. marca, ob 19.30, za abonma red ČETRTEK in IZVEN. RAZPRODANO! Sobota, 16. marca, ob 19.30, za IZVEN in KONTO. SLOVENSKO MUDINSKO GLEDALIŠČE Vilharjeva 11, Ljubljana tel: 061/125-33-12 G. Biichner: LEONCE IN LENA Torek, 12. marca, ob 19. uri, za IZVEN in KONTO. Četrtek, 14. marca, ob 19. uri, za IZVEN in KONTO. E. Hrvatin: CELICA Petek, 15. marca, ob 19.30, za IZVEN. Sobota, 16. marca, ob 19.30, za IZVEN. MESTNO GLEDALIŠČE LJUBLJANSKO. Čopovo 14 tel: 061/210-852 Jean-Jacques Bricaire: DOHODNINA Danes, 9. marca, ob 19.30, za IZVEN in KONTO. RAZPRODANO! Mala scena Danes, 9. marca, ob 22. uri: J. Genet: SLUŽKINJI, za IZVEN. L. VVilson: ZAŽGI! Petek, 15. marca, ob 22. uri, za IZVEN in KONTO. LUTKOVNO GLEDALIŠČE LJUBLJANA. Krekov tra 2 tel: 061/314-962 Veliki oder Danes, 9. marca, ob 17. uri: E. Umek: CAPEK IN KLARA, za IZVEN. KUD FRANCE PREŠEREN Korunova 14. Ljubljana tel: 061 /332-288 Danes, 9. marca, ob 17. uri: TRNKOVA SOBOTAZA Lutkovno gledališče Papilu: KDO BO SEL Z NAMI V ... Danes, 9. marca, ob 20. uri: Gledališče Ane Monro: DIVA DIVANOVA PREŠERNOVO GLEDALIŠČE KRANJ Glavni tra 6 tel: 064/222-681 Danes, 9. marca: E. Flisar: IZTROHNJENO SRCE (MGL) Jutri, 10. marca: Z. Hočevar: SMEJCI (SLG Celje) Ponedeljek, 11. marca: U. Cetinski - P. Vetrih: ALMA (CD Ljubljana) Torek, 12. marca: I Cankar MOJE DELO JE KNJIGA LJUBEZNI, ODPRI JO, DOMOVINA (MGL) Sreda, 13. marca: I. Lovrič: ELVIS DE LUKE (Glej & Grapefruit Ljubljana) Četrtek, 14. marca: E. Umek: CAPEK IN KLARA (LG Ljubljana) Petek, 15. marca: A. Rozman: RUPERT MAROVT (KUD F. Prešeren Ljubljana) Sobota, 16. marca: J. Tavčar: PEKEL JE VENDAR PEKEL (SSG Trst) ŠENTJAKOBSKO GLEDALIŠČE Krekov trg 2. Ljubljana tel: 061/312-860 Danes, 9. marca, ob 19.30: D. Benfild: TRIJE »OBRTNIKI« V SPALNICI, za IZVEN in KONTO. Jutri, 10. marca, ob 16. uri: B. Minoli: VILINCEK Z LUNE . Igra za otroke od 5. leta naprej. LUTKOVNO GLEDALIŠČE MARIBOR Rotovški trg 2 tel: 062/26-748 Jutri, 10. marca, ob 11. uri: LG ZOOM, Ljubljana: KAM PA KAM, KOZLE za otroke od tretjega leta naprej. PRIMORSKO DRAMSKO GLEDALIŠČE Trg E. Kardelja 5. Nova Gorica tel: 065/25-326 Amaterski mladinski oder: LIZISTRATA Danes, 9. marca, ob 20. uri, za IZVEN. Sam Shepard: MISEL LAŽNIVKA Gostovanje v Velenju. Danes, 9. marca, ob 19.30. SLOVENSKO LJUDSKO GLEDALIŠČE CEUE. Šlandrov trg 5 tel: 063/25-332 S. Shepard: NEVIDNA ROKA Danes, 9. marca, ob 19.30. KULTURNI FORUM, Dalmatinova 1, Ljubljana Kulturni forum prireja javno tribuno o položaju slovenskega jezika, ki bo v torek, 12. marca, ob 17. uri v dvorani Slovenske matice, Kongresni trg 8, Ljubljana. Kot referenti in koreferenti bodo nastopili Drago Bajt, Nada Barbarič, Jože Faganel, Janez Gradišnik, ____________Marta Kocjan Barle, Janko Kos, Joža Mahnič, Tomaž Svagelj in Dane Zajc.______ CANKARJEV DOM RAZSTAVE___________ ŠPELIČEVA HIŠA, Črnomelj Mateja Sever KRALJESTVA Otvoritev razstave bo danes, 9. marca, ob 20. uri. Na fotografiji Vladar zatišja, akril na les, montaža, 200 x 40 cm. Glasba Ponedeljek, 11. marca, ob 19.30: ELISABETH ULLMANN, orgle. Program: J. J. Froberger, J. Pachelbel, J. J. Fux, W. A. Mozart, J. S. Bach, L. Vi-erne, J. Alain, F. Schmidt. Sreda, 13. marca, ob 19.30: ABONMA MLADI MLADIM. Alenka Jančar, flavta; Gal Faganel, violončelo. Četrtek, 14. in petek, 15. marca, ob 19.30: MODRI ABONMA I in II. Orkester Slovenske filharmonije. Dirigent Stefan Sanderling. Program: G. Mahler. Film Retrospektiva filmov KUD FRANCE PREŠEREN Korunova 14. Liubliana Torek, 12. marca, ob 20. uri: BULDOŽER. ARHITEKTURNI MUZEJ NA GRADU FUŽINE Torek, 26. marca, ob 20. uri: RAMOVŠ CONSORT. Na programu so toccate Johanna Sebastiana Bacha v izvedbi Čembalista Ramovš Consorta Saleva Ad-Ela iz Tel Aviva. KLUB MKNŽ Ilirska Bistrica Petek, 15. marca: dvoboj novih punk’n’rollerskih velikanov iz Slovenije: DICKY B. HARDY in HIC ET NUNC. Petek, 22. marca: OBOJENI PROGRAM. japonskega režiserja Nagisa Ošime. (od 7. do 10. marca) Danes, 9. marca, ob 20. uri: POJ MI PESEM O SEKSU. Nedelja, 10. marca, ob 20. uri: TRIJE OZDRAVLJENI PIJANCI. Razstave Jože Suhadolnik PORTRETI. Razstava bo na ogled do 23. marca. Lojze Logar: INTERMEZZOZOIK Razstava bo na ogled do 25. marca. Gledališče Od ponedeljka, 18., do torka, 26. marca, od 17. do 21. ure: Inštitut Egon March: A.B. SENCE. HUMANITARNO DRUŠTVO M&V NOVINA Gumberk 11. Otočec Koncert Družinskega tria NOVINA Danes, 9. marca, ob 19. uri v Dvorani krajevne skupnosti Krška vas. lutri, 10. marca, ob 15. uri v Kulturnem domu Senovo. Zbrani denar bo namenjem bolnim otrokom. SLOVENSKA FILHARMONIJA Kongresni trg 10. Liubliana Jutri, 10. marca, ob 11. uri: Nedeljske matineje: KOMORNI ANSAMBEL SLO-VENICUM. Dirigent Uroš Lajovic. Solista Radovan Vlatkovič, rog; Milena Mo-raCa, sopran. MUZEJ NOVEJŠE ZGODOVINE Celovška 23. Liubliana V muzeju je do 14. marca na ogled razstava TRA, TRA, TRA, BUM, BUM, BUM s podnaslovom Razstava o soški fronti. GALERIJA EGURNA. Gregorčičeva 3. Ljubljana Marko Tušek SLIKE Razstava bo na ogled do 19. marca. POP TEATER Ljubljanska 3. Celje STRIPBURGER PERSPEKTIVA NULA. Razstava bo na ogled do 31. marca. SLOVENSKI GLEDALIŠKI IN FILMSKI MUZEJ Mestni trg 17. Liubliana ROJSTVO FILMA, predfilmske iznajdbe. Razstava bo na ogled do 20. marca. GALERIJA SKUC. Stari trg 21. Liubliana Boštjan Novak KIPI IN RISBE Razstava bo na ogled do 1. aprila. GALERIJA VISCONTI FINE ART Gosposvetska 13. Ljubljana Salvador Dali Grafike in keramika. Razstava bo na ogled do 19. marca. GALERIJA KAPELICA Kersnikova 4. Ljubljana Vlado Martek TEŽAVE Z ETIKO Razstava bo na ogled do 29. marca. GALERIJA NA VIDMU Gregorčičeva ulica 2. Ilirska Bistrica Luca Suelzu SLIKE Razstava bo na ogled do 23. marca. GALERIJA PUNGERT Trubarjev trg 6. Kranj V galeriji je do 20. marca na ogled razstava otroških iilustracij Prešernovih pesmi. FOKUS-NUKCAFE. Turjaška 1. Liubliana Miha Knific: FOTOGRAFIJE Razstava bo na ogled do 17. marca. GALERIJA ANONIMUS. Prečna 6. Liubliana Matej Andraž Vogrinčič OBLAČENJE Razstava bo na ogled do 19. marca. FOTOGALERIJA STOLP Židovska ulica. Maribor Tomo Jeseničnik MINLJIVA VEČNOST, fotografije. Razstava bo na ogled do 12. marca. Blagajna je odprta od 11. do 13.30 in od 16. do 20., ob sobotah od 10. do 13. in uro pred začetkom prireditev. Telefon: 061/222-815, fax: 215-015. GLASBA_______ ŠPORT Sobota, 9. marca 1996 ALPSKO SMUČANJE / NA FINALU SVETOVNEGA POKALA DANES VELESLALOM, JUTRI PA SLALOM Tomba za konec upa še na 2 zmagi Toda njegova naloga ne bo prav lahka - Pri ženskah veleslalomski dvoboj Ertl - VVachter LILLEHAMER - Norvežani so na začetku finalnega dela svetovnega pokala v alpskem smučanju že imeli dovolj razlogov za veselje, zdaj pa po mnenju vseh prihaja Cas Alberta Tombe (na sliki). Italijan, ki v hitrih disciplinah ni nastopil, si za konec sezone želi zmagi na današnjem veleslalomu in jutrišnjem slalomu. Da je v izvrstni formi, je že dokazal na svetovnem prvenstvu v Sierri Nevadi, kjer je zmagal v obeh disciplinah. Toda tokrat bo imel ob »tradicionalnih« švicarskih, avstrijskih, francoskih in upajmo tudi slovenskih konkurentih najhujše nasprotnike prav v Norvežanih, ki se zdijo na domačem snegu nepremagljivi. Napadalni vikingi so že dobili tri od štirih dosedanjih tekem, njihov letos vodilni zvezdnik Lasse Kjus pa si je z zmago v smuku in tretjim mestom v superveleslalomu že predčasno zagotovil tudi veliki kristalni globus. »Kjus je zasluženo osvojil naslov. Sam se s tem nisem obremenjeval, saj ni bil v mojih letošnjih načrtih,« je po včerajšnjem treningu pripovedoval Tomba, ki je v zadnjih treh sezonah osvojil mali globus v slalomu, letos pa je po dveh odstopih na zadnjih slalomih trenutno 19 točk za Francozom Sebastienom Aimezom. »Dobro sem se pripravljal in moj cilj je zmaga v slalomski razvrstitvi. Na smuCišCe v Hafjellu imam tudi lepe spomine, saj sem tam pred dvema letoma osvojil srebrno olimpijsko kolajno,« je še povedal italijanski smuCar. Toda Aimez se ne misli predati. Letos je zmagal na slalomu v Veysonnazu in tudi za jutri napoveduje naskok na prvo me-sato. »Tombo sem že premagal in vem, da to lahko storim tudi tokrat,«je prepričan Aimez, ki bi rad Franciji spet prinesel slalomski kristalni globus, kar je doslej uspelo samo Jean-Noel Augertu leta 1972. »Toda nikakor se ne primerjam s Tombo. Tudi Ce jutri ne bo zmagal, bodo ljudje o njem govorili še deset let, saj je res velik šampion,»priznava Aimez. Seveda pa Tomba upa tudi na današnjo veleslalomsko zmago, kjer je Švicar Michael von Griinigen že zanesljivi zmagovalec svetovnega pokala. Domači navijači bodo držali pesti za Chiristiana Jaggeja in Lasseja Kjusa, toda karkoli bo danes in jutri dosegel Tomba, bo s sezono nedvomno zadovoljen. »Pred začetkom letošnje sezone sem si za cilj postavil osvojitev ene zlate kolajne na svetovnem prvenstvu,« je dejal, »osvojil pa sem dve.