Novo v SLOVENIJI
Novo v ZASAVJU
1“^
Zeliščna negovalna kozmetika
SAMO V LEKARNAH !
VABILO na POSVETOVANJE o PROBLEMATIKI NAPAJANJA v INDUSTRIJI in INFORMATIKI
Podjetje STARY SISTEMS d.o.o. iz Ljubljane in koncem GROUPE SCHNEIDER iz Francije prirejata strokovni posvet o problematiki napajanja v industriji in informatiki v
Medijskih Toplicah,
9. decembra 1994, s pričetkom ob 9.00.
Udeleženci posvetovanja bodo spoznali:
*	nove strojne rešitve največjega proizvajalca sistemov za brezprekinjena napajanja v svetu, MERLEN GE REN (delujoče v sklopu GROUPE SCHNEIDER) iz Francije ter
*	videli praktični prikaz kontrole in reševanja problematike brezprekinitvenega napajanja v računalniški mreži s pomočjo najsodobnejše programske opreme.
Na posvetu bomo odgovarjali na vaša vprašanja s področja brezprekinitvenega napajanja in vam svetovali pri specifičnih problemih. Tehnični del demonstracije bodo vodili strokovnjaki iz Francije. Za simultan prevod iz francoščine bo poskrbljeno.
Kotizacije NI! Stroške posvetovanja in pogostitve krije GROUPE SCHNEIDER iz Francije.
Prosimo vas, da udeležbo na posvetovnju potrdite pismeno oz. telefonsko do najkasneje ponedeljka 5. decembra 1994 na spodnji naslov. Vljudno vabljeni!
STARV SISTEM d.o.o., Tomšičeva 4, 61000 Ljubljana, Tel: 061/12 50 303, Fax:061/12 54 314.
UVODNIK
-	Ne vem, zakaj so me spregledali^ Pa sem jim ponujal vse, tudi gradove v oblakilTl
-	Ljudje ne potrebujejo vsega, sploh pa ne gradov v oblakih. Ljudje ne sanjajo, pač pa živijo. In pri tem potrebujejo človeka, ki jim ne bo obrnil hrbta takrat, kadar mu bodo hoteli pogledati v obraz...
Morda se bodo ob tehtanju v času volilnega molka komu porodile tudi takšne misli. Volitve so navadno tisto dejanje, ko se odločamo zase. In če se ne odločimo, se tudi zase nismo odločili. Nedelja, ki je pred nami, je tisti dan, ki smo mu tudi v Zasavcu namenili precej pozornosti. Vendar nismo sodelovali zaradi spektakularnosti predvolilnega dogajanja, pač pa zaradi treznosti, ki bo potrebna za naše skupno bivanje.
Nismo pa pozabili na ostala dogajanja. Pripovedujemo vam o tem, kako se trudijo mladi zasavski ekologi, kako direktorji danes ne vedo, kaj bo z njimi jutri, in kako k sreči ljudje še vedno najdejo čas, vsaj nekateri, za razgibanje svojega telesa in duha.
Prijetne urice vam želimo ob branju Zasavca in nikar ne pozabite, da bomo izjemno veseli vašega predloga, vaših kritik, vaše izrečene misli. Telefonska številka 64-250 je za vas na voljo skozi vse dni. Do prihodnjič vas lepo pozdravljamo.
(V****
Brez primere
Zasavje - V okviru zasavskega Društva za varstvo okolja, ki ga vodi ekologinja Natalija Vidrgar-Gorjup, in Sekretariata za okolje in prostor občine Zagorje, je v Zasavju potekal zanimiv projekt Naše okolje. Učenci vseh osnovnih šol Zasavja so sodelovali v njem. Na zaključnem kvizu v zagorskem Delavskem domu jih je predstavnik Ministrstva za okolje in prostor Mitja Bricelj pozdravil z besedami: "Naredili ste projekt, ki mu v Sloveniji ni enakega."
Cerkev sv. Marka v Podkraju
Kakšne možnosti ima Zasavčan, ko je star in bolan?
Lovski gradič v Trbovljah vabi in buri.
Kako smo volili?
IB v ogledalu: Iztok Cilenšek
iiiS
fllllf] Obisk ministra za kulturo

Mladi ekologi brez primere
Svetovni dan boja proti AIDS - u
TTl
i	Odstavljen del vodstva v TIKI
Iff!
Jljj;.] Kdo bo koga v TKI Hrastnik
Im j Zasavje - obljubljena regija
Ljudska glasba, ples in šege
Stonitra ni šala
Že 250 let v stanu graščakov
Eli
Pot k naravi
i | One - man band kandidati
KOLEDAR
DOGAJANJ
23.	novembra - Minister za kulturo Sergij Pelhan obišče Glasbeno šolo Trbovlje ter se z občinskim vodstvom in nekaterimi direktorji kulturnih ustanov pogovori o tem, kaj prinaša nov zakon o kulturi in tudi o tem, kako speljati sanacijo največjega kulturnega hrama, Delavskega doma. Za dobro razpoloženje skrbi še en gost, Polde Bibič, ki je za mnoge še vedno najprej odličen igralec, šele nato politik.
24.	novembra - Lastniki zasebnih hiš iz leta v leto bolj skrbno negujejo cvetje na oknih in balkonih ter skrbijo za "foušijo" svojih sosedov. Ko bi se sicer za to nelepo čednost, v tem primeru pa pri nekaterih izbrancih celo nagrajeno lastnost, potrudili še lastniki družbenih objektov, bi bili pri Hortikulturnem in Turistčnem društvu v Trbovljah še bolj veseli. Tako pa je tudi letos zlata vrtnica zadišala v privatnih rokah.
25.	novembra - Na današnji dan imajo mnogi polne roke dela. Kako tudi ne, ko pa na Vidrgi ves dan razpravljajo o pospeševanju malega gospodarstva, v zagorski stekleni dvorani se pomerijo osnovnošolci, ki jim je mar za čisto Naše okolje. V hrastniškem Čaru odprejo razširjene prostore, v katerih bo poslej tudi galerija, Andrej Šifrer, ki v Čaru dviga ljudi na noge, pa po dobri uri zbeži, še na krst Lovskega gradiča v Trbovljah. In potem si, pri vseh teh pridnih ljudeh, zamislite peščico novinarjev, ki morajo, da ne bo zamere, biti povsod!
26.	novembra - Le še teden dni nas loči od prečudovitega dneva - dneva predvolilnega molka.
27.	novembra - Danes popoldne" otvoritveno pesem" zapojejo ptice v avli trboveljskega Delavskega doma - pele bodo ves teden.
28.	novembra - Vremenoslovci pravijo, da se bo ohladilo - v zadnjem predvolilnem tednu pa postaja vse bolj vroče.
Mateja Grošelj
ujAaajoo v
IZTOK CILENŠEK
Po rodu j e Celjan. S vojanajlepša leta je preživel v Grižah v Savinjski dolini. Po končani Osnovni šoli je odšel v Ljubljano, kjer seje izšolal za policaja. Zaposlitev je dobil na policijski postaji v Zagorju. Toda želel sije spremembe. Odločitev je padla, zapustil je policijo in se odpravil h "knapom", kjer je zaposlen še danes.
V službi nima določene ure, kdaj gre domov: "Ko je vse opravljeno, se odpravim, nič prej." Vendar ima poleg službe še veliko hobijev in obveznosti, ki mu zapolnjujejo njegov vsakdan. Najbolj mu je pri srcu reja in vzgoja ptic. Doma ima približno 150 ptic. Čeprav mu vzamejo veliko časa, nikoli ne pomisli, da bi se nehal ukvarjati z njimi. Ptice so postale del njegovega življenja. "Vendar moram priznati, če ne bi imel sinčka Dejana, bi bili zaradi službe in obveznosti moji ptički včasih lačni in žejni."
Iztok se je odločil, da bo zapustil zagorsko društvo za varstvo in vzgojo ptic. Vključil se je v trboveljskega. "Ker sem še mlad in bom v "ptičariji" moral še nekaj doseči, sem videl, daje v Trbovljah nekaj zagnancev, ki so pripravljeni napredovati, se izobraževati. V Zagorju pa je zadeva obstala na dveh ali treh posameznikih."
Sedaj poteka v Trbovljah 4. državna razstava ptic in Iztok je eden izmed glavnih organizatorjev. Je tudi tajnik organizacijskega odbora Zveze društev za varstvo in vzgojo ptic Slovenije. Januarja prihodnje leto bo svetovna razstava pticv Italiji v Udinah in Iztokove ptice bodo lahko občudovali gojitelji iz vsega sveta.
Iztok je bil tudi funkcionar v zagorskem rokometnem društvu, v tem društvu je bil tudi sodnik, bil je taborniški vodnik,... "Rad se pojavljam tam, kjer se dela s srcem in z veseljem. Pri toliko hobijih mora biti v družini veliko razumevanja. Na srečo smo pri nas vsi veliki ljubitelji živali." Ob vikendih se skupaj s sinom odpravita v naravo, kjer se Iztok sprosti, poleg tega pa tudi obročka zunanje ptice, zaradi katerih seje povezal s prirodoslovnim muzejem v Ljubljani.
Saša Grobljar
B
FfiiTiii tud n3
-	Koga boš volila?
-	Pst! Ne veš, da je volilni molk.
Foto: Tomo Brezovar
Ministra na obisku
Trbovlje - Ministrica za delo, družino in socialne zadeve Rina Klinar ter minister za gospodarske dejavnosti dr. Maks Tajnikar sta sc 25. novembra na obisku v Cementarni in Strojegradnji s trboveljskimi gospodarstveniki pogovarjala o gospodarski in socialni problematiki Trbovelj.
Direktor Cementarne Janez Malovrh je ministroma predstavil delovanje podjetja in načrtovani projekt gradnje paletizacije. O težavah pri poslovanju so svoje dodali še direktor RRPS Trbovlje Aljoša Kink, Rudisa Ludvik Hribar in Iskre Semikon Peter Cuderman. Direktor Agencije za plačilni promet Franc Stoj s pa je prisotnim posredoval podatek o nelikvidnosti Trbovelj. Taje 23. novembra terjala 1,8 mihjarde tolarjev.
V Strojegradnjo sta ministra prispela z
enoinpolumo zamudo, saj so se pogovori pred tem zavlekli. Direktor Gojmir Pešec jima je predstavil težave, ki jih po sanacijskem programu v Strojegradnji še vedno ne manjka. Najbolj pereči so stroški dela, tečaj nemške marke in komuniciranje z bankami. Dr. Maks Tajnikar je predstavil zakona, ki naj bi podjetjem pomagala odpirati bančna vrata: zakon o pridobivanju javnih poroštev za nove projekte in zakon o restruktuiranju dolgov. O slednjem se v teh dneh obeta razpis. Če bo odziv bank negativen, obstaja tudi skrajna možnost, da ministrstvo banke prisili, da preložijo terjatve podjetij. Položaj se ne bo izboljšal, politika plač in javna poraba bosta odločali, ali se bo ohranil vsaj na doseženi ravni.
Rina Klinar je poleg denarne pomoči, ki jo je ministrstvo namenilo trboveljski Strojegradnji, omenila še težavo brezposelnosti, ki se bo z zaprtjem rudnika v Zasavju povečala. Poleg poskusa prekvalifikacij e in spremembe konvencionalne miselnosti naj bi pri reševanju te težave pomagali tudi pripravljeni nov sistemski zakon o invalidskem in pokojninskem zavarovanju, zakon o delovnih razmerjih in zakon o zdravstvenem varstvu.
T.P. in R.Š.
CO
C
š
5
c
$5
CQ
mm:
Kakorkoli že, ali je bil obisk ministra za kulturo Sergija Pelhana minuli teden v Glasbeni šoli Trbovlje obarvan politično ali ne, dejstvo je, da se je seznanil s perečim, zgolj v kulturo segajočim problemom - to pa je že desetletje v nebo vpijajoč klic v finančni puščavi nemočnega Delavskega doma Trbovlje.
V trboveljskem občinskem proračunu je bilo za kulturne dejavnosti v letu 1994 odmerjenih le 30 milijonov tolarjev. Iz te vreče se je moralo preskrbeti devet kulturnih objektov. Med njimi sta poleg godbenega doma, knjižnice Toneta Seliškerja, Svobode II, Svobode Zasavje, Svobode Dobrna, Rudarskega doma in Glasbene šole tudi dom Tončke Čeč in Delavski dom,ki sta v tem trenutku v najslabšem položaju.
Gledališka dvorana doma Tončke Čeč na Kleku je zapečatena, saj dom stoji na plazovitem področju, ki je po junijskem neurju še manj trdno. Za najnujnejša gradbena dela bi potrebovali najmanj 20 milijonov tolarjev. Ker pa dom ni tako vitalnega pomena kot osrednji kulturni hram, bo njegova sanacija po najbolj vedrih ocenah čakala še nekaj let. Zato pa se Delavskem domu obetajo lepši časi. Tako smo prisotni v pogovoru z ministrom Sergijem Pelhanom in podpredsednikom državnega sveta Poldetom Bibičem razumeli nekatere odprte možnosti za zagotovitev republiške pomoči. Delavski dom je star 38 let. V zadnjem desetletju se preživlja sam. Obnova, prav tako pa tudi posodobitev opreme, je več kot nujna, saj so z obstoječim lahko zadovoljni le bežni obiskovalci. Pa še nas bi najbrž večkrat in z manj napora v ta hram zvabile razne prireditve, ki pa jih je z razpoložljivimi možnostmi težko organizirati "na nivoju", saj gostujoči najprej vprašajo po pogojih dela.
Zgledno pripravljen program sanacije, vključno z vrednostmi, ki sicer datirajo v mesec maj in ne vključujejo restavracije mozaika na zunanji steni, znašajo pa 101 milijon tolarjev, je z opisnim posredovanjem direktorja Staneta Govejška, kot kaže učinkovito prepričal ministra. Da med 756-imi kulturnimi domovi, ki so registrirani v republiki Sloveniji, Delavski dom resnično sodi med tiste, ki so opora obstoječi kulturni dejavnosti in nadaljnjemu razvoju in je tako tudi upravičen do republiške podpore, je bilo, upajmo, ne le predvolilno besedičenje.
O tem pa se bomo lahko kmalu prepričali.
Mateja Grošelj
,S	■	-	--------1
B
Mladi	i irei piimere
Pred dnevi je bil izpeljan projekt Naše okolje, ki je zaradi množične vključitve najmlajše zasavske generacije uvod v novo obdobje namenjanja skrbi za prostor. Osnovnošolci so črpali znanje iz zanimive brošure, ki bo tudi odraslim dobrodošel pripomoček za razmišljanje o ohranitvi narave. Svoje znanje so najprej pokazali na občinskih tekmovanjih, zmagovalci pa so se pomerili na regijskem kvizu. Razstavljena so bila likovna dela, ki so jih ocenjevali obiskovalci in strokovnjaki. Projekt je potekal v okviru Društva za varstvo okolja in Sekretariata za okolje in prostor občine Zagorje, za vse pa gre največje priznanje pobudnici in organizatorki, ekologinji Nataliji Vidergar-Gorjup.
"Bogastvo zemlje je bilo preveč mikavno, da bi pomislili na njegovo minljivost", je v uvodu brošure Naše okolje zapisala Natalija Vidergar-Goijup,dipl. biol., kije sklenila svojo poklicno pot usmerjati v porušeno okolje, ki mu zdrav razum še lahko priskoči na pomoč. K sodelovanju je povabila sodelavce, in po nekaj mesečnih pripravah j e bila lahko naj večj a nagrada dobro znanje mladih tekmovalcev, pester izbor likovnih del in prepolna dvorana obiskovalcev na zaključnem kvizu.
V	brošuri Naše okolje avtorji opisujejo naravno dediščino, kaj pomeni onesnaženje voda, predstavijo strupe v gospodinjstvih, kakšna j e onesnaženost zraka, kakšni so vplivi onesnaženja ter kateri so svetovni ekološki problemi. Govorijo tudi o naravnem kmetovanju, o ekološki poti, ki jo v Zasavju hodijo že nekaj let, o ločevanju odpadkov in še o marsičem.
V	likovnem natečaju projekta Naše okolje je sodelovalo več kot 300 učencev višjih razredov osnovnih šol z rednim in prilagojenim programom. Na šolskih tekmovanjih o ekologiji pa je na vprašanja odgovarjalo 234 učencev sedmih in osmih razredov.
Zaključna prireditev jepotekala v prijetnem vzdušju. Za to so poskrbeli likovniki,
kulturniki, tekmovalci in obiskovalci. Prisotni so si najprej ogledali razstavo likovnih del, razstavo je namreč sestavljalo 50 najbolje ocenjenih stvaritev, in od teh so nato obiskovalci in strokovna žirija izbrali še najboljše. V stekleni dvorani Delavskega doma Zagorje, ki pa je bila kar premajhna za vse
t\i
obiskovalce, so se v znanju pomerile najboljše ekipe iz vsake občine. Na prireditev sta prišla poleg predstavnikov občin tudi zastopnica slovenskega predstavništva Regionalnega ekološkega centra za srednjo Evropo Milena Marega in predstavnik Ministrstva za okolje inprostorMitjaBricelj. V pozdravnih besedah je pohvalil organizatorje in udeležence projekta, ter v zadovoljstvo vseh izrazil, da podobnega še niso storili nikjer v Sloveniji. Vsekakor pohvala, ki ima velik pomen. Svoje prijazno pisemce je poslal tudi minister za okolje in prostor dr. Pavel Gantar, ki seje zahvalil za povabilo in izrazil upanje, da bodo z "okolju prijaznim delom" v Zasavju nadaljevali ter da bodo uspešni projekti dosegli čimveč Zasavčanov. V kulturnem programu so bili odlični učenci osnovne šole
altiste
Ivan Skvarča, mladi harmonikar in komorna vokalna skupina Glasbene šole Zagorje pod vodstvom Francija Stebana.
Vprašanja, ki jih je komisija postavljala tekmovalcem, niso bila lahka. Pa se mladi niso dali. Dobro so odgovarjali in si tudi prislužili lepe pohvale ter nagrade. Nagrad in pohval pa so bili deležni tudi likovni ustvarjalci in mentorji iz vseh šol.
Čeprav so tekmovalci ob koncu zasedli prvo, drugo in tretje mesto, to ni najpomembneje. Vsi, ki so sodelovali, so zmagovalci, saj so med potekom samega projekta spoznali novo vsebino, si pridobili veliko novega znanja, ki ga bodo znali uporabljati sami in ga tudi prenašati v okolje. To paje bil tudi glavni cilj pobudnikov varstva in izboljševanja našega okolja.
Ivana Laharnar
Foto: Tomo Brezovar
0
h
f%rf
Sfff'