« Danes bo na sporedu tudi ženski veleslalom, v katerem bo glavna pozornost veljala dvoboju med Nemko Martino Ertl in Avstrijko Anito VVachter za prvo mesto v veleslalomski razvrstitvi, v katerem pa Nemka starta z 79 točkami naskoka. V italijanskem taboru danes največ pričakujejo od Deborah Compagnoni in Sabine Panza-nini, Slovenci pa svoje upe polagajo v Urško Hrovat, ki bo edina slovenska predstavnica na današnjem veleslalomu. V ženskem slalomu je globus že oddan Avstrijki Elfie Eder, Hrovatova pa ima na drugem mestu že veliko prednost pred za-sledovalkami. Čeprav ni specialistka, pa jutri lahko v boj za sam vrh poseže tudi Katja Seizinger, ki bo nastopila povsem neobremenjena, saj si je že zagotovila tako želj eni veliki kristalni globus. AVTOMOBILIZEM / PRED JUTRIŠNJIM ZAČETKOM SVETOVNEGA PRVENSTVA V FORMULI 1 Za končno slavje je letos več kandidatov kot kdajkoli doslej Pred prvo dirko letošnjega svetovnega prvenstva v formuli 1, ki bo jutri zjutraj v Melbournu, se vsakemu ljubitelju tega tekmovanja postavlja veC vprašanj kot kdajkoli doslej, saj je kandidatov za zmage in tudi naslov prvaka bistveno veC kot v minulih letih. Jasno je samo eno - karkoli se bo zgodilo, bo spektakularno. Pa naj bo to Schumacherjev naslov s Ferrarijem, Alesijev z Benettonom, pa tudi Hillov z VVilliamsom. To seveda še zdaleč niso vsi kandidati za najvišja mesta, Ce sodimo po rezultatih testiranj v Estorilu, je slika še veliko bolj zapletena. Med štirimi najboljšimi so bila namreč kar štiri različna moštva, razlika med njimi je znašala le 28 stotink sekunde, med prvimi štirimi pa ni nikogar iz zgoraj omenjene trojke! Damon Hill je dosegel šele sedmi Cas, Schumacher pa devetega. Ob tem je seveda treba poudariti, da so se rezultati testiranj že nemalokrat pokazali kot precej varljivo sredstvo za napovedovanje razmerij moči, saj se drug zelo pomemben del sposobnosti avtomobila - vzdržljivost - v pravi luči pokaže šele na dirkah, pa tudi Časi niso bili doseženi na isti dan in pod enakimi pogoji. Vseeno pa je najboljši cas McLarna z Mikom Hakkinenom, ki se je Se pred tremi meseci boril za življenje, enak najbolj futurističnim predvidevanjem. Tudi McLaren kot ekipa po lanski neuspešni sezoni kaže zelo dobra znamenja okrevanja in tako dokazuje, da je za uspeh pripravljen narediti prav vse, ne glede na ceno. Pri Ferrariju že vso zimo trdijo, da bodo letos zadovoljni z dvema ali tremi zmagami. Toda Flavio Bria-tore in Frank VVilliams jim ne verjameta in trdita, da nobena ekipa za dirkača ne bi odštela 25 milijonov dolarjev, kot je to storil Ferrari, Ce ne bi ciljala na naslov prvaka. Največje Benettonovo orožje bodo Renaultov motor, dva odlična in izkušena dirkača ter najbolje uigrana ekipa v formuli 1. Pri Wil-liamsu so kot ponavadi pred sezono bolj redkobesedni, a vsakomur je jasno, da bo to moštvo tudi letos ostalim narekovalo tempo. Jordan je bil tako kot letos na treningih zelo hiter že lani, a se je lanska sezona nato zanje sprevrgla v pravo moro. Ne gre dvomiti, da so se tako ekipa kot dobavitelj motorjev Peugeot lani veliko naučili in da bodo letos končno tam, kjer smo jih pričakovali že lani, torej tik pod vrhom. Precej se širokoustijo pri Tyrrellu, kjer trdijo, da je Yamaha zanje izdelala izjemen motor, ki jih bo popeljal do stopničk za zmagovalce. Možnosti Sauberja lahko napovedujemo zgolj na podlagi optimističnih besed Petra Sauberja, saj je ta ekipa večji del testiranj opravila v Barceloni. Sauber trdi, da bo letošnji avto z de-setvaljnim Fordovom motorjem in odličnim Hein-zom Haraldom Frentznom za volanom sposoben vsaj za stopničke. Med dirkači največ pozornosti velja kajpak svetovnemu prvaku Michaelu Schumacherju. Na testiranjih sta skupaj z Irvinom imela obilo težav, tako da je vprašanje, kako je ekipa pripravljena za prvo dirko. Največ težav bo v začetku verjetno z vzdržljivostjo novega motorja, ki bo v Melbournu doživel dirkaški krst. Ko bodo porodne težave mimo, pa gre prav tako kot na Schumacherja računati tudi na Eddieja Irvina, ki bo Michael Schumacherje s s vojim ferrarijem med favoriti, vendar (Telefoto AP) NOVICE Danes in jutri na Dunaju ženski »final four« v odbojki DUNAJ - Ukrajinski prvak Iskra Lugansk, ruski prvak Uralocka, Racing Club Cannes iz Francije in italijanski ženski odbojkarski prvak Parmalat Latte Ruggiada iz Matere se bodo danes in jutri na Dunaju potegovali za naslov ženskega klubskega odbojkarskega prvaka Evrope. Ze ob 15. uri se bosta najprej pomerila Uralocka in Cannes, ob 17. uri pa bo srečanje med Latte Ruggiado in Iskro. Jutri ob 13. uri bo tekma za tretje, ob 17. uri pa tekma za prvo mesto. Naslov brani Uralocka, ki je bila doslej že sedemkrat evropski prvak. Tudi tokrat je favorit, Čeprav bo morala nastopiti brez nekaterih igralk, ki jim evropska odbojkarska zveza ni dovolila nastopa, ker niso bile pravilno registrirane. Ukrajinski prvak Iskra ima pet reprezentantk, na zaključnem turnirju najboljše Četverice pa sodeluje drugič zapored. Prvič na finalu sodeluje francoski prvak Racing, ki je v svoji predtekmovalni skupini presenetljivo izločil nemškega prvaka Svveriner. Za Latte Ruggiado, ki na finalnem turnirju sodeluje četrtič zapored, bo naloga precej težka, saj bo nastopila brez poškodovanih Mangiafeste in Carere. Kljub temu pa bo ekipa iz Matere skušala Četrtič v zgodovini prinesti naslov v Italijo (doslej je to dvakrat uspelo Teodori iz Ravenne in v sezoni 1992/93 prav Materi). Lani je bila Matera Četrta, predlanskim pa tretja. Muster v četrtfinalu CIUDAD DE MERICO - Nastop v Četrtfinalu mednarodnega moškega teniškega turnirja ATP v Ciu-dad de Mexiku si je zagotovil tudi prvi nosilec Avstrijec Thomas Muster, ki je v 2. krogu premagal Argentinca Luisa Loba. V četrtfinalu bo Muster igral z Brazilcem Femandom Meligenijem. Italijan An dre a Gaudenzi je s 6:3, 7:6 (8:6) premagal Mehičana Lavalleja. Pete Sampras predal dvoboj ROTTERDAM - Najboljši teniški igralec s svetovne jakostne lestvice Pete Sampras je v Četrtfinalu turnirja v Rotterdamu predal dvoboj z Britancem Timom Henmanom. zaradi poškodbe gležnja. Drugi nosilec Hrvat Goran Ivaniševič je v osmini finala s 6:3 in 6:1 premagal Italijana Omarja Camporeseja, v Četrtfinalu pa še Ceha Martina Damma s 7:5 in 6:2. V Četrtfinale se je brez večjih težav uvrstil tudi tretji nosilec Rus Kafeljnikov, ki je s 6:4 in 6:2 premagal Nizozemca Eltingha. Od nosilcev se je moral posloviti domačin Krajicek, ki ga je premagala Francoz Pioline s 7:6 (7:5) in 6:3. Principe danes proti Meranu Po porazu v Teramu se bo tržaški rokometni prvoligaš Principe še predzadnjič v rednem delu predstavil svojim gledalcem. Tokrat bo gostil Merano, ki mora nujno zmagati v Trstu, Ce še želi upati na uvrstitev v končnico za naslov. Najboljšiu igralci južnotirolskega moštva so vratar Trojer, reprezentant Prantner, dvakratni udeleženec olimpijskih iger Rus Gopin in bivši elan Principa Nims. Srečanje v tržaški športni palači bo danes, s pričetkom ob 17. uri. Prodanih že milijon vstopnic LONDON - Čeprav je do začetka evropskega nogometnega prvenstva v Angliji še tri mesece, se lahko organizatorji pohvalijo, da so prodali že milijon vstopnic oziroma 80 odstotkov vseh. Za osem tekem ni veC moc dobiti vstopnic, od prodaje pa si obetajo vsaj 60 milijonov ameriških dolarjev. Najhitreje so bile razprodane vstopnice za tekmo med Anglijo in Nizozemsko. Nemcu zagotovo zelo blizu. Damon Hill in Jacques Ville-neuve sta na treningih dosegala zelo podobne Čase, vendar je Hill zaradi večje izkušenosti v prednosti. Ce letos koga lahko razglasimo za prvega favorita, je to prav Hill, ki ima letos, ko se bodo najhujši tekmeci šele privajali na nova delovna okolja, resnično najboljšo in morda tudi zadnjo priložnost za osvojitev naslova. Na VVilliamsova vrata namreč