Manj zdravljenja?
V slovenskem zdravstvu načrtujejo prihodnje leto vsaj 4 milijarde tolarjev primanjkljaja. Pokrili naj bi jih s sredstvi, posojenimi vladi. Izračunano je, naj bi se vsaj za 1.7 odstodka znižali izdatki za obvezno zdravstveno zavarovanje. Bolniških naj bi bilo vsaj za 1.5 odstodka manj, na račun porabe zdravil pa naj bi prihranili 1.2 miliarde tolarjev. Zagotovo bomo vsi, ki smo se predlani odločili za doplačevanje zdravja, odslej morali plačati nekaj več.
Če poskušamo vse zložiti na skupen imenovalec, in če vemo, v kako resnih zagatah je zasavsko zdravstvo, vključno z bolnišnicami, si ni težko predstavljati, kako negotovim časom gremo naproti. Najmanj, kar se moramo vprašati je: kako se bo to poznalo v vsakdanjem zdravljenju? Bo v resnici mogoče obdržati enako raven zdravstvenega varstva, kot smo jo dosegli letos? Bo poleg tega sploh možno urediti plače zdravnikov in zdravstvenega osebja v skladu z zahtevami, kot jih že dobro poznamo? Odgovoriti na ta tri vprašanja v celoti je praktično nemogoče. Kdo še verjame, vzemimo, v možnost privarčevanja 1.2 milijarde tolaij ev na račun porabe zdravil. In če bi se zdravstvu že to posrečilo, bi
tovarne zdravil čez noč izničile to hvalevredno potezo zdravstvenega varstva. Ni neznano, kako so šle cene zdravil v zadnjem času navzgor; dobro poznamo nekaj podatkov na to tematiko. Ni še tako dolgo, ko je Zavod za zdravstveno zavarovaje opozoril na porabo zdravil predpisanih na recept, pa tudi na porast cen. Množijo se zahteve po nadzoru nad cenami zdravil.
Ne želimo nikogar vznemirjati, ampak podprimo nekaj naših ugotovitev z neusmiljenimi številkami. Izdatki na recept predpisanih zdravil, ki so bili v strukturi porabe zdravstvenih tolarjev vse doleta 1989 največ 7 do 8 odstotni, se v zadnjih nekaj letih strmo dvigajo. Letos gre zanje že 15 odstotkov vseh sredstev obveznega zavarovanja ali celo en odstotek domačega bruto proizvoda. Vendar ne mislite, da so zdravniki izdali toliko več receptov zavarovancem. Tolikšen porast gre bolj ali manj pripisati nadpovprečni rasti cen zdravil. Tovarne zdravil se izgovarjajo na vse dražje surovine zanje, vendar pa je to le polresnice. Drugi, pomembnejši del je nedvomno v željah postopma tudi doma preiti na takšne cene zdravil, kot veljajo v razvitem svetu.
Milan Vidic
S*'
IM mtA\ Mt(rhcm/\\mw
Svetovni dan boja proti AIDS-u
AIDS je bolezen, pri kateri človek izgubi naravno odpornost, to je obrambno zmožnost pred okužbami. Zaradi zmanjšane odpornosti postane dovzetnejši za najrazličnejše okužbe ali rakasta obolenja, ki zdravega človeka ne bi prizadele v tako težki obliki. AIDS povzroča virus, ki se imenuje HIV. Virus lahko v človeku dalj časa miruje. Čas od okužbe z virusom do pojava bolezenskih znakov (inkubacijska doba) je od šest mesecev do pet let ali še več. Znaki bolezni so: slabo počutje, dalj časa trajajoča povišana telesna temperatura, hujšanje, potenje, otekle bezgavke, pljučnice, ki so težko ozdravljive in se rade ponavljajo, pogoste okužbe z glivicami, z virusom herpes in parazitov.
Do okužbe pride samo tedaj, če virus pride v kri. In sicer s spolnimi odnosi z okuženimi osebami, z brizgalkami, iglami in dru gimi ostrimi predmeti, ki so bili v stiku z okuženo krvjo, s prenosom okužene matere na otroka v nosečnosti, med porodom in pri dojenju.
Dokler ne bo odkrito cepivo in učinkovito zdravilo, je poglavitno preprečevanje (preventiva). V sklopu preventive je imel 23. novembra v OŠ Ivan Kavčič na Izlakah predavanje o AIDS-u Tomaž Križman - študent 6. letnika medicine. 25. novembra pa je bilo podobno predavanje na Srednji šoli v Zagorju.
J.B.
Rak je bolezen, katere vzroki še vedno niso pojasnjeni, zato je toliko pomembnejše zgodnje odkrivanje in s tem zdravljenje učinkovitejše. Mamograf je naprava, ki odkrivarakasto obolenje na dojkah, za naku p te naprave pa seje trboveljska bolnišnica odločila v začetku letošnjega leta. Ne slučajno, saj zdravniška statistika opaža, da rakasta obolenja v Zasavju presegajo povprečja. Poleg tega je marca slovenska zveza društev za boj proti raku za nabavo mamo grafa prispevala prvih 64 tisoč mark - stekla je akcija zbiranja sredstev, kije v Zasavju dobro poznana. Vendar kot smo slišali na tretjem sestanku v ta namenoblikovane-ga odbora in hkrati na novinarski konferenci, zbiranje sredstev ne teče po vseh pričakovanjih. Približno 200 tisoč mark, kolikor bi jih bilo potreb ih za nakup mamografa, naj bi zbrali do jeseni in kot je dejal predsednik odbora dr. Jože Čuk, so načrte bržkone prekrižale "višje sile" -solidarnostni prispevki so se po junijskem neurju namenjali za trenutno bolj življenjsko pomoč. Pogostnost in višina nakazil za mamograf je jeseni občutno pojenjela in do 24. novembraseje na računu zbralo, skupno s prvim nakazilom Društva 140.600 mark. Občani Trbovelj so prispevali nekaj manj kot 30 tisoč mark, v Zagorju so nabrali skoraj 19 tisoč mark, v Hrastniku
nekaj čez 18 tisoč in v ostalih občinah 9 tisoč mark. Medtem ko si bolnišnica prizadeva pridobiti še vsa formalno pravna dovoljenja za ustanovitev centra za bolezni dojk v trboveljski bolnišnici, sem sodijo dogovori z republiškimi organi zdravstva in zdravstveno zavarovanje Slovenije, pa zbiranje sredstev ne bi smelo zamreti. Zato tudi s tem prispevkom pozivamo vse, ki bi še želeli darovati svoj prispevek, naj ne oklevajo. V lažjo odločitev bo morda vodil tudi obisk dobrodelnega koncerta, katerega samoiniciativna pobudnica in tudi organizatorka je Menči Klančar. V Trbovlje je povabila znano angleško pevko Shirly Roden, ki bo predvidoma 7. decembra na dveh koncertih zabavala trboveljske osnovnošolce, 13. decembra pa bo nastopila v Delavskem domu. Popoldne najprej za srednješolsko mladino, na večernem dobrodelnem koncertu pa še za odrasle. Denar, zbran z vstopnicami, po koncertu pa bi zbirali še prostovoljne prispevke, bi v celoti namenili za nakup mamografa, za vse organizacijske stroške pa bodo sredstva zbrana prek sponzorstev. O tem, kje bo moč kupiti vstopnice in o natančnih urah nastopov ter o ostalih podatkih, bodo Zasavčani sprotno obveščeni preko lokalnih medijev.
Mateja Grošelj
Trbovlje - "Dovolj je zdraharstva, čas je za politiko dobre volje", so zapisali v svojem programu predstavniki ZLSD iz Trbovelj.	Predvolilno
predstavitev liste za občinski svet in župana Janeza Malovrha so pripravili v Glasbeni šoli. V svojem programu so nanizali možnosti reševanja zadev vseh življenjskih področij in vseh struktur prebivalstva. Brez dobrega povezovanja znotraj občine in navzven po njihovem ne bo šlo. Prisotna sta bila še minister za kulturo Sergij Pelhan, kije obljubil prenovo Delavskega doma in igralec Polde Bibič, kije na svojstven način navdušil številno občinstvo. V kulturnem programu so sodelovali tudi predstavniki trboveljske glasbene šole, kandidati pa so na prijeten način predstavili številke svojih lističev: Janez Malovrh nosi številko 4, prav to je tudi datum volitev, in dvakrat štiri je 8, to pa je številka Združene liste kandidatov za občinski svet.
I.L.
Dol pri Hrastniku - Na Dolu pri Hrastniku j e v ponedelj ek LDS predstavila svojega kandidata Mirana Jeriča za župana, prisotnim pa so predstavili tudi kandidate v 2. volilni enoti za občinski svet in program. Gost večera je bil poslanec LDS v Državnem zboru, pisatelj in humorist Tone Partljič.
Partljič je v zanimivem pogovoru, ki gaj e preveval iskren smeh, povedal, da lahko človek tudi v politiki dela častno. Zaseje zatrdil, da se ne čuti politika. Ni mu žal, ker "se je spravil" v državni zbor, saj spoznava življenje z druge plati in politiko gleda bolj od blizu. Kar precej komplimentov je izrekel na račun poslanskega kolega Mirana Jeriča, ki kandidira za hrast-niškega župana. Poudaril je, da bo lahko Jerič z močno ekipo uspešno vodil občino, še posebej, ker ima kot poslanec dobre zveze v državnih organih.
M.P.
Trbovlje - Barbara Kužnik in Jernej Brvar, ena najmlajših' kandidatov Združene liste in
sploh, ki zastopata mlade, dijake in študente, sta v petek v restavraciji hotela Rudar predstavila svoj program. Po letu 1986 pri nas v Zasavju ni bilo študentske organizacije, zdaj pa se spet ustanavlja. "Kandidiram zato, da bi bila nekakšna povezava med mladimi in občino,"je dejala devetnajstletna Barbara Kužnik. Jernej Brvar paj e član predsedstva Mladega foruma. Poskrbela sta tudi za zabavo in povabila sta skupino Orlek. Poleg njiju sta se predstavila tudi kandidata za občinskega svetnika Lilj ana Sačič ter kandidat za predsednika Janez Malovrh.
M. D.
Trbovlje - Liberalna demokracija Slovenijeje v soboto organizirala predvolilni shod za vse svoje pristaše pred DD v Trbovljah. Program stranke so na kratko predstavili trije kandidati za svet občine Vinko Kovačič, Peter Čede in Jelo Murn. Prav tako seje predstavil tudi kandidat za župana Liberalne liste Aljoša Kink. Njihove privržence in tiste, ki so se slučajno znašli pred DD je zabavala Delavska godba iz Trbovelj.
M.D.
Trbovlje - V ponedeljek, 21. novembra, je bila v restavraciji hotela Rudar v Trbovljah predstavitev kandidatov za župana in občinske svetnike. Predstavitev je organizirala Socialdemokratska stranka Slovenije, občinski odbor Trbovlje. Ob veliki množici je z zborovanjem pričela Alenka Petrič, predsednica trboveljskih socialdemokratov. Svoj program je predstavila tudi kandidatka za trboveljsko županjo Aleksandra Forte. Gost večera Janez Janša je spregovoril o aktualnih problemih, predvsem socialnih. Govorili so še Vane Gošnik, dr. Miha Brejc, Slavko Kmetič in Anton Ahac. Predstavili so se tudi kandidati za občinske svetnike za občino Trbovlje in Hrastnik.
T.L.
Hrastnik - V četrtek, 24. novembra, so člani stranke Združene liste predsedniku stranke Janezu Kocjančiču in
udeležencem predstavili svoj program, kandidata za župana Leopolda Grošlja in občinske svetnike.
Janez Kocjančič je podprl kandidate in program, ki si prizadeva za ohranjanje delovnih mest in ustvarjanje novih, socialno pravičnost in pravico delavcev do samoupravljanja. Odnos stranke do prihodnosti je jasen, na kar je opozoril v govoru. Stranka ne pristaja na potvarjanje zgodovinske vlogeNOB, pomena
Zaključen mandat
Izlake - "V občini smo se kljub zadolžitvi 8,3 milijona DEM zaradi obveznic trudili, da bi razvoj občine potekal nemoteno," sta ob koncu mandata na tiskovni konferenci povedala župan Matjaž Švagan in predsednik IS Vladimir Kojnik. Do danes je zagorska občina poravnala že za 2,4 milijona DEM obveznosti. Je edina občina, kije izdala prospekt in obveznica kotira tudi na borzi. Prvega januarja 1995 zapade v plačilo tretji kupon. Obveznosti (anuitete in obresti) znašajo 1,3 milijone DEM. Po besedah Švagana in Kojnika bo občina ta dolg poravnala. Potem zapadejo še štirje kuponi v povprečni vrednosti okrog milijona DEM.
Na tiskovni konferenci so predstavili tudi druge naloge, ki sojih v občini izpolnili v zadnjem mandatu. Na področj u komunalne infrastrukture seje začela plinifikacija Zagorja, vzporedno z njo
NOB za zgodovino in nenazadnje osamosvojitev slovenskega naroda. Poudaril je, da je vstop v Evropo možen samo na antifašističnih tradicijah in da v povezavi s tem stranka ne pristaja na uveljavljanje politike, ki si prizadeva za zniževanje dodatkov borcem. Poleg tega je Kocjančič opozoril na lokalno samoupravo in dejal, da bi se preobrazba lokalne samoupraveraztegnila na obdobje dveh let.
obnavljajo vodovodno omrežje (15 km novega omrežja), urejujejo kabelsko TV. Zaključen je bil vodovod v Ravenski vasi, sanirali so nekaj plazov, sedaj poteka sanacija pokopališča. Asfalt so v zadnjem mandatu položili na 48 km cest, sedaj teče prenova Kolodvorske ceste v Zagorju. Pri cestah je poleg občinskega in državnega denarja pomemben tudi delež krajanov. Pridobitev bo tudi priključek na avtocesto, za katerega so se v občini vseskozi zavzemali. Na področju družbenih dejavnostije velikapridobitev nova knjižnica. Vključili so se v nabavo rentgena za zdravstveni dom. Pripravili so študijo za prehod na enoizmenski pouk in na tem področju se obeta v naslednjih letih precej novega.
Vodilna moža zagorske občine sta zadovoljna tudi s tem, da so v državi le upoštevali občinske predlogeokrog zapiranjarudnika, saj se občina pojavlja kot enakopraven partner pri zapiranju.
M.P.
T.P.