že zelo glasno trka Heinz Harald Frentzen, ki si ga tudi Frank VVilliams že nekaj Časa želi v svoji ekipi. Jeana Alesija z Benettonom mnogi vidijo v vlogi drugega glavnega konkurenta v boju za naslov prvaka, saj je njegov talent nesporen, končno pa ima za seboj tudi ekipo, ki ga lahko ponese do naslova. Svoj ritem je očitno ujel tudi njegov moštveni kolega Gerhard Berger, ki mu na začetnih testiranjih z Benettonom nikakor ni šlo, v Estorilu pa je bil na koncu celo za malenkost hitrejši od Alesija. Simon Demšar Hill (williains) najhitrejši na prostem treningu, Schumacher (ferrari) četrti MELBOURNE - Britanec Damon Hill (moštvo VVilliams-Renault, na sliki AP) je bil s Časom 1:32.159 najhitrejši na prvem prostem treningu pred prvo letošnjo dirko za svetovno prvenstvo formule 1. Na treningu pred veliko nagrado Avstralije na progi Albert Park v Melbournu je bil drugi njegov kolega v moštvu VVilliams Kanadčan Jacques Villeneuve (1:32.396), tretji pa Francoz Jean Aleši (Benetton-Renault, 1:32.475). Svetovni prvak Nemec Michael Schumacher (Ferrari) je bil s Časom 1:33.007 četrti. Hill se bo boril za drugo zaporedno zmago v Avstraliji, saj je v Adelaidi slavil že novembra lani. Štiriindvajsetletni Villeneuve, ki je lani kot naj mlajši v zgodovini formule Indy osvojil prvo mesto, je bil najhitrejsi na Četrtkovem treningu, na katerem so vozniki spoznavali progo. Sin zvezdnika Ferrarijeve ekipe Gillesa Villeneuva, ki se je smrtno ponesrečil leta 1982 na treningu pred veliko nagrado Belgije v Zolderju, pa kljub mladosti in prvemu nastopu na dirkah formule ena, ki je šele pred njim, dokazuje svoj velik talent. Finec Mika Hakkinen (McLaren-Mercedes) je bil na pro- stem treningu deseti. Pred štirimi meseci se je v Adelaidi pri veliki hitrosti zaletel v zaščitno ograjo in težje ponesrečil, zdaj pa je že povsem nared za nastope. Izidi: 1. Damon Hill (VB, wil-liams-renault) 1:32.159 - povprečno 207.111 km/h, 2. Jacques Villeneuve (Kan, vvilliams-renault) 1:32.396, 3. Jean Aleši (Fra, benetton-renault) 1:32.475, 4. Michael Schumacher (Nem, ferrari) 1:33.007, 5. Rubens Barrichello (Bra, jordan-peugeot) 1:33.480, 6. Gerhard Berger (Aut, benetton-renault) 1:33.528, 7. Eddie Irvine (Irs, frerrari) 1:33.592, 8. Jos Verstappen (Niz, footwork-hart) 1:33.640, 9. David Coulthard (VB, mclaren-mercedes) 1:33.846, 10. Mika Hakkinen (Fin, mclaren-mercedes) 1:33.935, 11. Mika Salo (Fin, tyrrell-yamaha) 1:33.992,12. Heinz-Harald Frentzen (Nem, sauber-ford V10) 1:34.068, domači šport KOŠARKA / V 2. KOLU FINALNEGA DELA ZA NAPREDOVANJE V ELITNO B LIGO Danes Sobota, 9. marca 1996 ODBOJKA MOŠKA B2UGA 20.30 v Standrežu: Imsa - Bussolengo MOŠKA Gl UGA 20.00 v Sovodnjah: Soča Sobema - Cessalto; 20.30 v Santa Giustini: Santa Giustina - Koimpex ŽENSKA C1 UGA 18.00 v Trstu, 1. maj: Bor Mercantile - Cavazzale; 21.00 v Villorbi: Fontane - Koimpex MOŠKA C2 UGA 20.30 v Trstu, 1. maj: Bor Fortrade - Mossa; 20.30 v Gorici, Slovenski Športni center: 01ymia CDR - Volley bali Videm ZENSKA C2 UGA 20.00 v Rivignanu: Danone - 01ympia K2 šport; 20.30 v Martignaccu: Ubertas Martignacco - Sokol MOŠKA D UGA 17.30 v Standrežu: Espego - SanfAndrea; 20.30 na Opčinah: Korting - Nuova Pallavolo ZENSKA D UGA 19.30 v Moram: Morarese - Val Zadružna banka; 20.00 v Gonarsu: Gonars - Koimpex; 20.30 v Trstu, Ul. Ford: Virtus - Sloga 1. MOŠKA DIVIZIJA 20.00 v Marianu: Intrepida - 01ympia 1. ZENSKA DIVIZIJA 18.00 v Gorici, Kulturni dom: Val - Mondo Computer; 20.30 v Trstu, Sola Rossetti: Nuova Pallavolo - Breg 2. ZENSKA DIVIZIJA 17.30 v Nabrežini: Sokol - Sgt A NARASCAJNICE 15.30 v Gorici, Kulturni dom: Val Dom - Staranzano; 15.30 v Trstu; 1. maj: Bor Friulexport - Kontovel B; 16.00 v Nabrežini: Sokol - Nuova Pallavolo; 17.30 vna Proseku: Kontovel A - Ricreatori KOŠARKA BUGA 20.45 v Čedadu: Gesteco - Jadran TKB D UGA 20.00 v Trstu, Ul. Forlanini: Ubertas Ts - Kontovel PROMOCIJSKA UGA 20.00 pri Brisckih, »Ervatti«: Polet Metra - Breg kad™ 18.00 v Miljah: Panauto - Kontovel; 18.00 v Trstu, Istrska ulica: Don Bosco B - Jadran DEČKI 15.30 v Krminu: Alba - Dom Sprintauto; 15.30 v Trstu, »1. maj«: Bor Ediauto A - Bor Autocarrozzeria Boris B; 16.00 pri Brisckih, »Ervatti«: Kontovel - Ubertas PROPAGANDA 18.00 pri BriStkih, »Ervatti«: Jadran - Intermuggia; 18.30 v Trstu, Vrdelslca cesta: Utrertas - Kontovel; 18.00 v Trstu, Sola Addobbati: Ferroviario - Polet ROKOMET MOŠKA C UGA 17.30 v Paeseju: Paese - Kras Trimac ZENSKA C UGA 16.00 v Zogniku: Kras - Musile TEMS ZENSKA C UGA 15.00 na PadriCah: Gaja - TG Garden FVG HOKEJ NA KOTALKAH GUGA 21.00 v Pierisu: Polet Elettroantoni - Bassano NOGOMET MLADINCI 15.00 v Standrežu: Juventina - Ronchi; 14.45 v Sovodnjah: Sovodnje - Cividalese; 16.00 na Proselcu: Primorje - Zaule; 16.30 v Trstu, Ul. Flavia: Chiarbola - Vesna NAJMLAJSI 15.30 v Ronkah: Ronchi - Sovodnje CICIBANI 15.00 v Doberdobu: Mladost A - Mladost B; 15.30 v Dolini: Breg - S. Luigi B; 16.00 v Trstu, Villa Ara: CGS A - Primorje Telita! MLAJŠI CICIBANI 17.00 v Trstu, igriSCe Fulgor: Fulgor - Breg Juhi Nedelja, 10. marca 1996 NOGOMET PROMOCIJSKA UGA 15.00 v Standrežu: Juventina - Staranzano; 15.00 v Mara-nu: Maranese - Sovodnje 1. AMATERSKA UGA 15.00 v Križu: Vesna - Primorje; 15.00 v Torreanu: Torrea-nese - zarja 2. AMATERSKA UGA 15.00 v Sv. Lovrencu: San Lorenzo - Primorec 3. AMATERSKA UGA 10.30 v Dolini: Dolina - Breg; 15.00 na Proseku: Gaja - San Vito; 15.00 v Repnu: Kras - Venus; 15.00 v Doberdobu: Mladost - Ontagnanese NARAŠČAJNIKI 10.30 v Sovodnjah: Sovodnje - Isonzo Turjak; 10.30 v Bazovici: zarja Adriaimpex - Portuale NAJMLAJSI 9.00 v Bazovici: Gaja - Esperia ZAČETNIKI 1 10.30 pri Domju: F. Olimpia - Primorje Tehtal; 10.30 v TižiCmAris - Mladost CICIBANI TURNIR V ROMANSU 10.45 telovadnica v Romansu: Juventina - San Sergio ODBOJKA I. ZENSKA DIVIZIJA 11.00 v Trstu, licej Galilei: Pallavolo Trieste - Bor Friulex-port; 11.00 v Trstu, Ul. Locchi: SanfAndrea - Kontovel NARAŠČAJNIKI 15.30 v Gorici, Slovensld športni center: nastopata tudi 01ympia in SoCa NAMIZNI TENIS ZENSKA Al UGA 14.000 v Zogniku: Kras Adria Caravan - Archimede MOŠKA Cl UGA 10.00 v Vidmu: Rangeis S. Rocco - Kras Activa KOŠARKA C2UGA 18.15 v Trstu, »1. maj«: Bor Radenska - Ardita D UGA 11.00 v Trstu, Ul. Forlanini: Scoglietto - Dom Agorest; 16.00 Cicibona Helvetius - Lega Nazionale NARAŠČAJNIKI 11.30 pri Brišddh, »Ervatti«: Kontovel - Ubertas A PROPAGANDA II. 30 v Trstu, »1. maj«; Bor Dentalex - Dardi Jadran TKB drevi v Čedadu proti »ranjenim« Longobardom Čedajci v prvi tekmi doma izgubili s Padovo - V rednem delu sezone Jadran dvakrat KO - Arena podlegel gripi - Vremec pripravlja past Lorenzonu V 2. kolu finalnega dela za napredovanje v elitno košarkarsko B ligo bo Jadran Tkb pred zelo zahtevno nalogo, saj se bo v gosteh pomeril z moštvom Longobardi iz Čedada, proti kateremu je letos že dvakrat potegnil krajši konec. O zahtevnosti nocojšnjega izpita (pričetek rib 20.45) tekabejev-cev pove že to, da je Cividale v prvem kolu presenetljivo klonil doma pred Padovo, kar pomeni, da si v bistvu že ne more privoščiti novega spodrsljaja. Ce vemo, da bo v višjo ligo prestopil le eden od šestih kandidatov, je jasno, da bo za uresničitev tega cilja potrebno zmagati najmanj na sedmih ali celo osmih od desetih tekem. Seveda pa je tudi Jadran Tkb zelo motiviran, saj je jasno, da zmage na tujem ne bodo smele biti izjema. V rednem delu prvenstva so plavobeli dokazali, da lahko v gosteh premagajo kogarkoli, nedvomno pa je sedaj naloga znatno težja. CIVIDALE: V primerjavi z lansko sezono se je moštvo bistveno spremenilo, saj so odšli Cargnel, Adami, Gnjezda in Colmani, prišli pa so Lorenzon, Stramaglia, Cargnel in Nanut. Cividale je pred prvenstvom veljal za enega od glavnih favoritov, prav zaradi številnih novosti pa je trener Zup-pi naletel na številne težave, tako da je Čedad šele v drugem delu prvenstva ujel pravi ritem in si priboril nastop v skupini boljših. Nedvomno glavno breme ekipe nosi 35-letni Tiziano Lorenzon, ki je še do lani nastopal v A ligi, za sabo pa ima kar 16 sezon A lige s poprečjem preko 350 doseženih točk na sezono. Ob njem sta tudi branilec Mauro Stramaglia in center Maurizio Sguassero, ki sta ravno tako okusila slast igranja v najvišji ligi (prvi tri leta v Gorici, drugi dve leti v Vidmu), prvo peterko pa dopolnjujeta playmaker Lorenzo David in krilo Mamo Cri-safulli. Postava - playmakerji: David (72 - 193), Gandolfi (69 - 186), CJMobile (66 - 175); branilci: Stramaglia (67 - 193), Drasin (73 -192), P.Nanut (78 - 190); krila: Cargnel (75 - 200), Crisafulli (71 -198); centri: Lorenzon (61 - 204), Sguassero (68 - 204); trener M.Zuppi. JADRAN: Po zanesljivi in pomembni zmagi na račun San Laz-zara so jadranovci pridobili tako na samozavesti kot na elanu. Med tednom so se dobro pripravili, žal pa se je Arene lotila gripa, tako da danes skoraj gotovo ne bo igral. Tudi Pregare je nekaj dni izostal zaradi mrzlice, k sreči pa si je že opomogel, Calavita pa je par dni »varnostno počival« zaradi stare poškodbe na nogi. Kot običajno je bila na vrsti tudi prijateljska tekma. Oberdan, Rauber in ostah so tokrat premagali Kraški zidar, Sežančani pa so se predstavili v nekoliko okrnjeni postavi. Trener Andrej Vremec je na podlagi letošnjih izkušenj s Cividalejem več pozornosti posvetil nekaterim taktičnim različicam (zlasti v obrambi nad Lorenzonom), saj vsak poraz nekaj nauči, jadranovci pa so letos Longobardiju kar obakrat prepustili točki. TAKO LETOS MED JADRANOM IN CIVIDALEJEM Cividale - Jadran 73:63 (48:30) CIVIDALE: Stramaglia 21, Dru-sin 14, Lorenzon 11, David 10, Sguassero 6, Gandolfi 5, Nobile 4, Crisafulli 2, Nanut, Cargnel. JADRAN: Pregare 16, Oberdan 14, Calavita 10, Rauber 9, Vitez 7, Samec 6, Arena 3, Hmeljak, Klabjan nv, Požar nv. Jadran - Cividale 91:93 (44:51) JADRAN:Pregarc 18, Budin 17, Vitez 14, Oberdan 11, Calavita 11, Samec 8, Rauber 6, Arena 6, Hmeljak, Klabjan nv. CIVIDALE: Lorenzon 35, David 15, Stramaglia 14, Gandolfi 14, Sguassero 8, Drusin 6, Crisafulli 3, Nobile, Cargnel, Nanut nv. NAPOVED OSTALIH TEKEM 2.KOLA (nocoj ob 21.00): Biella -San Lazzaro +13, Padova - Forli +7. Vanja Jogan Štefan Samec v prodoru na koš Cividala (Foto Balbi/KROMA) Na tržaškem prvenstvu precej naših smučarjev Jutri in v nedeljo bo v Sappadi tržaško smučarsko prvenstvo, ki ga brez prekinitev prirejajo vse od leta 1947. Letošnji organizator je SCI Cai Trieste Societa Alpina delle Giulie in šteje za trofeje Lat-te Carso - Eurospar. Jutri se bodo na progo podali smučarski tekači, skupno pa jih bo nastopilo 94. V nedeljo bo veleslalom z udeležbo 375 smučarjev. Moški se bodo na progo Nazionale podali ob 9. uri, ženske in najmlajši pa bodo tekmovali na progi Cima 11 od 10. ure dalje. Precej Številčna bo tudi udeležba naših smučarje in smučarskih tekačev. r NAMIZNI TENIS / V ITALIJANSKI ZENSKI A LIGI PROTI ARCHIMEDU Za Kras Adria Caravan tokrat le gola formalnost Po nepričakovani zmagi nad močno ekipo Angere je prvoligaška postava Krasa Adria Ca-ravari dosegla najvišjo letošnjo uvrstitev v italijanski ženski Al namiznoteniški ligi. Dva kroga pred koncem prvenstva Krasova ekipa zaseda četrto mesto. Krasovke morajo odigrati še zaostalo tekmo s favoritom za državni naslov Castelgofreddom. V nedeljo se bodo varovanke Sonje Milič pomerile v povratnem srečanju z gostjami iz Messine postavo Fiam-ma Archimede. Na nedeljski tekmi ob 14. uri v Zgoniku imajo naša dekleta zagotovljeno zmago, ker se je že na prvi tekmi izkazalo, da otočanke niso enakovreden nasprotnik naši ui- grani in dobri izurjeni ekipi. Ze lansko sezono je Kras Adria Caravan ojačil svojo mlado ekipo sestavljeno iz lastnih vrst Vanje in Katje Milič ter Ane Bersan z novo močjo iz Kitajske. Poteza se je izkazala kot dobra investicija tako na bojnem polju, kjer je Wang nepremagana igralka prvenstva, bodisi kot pomoč na vsakdanjih treningih. V nedeljo bomo naša dekleta spet videli v akciji. Računamo na ponovitev prvega rezultata 1:6 (točko je dosegla Fiam-mina tujka) ali pa morda na popolno gladko zmago, če Ana Bersan tokrat premaga Stechencovo. Moška C-l liga Moštvo Krasa Activa bo v nedeljo ob 10. uri v Vidmu z Rangersom San Rocco odigralo še zadnjo tekmo prvenstva. Gre tudi za poslovilno tekmo, saj se Kras Activa poslovlja od C-l lige. Krasovi fantje niso zdržali hude konkurence v svoji skupini, ki so jo sestavljale ekipe iz Padove, Vicenze, Gorice, Trsta in dve iz Videmskega. Diskvalifikacija tržaške Pellicane je še poslabšala njihov položaj. Krasovi fantje bi se morda lahko še rešili izpada, v kolikor bi premagali eno od videmskih ekip, vendar so morali zaradi bolezni predati tekmo brez borbe. Mladinca Radini in San-tini, ki sta prestopila iz promocijskega prvenstva, in drugoligaš Berto-lotti, ki mu je priskočil občasno na pomoč nekdanji igralec Stocca, ni- so prestali težke tretjeli-gaške preizkušnje. Tudi v nedeljo proti tretjeu-vrščenemu Rangersu Kras nima realnim možnosti za uspeh. Play off promocijskih lig V nedeljo bosta v Pe-tegardi zaposleni ženska in moška Krasova ekipa, ki sta končali redni del prvenstva. Zenska postava kot zmagovalka, moška kot zadnjeuvrščena. Zenska postava (Barbara Santi-ni, Kristina Stubelj) se bo v četveroboju potegovala za napredovanje, moška (Edi Bole, Gorazd Milič, Bojan Simo-neta) pa bo skušala obdržati čim boljšo pozicijo v tekmi z Latisano, Azzurro iz C-2 in Az-zurro iz D-l. TJ- Obvestila PLANINSKA ODSEKA SZ Sloga in SK Devin vabita jutri, 10. marca svoje dane in prijatelje na zimski vzpon na Snežnik. Zbirališče v Bazovici ob 7.30 pred vaškim spomenikom NOB. SKBRDLNA sporoča, da so na razpolago fotografije o 15. zamejskem prvenstvu pri Foto Loredana na Opčinah. SOSPDT prireja teCaj turnega smučanja, ki bo na Komni 6., 7. in 8. aprila. Prijave in informadje dobite pri ZSS-DI, tel St 635627. SD SOVODNJE priredi jutri, 10. tm. za prvenstveno nogometno tekmo v Marami avtobusni izlet za navijače. Odhod ob 13. uri izpred sovodenjske telovadnice. Prijave: pri Marinotu (tel. 882430), pri Ribijskem gradu (tel. 882034) in pri gostilni Hmeljak (882038). TPK SIRENA - sekcija Športnega ribolova obveSCa, da bo danes na pomorskem sedežu v Mira-marskem drevoredu 32 ob 19.30 občni zbor sekcije. Vabljeni dani, tekmovala in prijatelji. MOŠKA B2 LIGA / ŠTANDRE2 DREVI PRIZORIŠČE DERBIJA KOLA »Domača verzija« Imse se ne boji Bussolenga Gostje se bojijo goriškega servisa v skoku Zmaga proti Busso-lengu bi bila za odbojkarje Imse najboljše sredstvo za ozdravitev posledic nerodnega poraza v Concesiu. Gostje iz Veneta prihajajo v Standrež kot drugi na lestvici in so skupaj s Sassuolom najresnješi kandidat za napredovanje v Bi ligo. Doslej so izgubili le proti dvema ekipama: vodilnemu Sassuolu in dvakrat proti Sedicu. Trener Bussolenga Giovanni Migliorini meni, da je današnje srečanje za njegovo moštvo zelo važno. »Ker računam na podvig Marconija proti San Migue-lu, bi lahko bilo dre-višnje kolo za nas zelo važno, seveda če nam uspe v Standrežu zmagati. Zavedemo se, da ne bo lahko. Goričane zelo cenimo, saj so nas že v prvi tekmi prepej namučili. Imsa je zelo mlado moštvo. Ekipno ima najboljši servis v skoku v ligi in tudi v obrambi nikdar ne popusti, zato pričakujem težko tekmo. Vem, da je v Standrežu doslej uspelo zmagati samo Sassuolu, ki je vsekakor močnejši od nas. Upam, da-se tokrat ne bo ponovil lanski izid, ko smo v Standrežu izgubili,« meni Migliorini, ki je tudi razkril ozadje porazov proti Sedicu. »Na obeh tekmah z BelunCani je naš najboljši igralec Ca-stagnoli (že je igral v A2 ligi, op. ur.) nastopil poškodovan. V Valovem taboru z nestrpnostjo pričakujejo drevišnji nastop in upajo, da jim bodo gle- dalci stali ob strani še v večjem številu kot sicer. Vodstvo je imelo v ponedeljek z igralci odkrit pogovor, na katerem so si izmenjali mnenja gle-de letošnjih perspektiv. Poudarjeno je bilo, da je cilj društva še vednmo obstanek v ligi, da pa je treba vseeno poskusiti narediti vse, da se doseže četrto mesto, ki bi v primeru napovedane preosnove prvenstev, o kateri bodo sklepali danes v Rimu, pomenil igranje play offa za napredovanje. Glede moštva je stanje isto kot pred enim tednom. Manjkala bosta Rigonat in Paolet-ti, Matej Černič, ki ga pesti zvin gležnja, pa bo kvečjemu lahko pomagal v 2. liniji. Giancarlo Populini verjetno v začetni postavi (F. KROMA) ŽENSKA C1 LIGA / DOMA PROTI CAVAZZALEJU Bor Mercantile želi prekiniti niz porazov Na razpolago tudi Katja Vodopivec Koimpex gost Pepelke Fontane Igralke Bora Mercantile bodo skušale danes popoldne na 1. maju prekiniti serijo petih zaporednih porazov, po katerih se je njihov položaj na