SB8B58SB8BaS8BSS8B8B8B8S888S6SSSSBS6888BS8eB8B6S8SSS6B8g8SSBSSSS888S8Ba6688B8886S88S8
AVTOLICARSTVO
AVTOVLEKA
.1
Roman Kržišnik
Selo 65, Zagorje, Tel.: 0601/63 399
Nudimo vam hitre in kvalitetno opravljene storitve z uvoženimi materiali. Ličarska priprava suhi sistem in ličenje v peči. V času popravila popust pri Rent a car-ju:
* osebna vozila * kombi za prevoz potnikov in blaga
gi88aS$8$8$8S8i8i8č88ii8i888BS$8B888$888$888a8B8$Sč898S8iSg
TORI
— KACUWALW»K A.-
GRAFIKA IM TISK.
Računalniško oblikovanje in tisk

Časopisov internih glasil ■ knjig
•	pisanje in tiskanje not - notografija propagandnega materiala (prospektov) oblikovanje - napisov, emblemov plakatov
tipkanje in oblikovanje tekstov in tabel vizitk
samolepilnih etiket
obrazcev - dobavnic, faktur (samokopirnih)
•	fotokopiranje spiralna vezava izdelava map izdelava koledarjev
__________Posebna ponudba________________




barvni - color tisk	s
• fotokopiranje	»
- A4 stran samo 7 SIT	~
-A4 mavrica samo 11 SIT	E
-fotokopiranje na paus in prosojniče	™
"T O R I" Računalniška grafika in tisk	£
Trbovlje, Trg F. Fakina 2a, tel: 0601/27 250, 62 230 »
Kompas Hertz Rent a Car:
FLAMCA
od 9. do 11. decembra
Velika izbira osebnih vozil, z ali brez voznika
Možnost najema v 17 poslovnih enotah v Sloveniji, 24 ur dnevno Vzemi tu pusti tam sistem 50 kvalitetnih avtobusov (WC, klima, video, mini kuhinja) Luksuzni poslovni avtobusi za največ 17 potnikov Posebna in vlečna vozila, carinski furgoni Posredovanje potovanj in počitniških paketov, za posameznike in skupine, doma in v tujini Prodaja letalskih vozovnic
Rezervacije in informacije: Kompas Hertz Rent a Car Jerebova 14, Litija tel.: 061/883 822 fax: 061/884237
Prodaja vstopnic - nalepk;
Posebna ugodnost za obisk Planice:
wekend najem osebnega vozila + 301 km + nalepka
= od 9.500 SIT dalje
Kompas Hertz Rent a Car
TRBOVLJE
lig svobode 1 lo, 61420 Trbovlje tol.: +386 601 26 333, 26 056 21 358, ki: +386 601 26 228
Cm
tel.: 24 457
TRBOVLJE
m
JE J
ČUDOVITO DARILO ZA PRAZN1KC
RAČUNALNIKI
486 DX2/66 Mhz, 4 MB RAM, trdi disk 210 MB, SVGA card, 166.367,00 SIT neto barvni monitor, FD 3,5', tipkovnica SLO, miška
486 DX4/100 Mhz, 4 MB RAM, trdi disk 210 MB, SVGA card, 224.770,00 SIT neto barvni monitor, FD 3,5', tipkovnica SLO, miška
DOBAVA NA DOM, MONTAŽA, KRATKA PRIUČITEV.
m
Po novi cesti v Knezdol
Odprli Gradič
Trbovlje - Večino občanov Trbovelj je že dolgo časa zanimalo, kdaj bodo dela na naj starejši hiši v Trbovljah, sedaj imenovani Gradič -včasih pa Arzenškova, še prej Peklaij eva hiša - kateri j e požar uničil streho in del zgornjih prostorov, končana. Sedaj smo to dočakali. V soboto, 26. novembra, je Omnikom, ki je najemnik hiše, odprl restavracijo v zgornjih prostorih. V spodnjih bo še naprej poročna soba. Lastnik objekta jeobčinaTrbovljein'gradič' velja za protokolarni objekt. Obnovitvena in ureditvena dela so potekala po načrtih arhitektov Jurija Kolenca in Ratka Blažiča.
T.L.
Gradnja jaška
Hrastnik - Na dan svete Barbare, zaščitnicerudarjev,4. decembra pred petimi leti, so v Hrastniku začeli graditi nov rudniški jašek. Po projektih bo jašek globok 433 metrov, medtem ko so stroji za transport premogadimenzionirani za globino preko 500 metrov. Doslej so izvajalci (Delavci RGD) prišli do globine 321 metrov in izdelali priključke na zveznem obzoiju. Jašek bo služil za izvoz premoga, dostavo
težke mehanizacije in podporja v jame in za prevoz rudarjev v jamo in nazaj.
Pri ustju jaška, v njegovi neposredni bližini, bodo letos začeli graditi nov vhodni objekt s kopalnico in garderobami. Vrednost celotne naložbeje okrog 57 milijonov mark. Denar za gradnjo jaška financira Ministrstvo za energetiko republike Slovenije. Rudniški jašek s spremljajočimi potrebnimi prostori bo odprt leta 1998.
V.P.K.
Pomoč iz Nizozemske
Kisovec - Ko seje začela vojna v BIH in se ustanavljali zbirni centri za begunce v Sloveniji, so se naši rojaki na Nizozemskem zbali in začeli zbirati rabljena oblačila za pomoč beguncem. Tako so jih že leta 1992 pripeljali v takratni center v Kisovcu, letos pa so jih darovali Rdečemu Kržu. Ker pa iščemo novo skladišče za oblačila, saj je obstoječe neprimerno, oblačil ne bomo delili toliko časa, da bo skladišče preseljeno. Ker seje število beguncev zmanjšalo, so oblačila namenjena tudi socialno ogroženim slovenskim družinam.
B.R.
Knezdol - Strma in ozka makadamska cesta je krajanom Knezdola od Gabrskega do Zadobja v Trbovljah pomenila vsakdanjo oviro. Neugodnevremenske razmere so na slabšo prevoznost še posebej vplivale. Krajani so bili prisiljeni razmišljati o obnovi cestišča in po
načelnem dogovoru v lanskem letu so z deli pričeli v letošnjem marcu.
Po asfaltu so se zapeljali v avgustu. Na 1500metrov dolgi trasi so krajani sami poskrbeli za vse priprave do asfaltiranja. V okoliških krajih je udarniško delo še vedno tisto, ki rodi rezultat. Krajani so prispevali tudi del denarja, ceno asfaltiranja je plačala Občina Trbovlje. V veliko pomoč so jim bila nekatera podjetja.
Krajani Knezdola so novo cesto slavnostno odprli 19. novembra. Vrvico sta prerezala naj mlajša krajana, Anjain Jožek, kar lahko pomeni, da je način o vrednosti skupnih moči pre-nešen na mlajšo generacijo. Dašo si za zaključek zmage pripravili res lepo slovesnost, so jim pomagali iz Design Artison, trgovine Bum, aktiva kmečkih žena in gospodinj zaselka Zadobje, bifeja Brodnik, avto-prevozništva Jerman, Sekopa, trboveljske Kmetijske zadruge in Lovskega društva. Na koncu so si skupaj zaželeli srečno vožnjo in še veliko sodelovanja.
I.L.
Cesta v Knezdol
Cesta na Blate	Otvoritev veznega hodnika