lestvici precej poslabšaj. Plave bodo gostile nevarni Cavazzale, proti kateremu so v prvem delu odigrale svojo doslej najboljšo tekmo in zmagale s čistim 3:0. V gosteh so, če odmislimo mestni derbi z Volleyjem, doslej premagale samo še Bmeters. To sta bili tudi edini tekmi, na katerih so borovke nastopile v popolni postavi, ta podatek pa marsikaj pove o tem, kako nesrečna je bila njihova sezona doslej. Trener Kalc ne skriva dejstva, da poškodbe in stalne spremembe postave precej pogojujejo igro njegove ekipe, toda zavrača kakršenkoli pesimizem in vitimizem. »Pogled mora biti usmerjen v bodoče nastope, z objokovanjem ne bomo prišli daleč. Prvenstvo je še dolgo in imamo dovolj Časa, da si opomore-mo. Cavazzale ima dva dobra centra, M pa smo ju na prvi tekmi s pravilno usmerjenimi servisi in dobrim blokom izločili iz igre,« pravi Borov trener, ki bo danes po dolgem Času lahko računal tudi na doprinos Katje Vodopivec. Spodbuden je tudi podatek, da je Cavazzale po nepričakovani zmagi na Opčinah 20. januarja, kateri je sledil Se gladek uspeh proti Cordenonsu, zašel v težave. V zadnjih štirih nastopih je doživel tri poraze, izgubil pa je tudi s Kennedyjem in Codognejem. Igralke Koimpexa bodo danes gostovale pri PepelM Fontane, ki je praktično že obsojen na zadnje mesto. »Nobenega dvoma ne more biti, da na tem gostovanju računamo na zmago, vsekakor pa v povratnem delu za nas ne bo nobena tekma lahka, saj se je okoli ekipe ustvarilo ozračje velikega pričakovanja, glede na predprvenstve ocene je to pričakovanje celo pretirano, kar je za igrale še dodatna oblika pritiska. Poleg tega pa seveda proti nam vsi igrajo zdaj s podvojenimi močmi,« meni trener Sain. Vse treninge, razen včerajšnjega, je v tem tednu zaradi mrzlice izpustila po-dajačica Daniela Ciocchi, ki pa bo danes na svojem mestu. MOŠKA C1 LIGA / Z ZMAGO PROTI CESSALTU Soča bi se lahko povzdignila nad sredino V Santa Giustini zadnja možnost Koimpexa, da ostane v boju za prvi dve mesti V Cl ligi bo današnje kolo izredno pomembno za Koimpex, ki gostuje v Santi Giustini proti ekipi, ki ima dve točki več od slogašev. Poraz na tem gostovanju bi lahko bil tudi sprejemljiv, toda dva domača spodrsljaja (derbija s Pallavolo Ts in Sočo) morajo slogaši nadoknaditi prav v gosteh proti konkurentu za napredovanje. Z današnjim porazom bi lahko slogaši zaostali za drugou-vrčenim kar za šest točk in bi tako morali začeti upati predvsem v reformo prvenstev, o kateri odločajo danes v Rimu (o njeni usodi pa bodo morda igralci zvedeli že pred tekmo). »S. Giustina je odlična ekipa, ki ima tudi dolgo klop. Doslej ni bila dovolj konstantna, zato je izgubila nekaj več tekem in je komaj tretja na lestvici. Za nas bo izredno težko, posebno če igramo kot v zadnjih časih,« je dejal pomožni trener De VValderstein. Med tednom ekipa ni trenirala najbolje, ker je bila nepopolna. Najhuje je z Volčičem, ki ga boli hrbet in verjetno ne bo mogel dati svojega doprinosa, medtem ko bi morali biti ostali na razpolago trenerja Blahute. Po dveh zaporednih zmagah v gosteh bo danes Soča Sobema spet nastopila pred svojo publiko proti Cessaltu. Tekma je pomembna, saj imata ekipi enako število točk, tako da bo zmagovalec gotovo pustil eno ekipo za sabo in se bo oddaljil od spodnjega dela lestvice. Cessalto je precej neugoden nasprotnik, ki je bil doslej precej konstanten. Izgubil je z vsemi ekipami z vrha lestvice, pre- magal pa je skromnejše nasprotnike, v prvem delu pa je s 3:1 odpravil tudi Sočo. Trener sočanov Jakopič je povedal, da je bil največji problem med tednom ostati z nogami na tleh: »Zmaga proti slogašem nas ne sme uspavati. Proti Cessaltu na domačem igrišču moramo absolutno zmagati, da se otresemo zasledovalcev. Upam, da se bodo igralci zavedali odgovornosti in da bodo zaigra-li z isto zagnanostjo kot v prejšnjem tednu. Med tednom smo trenirali predvsem sprejem in servis, saj moramo prav s servisom spraviti v težave Cessalto,« je še dejal Jakopič. Pri sočanih bo danes verjetno odsoten rezervni podajač Makuc, ki je bolan, medtem ko bi morali biti vsi ostali na svojem mestu. (A.M.) DEŽELNA PRVENSTVA / V ŽENSKI C2 LIGI Sokolovke bodo gostovale pri vodilnem Libertasu Martignacco MoSka C2 liga: Bor in Olympia doma - Ženska D liga: Val Zadružna banka računa na novi točki, važna tekma za obstanek Sloge proti Virtusu Sobotna napoved: Marko Kerpan Marko Kerpan (letnik ’69) je najprej igral košarko pri Poletu, leta ’81 pa je začel z odbojko i. Bil je tudi deželni or- je tudi deželni pr-ier 15. S člansko ekipo loskodbi Letos s Kortingom igra v D ligi. V A ligi navijam za: Parmo. Italijanski prvak bo; Daytona. nas: E. Božič in K. Fabrizi, Moja najsiabsa tekma: celo leti ali kot da bi nas k temu kdo prisilil. Napoved današnjih tekem Imsa - Bussolengo 2:3 S. Giustina - Koimpex (M) 1:3 Soča Sobema - Cessalto 3:1 Bor Mercentile - Cavazzale 0:3 Fontane - Koimpex (2) 0:3 01ympia CDR - VBU 3:2 Bor Fortrade - Mossa 3:0 Martignacco - Sokol 3:2 Rivignano - 01ympia K2 šport 0:3 Kortmg - Nuova Pallavolo Ts 3:1 Espego - S. Andrea 3:1 Virtus-Sloga 2:3 Gonars - Breg Koimpex 3:1 MorareseVal Zadružna banka 0:3 V moški C2 ligi igrata oba naša predstavnika proti premagljivima nasprotnikoma, toda trenerja naših ekip imata nekaj težav. 01ympifl CDR igra na domačem igrišču proti videmskemu VBU-ju, ki ima enako število točk kot Goričani, toda 01ympia je to ekipo premagala že v prvem delu v gosteh, danes pa je videmska ekipa še oslabljena. V ekipi namreč ni več izkušenega Vedovija, ki je bil dragocen predvsem v sprejemu, manjkata pa tudi dva visoka centra, ki sta igrala zelo važno vlogo v napadu in bloku. Kljub temu je ekipa solidna in je ne gre podcenjevati, tudi ker bodo Goričani nastopili v nepopolni postavi. Trener Domi namreč ne bo mogel računati na Andreja Terpina, Sfiligoja in Ferfo-glio, med tednom pa je bilo nekaj igralcev bolnih. Tudi Pintar je rahlo poškodovan, toda zaradi Terpinove odsotnosti bo 'moral stisniti zobe in igrati vseeno. Bor Fortrade igra tudi doma proti Mossi, ki je le s tremi zmagami pri dnu lestvice. Vseeno pa je trener borovcev previden, tudi ker je eno od teh zmag Mossa dosegla prav proti Bom v prvem delu prvenstva. »Takrat je Mossa igrala res dobro in prepričan sem, da je ta ekipa potencialno zelo dobra, morda še boljša od naše. Poleg tega je Mossa prejšnji teden izgubila v tie-breaku 18:16 proti Pordi, ki je neporažena od tretjega kola,« je dejal Cella. Zaskrbljen je tudi zaradi poškodb prstov Del Turca in Tabemija, predvsem pa ima Bor težave na mestu krilnih tolkačev. Bresich je verjetno dokončno zapustil ekipo, Gombač in Rossetti pa zaradi študija oziroma službe ne moreta trenirati. V zadnjem času pa se je ekipi pridružil “vojak” Koren, ki so ga preselili v Trst, vendar ne more redno trenirati. V ženski C2 ligi je pred izredno težko nalogo Sokol, ki gostuje v Marti-gnaccu proti prvouvrščeni ekipi, ki je doslej izgubila le dvakrat. V Nabrežini so sokolovke klonile šele po petih setih, tako da bi se jim lahko tudi danes močno upirale. »Z zagrizeno in koncentrirano igro ter z ostrimi servisi lahko pripravimo tudi presenečenje, saj ni v tej ligi nobena ekipa nepremagljiva,« je dejala kapetanka Tanja Masten. Trener Meuljeva bi danes morala računati na vse igralke. Oljtmpia K2 šport gostuje danes v Rivignanu. Domača ekipa ima na lestvici le osem točk, toda prav v zadnjih dveh kolih je dosegla dve pomembni zmagi. Najprej je premagal Asfjr, prejšnji teden pa si je privoščil celo zmago v Tarcentu, kjer je nadoknadil DEKLICE / POLFINALE Kontovel prvi finalist V povratni tekmi premagal Koimpex s 3:0 Kontovel - Koimpex 3:0 (15:13,15:10,15:4) KONTOVEL: Sossa (na sliki), Škrk, Stoka, Obad, Furlani, Milič, Battigelli. KOIMPEX: Milič, Strajn, Sossi, Ferluga, Canziani, Cau-ter, Gregori, Kette, Di Guida, Furlan, Kovačič. V povratni polfinalni tekmi pokrajinskega dela prvenstva »deklic« na Tržaškem so se Kontovelke z gladko zmago oddolžile Koimpexu za poraz s 3:1 v prvi tekmi in dosegle uvrstitev v finale. Preobrat ni povsem nepričakovan, saj je Kontovel pred dvojnim polfinalnim spopadom veljal za favorita in je njegov poraz v Repnu predstavljal precejšnje presenečenje, čeprav sta dve standardni igralki prav pred odločilnimi tekmami zapustili ekipo na cedilu. Včeraj so Kontovelke pokazale svoje pravo lice, kar