Branko Klančar
Ekološka
ekskurzija
Zasavje - Člani EKOS Zasavje in Trbovlje so se 12. in 13. novembra udeležili ekskurzije na Madžarsko in v Pomurje. Seznanili so se z ekološkim projektom Mali Balaton, kije Blatno jezero rešil pred turistično - gospodarskim propadom. Ogledali so si tudi dvorec grofov Festeticsev in zdravstveno - turistično mestece z največjim evropskim toplovodnim jezerom Heviz.
A.M.
Galerija v Čaru
Hrastnik - Čedo Rihtovič, lastnik gostinskega lokala Čar, se je odločil, da obogati ponudbo lokala. Poleg restavracije, kavarne in nočnega bara bo poslej v Čaru tudi galerija. Prvi med razstavljalci je slikar Jure Cekuta.
M.G.
Za starejše občane
Izlake - Mešani pevski zbor Svoboda iz Trbovelj je 23. novembra gostoval v Domu starejših občanov nalzlakah. Koncert je poživil razpoloženje tamkajšnjih prebivalcev.
M.G
ec
<
_____________________________ Q
3
ec
Pospeševanje razvoja malega gospodarstva
Viderga - Petkovo srečanje na Vidergi je bilo namenjeno pospeševanju malega gospodarstva oziroma institucijama, ki se z razvojem podjetništva intenzivno ukvarjata: Sekcija svetovalcev pri pospeševalnem centru za malo gospodarstvo Minislerstva za gospodarske dejavnosti in Združenje podjetnikov Slovenije. Sekcija svetovalcev, ki šteje več kot 120 članov, njen predsednik pa tudi po petkovi izvolitvi novega vodstva ostaja Leonardo Peklar, je sprejela pravila svojega delovanja in s tem tudi kodeks sekcije. Krovne naloge podjetniških svetovalcev in s tem tudi sekcije je mogoče strniti v svetovalno funkcijo na najrazličnejših področjih, izobraževalno funkcijo in kar postaja vse bolj pomembno, vključevanje v razne mednarodne programe pomoči. Dopoldanskega dela srečanja so se poleg svetovalcev udeležili tudi strokovni sodelavci pospeševalnega centra za malo gospodarstvo, častna gostja pa je bila sekretarka v Ministerstvu za gospodarske dejavnosti Staša Baloh Plahutnik ter konzorcij inkubatorjev. V popoldanskem času je stekla razprava, seveda po predstavitvi vloge združenja podjetnikov Slovenije, o zahtevah
tega združenja. Mednje sodijo znižanje obrestne mere, znižanje davkov in prispevkov, ureditev trga delovne sile, sodelovanje podjetnikov pri oblikovanju zakonodaje, neposreden vpliv podjetnikov na vladno gospodarsko politiko in zahteva, da bi imelo združenje svojega predstavnika v odboru sklada za razvoj malega gospodarstva. Projekt iskanja skupnih rešitev je predstavil predsednik Združenjapodjetnikov Slovenije Franc Zavodnik. Ob poudarkih, ki jih je Zavodnik posebej izpostavil, je tudi vloga bank. Med posebnostmi zasavske regije na področju pospeševanja malega gospodarstva je sekretarka Staša Baloh Plahutnik opozorila, da se prav z zapiranjem rudnikov ponujajo izjemne možnosti za preboj podjetniških idej. Ob tem, ko v posameznih zasavskih občinah najdemo nekatere prodorne podjetnike, sta Zagorje in Hrastnik korak naprej. Ti dve občini imata namreč povezovalna organa (Zagorje Agencijo, Hrastnik pa inkubator), kar vTrbovljah nikakor ne zaživi. Da so takšni organi potrebni, npr. pri vključevanju v mednarodne programe, so potrdile že izkušnje.
M.G.
3J
C
O
>
GOSTINSKO
PODJETJE
RUDAR p.o.
3J trg revolucije 26 TRBOVLJE
Gostinsko podjetje
RUDAR
Spoštovani!
Sreče in dobrih želja zagotovo nikoli ne omenjamo tako pogosto, kot prav v prednovoletnem času. Sreča ima toliko obrazov kot je ljudi na svetu, zagotovo pa si vsi želimo posloviti se od starega in pričakati novo leto v miru, zadovoljstvu, v prijetnem okolju in med dobrimi ljudi. Na videz je do silvestrovanja še daleč, a pravijo, da videz vara. Nič ne mine hitreje kot praznični december in nenadoma se zavemo, da je pred nami odločitev o silvestrovanju, odločitev kje bomo preživeli najdaljšo in najlepšo noč v letu. Za vašo lažjo odločitev vam ponujamo, da preživite SILVESTRSKO NOČ v našem prenovljenem hotelu "Rudar" v Trbovljah. Za nepozabne in prijetne trenutke bo poskrbel naš znani pevec - domačin Aleksander Jež s svojim ansamblom.
Pripravili smo tudi zabavne igre z nagradami in srečolov. Cena novoletnega aranžmaja je 6.000,00 SIT po osebi.
Zavedajoč se tega, da bo v prednovoletnih dnevih za marsikoga ta strošek prevelik,smo se odločili, da lahko plačate novoletni
aranžma s TREMI ČEKI.
Rezervacije sprejemamo že od 15. novembra 1994 v restavraciji hotela "Rudar" oziroma na telefon št. 21 -733 in 22 - 411.
ODLOČITE SE in preživite najlepšo in najdaljšo noč v letu pri nas, mi se bomo potrudili, da boste zadovoljni z nami in vsem tistim, ki se bodo odločili za nas se vnaprej zahvaljujemo. Vsi tisti, ki boste zadovoljni z nami in preživetim silvestrskim večerom in tisti, ki si ne boste mogli tega privoščiti, vas vabimo na ponovoletni ples z istim pevcem 1. januarja 1995 od 20.00 ure naprej. Zaplesali bomo veselo, tokrat že v novem letu.
Cena vstopnice za ponovoletni ples je 1.000,00 SIT.
Veselimo se vašega obiska, prepričali vas bomo, da znamo in zmoremo!
Gostinsko podjetje "Rudar" vas vabi na dneve DALMATINSKE KUHINJE v restavracijo ZASAVC v sredo 23.11., četrtek 24.11, petek 25.11 ter soboto 25.11 v restavracijo hotela "Rudar". Od 19. ure dalje bo za vaše dobro počutje, s pristno dalmatinsko glasbo poskrbela klapa Ankora iz Zadra.
Priporoča se Gostinsko podjetje "Rudar" Trbovlje
Pisma bralcev
Za savc objavlja odmeve na prispevke v časopisjiifimnenja bralcev o žlvljetijuin dogajanju v ZasavjiLNefrodpisanih pisem ne obj avlj amofjjolžina pisem je zaradi prostora omejena na največŠiMSpkanih^zmtic^JIrednlštve^i pridržuje pravico skrajSatitekst ali pa objkriu daljšega, črteeri, da bi s skrajSabjem preveč okrnili zanimivo vsebino.
Kam je šel denar SLS ■ Kmečke zveze Hrastnik
Mesečne dotacije se zbirajo. Kaj pravite - se porabijo za mesečne plače, kilometrino, dnevnice? Daleč od tega.
Slovenska ljudska stranka, podružnica Hrastnik, je v preteklih letih gradila predvsem na humanem in strokovno izobraževalnem področju in tako želi tudi nadaljevati. Večina članov smo kmetje. Za nekatere, ki so se pomešali, smo smrdljvci, za druge bogatinci s traktorji, za poštene Slovence pa ljudje, ki se ukvarjajo s kmetovanjem. Nam je že bilo usojeno, da smo podedovali zemljo, starši pa so nas naučili, da se od dela da živeti. Eni smo ostali na kmetijah, dragi so se izučili in odšli v svet, tretji v tovarne. Socializem je preživel in z njim tudi mi vsi. Kaj hočemo, delajmo, pomagajmo si sami in Bog nam bo pomagal. Vsak ima svoje poslanstvo. Kmetje se ga dobro zavedamo in zato včasih nergamo, ker čutimo, da smo v družbi "ne bodi jih treba". Za obstoj si moramo pravico iskati sami, dolžnosti dobro poznamo in jih izpolnjujemo. Pravice so marsikje okrnjene in zato se združujemo in si pridobivamo somišljenike.
Kmečka zveza, podružnica Hrastnik, je bila ustanovaljena leta 1988 in je bila ena prvih avangardnih sil, ena prvih, ki je začela z geslom: "Začnimo delati drugače. Upoštevajmo tradicijo, uporabljajmo svoje znanje in modrosti naših prednikov, spoštujmo dobro in delajmo dobro za druge in zase." V letih po prvih večstrankarskih volitvah, ko je podružnica SKZ dobila na volitvah v Hrastniku preko 20 odstotkov glasov, smo bili aktivni. Organizirali smo preko 10 strokovnih ekskurzij.si ogledali veliko sejmov in kulturnih znamenitosti. Finančno smo pomagali izpeljati več prireditev mladih. Redno smo sponzorji na občinskih in državnih kvizih Mladi in kmetijstvo, ki jih organizira Kmetijsko svetovalna služba. Letos Smo pripomogli pri
izpeljavi državnega srečanja podeželske mladine Slovenije. Zavedamo se svojih korenin. Naša podružnica SLS je finančno pripomogla pri obnovi fasade farne cerkve na Dolu pri Hrastniku, pomagali smo marsikateremu kmetu ob nepredvidenih težavah in utrjevali medsebojno pomoč še na druge načine. Vsako leto tudi prispevamo svoj delež pri obdaritvi starejših občanov, ki jih pripravlja občinski odbor Rdečega križa ob novem letu, večkrat smo finančno in materialno pomagali beguncem in ... Čutimo, da moramo pomagati tistim, ki so pomoči potrebni in to v trenutku, ko je pomoč najbolj potrebna. Tudi, ko je zagorela Steklarna, smo bili med prvimi, ki smo ji nakazali svojo pomoč, skromno, pa vendarle.
Tako vidite, spoštovani bralci, potrošimo mesečne dotacije pri Slovenski ljudski stranki, podružnici v Hrastniku.
Maja Klemen
Predvolilno
razmišljanje
V najbolj mrzličnem predvolilnem tednu smo, ko letijo obljube levo in desno, ko nas prepričujejo, da zgodbi o uspehu ni ne konca ne kraja, ko obljubljajo več delovnih mest kot je vseh Slovencev. Kar naenkrat bomo živeli v snažni, sončni, ekološko neoporečni državici, vse skrbijo upokojenci, le tega še manjka, da bodo obljubili popolno zdravstveno varstvo za pse in mačke.
Le o tem nihče ne spregovori, kaj bo po volitvah, kje boste našli svojega kandidata ali svetnika, kdaj razen pred volitvami si bo še vzel čas, da bi prisluhnil svoji, volilni bazi. Ali morda veste, kdo je vaš poslanec v republiškem parlamentu ter kje in kdaj ga lahko najdete s svojimi problemi? Trboveljski je dr. Drnovšek. Pri nas je dobil 56 odstotkov glasov, kar je izjemno zaupanje. Pase je povrnilo? V dveh letih nas je dvakrat obiskal, ob junijski poplavi, kar bi nas tudi sicer, že po dolžnosti in na pasji razstavi, ker je bila pač pomembna. Pa v petek pride, tik
pred volitvami, da ne bomo pozabili oddati glasov tistim za več Slovenije. Le to ne vem, kje je bil ob blokiranem občinskem računu zaradi obveznic, kje, da bi mu povedali, da le ni tako naš, kot misli, daje. Razmislite torej, dragi volilci, ali na občinskih volitvah velja ponoviti iste napake? Zeleni vam obljubljamo, da nas boste v primeru izvolitve enkrat tedensko popoldne vedno našli, da bomo za vsako zaupano težavo skušali najti rešitev in da vas bomo o tem obvestili bodisi ustno ali pisno. Obljubljamo vam naslov in človeka, ki vas bo poslušal in skušal skupaj z vami najti rešitev. To ni tako impozantna obljuba kot "Več Slovenije", pomeni pa prevzem odgovornosti za vaše zaupanje na volitvah in opravljanje obljubljenih nalog. S tem postane vaš izvoljeni svetnik le občan, ki z vami deli probleme in ki ga poznate vsa štiri leta, ne le pred volitvami.
Zeleni Trbovelj, Tone Ahac
Odgovor Dani Rozina
Spoštovana bralka. Hvala vam za povsem nepotreben slavospev o pogumnem avtorju. Za raziskovalno novinarstvo žal kot glavni in odgovorni urednik nikakor nisem imel nikoli dovolj časa. Sem pa skušal uredništvo voditi korektno in profesionalno v okviru možnosti, ki smo jih kot majhen kolektiv imeli.
Za takšne pavšalne ocene, kot jih dajete okrog moje neobjektivnosti, je škoda izgubljati besed. Treba bi bilo pogledati skoraj štiriletno delovuredništvu, ki sem ga vodil. Nikdar nisem pristajal na to, da bi se kot novinar vključeval
v	razne zakulisne igrice, kar bi si
vi	morda želeli. O TKI je, podobno kot o vseh stvareh, Zasavc pisal takrat, ko se je uredništvu to zdelo zanimivo za bralce. Ne pa takrat, ko bi kdo želel, ker bi mu to tako ali drugače koristilo.
Res je, v TKI je zaposlena moja žena. To je edina resna in resnična trditev v vašem pismu. Za božjo voljo - ne mešajte je v moje urednikovanje. Že tako je tako ona kot družina zaradi mojega novinarskega dela za marsikaj prikrajšana. Če bi se kot novinar oziral na žlahto in prijatelje, bi lahko svojo beležnico kar zaprl.
Marko Planinc, Dol pri Hrastniku
Rudarjem in gospodu Romanu Perkliču!
V prejšnji števiki Zasavca se je s
svojim predvolilnim člankom oglasil gospod Roman Perkiič, predsednik "neodvisnega" sindikata Rudnika Zagorje, ki je prvič po dveh leti, odkar opravljam funkcijo predsednika Skupščine občine Zagorje ob Savi, postala glavna skrb socialni položaj rudarjev. Kdor vsaj malo pozna problamatiko zapiranja Rudnika Zagorje, bo vedel, da je ravno sedanja občinska skupščina in njen Izvršni svet zastavila vso svojo strokovno, moralno in politično avtoriteto, da je uspela prepričati Ministerstvo za gospodarske dejavnosti in vlado, da je edini pogoj za dokaj solidno zapiranje Rudnika Zagorje, ki vključuje tudi sanacijo socialnih, prostorskih in ekoloških problemov, ki bodo posledica zapiranja Rudnika, sprejem zakona o zapiranju, ki bo s Svojo zakonsko normo zagotavljal državna sredstva za zapiranje skozi daljši čas in da zagotavljanje sredstev ne bo odvisno od vsakoletnega razpoloženja poslancev oz. razmerij političnih strank v Državnem zboru.
Pisec, ki ga omenjam v uvodu, bo moral, hočeš ali nočeš, priznati, da je temu tako, saj je zakon že pripravljen za obravnavo na Vladi RS. Da pa ne bo izpadlo, da gre ponovno za predvolilno kampanjo, piscu v vednost pošiljam kronologijo sprejemanja besedila zakona o zapiranju rudnikov Zagorje, Senovo in Kanižarica. Kotsindikalni zaupnik pa želim, da to informacijo prenese tudi med zagorske rudarje. Pomembna pridobitev zakona bo tudi, da bo sedež podjetja za zapiranje Rudnika Zagorje v ZAGORJU in ne v Trbovljah, kot bi celo pisec omenjenga članka želel. Dvomim pa, da bi to želeli tudi Zagorjani, ki so jim že večkrat skušali "vladati" od zunaj.
Pa naj bo dovolj na to temo, saj gre za probleme, ki se jih ne da reševati s časopisnimi polemikami. Pa vendar, odgovoriti smo morali . vsaj zaradi resnice in mnogih tistih občanov, ki nam zaupajo. V predvolilnem času pa smo stranka LDS in jaz osebno že tudi vajeni napadov, zato vsem tistim, ki v pomanjkanju lastnih programskih izhodišč lomastijo levo in desno, naslednji pregovor v razmislek: "Za dobrimi konji se vedno dviga prah."
Predsednik občinskega odbora LDS,
Matjaž Švagan