pa Koimpexu ni preprečilo, da je v prvem setu visoko povedel s 13:7 in bil torej že zelo blizu osvojitve izredno dragocenega seta, ki bi mu verjetno na stežaj odprl vrata v finale za naslov. Tedaj pa je Manuela Škrk z odličnimi servisi zmedla slogašice, vsa ekipa je učinkovito reagirala in nadoknadila ves zaostanek. V naslednjih dveh setih je bil Kontovel prepričljivo boljši v vseh elementih, čeprav se mu je Koimpek, zlasti v drugem setu, solidno upiral. Veselje v Kontovelovem tabora je bilo po tekmi seveda na višku, saj so se igralke izvlekle iz res kočljivega položaja, slogašice pa kljub pekoči izločitvi niso bile pretirano potrte, saj so z uvrstitvijo v polfinale v bistvu dosegle svoj letošnji cilj. Drugi finalist bo znan prihodnjo sredo, ko se bosta v povratni tekmi na stadionu »1. maj« (ob 18. uri) pomerila Bor Friulexport in Ricreatori. V prvi tekmi so borovke slavile zmago z gladkim 3:0, zato je pričakovati slovenski finale med Kontovelkami in bbrovkami. zaostanek 2:0 v setih. Rivignano ima tako zdaj prave možnosti, da doseže obstanek in bo zato verjetno igral maksimalno, toda 01ympia si ne sme privoščiti spodrsljaja, če želi ohraniti stik z vrhom lestvice. Prvenstvo D lige je za naše ekipe v bistvu že končalo. V predzadnjem kolu bo Korting igral doma proti ekipi Nuova Pallavolo in torej nima velikih možnosti, Espego pa se bo na domačem igrišču srečal z ekipo S ant’ Andrea, ki ima na lestvici šest točk manj od goriške združene ekipe. V ženski D ligi bi moral Val Zadružna banka še utrditi svoje prvo mesto na lestvici, saj igra proti zadnjeuvršCenemu Morareseju, ki je komaj prejšnji teden dosegel prvo prvenstveno zmago. Malo možnosti ima Koimpeoc, ki je v hudi krizi. Brežanke so zgubile že pet zaporednih tekem, danes pa se bodo srečale z drugouvrščenim Gonarsom, ki je v prejšnjem kolu izgubil s Fiumicellom. Se najbolj zanimivo bo na tekmi med Virtusom in Slogo, saj imajo Tržačanke le dve točki več od slogašic, ki igrajo v zadnjih kolih vse bolje in bi lahko celo dosegle obstanek v ligi brez igranja dodatnih tekem, vendar morajo zmagati že danes. (A.M.) Sobota, 9. marca 1996 ZANIMIVOSTI IN RAZVEDRILO z z Horoskop zapisal B. R. K. M OVEN 21.3.-20.4.: Ker vaSa simpatija pripada nekomu, Id odloča tudi o deklini vašega žepa, boste zelo na trnih. Preden se odkrite med denarjem in ljubeznijo, razmislite, kaj od*obojega bolj ljubite. BIK 21.4.-20.5,: Začutili boste, da se z novimi in novimi nalogami zgolj izogibate svojemu osnovnemu poslanstvu. Ne dovobte si prevelike oddaljitve od življenjske naloge na račun zadovoljstva z malimi DVOJČKA 21.5. - 21.6.: Ni problem v tem, kako se znebiti teCnezev, ki vam grenijo vsakdan, marveč v tem, kako najti zanesljive prijatelje, M vam ga bodo znali popestriti brez pretiranih stroškov, RAK 22.6. - 22. 7.: S presežkom denarja boste popeljali svojo drago osebo na čudovit izlet in jo počastil s pozornostjo, ki si jo zasluži le ona Čeprav ne pričakujete vračila, ga boste prejeli v izobilju. LEV 23. 7. - 23.8.: Ce boste se naprej prepričani, da je užitek grešen, se bo na vaSa ramena nagrmadilo toliko težav, da boste brž postali prepričani, da je trpljenje vrednota samo v očeh mazohistov. DEVICA 24. 8. - 22. 9.: O tem, da boste poželi uspeh, ni nobenega dvoma, zato torej vsaj Se malce stisnite zobe in zadržite jezik v zavetju ustne votline, Četudi vas bo imelo, da bi z njim kosili smrt TEHTNICA 23.9. - 22.10.: Po dolgem iskanju vam bo naposled uspelo izluščiti bistvo težave ter odkriti točko spremembe. Pogumno boste dreznili v jedro, se znebili stare težave ter se izognili kup novih. ŠKORPIJON 23.10. - 22.11.: Nestrpnost vas bo zapletla v zanimivo godljo, iz katere pa se boste izmazali brez kakršnekoli pomoti. Zares pošteno in poučno: kdor si sam zaneti požar, naj ga tudi sam pogasi. STRELEC 23. Tl. * 21. 12.: Ob misli nasuso v denarnici boste ostali povsem ravnodušni, kajti predobro boste vedeli, da bo že kmalu spet ječala od debelosti. Ampak želje kljub temu ne bodo zadostovale. KOZOROG 22. 12. - 20. 1.: Ko boste opažih, da vam pojenjajo moti, se boste zbali poraza ter izbrskali iz sebe zlato rezervo. Res boste navsezadnje podobni bolj cunji kot človeku, ponos pa bo le'ostal. VODNAR 21.1. -19. 2.: V labkotnen vzpenjanju boste uživali zaprtih oči in zoženega uma, zato se ne čudite, če se boste morali vrniti ter s podvojenim naporom pomesti z navlako, ki vam stoji na poti. RIBI 20. 2. - 20. 3.: Kljub dvomom boste navsezadnje vendarle dosegli željen cilj. Čeprav ne bo ravno tak, kot ste si ga zamislih, vas bo vendarle navdal z življenjsko energijo in obilico sveže volje. GLAVNI IGRALEC, KI GA PRAVZAPRAV NI Filmski prašiček Babe ima sedeminšiirideset dvojnikov Eden od njih je v resnici pujso, ki trenutno pričakuje naraščaj Enega izmed številnih Bobov smo včeraj videli tudi v Ljubljani (Foto: B. Reya) ROBERTSON (Reuter) -Najslavnejši avstralski prašiček je v dneh, ko film Babe, ki je nominiran za sedem Oskarjev, polni blagajne, v središču pozornosti, Čeprav je vlogo očarljivega filmskega junaka »odigralo« kar 48 prašičkov, sposobnost govora pa jim je omogočil računalnik. Film navdušuje tako otroke kot odrasle. Znano pa je bivališče samo enega prašička oziroma prašičke, ki seveda ne govori; doma je na rodovitnem območju Southern Highlands jugozahodno od Sydneyja, kamor so ustvarjalci filma postavili filmsko zgodbo. Prašička, ki je pred dvema letoma tam »snemala« film, bo kmalu povrgla in je zaprta v hlevu neke gimnazije. Filmski producenti jo skrivajo, saj se bojijo, da bi njeno sedanje fizično stanje škodovalo njihovim načrtom - snemanju drugega dela filma Babe. Če bi se nerodna prašička pojavila pred vsiljivimi fotografi, bi slike številne gotovo razočarale. »Trenutno je namreč zelo obilna,« je dejal producent George Miller. Vsa prizadevanja, da bi si jo novinarji vsaj bežno ogledali, so naletela na negativni odgovor odgovor- nih šole v vasici Bovvral, približno 20 kilometrov oddaljene od vasi Robertson, kjer so snemali film. Zaposleni na novinarske prošnje, da bi »izvedeli kaj veC o prašički in njenem odnosu do filmske vloge Babe«, pošiljajo fotokopiran negativni odgovor. Miller je pozneje priznal, da ukrepajo na njegovo željo, seveda pa so tako odločili tudi pri hol-ly- vroodskem studiu Uni-versal Pictures, ker pač želijo zaščititi »Čudežnega Baba«. Miller je soavtor scenarija, napisanega po pravljici Dicka King-Smitha The Sheep Pig, ki govori o nedolžnem modrookem prašičku, ki se je pred lastnikovim nožem rešil z obljubo, da bo tako kot ovčarski pes Čuval njegovo čredo. »Prašiči so zelo čustvene živali, z njimi morate preživeti veliko časa, lahko pa so tudi zelo težavni. Hočemo tudi obvarovati mit, ki se je spletel okrog Baba,« je povedal Miller, režiser številnih znanih filmov, med njimi Mad Max in Čarovnice iz Eastvvicka. Prav zato je njihov junak tako skrbno varovan. Meni, da je Babe tako velik filmski junak kot Arnold Schwar-zenegger. Neka televizijska ekipa se je sicer skušala vtihotapiti na posestvo šole v Bowralu in posneti starajočo zavaljeno praši-cko. Miller je tudi sam priznal, da jo tako skrbno varujejo tudi zato, ker načrtujejo snemanje drugega dela filma Babe, vendar pa hočejo zavarovati »njegov magični značaj«, ker naj bi gledalci ob gledanju uro in pol trajajočega filma verjeli, da Babe res govori. Od avgusta so s predvajanjem filma, posnetega s 25 milijoni dolarjev, v ZDA zaslužili že 180 milijonov dolarjev, če pa bo 25. marca nagrajen tudi z Oskarjem za najboljši film, se bo zaslužek še povečal. Miller sicer priznava, da je konkurenca huda, saj naj bi imela filma Apollo 13 in Pogumno srce veC možnosti za oskarja. Film Babe si ogledalo že vseh osemsto vaSCanov Robertsona - tudi mesar. »Odličen film,« je priznal Jim Wilson, opasan z debelim usnjenim pasom okrog modro-belega črtastega predpasnika, pod Cigar nožem je končal že marsikateri prašiček. Čeprav naj bi veliko obok, potem ko so si ogledali film Babe, nehalo jesti svinjsko meso, pa vaščani Robertsona niso tako občutljivi. »Večina jih je odrasla na kmetijah, zato vedo, da pride Cas, ko je beba živali zaklati,« je omenjeni podatek hladnokrvno komentiral mesar VVilson. Kraji, kjer je doma Babe, so postali tudi prava turistična atrakcija, obiskujejo jih ljudje z yseh koncev Avsbalije. Vendar pa vsi niso navdušeni nad snemanjem drugega dela filma Babe. Jim Mauger, bgovec z ne-premiCnami, ki goji krom-pb, ima tudi svojo čredo, njegova ograda pa je bila za dobre bi mesece spremenjena v Hoggettovo kmetijo, je povedal, da jo bo prodal Se pred snemanjem Babe II. Šestinpetdesetletni Mauger je tako navezan na svoje krave kot glavni junak filma, kmet Hog-gett, na svoje ovce. Res pa je, da-nima ne prašičev in ne ovac, Čeprav je v ogradi, kjer se pasejo krave, opaziti navzočnost holly- woodskih filmarjev. Na vprašanje, Ce je dovoljeno slikati žitno pokrajino, kjer so snemali film Babe, je Mauger prijazno odgovoril: »To bi bilo tako, kot Ce bi otroku povedali, da božička sploh ni.