Prihaja Miklavž
Miklavž je zagotovo najbolj priljubljen svetnik, saj je simpatičen, darežljiv mož, ki razveseljuje ljudi, velike in majhne s svojimi darili. Tudi med Slovenci je trdno Zakoreninjen in na njegov god, 6. decembra, potihem pričakujemo darilce. Seveda so se darila in načini obdarovanja na Slovenskem skozi zgodovino močno spreminjali, razlikujejo pa se tudi od pokrajine do pokrajine. Danes je ponudba daril že tako pestra, da se je že kar težko odločiti. Seveda bi bilo modro izbirati med kvaliteto in ne količino daril, ki jih prinese Miklavžin kako pravzaprav izgleda ta dobri mož? Sveti Nikolaj ali kot ga imenujemo - Miklavž je oblečen v škofovsko obleko s škofovsko palico v roki. I^egend o tem dobrem možu pa je kar nekaj. In ker je čas miklavževanja pred vrati, si marsikateri "Miklavž" beli svoje lase z darili. Kaj podariti, da bo praktično uporabno in da bo razveselilo tistega, ki mu je namenjeno in seveda, da "Miklavžu" ne bo čisto izpraznilo malhe.
Zamisel za malce drugačnega Miklavža se je že lani rodila na Slovenskih železnicah. Na Miklavžev vlak - na starega old timerja, ki ga vleče prava parna lokomotiva, so povabili otroke, starše, dedke in babice, seveda pa tudi Miklavža, ki bo otroke obdaroval. Letos se bo Miklavžev vlak peljal tudi skozi naše kraje. To bo 3. decembra malce pred deveto uro zjutraj v Zagorju, nekaj minut po deveti pa bo vlak ustavil tudi Trbovljah, Vesela družba se bo popeljala vse do Celja, med potjo pa jih bo obiskal Miklavž, ki bo otroke obdaroval.
In kar je najbolj razveseljivo, cena ni pretirana, za povratno vozovnico in darilo je potrebno odšteti 900 tolarjev. Poleg Miklavža se tako ponuja tudi zanimiv izlet z vlakom, ki je nekoč vsak dan vozil po naših tirih, danes pa je živ muzejski eksponat.
Karman Rajevec
Verjemite, da ima vsak nasvet svojo težo, pa če je še tako nenavaden. Midva z možem že leta in leta ne za vrževa nobenega potrdila, pogodbe, bančnega izpiska, večjegaračuna, skratka, vse kar smrdi po uradnem, je v naši hiši varno spravljeno. Pa nisva kakšna čudaka, le izkušnje so naju pripeljale tako daleč. Navedla bom le dva primera, ki sta se zgodila letos.
Mož je februarja malo, ampak res samo malo preveč pritisnil na pedal (tri ali štiri km nad dovoljeno hitrostjo) ravno takrat, ko seje na cesti znašel policist. Včasih se človeku primeri, da pri sebi nima niti dveh tisočakov gotovine, zato jekazenplačal naslednji dan spoložnico. Glej ga, šmenta! Preteklo je več kot pol leta, ko je z davčne uprave dobil kar grozljivo pismo, v katerem so ga oštevali kot kakšnega kriminalca, mu zaračunali zamudne obresti in obljubljali celo rubež tretjine osebnega dohodka z obsodbo, da ni plačal kazni. V sekundi je imel v roki potrdilo o plačilu, s katerim j e lahko dokazal birokratsko
malomarnost.
Previdni ljudje avto zavarujejo na vse mogoče načine, čeprav je cena zelo zabeljena. Pa ti pride obvestilo, da avtomobil že nekaj mesecev ni kasko zavarovan. Z zavarovalno polico jim bo pomahal jutri, saj je tudi ta spravljena. Opravičila ne pričakuje, lepo vas prosim.
Bog ne daj, da bi zažgali izpiske tekočih računov. Če kupujete na čeke (le zakaj ne bi), boste lahko prodajalca tožili ali pa vsaj opozorili, da vam je v istem mesecu vnovčil kar štiri čeke namesto dveh. Dobro preštudirajte plačilno listo. Tudi računalniki niso vsemogočni. Še tako neznatne račune primerjajte s cenami na kupljenih izdelkih, posebno še, če kupujete v trgovini, kjer vas ne poznajo. Boste videli, kakšne napake se "slučajno" zgodijo.
Nismo tako bogati, da bi se pustili goljufati in ne tako zdravi, da bi mimo gledali, kako nam cefrajo živce. Preprečimo, kar je v naši moči! Veliko moči pa tako in tako nimamo.
Manja Goleč
Da, prav ste prebrali. Kaj je z vami? Kaj se dogaja v vaših glavah? Razmišljam, kako je mogoče, da smo prišli tako daleč.
Bom šla lepo po vrsti in skušala zelo jasno razložiti, kaj mi ne da spati. Mogoče vas bom opogumila in boste priznali, da je nekaj hudo narobe in da se bo treba zganiti. Ogromno ljudi se tare ob 'sobotah na tržnici. Torej ljudje so. Vse gostilne, bifeji, barčki so menda polni vsak večer. Pa vsega tega v Trbovljah ni tako malo. Torej ljudje so.
Dvorane za kulturne prireditve imamo samo tri (v Delavskem domu, v Svobodi, v Glasbeni šoli), pa jih niti do polovice ne napolnimo niti dvakrat na mesec, če ne dobimo izrecnega vabila in zraven priložene brezplačne vstopnice. Kje so zdaj ljudje?
Imamo vrtec, osnovne, srednje šole, glasbeno šolo, ljudsko univerzo, fakultetne oddelke, ljudjepa ne znajo ničesar povedati pogumo, jasno in glasno, vsem razumljivo, čeprav imajo visoke funkcije in zelo odgovorne naloge. Kje je naša govorna kultura? Črviči me, ko poslušam "kramljanja" na Kanalu 10 in tudi na Radiu Trbovlje. Prav ogorčena pa sem, če se spomnim, da me je motilo petelinje petje (čeprav peteline rada poslušam), ko sem poslušalakoncert najboljšega mladinskega zbora na svetu v osrednji kulturni ustanovi, napol prazni gledališki dvorani Delavskega doma.
Nisem slepa za razkošje, ki ga srečam na vsakem koraku, pa tudi ne za nepravilnosti, ki me pretresejo do dna duše. Mladi ljudje se odločajo za smrt. Ali mislite, da res samo iz materialnih stisk? Kaj smo res že tako ponečlovečeni (ne bom rekla poživinjeni, živali so dobre), da nam kultura nič ne pomeni? Da si ne znamo podati roke, si pomagati? Srčne kulture res ne moremo gojiti po gostilnah in nočnih lokalih. Ali res ne čutite potrebe, da bi po napornem delu doživeli še kaj kulturnega razvedrila? Da bi obogatili in oplemenitili svojo notranjost? Svetle izjeme oprostite! Kje so pevski zbori, gledališke, folklorne, lutkovne skupine? V kulturi so na celi črti odpovedali šolniki. Je lahko opravičilo za to borba za bolj cenjen učiteljski poklic? Žalostno. Sem pri vsem tem lahko zapisala tak naslov? Kdo se bo zganil? Kdo se je dolžan zganiti? Smo že tako daleč, da niti tega ne vemo? Ali nočemo vedeti? Res, kaj je z nami, vami Trboveljčani?
NandaGuček

Prejšnji teden je zbor družbenikov TIKE Trbovlje na predlog sindikata odstavil vodstvo. Želeli smo prikazati obe plati: vzrok za predlog sindikata in oceno odstavljenega direktorja. V četrtek popoldan, ko nas je bil predsednik sindikata in sočasno predsednik zbora družbenikov Oto Kos pripravljen sprejeti, nam je na dvorišču tovarne povedal, da izjave ne želi dati. Govoril da bo, ko bodo znani podatki. Na vprašanje, kako so se v podjetju odločili za takšen korak, ne da bi vedeli za dejansko stanje, je odgovoril, da jih je prestrašilo poročilo direktorja, pa so se odločili. Tudi imenovani v.d. direktorja Ivo Trentelj (direktor TIKE tudi pred upokojitvijo) ni želel dati izjave. Po telefonu je dejal, da še ne ve, za kaj sploh gre. Sprejel nas je le odstavljeni direktor Bojan Gorjup, dipl. oec.
Kaj je bilo v vašem poročilu, da seje sindikat odločil dati pobudo zboru družbenikov za vašo odstavitev?
Stanje v podjetju je že več kot dve leti problematično. Konkurenca je izjemno močna, na drugi strani pa seje pri nas začel kazati v letu 1992 razpad J ugoslavije in zniževanje po vpraševanja. Naša tovarnaje najstarejša v Sloveniji, z nekoliko zastarelo opremo je delala stalno z nekoliko povečanimi stroški. Iz tega je izhajala manjša izguba, ki se vleče od leta 1992. Letos smo zabeležili uspešen trend padanja izgube, če gledamo po mesečnih rezultatih, vkumulativijepaše vedno naraščala, vendar počasneje kot prejšnje mesece. V septembru, ko sem pisal poročilo, je dosegla okoli 8,8 odstotka celotne dotakratne realizacije. Izguba je zaskrbljujoča, spodbuden pa je trend padanja od maja naprej in računali smo, da bi jo do konca tega leta uspeli popolnoma eliminirati.
Kje torej tiči konflikt?
Osebno mislim, da je prišlo do konflikta v stari, predvsem tehnični garnituri, kije zagovarjala staro miselnost in star način dela ter upravljanj a in se ni mogla sprijazniti z novo filozofijo tržnih zakonitosti, ki pa žal velikokrat nimajo nič opraviti s socialo. Kljub temu smo se v naši firmi zelo trudili, da bi reševanje TIKE naredili čimmanj boleče za ljudi. Zato tudi lani, ko sem nastopil mandat in predstavil sanacijski program, nismo ugotavljali tehnoloških viškov. Sanacija je zato počasneje potekala.
Koliko je v TIKI zaposlenih?
Trenutno pod 150, imeli pa smo jih 170 in smo po mehki varianti zmanjšali število zaposlenih, predvsem režijcev. Ko pa smo začeli zmanjševati obratno režijo, so nastali odpori v proizvodnji. Zaposlenost smo že znižali za 15 delavcev, morali pa bi jih vsaj še za 25 do 30.
Odločitve sindikata in zbora družbenikov so bile zelo hitre.
Zame j e bil to šok. Rekel bi, daje bil postopek, ki spominja na kavbojski zakon linča - torej najprej človeka obesiti, potem pa raziskovati, kaj je naredil narobe. Mislim, daje bil proces zelo neprimeren in nedemokratičen, vendar takšen je bil v tej tovarni že včasih. Nisem prvi, ki so ga tako zamenjali.
Kdo še sodi v odstavljeno vodstvo poleg vas?
Vodja komercialnega sektorja gospod Samo lereb in vodja finančno-računskega sektorjagospaMarjetaDolanc. Trije najbolj zagreti zagovorniki novih pogledov in tržno - ekonomske logike.
Del upravnega odbora pa ostaja?
Da. Najprej so bili razrešeni z nezaupnico člani upravnega odbora v celoti, vendar sta bila tehnični vodja in vodja kadrovske službe predlagana v novi upravni odbor.
V Trbovljah ste znani kot izjemno pošten človek. Po vaši odstavitvi ljudje v pogovorih pravijo, da niste znali udariti po mizi.
S to oceno se strinjam. Ne morem si pomagati. To demokratičnost in poštenost sem prinesel na svet in ne morem je odvreči. Zato sem tudi velikokrat v življenju bil žrtev te svoje lastnosti. Manimpa, dani tako slaba,
da ne bi mogel z njo preživeti do penzije in zato si tega niti ne zamerim preveč.
Sem ste prišli januarja 1993. Govorilo seje, daje TIKA v preteklosti znala svoj zaslužek dajati v žepe. V primerjavi z ostalo industrijo so tu imeli zaposleni visoke OD, vlagali pa v nove stroje niso. Ali je bilo tako?
Dokler nisem bil tu, sem imel o TIKI zelo lepo mnenje kot večina Trboveljčanov. Tu so imeli lepe rezultate in temu ustrezne OD. To je ekonomsko in socialno logično. Ob prihodu sem spoznal stvari, ki so že bile drugačne. TIKA je imela pred leti nadpovprečne rezultate v branži in nadpovprečna je bila branža v industriji. Denarja so imeli dovolj in takrat so vlagali v novo opremo. V produktivne stroje, ki dajejo dohodek, pa bistveno premalo. Tako je TIKA v najboljših časih začela zaostajati za opremljanjem, ki bi jo držal v vrhu slovenskega prostora.
Je bilo danes mogoče kaj storiti?
Pri tako skromni akumulacij i in izgubi je to praktično nemogoče, pa smo vendar tudi nemogoče delali. Z ugodnimi domačimi in tujimi krediti smo nabavljali novo opremo.
Kakšen je občutek, ko se sprehodite skozi tovarno.1
Ko grem skozi proizvodnjo, na eni tretjini nimam neprijetnega občutka, druga tretjina, kjer je mojster predsednik sindikata, pa je dokaj zaprta in ignorantska do mene. V si ostali v režiji so prijazni, nekateri mi celo izražajo veliko podporo.
Kakšno prihodnost napovedujete TIKI?
Velike težave. Lahko se celo zgodi, da bo TIKA v tem obdobju doživela globoke pretrese. Mogoče tiste, ki jih jaz zaradi dobrotniške narave nisem s trdo roko realiziral, to je zmanjšanje števila zaposlenih. Bojim se, da bodo posledice za kolektiv kar težke.
Te pa ne bi bile...
Te pa ne bi bile, če bi lahko stvari nadaljevali mi. Morda mi bo kdo to trditev očital, vendar tako sem porepričan.
Boste ostali v TIKI ali boste iskali novo delo?
Zase težko rečem, saj še nisem dobil odločbe, za kolega pa lahko trdim, da ne kaže, da bi lahko ostala v firmi, ker je to, kar sta dobila z odločbo, popolna degradacija. Imam občutek, da v TIKI ne vedo, kaj bi z ljudmi z izobrazbo in znanjem. V tem je ta konflikt. Morda je v vsem tudi malce politične igrice pred volitvami, to smo pač rdeči direktorji, ki bomo verjetno še dolgo v napoto. Sam bi v tem podjetju neobremenjeno težko delal. Vendar sem človek, ki nima rad bremen in ki skuša vse na demokratičen način razčistiti, zato bi toliko časa še ostal. Če bom pa v Zasavju ali zunaj njega našel ustrezno delo, bom kasneje šel.
Ivana Laharnar