« V moskovskih krematorijih kradejo zlate zobe pokojnikov MOSKVA - Moskovska policija je uvedla preiskavo v številnih krematorijih v prestolnici, za katere sumi, da si prisvajajo zlate zobe upepeljenih, namesto da bi jih v skladu z zakonom vračali državi. Policija je v zadnjih beh mesecih v krematorijih zasegla že okoli 50 kilogramov zlata. SKANDINAVSKA KRIŽANKA A IND. MESTO V PORURJU SPANSKI SKRGETEC PREB. IRSKE NIKOLA TESLA PRITOK RENA TANČICA NENASIČEN OGLJIKO- VODIK AVTOR: BRANKO KOZULIČ JAPONSKA NABIRALKA BISEROV NERGAČ TORINO MALIK SKULPTOR POJAVNA VODI DRUGO IME ZA DUŠIK / BRAZILSKI AVTOMOBILSKI DIRKAČ (AVRTONI GRŠKA POKRAJINA DUHOVNIŠTVO JAP. BOG Z LISIČJO GLAVO NAJVEČJI OTOK V OTOČJU RIUKIU TIP TISKARSKIH ČRK ČUVAJ OVNOV STARI GERMANI FORT. POMORŠČAK ZEMELJSKI PLIN PLANIN. ŽIVINSKA RTA.IA MESTO NA JUGU NORVEŠKE (IZ ČRK KEŠI IZDELOV. KRST KRAJ POD POHORJEM OSNOVNA VOJAŠKA ENOTA SMUČARKA POTISK LUKNJAČ (STAR.) FRIDOLIN (KRAJŠE) LANTAN DVORNA SLAVNOST LADJA ZA PREVOZ NAFTE ANG.PEVEC JONES EGIPČ. MIT. PTIČ HEKTAR ELEMENT NEMŠKI SLIKAR (HORSTI BIBLIJSKI PREROK RICHARD FEVNMAN UGASEL VULKAN • ORODJE ZA RAHUANJE ZEMLJE KRATKA IGRICA KOSOVSKI POLITIK HASANI DUHOVNIŠKO OBLAČILO TITANOV DIOKSID GRŠKA ČRKA DOMINIK SMOLE DOBA, VEK POPRAVU. UR DIRK BOUTS REKA V PIRENEJIH NEMS. SKLAD. (J. RUDOLFI 100m2 MAMA TETA KARLOVAC EDEN OD ČUTOV ITAL. POLITIK DARILO DEL TENISKE IGRE KRAJ PRI POSTOJNI RADIJ MOŠKO IME PIJAČA ANTOV DOMAČA PERNATA ŽIVAL RENU HLAPUIVE TEKOČINE PRIJETNEGA VONJA SNOV V R02EVINI PLANTAŽA BARVILO IZ PLODOV TROPSKEGA DREVESA SRBSKI DRAMATIK POPOVIČ (JOVAN...) vimais ‘NVHTHO ‘OVSVN ‘NLLVtm ‘Vho VN3IHRL3 ‘vova ‘aniNHH ‘CEHA. ■jas ‘aoma ONVMVM ‘VH-‘VNin ■ga "vaH ‘sa ‘OH ‘SVJ.VNV ‘HWW ‘ja ‘NV1VN ‘aa - ‘VH ‘aaxNVj - ‘vrvo ‘NTI ‘ovia ‘VOINJ.OTdO ‘av/vava ‘asa ‘NVI3 ‘zvia oaMJioHiava ‘isvs ‘VAriLLNV ‘VAVNEiO :otiABJopoyv ;AHJJS3tf TV SPORED Sobota, 9. marca 1996 RAI 3 slovenski program ® RAI 1 7.00 9.00 9.55 10.20 10.50 12.25 12.35 13.25 13.30 14.00 15.20 16.10 16.30 Otroški variete La Banda dello Zecchino, risanke Variete za najmlajše L’ albero azzuro Dok.: Velike razstave -Carra Tedenski pregled televizijskih programov: La-Raichevedrai Film: Le tigri di Mom-pracem (pust., It. ’70, i. I. Rassimov, C. Gravy) Vreme in dnevnik Oddaja o medicini Check-up Izžrebanje lota Dnevnik Rubrika o zdravju in lepoti Piii sani piu belli (vodi Rosanna Lamber-tucci) Sedem dni v Parlamentu I Risanke: Gorogyles Variete: Dtnsey Club, vmes risanke Izžrebanje lota Dnevnik Nabožna oddaja Sedmi dan - Nedeljski evangelij Variete: Luna Park (vodi Fabrizio Frizzi) Vremenska, napoved, dnevnik, šport Variete: Luna Park - La zingara (0769/73921) Variete: Mille lire al znese (vodita Pippo Baudo, Giancarlo Magalli) Dnevnik Posebnosti Tgl Dnevnik 1, zapisnik, horoskop, nočni pogovori in vremenska napoved Film: Delitto nella strada (dram., ZDA '56, i. J. Cas-savetes, J. VVhitmore) Variete: Su e gin (’68, vodita Corrado, Raimondo Vianello, 10. oddaja) I RAI 2 §8 RETE 4 ITALIA 1 Jr Slovenija 1 Sl Koper Jutranja oddaja Mattina Nad.: Valeria in Massi- in famiglia, vmes miliano, 9.00 nan. Jeffer- (7.00,7.30,8.00,8.30,9.00, sonov! 9.30,10.00) dnevnik TG2 Aktualno: Časa per časa - Evropski dnevi, TGR v Nasveti za lepši dom Evropi, Potrebujem te Dnevnik Variete: V družini Nad.: LA forza deli’ amo- Dnevnik, športna odd. re, 12.30 A cuore aperto Dribbling Dnevnik SP v smučanju: moški Medicine a confronto veleslalom, 2. tek Nan.: I časi di Rosie Izžrebanje lota 0’Neill Tvoj bližnji Aktualno: Agencija Film: lo so che tu sai che Variete: Gosi come siamo io so (kom., It. '82, r.-i. A. (vodi Paola Saluzzi) Sordi, Monica Vitti) H Nan.: Burk Oddaja o izletih in poto- m Dnevnik in vreme vanjih Sereno variabile B Variete: Game Boat Nan.: Ispettore Tibbs B Film: I quattro deli’ Oca Šport in predstavitev Tg2 selvaggia (pust., ZDA '78, Variete: Go-Cart i. R. Burton, R. Moore) Dnevnik ob 20.30 Film: 11 vendicatore di Film: La mente assassina Jess il bandito (vestern, (krim., ZDA ’91, i. S. ZDA '40, i. H. Fonda), Zimbalist, Tony Bill) vmes (23.30) dnevnik Proza: Regina madre (i. Pregled tiska Isa Danieli, N. Mascia), vmes (23.35) dnevnik / Tedednski pregled televizijskih programov S CANALE5 Film: Vito e gli altri (dram., It. '91) Variete: Sšparš Na prvi strani Nan.: Arnold Aktualno: Nonsolomoda ^ RAI 3 Teleprodaja Nan.: Un papa di prima pagina Aktualno: Anteprima Pregled tiska, Drobci (vodi F. Pierobon), 11.30 Film: L’ organizzazione Televizijsko sodišče - Fo- ringrazia firmato il Santo rum (vodita R. Dalla (pust, VB '70, i. R. Moo- Chiesa, Sante Licheri) re, Silvia Syms) Dnevnik TG 5 (jg Odd. o televizijskih pr. Sgarbi quotidiani 10.05 SP v smučanju Aktualno: Amici - Prija- njg Oddaja o kmetijstvu telji (vodi M. De Filippi) Dnevnik Nan.: Simpsonovi Ribiči pripovedujejo Otroški variete Bim Bum SP v smučanju Bam in risanke rcgr Nan.: Vita da strega Kviza: OK, il prezzo e n Deželne vesti, dnevnik TGR Okolje Italija Šport: odbojka, rubrika giusto! (vodi Iva Zanic-chi), 19.00 La mota della fortuna Dopo sci, ragby, košarka Dnevnik TG 5 Vreme in dnevnik Variete: Striscia la noti- Deželne vesti zia (vodita Lello Arena, Aktualno: Caro Lubrano Enzo lacchetti) Aktualno: Ultimo minu- Variete: Rose rosse (vo- to - V zadnjem trenutku dijo Pippo Franco, Leo (vodita Simonetta Marto- Gullotta, V. Marini) ne, Maurizio Mannone) Dnevnik Dnevnik, deželne vesti Film: Ultimo respiro Aktualna odd.: Pascia ((dram., It. ’92, r. F. Fari- (vodi Catherine Spaak) na, i. F. Benigno, F. Mo- Dnevnik in vreme ro), vmes (0.30) dnevnik Šport: plavanje, EP v Sgarbi quotidiani atletiki indoor Striscia la notizia Variete: Fuori orario Pregled tiska 7.00 10.20 11.25 12.25 13.00 14.30 15.00 16.00 16.45 17.55 18.30 19.05 20.30 22.30 23.25 23.30 0.00 1.00 2.10 3.30 4.00 Otroški variete Nan.: MacGyver Avtomobilizem Fl: VN Avstralije (poskusne v.) Odprti studio, Fatti e mi-sfatti, 12.50 Šport studio Otroški variete, vmes Ciao ciao news in risanke Variete: Mai dire banzai Glasb, odd.: Jammin’ Variete: La scuola in di-retta, 16.30 aktualna odd. CD-rom Parade Nan.: Beverly Hills Variete: 8 mm Odprti studio, vreme, 18.45 Šport studio Nan.: Baywatch (i. P. Anderson), 20.00 11 principa di Bel Air - Črni brat nisi moj brat Film: H mio amico Ninja (pust, ZDA ’93, i. T. Roberts, S. Furst) Nan.: Street Justice Aktualno: Fatti e misfatti Avtomobilizem Fl: VN Avstralije Italija 1 šport Glasb, odd.: Jammin’ Nan.: MacGyver, 3.00 Super Vicky Formula 1 Start Avtomobilizem Fl: Vn Avstralije # TELE 4 ■I i 7.30 8.00 8.10 8.25 9.20 9.50 10.15 11.50 12.20 13.00 13.05 13.55 14.45 15.35 16.20 17.00 17.10 17.30 17.50 18.25 18.30 19.00 19.10 19.30 20.10 21.40 22.30 22.55 23.00 23.30 0.40 Videostrani Radovedni Taček Kljukčeve dogodivščine, 9. del serije Pod klobukom Zgodbe iz školjke UCimo se tujih jezikov, angleščina, 10. del Danny - najboljši na svetu, angleški film Veliki dosežki slovenske kirurgije, pon. 7. oddaje Popotovanje v Benetke: Interpreti Veneziani, 3. oddaje Poročila Hugo, pon. tv igrice Svet narave, 10. del Tednik, pon. Christy, 5. del ameriške, nadaljevanke Magična moC živali, 3. del dok. serije TV dnevnik 1 Otroški program: Razjarnikovi v prometu 1000 idej za naravoslovce Slovenski magazin Ozare Hugo, tv igrica Včeraj, danes, jutri Risanka TV dnevnik 2, vreme, šport Slovenska polka in valček '96 Križarske vojne, 3. del Turistična oddaja Včeraj, danes, jutri TV dnevnik 3, vreme Slab sin, francoski film Poročila 13.30 14.55 16.00 18.15 20.30 17.45, 19.30, 22.10, 0.15 Dogodki in odmevi Nad.: Fiori d’ arancio Film: Jealousy Nan.: Missione