*!!!■
m
V	Tovarni kemičnih izdelkov Hrastnik sc spopadajo z visokimi izgubami 110 milijonov tolarjev v devetih mesecih letošnjega leta. Delavci so vznemirjeni zaradi ukrepov, ki se pripravljajo v vodstvu podjetja. Problemi in nasprotovanja pa so se pojavili tudi pri spremenjenem programu lastninjenja podjetja.
V	ponedeljek, 21. novembra, so se delavci zbrali na zboru delavcev in od direktorja Romana Lebarja zahtevali, da jim obrazloži, zakaj je podjetje v izgubah in zakaj so spremenili program lastninjenja podjetja.
Po prvem programu lastninjenja so predvidevali javno prodajo, svoje certifikate pa bi v podjetje vložili tudi zaposleni, bivši zaposleni in upokojenci TKI Hrastnik. Direktor Roman Lebar je delavcem razložil, dajimje javno prodajo odsvetovala Agencijazaprivatizacijo, isto pajebilo tudi mnenje Razvojnega centra Celje in Nebre Ljubljana. V drugem, spremenjenem programu, so se zato odločili za notranji odkup in interno razdelitev s certifikati. Delavci naj bi se tako odrekli polovici še neizplačanega regresa, nekaj pa bi morali še doplačati, da bi imeli vsaj 31 odstotni delež v skupščini.
Direktor Roman Lebarje na zboru delavcev poudaril, da podatki o izgubi niso točni in daje potrebno počakati do letnega obračunskega obdobja. Podjetje je tudi redno izplačevalo plače delavcem in spoštovalo branžno pogodbo. V mesecu oktobru je bila povprečna neto plača 57 tisoč tolarj ev in so s tem branžno pogodbo še prekoračili. Delavci niso bili zadovoljni z odgovori direktorja. Predsednik sindikata Jože Kačič je v imenu zbranih delavcev in v imenu sindikata izrekel nezaupnico direktorju ter zahteval takojšnjo odstranitev z delovnega mesta direktorja.
Direktor Roman Lebarje dejal, da ni pripravljen na takšen način reševati problemov v podjetju in da ne želi delati v takšni sredini, ki mu ne zaupa. Delavski svet prihodnji dan na svoji seji ni izrekel nezaupnice direktorju. Odločili so se, da bodo počakali do konca leta, ko bo izdelan obračun poslovanja in se bodo takrat odločili o tem, kako naprej. Direktor Roman Lebar seje odločil, da odide na dopust do nadaljnega.
Kaj pa sindikat
Predsednik sindikata Jože Kačič meni, da se je zadeva pričela zapletati že takoj, ko je nastopil direktor Lebar, ki ni obvladoval položaja v podjetju. Podjetje TKI Hrastnik je po prvem tromesečju imelo 40 milijonov tolarjev izgube, po tretjem tromesečju pa so izgube narasle na 110 milijonov. Jože Kačič meni, da direktor ni sprejel pravih odločitev poslovanja in so izgube zato vse večje. Sindikat pa tudi nasprotuje spremenjenemu programu lastninjenja. Program je nastajal prehitro. Delavski svet je sprejel drugi program pod pritiskom direktorja, da bo odstopil, če programa ne sprejmejo.
V	sindikatu upajo, da direktor ne bo zapustil podjetja, ker je tehnično dobro podkovan in strokovnjak na področju investicij. Obenem pa so pohvalili tudi redno izplačevanje plač po branžni pogodbi. V TKI Hrastnik tudi ni bilo velikega odpuščanja delavcev. Presežke so reševali z upokojevanjem in dokupovanjem let. Kako se bodo zadeve razrešile, v sindikatu niso vedeli povedati. Jože Kačič je dejal, da ne morejo več molčati samo zaradi dobrega imena podjetja v javnosti in upa, da se bo vse razrešilo v dobro podjetja in delavcev.
Mnenje odstavljenega vod je kadrovskega sektorja
Bivšega vodjo kadrovskega sektorja Marjana Peršaka je direktor odstavil vjuniju, kerje Peršak nasprotoval spremenjenemu programu
lastninjenja. Direktor pa seje odločil, daje zaradi različnosti njunih mnenj nadaljno sodelovanje nemogoče.
Marjan Peršak je dejal, da je bil prvi program lastninjenja bolj realen in daje hiba novega programa, ker gradi na internem odkupu. Nerazumljive pa so tudi visoke izgube v podjetju. Peršak meni, da direktorju ne bo uspelo zbrati do dvajset odstotnega deleža v podjetju, prav tako pa dvomi v gotovinski odkup s strani delavcev.
Kaj pa delavski svet
Zanimivo bi bilo slišati, kaj meni o tem delavski svet. Predsednik delavskega sveta Jože Bovhan je nasprotoval spremenjenemu načinu lastninjenja in je odstopil sam. Trenutno ga nadomešča Leopold Majes. Ko smo prosili Leopolda Majesa za njegovo mnenje o položaju v TKI Hrastnik, nam je arogantno in kar malce osorno izjavil, da ne želi komentirati položaja v podjetju. Zanikal je samo izjavo predsednika sindikata Kačiča, da so se zaposleni v podjetju razdelili na dva tabora - na tiste, ki podpirajo odstavljenega Marjana Peršaka in na druge, ki podpirajo direktorja Romana Lebarja. Kakšno je mnenje delavsega sveta o izgubah v podjetju? O načinu lastninjenja in kaj bodo storili po končanem obračunskem letu? Zakaj so se odločili, da ne izrečejo nezaupnice direktorju in še nekaj vprašanj je, na katera bi nam lahko odgovoril Leopold Majes. Morda prihodnjič, zadeva namreč še zdaleč ni dobila svojega epiloga.
Mnenje direktorja
Direktor Roman Lebarje v izjavi dejal, da se ne strinja z načinom, kako sindikat pod vplivom odstavljenega vodje kadrovskega sektorja Marjana Peršaka rešuje probleme, ki so nastali v podjetju. Nasprotuje tudi reševanju problematike v javnosti, ker to škoduje podjetju, kije v velikih investicijah in v fazi reševanja lastninskega preoblikovanja. Predstavil namje tudi svoj pogled na problematiko v podjetju, vendar ne želi, da bi jo objavili, ker nasprotuje popularizaciji zadeve.
Za kenee
Odprtih ostaja še veliko vprašanj, na katera nismo odgovorili. Kateri način lastninjenjaje pravi? Zakaj tako visoke izgube v podjetju? Kako se bo podjetje izkopalo iz teh izgub? Ali se bo direktor Roman Lebar vrnil v podjetje? Kakšna je prihodnost podjetja? Kdo bo direktor TKI Hrastnik v prihodnje? Ali je res v ozadju samo boj za stolčke, moč in za to, kdo bo koga?
Barbra Renčof
mm
Predvolilno obdobje je tudi v Zasavju čas boja številnih političnih strank in njihovih prvakov za zaupanje in glasove volilcev. Vendar nekateri, politike naveličani državljani, tudi glede različnih predvolilnih programov menijo, da gre obljubljenih jajc sto na ducat. Drugi (bolj optimistični) pa, da so v politiki poskusi ponovljivi. Kako realne so tokratne strankarske obljube, se bo verjetno izkazalo šele čez leta. Mi smo vam želeli omogočiti le vpogled v nekatere programske naloge, ki so sijih zasavske stranke zadale kot cilj v primeru izvolitve.
Želje nam ni uspelo v celoti uresničiti, saj smo pri zbiranju volilnih programov zasavskih strank naleteli na težave; mnogi nam oblubljenih programov niso poslali, nekaterih pa niti priklicati nismo uspeh. Le redke stranke (predvsem tiste, kijih opozicija nikoli več ne bi želela videti na oblasti) so se toliko potrudile in nam volilne programe poslale same. Odločili smo se, da povzamemo pač programe tistih strank, ki so nam bili dostopni. Navsezadnje je to stvar neprofesionalnosti ostalih strank, če niso zainteresirane, da o svojih načrtih obvestijo medije in posredno tudi volilce. Le-ti verjetno ne bodo volili (le) na podlagi intuicije.
Mnogo uspešnih zgodb Zagorje
Združena lista socilanih demokratov bo
(z "dobro voljo") nadaljevala s projektom zapiranja rudnika in njegovim prestrukturiranjem ter z izgradnjo komunalne infrastrukture. Poudarjajo, da se v odnosu do preteklosti ne sme izničiti in prevrednotiti partizanske vloge. Še naprej bodo podpirali razvoj malega gospodarstva v občini in nadalj e vali z o dpiranj em no vih delavnih mest.
Zeleni Slovenije trdij o, da je Zagorj e ekološko eno izmed najbolj degradiranih področij v Sloveniji, zato se bodo zavzemali predvsem za sanacijo vseh ekoloških ran v naši dolini. Zeleni menijo, da Zagorjani nimajo razloga za "dobro voljo", saj jim grozi deponiranje raznih odpadkov v rudniških rovih in uvoz novih ekološko nesprejemljivih tehnologij. Zavzemali se bodo za pametno saniranje od rudarjenja prizadetih površin in za izboljšanje kvalitete življenja prebivalcev Zagorja.
Koalicija strank Slovenskepomladi:Zeleni Slovenije, Socilani demokrati, Narodni demokrati in Ljudska stranka so za skupne cilje določili, naj bi Zagroje bilo mladim naklonjena in starejšim prijazna občina. Občina zaposlenih in zadovoljnih delavcev, ponosnih kmetov in zdravih ljudi.
Liberalna demokracija Slovenije želi "nadeljevati začeto". Naslednje leto bodo zgradili novo športno dvorano, telovadnico v Kisovcu, preuredili vse tri OŠ in j im omogočili le dopoldanski pouk. Posodobili bodo nadaljnjih 50 km cest, dokončali plinifikacijo, zgradili obrtno cono v Kisovcu, dokončali vodovodno omrežje, zgradili
mestno tržnico, skrbeh za sklad primernih stanovanj, nadalj e-vali s saniranjem starih plazov in finančno pomagali pri razvijanju kmetijstva in turizma.
Slovenska nacionalna stranka želi pomagati upokojencem, invalidom, družinam v stiskah ter nezaposlenim Zagorjanom pri iskanju zaposlitve ter reševanju osebnih problemov. Prisluhniti nameravajo tudi vsem športnim klubom in jih finančno podpreti. Podvojiti želijo tudi stanovanjsko gradnjo za mlade družine, zgraditi sodoben stanovanj ski objekt z nakupovalnim središčem ter zagorsko obvoznico na lokaciji Živa - Pod skalo - Rudnik z zaporo obstoječe ceste in ureditvijo sprehajalnega parka.
Trbovlje
Slovenska ljudska stranka si bo
prizadevala za racionalno in pošteno lokalno samoupravo, za bolj zdravo okolje, za izgradnjo cestnegta omrežja in ostale infrastrukture na podeželju, za obstoj bolnišnice v Trbovljah, za razvoj podjetništva in obrti, za predstavitev Trbovelj kot mesta in kot osrednjega dela Zasavja z možnostmi za razvoj turizma in za skladen razvoj kmetij stva, z namenom ohraniti sedanjo poseljenost in izgled podeželja v Trbovljah.
Kandidatiliste Obrtnikov in podjetnikov pravijo, daje probleme treba reševati, ne pa slepiti se s čakanj emna čudeže in neosno vano dobro voljo, češ bo že bolje. Zavzemali se bodo za nekadnjo veljavo in pomen Trbovelj na temeljih uspešnega gospodarstva, uspešne občine, regije in zadovoljnih ljudi. Pripravl-j ene imaj o načrte za izgradnj o in razvoj obrtne cone, načrt razvoja drobnega gospodarstva in podjetništva. Veliko energije nameravajo vložiti tudi v izgradnjo infrastrukture in v sanacijo zraka.
Liberalna demokracija Slovenije se
zavzema za "boljše Trbovlje". Za boljšo kvaliteto življenja se bodo zavzemali predvsem s spremembo znotraj loklane uprave in z učinkovitejšo povezavo z državo in njenimi ministrstvi. Sanirati nameravajo dolgoročno zadolženost občine, urediti lokalne probleme na področju komunalne infrastruktrure, ustvariti pogoje za razvoj gospodarstva in podjetnišva z odpiranjem novih delavnih mest. Zaključiti želijo prehod
" V nedeljo boste odločali o naši prihodnosti!"
osnovnošolskega pouka na eno izmeno, ohraniti status bolnišnice, nadaljevati ekološke sanacije...
Predstavniki Združene liste socialnih demokratov se s svojim programom obvezujejo, da bodo zmanjšali brezposelnost in zahtevali od države odločitev o energetiki v Trbovljah in Zasavju. Njihova prioriteta je ekonomsko optimalna poraba rjavega premoga v novi TE-TO. Z ustreznimi socialnimi programi želijo reševati stiske naj šibkejših, asfaltirati skoraj vsak zaselek, izboljšati komunalno infrastrukturo, priključiti 300 individualnih kurišč na čistejše energente, ustanoviti center za razvoj podjetništva... Svojeaktivnostibodo usmerili še na področje zdravstva, šolstva, kulture, kmetijstva...
Slovenski krščanski demokrati želijo izkoristit vse kadorvske, naravne in infrastrukturne potenciale za razvoj in napredek Trbovelj. Zavzemali se bodo za odpiranje Trbovelj proti Sloveniji in svetu s priključkom na avtocestno omrežje. Urediti nameravajo obrtno cono, nadaljevati ekološko sanacijo, urediti deponije komunalnih odpadkov, razširiti lokalno samoupravo, povečati ponudbo neprofitnih in socialnih stanovanj, revitalizirati rudarsko kolonijo, ustanoviti družinsko posvetovalnico in telefon v stiski, preko poslancev v DZ bodo podali pobudo, da postane Trbovlje mestna občina.
Predstavnik i Socialdemokratske stranke Slovenije se zavzemajo za "Trbovlje kot središče zasavske regij e". Trdij o, da j e zasavska regija najbolj neprespektivna regija v Sloveniji. Zavzemajo se za povečanje kvalitete življenja občanov, kar naj se doseže s preobrazbo na gospodarskem, socialnem, ekološkem in kulturnem področju. Strategija gospodarskega razvoja Trbovelj mora biti usmerjena v razvoj storitvenih dejavnosti, obrti, podjetništva, radikalno prenovo tehnološko zastarelih, ekološko spornih dejavnosti in aktivno politiko zaposlovanja. V Trbovljah naj bi imela pomembno mesto tudi obrt, trgovina, kmetijstvo, promet ter družbene dejavnosti.
Hrastnik
Socialdemokratska stranka Slovenije in narodna demokratska stranka se
predstavljata s sloganom "je danes in bo jutri" - s čimer želijo poudariti, daje danes čas za spremebe, če hočemo jutri živeti bolje. Prizadevali si bodo za socialno pravično, ekonomsko uspešno in pravno državo, za hitrejši razvoj malih in srednjih podjetij in s
tem za več delovnih mest. Zavzemali se bodo za varno in zdravo okolje, za hitrejše spremebe v zdravstvu in šolstvu, za enakopraven razvoj slovenskega podeželja, proti državnemu in regijskemu centralizmu. Zgraditi želijo moderno infrastrukturo s priklučitvijo Zasavja, razvijati kulturo in šport...
Združena lista socilanih demokratov se predstavlja s sloganom "Hrastnik za prihodnost", ki garazumejo tako, daje občino potrebno razvijati po meri in potrebah njenih občanov. Poudarjajo, da je prava vsebina lokalne samoupave ta, da občine in notranje organizirane nižje skupnosti ustvarjajo pogoje za njen celovit razvoj. Zavzemajo se za zdravo, lepo, čisto, humano okolje, saj je urejenost in prijaznost bivalnega okolja
najboljši kazalec uspešnosti izvajanja nalog na komunalno cestnem področju. Zavzemali se bodo tudi za zmanjšanje stopnje onesnaženosti zraka - s priključitvijo čimvečj ega števila kurišč na toplarno, izdelali bodo sanacijski program za varstvo tal, vode,
gozdov in se zavzeli za povečanj e naj emnega socialnega sklada stanovanj ter za razvijanje družbenega življenja.
Cilj Liberalne demokracija Slovenije je "zdravo, lepo, čisto in humano okolje v občini zadovoljnih ljudi". V Hrastniku želijo zagotoviti podporo podjetništvu in novim dejavnostim z odpiranjem novih delovnih mest, skladen razvoj rudarstva in druge industrij e, zmanj šanj e ekolo ške obremenitve kraj a, plinifikacijo in priključevanje stanovanjskih hiš na toplovodno omrežje, razvoj komunalnih storitev, prizadevali si bodo, da bo občinska lastnina ostala občini. Nadaljevati želijo z urejanjem krajevnih cest in z boljšo povezavo s Slovenijo. Finančno bodo podprli razna društva, vsako leto zgradili
eno novo otroško igrišče, zagotovili več stanovanj mladim družinam in socialno ogroženim, večjo vlogo KS pri opravljanju nalog, spoštovanje pridobitev narodnoosvobodilnega boja...
Mija Južina
Teden Karitasa
V	slovenskem prostoru deluje Karitas že četrto leto. S svojo dejavnostjo, predvsem z oblikami materialne in duhovne pomoči, je zaživel po vsej Sloveniji. Njegova osnovna naloga je pomagati vsem ljudem v stiski, ne glede na vero, politično ali narodnostno pripadnost.
Tudi v Trbovljah deluje Karitas, ki ga vodi Irena Rus s pomočjo svojih sodelavcev -prostovoljcev. Ker je njihova skupina zaenkrat številčno skromna, se trudijo pomagati predvsem tistim, ki potrkajo na njihova vrata. Trenutno lahko pomagajo z oblačili, s hrano, s pohištvom in predvsem s toplo in prijazno besedo in pogovorom. Obiskujejo tudi ostarele ljudi na domu, v domu upokojencev, invalide in osamljene.
Letošnji Teden Karitasa je imel naslov "Družina - stičišče drugačnosti". Z njim so želeli predvsem opozoriti, daje vsak človek nekaj posebnega, enkratnega, zato ga moramo sprejeti takšnega kot je. Vsak človek ima v svoji družini svojo posebno vlogo. Družina ima prednost pred posameznikovimi interesi in cilji. V tej skupnosti, kjer se srečujejo mladi in stari, različnih življenskih smeri, naj bi se kljub temu prav v družinskem krogu počutili domače. To moč daje družini ljubezen, spoštovanje in medsebojna komunikacija. Karitas je prav v tem tednu želel opozoriti na stiske, ki nastanejo v družini zaradi pomanjkanjakomunikacij mednjenimi člani. Nesoglasja, občutek nezaželjenosti in odvečnosti rodi ogrožene ljudi, begavčke, zasvojence...
V	letošnjem Tednu Karitasa je potekala tudi akcija "Klic dobrote", s pomočjo katere zbirajo potreben denar za pomoč družinam in vsem socialno ogroženim. Tudi v Trbovljah je ta oblika akcije stekla. Vsem, ki ste sodelovali v tej akciji, se Karitas Trbovlje prisrčno zahvaljuje.
Ta akcij a j e še enkrat pokazala in dokazala, da nismo še popolnoma otopeli in da do ljudi v stiski nismo brezbrižni. Saj se lahko tudi nam zgodi, da bomo jutri osamljeni, bolni ali celo revni.
Karmen Rajevec
Tabor kluba mladih Dezam
Klub mladih Dezam je letos organiziral že svoj drugi tabor v soboto in nedeljo, 19. in 20. novembra, na Jančah. K sodelovanju
so povabili vse mlade, ki so se že do sedaj udeleževali njihovih rednih dejavnosti in taborov. Iz Trbovelj so odšli v soboto zjutraj, vrnili pa so se v nedeljo popoldne.
Na taboru so otroci pod vodstvom mentoric pripravili kostanjevpiknik, izdelovali vizitke, hodili na sprehode, kuhali ter se igrali družabne igrice. Skratka, poskrbljeno je bilo za to, da se ni nihče dolgočasil.
Tabor je bil brezplačen, stroške zanj pa pokriva Urad za mladino republike Slovenije.
Vodja kluba Dezam Iztok Stanič
Priznanje domu na Mrzlici
Planinska zveza Slovenje je skupno s časopisom Delo razpisala anketo o najboljši planinski postojanki v Sloveniji v letošnjem letu. V poletnih mesecih je časopis Delo objavljal anketne lističe, ki jih je bilo treba izpolniti in poslati na Planinsko zvezo Slovenije. Izpolnjevali so jih planinci in izletniki, ki so na svojih izletih koristili usluge planinskih koč in domov.
Zaključna slovesna prireditev je bila 18. novembra v prostorih Pivovarne Union v Ljubljani. Za naj prijetnejša planinska domovanja so podelili priznanja Koči na Planini pri jezeru, Koči na Golici in Pogačnikovemu domu na Kriških podih. Sredogorske postojanke pa so se uvrstile takole: prvi je bil Poštarski dom na Vršiču, druga Koča na planini Razor in tretji Planinski dom na Mrzlici. Pri znanjena tej prireditvi sta prevzela Anica Korošec, oskrbnica doma na Mrzlici in predsednik Planinskega društva Trbovlje Slavko Potrata.
T.L
Silvestrovanje na Mrzlici
Mrzlica- Planinsko društvo Trbovlje prireja v domu na Mrzlici tudi letos novoletno srečanje, silvestrovanje. Zadnji dan v letu bodo številni planinci in drugi gostje dobro pogoščeni. Oskrbnica sprejema prijave do 4. decembra. Cena znaša 3.500 tolarjev, v to pa je všteta silvestrska večerja, aperitiv, kava, sladica in ponoči še kisla juha. Poskrbeli bodo tudi za živo glasbo in dobro voljo.
T.L
Izlet društva invalidov
Trbovlje- Trboveljsko društvo invalidov je v letošnjem letu organiziralo že večje število izletov za svoje člane. Društvo organizira 10. decembra zaključni izlet na Ptuj. Ogledali si bodo staro mesto, predvsem grad z muzejem. Spotoma se bodo tudi okrepčali.
T.L
Lepote Trbovelj
Trbovlje- Turistično in hortikulturno društvo sta minulu četrtek v prostorih Svobode II organizirala srečanje pod geslom "Lepote Trbovelj". Srečanje je otvoril predsednik hortikulturnega društva Stane Poplas in povedal nekaj pohvalnih besed o urejenosti Trbovelj.
Glavni namen tega srečanja je bila predstavitev poročila o poteku akcije v letu 1994 ter podelitev posebnih priznanj in Zlate vrtnice za to leto. S pomočjo dobro opravljenega dela območnih komisij j e glavna komisija, ki so jo sestavljali Slane Poplas, Franci Korošec ter Martina Oberžan, svoje ocenjevanje uspela razširiti iz Trbovelj in Čeč tudi na Dobovec. Urejenost so ocenjevali po štirih kriterijih in sicer po količini in raznovrstnosti cvetja in zelenja okrog hiše, po količini cvetja na oknih in balkonih, po skladnosti urejenosti stavbe z neposredno okolico ter po splošnem vtisu. Glavno nagrado si j e glede na vse te zahteve prislu žila družina Kovačec iz Čeč, koprive pa zaradi neurja, ki je uničilo marsikatero območje v Trbovljah, niso podelili.
Dobrodošla popestritev je bil kratek kulturni program, ki so ga pripravili pevci Svobode II ter državna prvakinja v citranju Katarina Guzej. Prava paša za oči je bila predstavitev videokasete, na kateri so predstavili nekaj najbolj urejenih vrtov, okolic hiš in balkonov v Trbovljah in okolici.
M.D.
Z baklami na Mrzlico
Mrzlica- V soboto, 3. decembra, organizira Planinsko društvo Trbovlje že tretji nočni pohod z baklami na Mrzlico. Pohod bo v vsakem vremenu. Za udeležence je priporočlj ivo, da imajo s sabo ročno baterij sko svetilko.
K.B.

Zmanjševanje javne porabe je nedvomno neizbežen imperativ. Vprašanje pri tem je le, ali je mogoče poiskati še druge vire. V nobenem primeru pa upokojenci ne morejo soglašati s tistim mnenjem ali celo trditvijo, da je mogoče ohraniti uravnotežen državni proračun za leto 1995 le z ukinitvijo proračunov pokojnin. Slišijo se celo glsovi, da se obdrži ali pade proračun izključno z omejevanjem sedanjih pravic upokojencev. Taje milo rečeno več kot bosa, da ne povemo še kaj hujšega.
Zagotovo so še drugi viri, ki bi jih kazalo izkoristiti za umiritev javne porabe v letu, ki prihaja. Naj spomnimo samo na razmah sive ekonomije, na sto in sto miljonov tolarjev nezajetih davkov. O tem sicer venomer besedičimo, tudi nakazujemo, kako naj bi porabili te davščine, doslej pa nismo naredili še ničesar. Vendar so še drugi viri, na samo siva ekonomija, ki se mimogrede povedano, preliva v neobdavčene žepe skoraj dva odstodka vsakoletnega domačega družbenega proizvoda. Sem zagotovo sodijo tudi najrazličnejše pravice, tu in tam celo za lase privlečene, pa vse preveč različnih nadomestil, pa prekomerno zaposlovanje v državni upravi, bahavi nakupi dragih avtomobilov in drugo. Čemu se nekateri poslanci in člani odbora za finance ne lotijo teh postavk in številk ter podatkov, namesto, da trmasto vztrajajo pri nevzdržnem stališču, da državni proračun stoji ali pa pade le z odprvao poračunov upokojencev.
Kje je tistih najmanj 20 miljard tolarjev, ki jih država dolguje pokojninsko invalidskemu zavarovanju in kje so izračuni o sredstvih, ki jih je država naprtila zavodu za pokojninsko - invalidsko zavarovanje, pa ne sodijo v njegov okvir? To pa je nekaj vprašanj, o katerih razrešitvi bi se morali dogovoriti, ne pa zgolj vztrajati, da bomo javno porabo oklestil večidel na račun upokojencev.
M.V.
30 let moškega pevskega zbora DUT
Trbovlje- V petek, 9. decembra zvečer, bo na odru Delavskega doma Trbovlje pripravil Moški pevski zbor Društva upokojencev T rbovlje slavnostni koncert v počastitev svojega 30 letnega jubileja. Zbor bo pel pod vodstvom neumornega in prizadevnega ter strokovno usposobljenega dirigenta ing. Alberta Ivančiča, ki ga zadnja leta vodi.
Zbor so ustanovili kot enega prvih kulturniških selekcij pri DU Trbovlje pred 30 leti. Od prvih dni tega zbora, ko gaje vodil dirigent Anton Uršič, sicer organist v trboveljski župni cerkvi, pa vse do danes, se je pri zboru marsikaj spremenilo. V zboru je delovala že vrsta pevcev raznih genercij. Mnogi od njih že niso več med nami. Vendar zbor še vedno šteje 18 pevcev, ki pa so petju in zboru zvesto predani tudi še sedaj. Zbor pogosto nastopa, ne le na raznih upokojenskih prireditvah in koncertih ter gostovanjih, pač pa tudi v domovih upokojencev in oskrbovancev v Trbovljah, Zagorju, Loki pri Zidanem mostu in še kje.
V času svojega obstoja se je udeleževal raznih pevskih revij, tako revij pevskih zborov slovenskih upokojencev kakor tudi taborov slovenskih pevskih zborov v Stični. Za svoje delo je prejel že več priznanj, med njimi tudi plaketo T ončke Čeč občine T rbovlje kot najvišje priznanje na kulturnem področju v Trbovljah.
Za letošnji jubilejni koncert so se temeljito pripravili in prepričani so, da bodo dobro peli in zadovoljili še tako zahtevnega poslušalca. Seveda se tudi ta zbor spoprijema s težavami finančnega in
materialnega značaja, težave pa so pogosto tudi z manjkajočimi pevci. Vse občane, posebno pa upokojence, vabijo na svoj koncert.
T.L.
Bogata jesen v Eberlovem domu
Stanovalci Eberlovega doma z Izlak so obogatili mesec november z različnimi aktivnostmi. V začetku meseca je bil redni mesečni sestanek stanovalcev z vodstvom doma. Namen tovrstnih sestankov je seznanitev in izmenjava aktualnih informacij. Koncert MPZ Zarja iz Trbovelj, pod novim vodstvom zborovodje Blaža Rojka, je ubrano in v prijetnem vzdušju izzvenel 8. novembra. Še posebej za starejše občane je zdravje vedno aktualna problematika. Predavanju dr. Vlada Bariča so stanovalci prisluhnili 10. novembra in izvedeli veliko zanimivih in koristnih informacij. Predaval jeotemi Zobozdravstvo v luči starostnika. Ob zaključku so se dr. Bariču, njegovi kolegici dr. Cocičevi in njunima asistentkama zahvalili za vso skrb, ki jo namenjajo ob obisku v njuni ambulanti stanovalcev doma.
Damjan Brvarje stare prijatelje in znance obiskal 16. novembra. Ob čudovitih diapozitivih in prijetni glasbi je prisotnim prikazal Julijce v vsej harmonično ubrani lepoti in mogočnosti. Ponovno se je potrdilo dejstvo, kako je lahko prijetno in lepo ob obujanju spominov.
Že vrsto let nekateri stanovalci aktivno sodelujejo pri praznovanju Martina, ne le na domu, pač pa tudi na terenu. Tokrat so martinovali v sredo, 16. novembra, v gostišču Pustov mlin pri Litiji. Udeležba je bila številna in pestra, saj so se vabilu odzvali tudi rehabilitantidoma. Osebjegostiščasejetokrat še posebej potrudilo, saj so pripravili izvrstne jedi, pecivo in tudi dobre kapljice ni manjkalo. Za humoristično obarvano vzdušje, petje in ples sta zelo uspešno skrbela brata Urankar. Res je, da glasba ne pozna meja, saj ga ni bilo v družbi, ki bi bil zaskrbljen in mračnega pogleda. Tokrat so bili vsi po srcu in počutju zopet mladi.
Fizioterapevtka Marjeta Gomboc je imela v torek 22. novembra predavanje za stanovalce doma - Staranje skozi prizmo fizioterapije. Tovrstna dejavnost je v domu med stanovalci in rehabilitanti zelo prisotna in uspešna. Na isti dan zvečer so si nekateri stanovalci v Žalcu ogledali opereto Planinska roža. Čudovita predstava je zopet obudila spomine, saj je bila včasih v Zagorju ob občinskem prazniku nasporedu ista predstava v izvedbi domačinov. Instrumentalni ansambel, v katerem sodelujeta brata Urankar in brata Prašnikar, je gostoval v domu v četrtek, 22. novembra, in zopet je bilo veselo.
Vsakomesečno redno praznovanje rojstnih dni stanovalcev in rehabilitantov predvidevajo v torek, 29. novembra. Naslednji dan bodo prišli v goste pevke in pevci Svobode iz Trbovelj. Koncertni program bodo izvedli pod vodstvom zborovodkinje Alenke Ramšak. Vokalni program bosta instrumentalno obarvala harmonikaša Boštjan Štrajhar in Andrej Pohlin. Novemberski prostočasniprogram predvideva še izlete z domskim kombijem posebej za člane planinske sekcije doma na Gore nad Hrastnikom, Limbarsko goro ali v Tirno, za rehabilitante po Zasavju ter za ostale stanovalce doma v Podkum. S tem bodo sklenili novemberski program tovrstnih aktivnosti. Stanovalci Eberlovega doma z Izlak se zahvaljujejo vsem nastopajočim za razumevanje in sodelovanje ter hkrati vabijo vse, ki bi bili pripravljeni popestriti in dopolniti program bogate jeseni.
Boris Drenik
Badjurova planinska pot
Trbovlje- Planinska skupina Društva upokojencev Trbovlje je prejšnji četrtek prehodila še zadnji IV. del razmeroma dolge planinske poti, imenovane Badjurova pot. Tudi tokrat je skupino udeležencev vodil Vinko Pfeifer. Člani te skupine so prehodili obsežno in dolgo pot, spotoma pa so videli tudi lep kos naše domovine.
T.L.