impossi-bile Nan.: Pustolovščine Toma Sawyerja 0 MONTECARLO 13.00 8.45 11.15 16.00 18.30 19.15 20.30 23.45 20.00, 22.30, 2.30 Dnevnik, 19.50 TMC Šport 10.05, 12.30, 13.45 SP v smučanju 15.00, 23.30 EP v atletiki indoor Variete: Tappeto volante Nan.: Free Spirits Oddaja o volitvah Film: A časa dopo 1’ ura-gano (dram., ZDA ’60, i. Robert Mitchmn) Film: La cicala (dram., It. fr* Slovenija 2 8.55 10.10 11.10 12.40 13.30 13.55 14.30 17.40 17.50 18.30 SP v alpskem smučanju - finale, veleslalom (Z), prenos 1. teka SP v alpskem smučanju - finale, veleslalom (M), 1. tek, prenos Poglej in zadeni, pon. SP v alpskem smučanju, velesalom (Z), 2. tek Euronevvs SP v alpskem smučanju, velesalom (M), 2. tek EP v atletiki, prenos Podarim dobim, pon. SP v biatlonu, posn. Karaoke, razvedrilna oddaja TV Koper 3 Na vrtu Dekle za slovo, am. film Zlati petelin, 1. del Sobotna noe SP v biatlonu, posn. SP v alpskem smučanju -finale, veleslalom (Z), prenos 1. teka SP v alpskem smučanju -finale, veleslalom (M), prenos 1. teka Alpsko smučanje, 2. tek Euronevvs Peter Pan Club, otroška oddaja TVD mladi Family album, tečaj angleškega jezika Slovenski program Poper Primorska kronika Nikar TV dnevnik Jutri je nedelja, verska oddaja Globusov tik tak Četrtkova Športna oddaja, ponovitev Radio Live Vsedanes »Azzurro quotidiano« Achtung Baby! oddaja o kulturi OtO Hrvaška 1 TV koledar Poročila Slanko, 17. del Otroci iz Avstralije Kralj vetra, angleški film Dnevnik Prizma Dokumentarna oddaja Morje Briljantina Vsi poročevalci sveta Poročila Televizija o televiziji Sinovi viharjev Turbo Limach Shovv Na začetku je bila beseda Dnevnik Zabavna oddaja Na vso moč, ameriški film Dnevnik Slika na sliko Polnočna premiera: Cadfael, ameriška nadaljevanka A Slovenija 1 4.30, 5.00, 6.00, 6.30, 7.30, 8.00, 9.00, 10.00, 12.00, 14.00, 17.00, 18.00, 23.00 Poročila; 19.00 Dnevnik; 6.50 Dobro jutro, otroci; 7.00 Jutranja kronika; 8.05 Sobotna roglja; 9.30 O jeziku; 10.05 Kulturna panorama; 11.30 S knjižnega trga; 12.05 Na današnji dan; 12.10 Naši poslušalci čestitajo; 13,00 Danes do 13-ih; 13.20 Obvestila, osmrtnice; 14.05 Poslušalci čestitajo; 15.00 Radio danes, radio jutri; 15.30 Dogodki in odmevi; 17.05 Aktualni mozaik; 18.15 Večerni utrinek; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 Radio na dopustu; 23.05 Literarni nokturno. Slovenija 2 5.00. 6.00.6.30.7.30.8.30.9.30.10.30.11.30, 12.30, 14.30, 16.30, 17.30 Poročila; 19.00 Dnevnik; 7.00 Jutranja kronika; 8.30 Sobotni val; 8.40 Koledar prireditev; 9.00 Veleslalom; 9.35 Sobotna akcija; 11.00 Moped Show; 13.40 Obvestila; 13.00 Slalom; 14.00 Glasbene želje; 16.05 Popevki tedna; 19.00 Šport in Vaše melodije; 22.23 Heavy metal. Slovenija 3 7.00, 8.00, 9,00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 18.00, 22.00 Poročila; 8.05 Glasbena matineja; 10.05 Jazz, blues...; 11.05 Naši umetniki; 11.25 Sobotni koncert; 14.05 Zgodnja dela; 15.00 Madrigali in moteti; ^15.30 Dogodki in odmevi; 16.05 Baletna glasba; 16.40 Umetni svetovi; 17.00 Glasbeni arhiv; 18.05 Roman; 18.25 Glasb, ciklus; 19.30 B. Smetana: Libuša; 23.55 Utrinek. Radio Koper (slovenski program) 8.30.9.30.10.30.13.30.14.30 Poročila; 12.30. 19.00 Dnevnik; 6,30 Jutranjik; 7.30 Pregled tiska, vreme; 7.40 OKC obveščajo; 7.45 Evergreen; 8.00 Modri val; 8.05 Pozdrav; 8.15 Modri vali; 8.50 Pesem tedna; 9.00 Informacije; 9.30 Hit dneva; 9.45 Du jesi, zabavno in humorno; 10.40 Power play; 10.45 -11.20 Primorski zaliv; 11.30 Turistična poročila; 11.50 Primorski zaliv; 12,30 ©poldnevnik; 12.55 Primorski zaliv; 13.45 Okno v svet; 14.00 Glasba po željah; 14.45 Zanimivost; 15.00 Power play; 15.15 Hit dneva; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 20 Modrih; 17.30 Primorski dnevnik;!9.30 Športna sobota; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Iz diskoteke; 0.00 Nočni pr. Radio Koper (italijanski program) 6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30 Poročila; 7,15,12.30,15.30,19.30 Dnevnik; 6.00 Almanah; 6.30 Drobci; 8.05 Horoskop; 8.40 Nogomet; 9,00, 9.30 Izbirali ste; 10.00 Pregled tiska; 10.15 Lucianova pisma; 11.00 Med vrsticami; 11.15 Dorothy in Aliče; 12.00 Ballo e bello; 13.00 Glasba po željah; 13.40 Bella bellissima; 14.50 Sigla singel; 14.45 Teen redakcija; 16.00 Ob 16-ih; 18.45 Fish eye; 19.30 Šport; 20.00 RMI. Radio Trst A 7.00, 13,00, 19.00 Dnevnik; 8.00, 10.00, 14.00, 17.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše, vmes Koledar in Pravljica; 8.10 Kulturni dogodki; 8.40 Ob zlatem jubileju našega Radia; 9,40 Slov. lahka glasba; 10.10 Koncert ; 11.20 Orkestri; 11.30 Filmi na ekranih; 12.00 Krajevne stvarnosti: Ta rozajanski glas, nato Orkestri; 13.20 Glasba po željah; 14.00 Deželna kronika; 14.10 Nediški zvon, nato Evergreen; 15.00 Duh časa in čar odra; 15.40 Made in ltaly; 16.00 Cigani, večni popotniki; 16.35 Glasba za vse okuse; 17.00 Kulturna kronika; 17,10 Mi in glasbai; 18.00 Povest o dobrih ljudeh (prir. Z. Tavčar, r. J. Peterlin, 3. del);. 18.35 Soft mušic; 19.20 Spored za naslednji dan. Radio Opčine 7.15, 12.15, 18.15 Krajevna poročila; 11.30,15.10, 17.10 Poročila;10.00 Foyer; 13.00 Glasba po željah; 17.00 Morski val (vsakih 14 dni); 20.30 Prenos Jadranovih košarkarskih tekem. Radio Koroška 18.10-19.00 Od pesmi do pesmi, od srca do srca. Primorski dnevnik Lastnik: ZTT d.d. Založništvo tržaškega tiska - Trst Izdajatelj: DZP - PR.A.E. d.d. — Družba za založniške pobude Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040-7796699 - fax 040-773715 Tisk: ED1GRAF, Trst Odgovorni urednik: BOJAN BREZIGAR Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040-7796600, fax 040-772418 Gorica, Drevored 24. maja 1, tel. 0481-533382, fax 0481-532958 Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432-731190, fax 0432-730462 Ljubljana, Republika, Slovenska 54, tel. 061-1313121, fax 061-322468 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463-318510, fax 0463-318506 Prodajno naroCninska služba Italija: Trst, Ul. Montecchi 6, tel. 040-7796600, fax 040-772418 Gorica, Drevored 24. maja 1, tel. 0481-535723 fax 0481-532958 Ekonomska propaganda: Publiest SKL Trst, Ul. Valdirivo 36 /1. nad. poštni predal 568 tel. 040-361888, fax 040-768697 Slovenija: ATELIER IM - Ljubljana tel. 061-1262044, fax 061-224943 Cene oglasov Italija: t oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 28 mm) 100.000 LIT, finančni in legalni 150.000 LIT, ob praznikih povišek 20%; mali oglasi 1000 LIT beseda; osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu. IVA 19% Cena: 1.500 LIT - 60 SIT Prednaročnina za leto 1996 - 300.000 LIT Pošmi t.r. PRAE DZP št. 11943347 za Slovenijo: mesečna 1.710 SIT, letna 15.000 SIT plačljiva preko DISTRIEST, Partizanska 75, Sežana, tel. 067-73373 žiro račun 51420-601-27926 Registriran na sodišCu v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948 Član italijanske zveze časopisnih založnikov REG ZMERNO TOPLA HLADNA -Z-. . SREDIŠČE SREDISCE ANTI- e UHLALNU f-A KATIEL 6 XJVIEKEN 66 6A6 KAMEL aJVIeKeN MOLAN NEVIHTE 1 VETER 6 MEGLA FRONTA FRONTA OKLUZUA \ CIKLONA C CIKLONA A „ . 1030 — o Nad večjim delom Evrope je območje visokega zračnega pritiska. Nad nase kraje doteka v nižjih zračnih plasteh z jugovzhodnimi vetrovi razmeroma hladen in precej vlažen zrak. Podatke pripravlja in posreduje Hidrometeorološki zavod. 1010 6/6 1000 c 1020 DUBLIN o' V' OSLO STOCKHOLM -S/-4 ° o / X K0BENHAVt) -3/Z. ° - 6 1 sm 6 V LIZBONA 11/13 .° Temperature zraka so bile A izmerjene včeraj ob 7 in 13 uri. 6-— —LONDONo Ml,,—. (AA) ^A AMSTERDAM 0/ DNo___- ojx'"x '--- o PARIZ 3/7 BERLIN .3/4 ŽENEVA -2/7 ° MILANO o DUNAJ .3/3 LJUBLJANA -1/5 BEOGRAD -1/3 o ejn/ 6 MADRID 4/9 o DOLŽINA DNEVA -•s 5/9 -v'' * f v-- ' X. SPLIT 5/10 »SOFIJA .2/4 - RIM ~^«KOPJEO ___ / 5 ATENE 7/8' ' 1 1020 Sonce bo vzšlo ob 6.26 in zašlo ob 18.00. Dan bo dolg 11 ur in 34 minut. Lunine mene A S Luna bo vzšla ob 22.37 in zašla ob 8.17. Zadnji krajec bo 12. marca, ob 18. uri in 15 minut. «# V. O % -A A zSr PLIMOVANJE Danes: ob 5.40 najnižje -39 cm. ob 11.37 najvisje 25 cm, ob 17.24 najnižje -31 cm, ob 23.48 najvisje 42 cm. Tutri: ob 6.26 najnižje -34 cm, ob 12.27 najvisje 17 cm, ob 17.59 najnižje -21 cm. J DANES GRADEC -3/4 TRBIŽ CELOVEC O -3/1 CEDAD^n^ —^N. GORICA GORICA o 2/9 O KRANJSKA GORA ^ -7/1 O TRŽIČ -4/4 O KRANJ A