Pred 15-imi leti so se v vasi Javorje nad Bogenšperkom zbrali mladinci in mladinke z eno samo željo, da popestrijo življ cnj e v tem kraju. Z veliko mero volje do plesa so se začeli učiti. Strokovno vodstvo skupine je prevzela Ida Dolšek, ki je na raznih seminarjih, s samoizobra-ževanjem in velikim prizadevanjem pridobila potrebno znanje, s katerim je folklorno skupino Javorje pripeljala do današnjih kvalitet.
Začetki skupine segajo v maj 1979. Mladina v vasici Javorje je bila zelo aktivna. Vsako leto so za dolge zimske dni pripravili igre, ki so jih majhnemu številu gledalcev domačega kraja uprizorili ob nedeljah. Kasneje se je porodila ideja, zakaj ne bi poleg igre še zaplesali. Po krajšem dogovarjanju jim je uspelo pod vodstvom Ide Dolšek (takrat še brez strokovne izobrazbe) dobiti deset parov, kar je za tako majhno vaskotje Javorjeogromno. Vadili so ob nedeljah. V dveh letih trdega dela in dobre volje so se naučili stare plese, ki so jih plesali doma po veselicah in na kmečkih ohcetih.
Toda le ples ni dovolj, saj folklora zahteva veliko več. Vsaj harmonika in narodne noše ne smejo manjkati za začetek. S harmoniko je mladim Javorcem priskočil na pomoč pravi javorski ljudski godec Gregor Pivec (Idin oče). V ta namen sije kupil novo harmoniko in se začel učiti določenih melodij. Narodne noše so si za prvi nastop hoteli izposoditi, toda ni jih bilo mogoče dobiti, ne v Ljubljanski Drami, niti od skupin, ki sojih takrat že imele. Največje vprašanje je bilo, kako priti do njih. Padla je odločitev, da jih bodo izdelali sami. Organizirali so veselico, izkupiček pa namenili zanabavo materiala. S pomočjo knjige Svetlane Makarovič Ljudske noše in krojev v njej so z delom začeli. Vsi kroji (noše prejšnjega stoletja) so bili premajhni, saj niso vedeli, da so bili ljudje takrat manjši. "Moram pa povedati, da za to delo nisem bila usposobljena. Zato je po mojih navodilih šivala moja sestra, " je povedala Ida.
Prvi nastop je imela skupina v maju 1981 pod Pajkovim podom (kozolcem) pred domačo publiko v vasi Javorje. V doma izdelani gorenjski narodni noši. Plesali so znane plese, ki jih še danes radi zaplešejo (polka, valček, beksel, pouštertanc, ljubca moja, Ziberšrit, Metla, ... ). Tak je začetek folklorne skupine, ki je ustvarjalno pot hitro nadaljevala. Vest o folklorni dejavnosti v Javorju se je hitro širila. Skupina seje večala, eni so prihajali, drugi odhajali. Vabila za nastope so se vrstila. Vodja skupine Ida Dolšek se je v tem času udeleževala raznih seminarjev, kjer seje naučila številnih plesov in spoznala Svetlano Makarovič. V program so vpletli gorenjske, štajerske, belokrajnske, pomurske in šmarske domače plese ter
številne stare običaje. Glasbeno spremljavo so dopolnili s klarinetom in kontrabasom ter ustanovili tamburaški orkester pod vodstvom Marjana Janežiča, letos praznuje deset let obstoja.
Pred približno sedmimi leti seje porodila ideja, kako bi bilo, če bi vdogovorus Svetlano Makarovič raziskali litijsko (šmarsko) področje. "Delo je bilo zelo zanimivo in sem se tu ogromno naučila. Za nas so bili zanimivi ljudje, rojeni pred letom 1910. Obiskali smo celo stoletnega Juvana (Vače), ki je sedaj že umrl. Ljudje se ogromno spomnijo iz mladosti, kar je dragoceneo gradivo, ki ga lahko dobro uporabimo. Našli sicer nismo veliko. Veliko oblekje bilo porabljenih za igre in maškarade," je povedala Ida in še dodala: "V Gabrovki smo našli rokavice, nakaj nogavic, peč (vezena bela naglavna ruta) in krilo. Drugih stvari na terenu ni bilo. In tako je iz pripovedovanja in videnega materiala nastala domača šmarska noša."
V tujini je folklorna skupina Javorje nastopila na Madžarskem. Predstavili so izvirni Šmarski splet, ki vsebuje del ohcetnega običaja, ko pride nevesta iz poroke in jo sprejme mati. Bodoča taščajo sprejme na pragu in ji da kruh in vino. V splet je vpleten običaj z lutkami, ki je po Igorju Cvetku pravzaprav prvi in prve lutke pokazane na Slovenskem. On je raziskoval te običaje in folklorno skupino tega tudi naučil.
Velika želja ob 15 letnici delovanja folklorne skupine je, da bi imela dvakrat po šestplesnih parov (eni plešejo, drugi se pripravljajo). Za kaj takega pa je Javorje in bližnje Šmartno premajhno. Zato so dobrodošli tudi mladi plesalci in plesalke iz Litije. Na koncu naj omenim še najzaslužnejše člane, daje skupina sploh dočakala 15 -letni jubilej. Na prvem mestu Ida Dolšek, ki vodi skupino od vsega začetka, njen oče Gregor Pivec, ljudski godec (že pokojni), zelo aktivni predsednik Jože Dolšek, Joži Šuštaršič, prva plesalka, ki še pleše, Marina Krnel. Folklorna skupina Javorje je in še bo proslavila jubilej z dvema samostojnima nastopoma v Šmarskem kulturnem domu. Prvi je že bil 16. novembra, drugi pa bo v soboto, 3. decembra ob 19. uri.
Tekst in foto: Marjan Šušteršič


11
m
ZABELmO


\	Gluslvnc šole TibnUjc |o bilo IH novciuhi.i se



l".-.-. v.-. •.5......................................... J......	J.....................................
i.i/mntkiiliiirnmi m kun, oiirinii Intimi.. kšnc kla\ii |c pn-ki bi|.>
V Ifiilllillll treba dat|||| priziinje t|||§||iskr iipt|s|
31
llalijanskeiia <lel;i Golice
Taksen m.mimcm ,c Meha piommn.,1, u/uuma krmci ju

			
Tine Lenarčič
Hrastnik
Šolski pevski zbor pod
vodstvom Simone Kepa je 25. novembra sodeloval s kratkim kulturnim programom ob otvoritvi veznega hodnika. Učenci so izvedli in prebrali kratko anketo o šoli in novi podobi pod mentorstvom Manje Goleč.
Filmski	napovednik,
razmnožen na drobnih lističih, so na KRC-u za december že razdelili med kinoobiskovalce. Filmski program napoveduje za ta mesec predvsem thrillerje, komedije in kriminalke.
Pridi gola na večerjo je
komedija Marca Campalettija, ki jo je v torek, 29. novembra predstavilo Ljubljansko mestno gledališče za drugi gledališki abonma. Med igralci je požela posebno pozornost gledališka igralka Tanja Ribič iz Trbovelj.
Hrastničan Branko Potočan, svobodni kulturni umetnik, je v tem tednu pospešeno opravljal svoj plesni projekt z naslovom Kdo je narisal Stanku skakalnice. Premiera bo v petek, 2. decembra, ponovitve pa v ponedeljek in torek, 5. in 6. decembra v DD Hrastnik. Njegovi soustvarjalci in plesalci
so še Jana Menger, Sebastjan Starič in Dušan Teropšič, kostumografinja Katarina Starič, za svetlobo skrbi Igor Berginc. Avtor glasbe je Damir Bogdan. Na prvovrstni kulturni dogodek tega tedna vabijo privlačni plakati, kijih je zasnovala Špela Ulaga.
F.M.
Trbovlje
Karel Kozole, član Relika Dadas izTrbovelj, je22. novembra ob 20. uri zvečer postavil samostojno slikarsko razstavo v galeriji Globus v Zagrebu. Otvoritevrazstaveje bila povezana z modno revijo. Organizatorji so med drugim poudarili kulturne vezi s Slovenijo.
Društvo revirskih likovnikov Relik Dadas nadaljuje s tradicionalnim likovnim izobraževanjem mladih tudi v letošnji jesensko-zimski sezoni. V sredo, 23. novembra, seje v prostorih Relik Dadasa začela likovna delavnica za mlade, ki jo vodi član društva Silvo Lipičnik. Delavnica bo trajala 80 ur, vsako sredo od 16. ure, v prostorih Relik Dadasa v DD Trbovlje. Relik Dadas je svoje prostore, v katerih deluje vse od leta 1963, ko je bil ustanovljen, v
celoti obnovil po letošnji poplavi. Ta je povzročila društvu veliko škodo. Društvo razpolaga za izobrževanje s številnimi pripomočki vključno z video posnetki likovnega pouka.
V	DD Trbovlje je 30. novembra, v organizaciji Z KO Trbovlje, gostovala gledališka skupina Z KO iz Kranja. Nastopili so s komedijo Carsten Kroger -Ludnik Volker: Maks Žvižgač, za osnovnošolski abonma višje stopnje, to je za učence od 5. do 8. razreda. To je bila prva predstava v tem abonmaju.
T.L.
Zagorje
Preteklo soboto in nedeljo je
bilo v Glasbeni šoli Kranj flav-tistično tekmovanje Aulos. Iz zagorske GŠ se je tekmovanja udeležil Marko Zupan, ki seje v soboto uvrstil v 2. etapo (finalno tekmovanje). V tej etapi je naslednji dan osvojil 2. mesto. Tekmovanja so se udeležili učenci iz vse Slovenije, prijavljenih pa je bilo 16, od katerih seje v finalno tekmovanje uvrstilo 7 učencev. Prvo nagrado - flavto - je dobila učenka srednje GŠ v Ljubljani Tina Leskovec.
V	DD Zagorje je bil v četrtek,
24. novembra, koncert leta. Nastopil je eden najbolj perspektivnih slovenskih pianistov mlajše generacije Celjan Hinko Haas. Koncert je zelo uspel, namreč v dvorani se je zbralo približno 170 ljudi - kar je za slovensko področje kar veliko - in mnogi so izrazili željo, da bi bil še kdaj takšen koncert. Hinko Haas, ki je docent na Akademiji za glasbo, je bil navdušen nad pozornostjo in glasbeno vzgojenostjo publike.
D.H.
Litija
V	kinu Litija je bila v četrtek, 24. novembra, tretja predstava filmskega gledališča. Na sporedu je bila politična drama V imenu očeta, posneta po resnični zgodbi o Ircu Garryju Conlonu, ki je v britanskih zaporih po krivem prebil 15 let življenja.
V	soboto, 26. in nedeljo 27. novembra pa so vrteli ameriški akcijski film Hitrost.
V	knjižnici Litija je bila v torek, 29. novembra igralna ura s knjigo, za otroke od 4. do 10. leta, z naslovom Jesen. Otroci so slišali dve pravljici in se pogovoraijali o jeseni in njenih barvah.
Mateja Fornazarič
Parnasova pota
Ureja Franci Lakovič Vlado Garantini
Ljubezen
Zavezala, že davno, sem si črno ruto, spokorniško, meniško kuto vrgla nase.
Le v kraterjih spomina klokota še
moja strast vročična. Po žilah kolovrati
grenka utrujenost pelina.

Miki Šarac je na slovenski glasbeni sceni prisoten že vrsto let. Ker po videzu kljub svojim letom izgleda kot najstnik in ker je posnel kar nekaj pesmi za mlajše poslušalec, se ga še vedno drži image "pevca za najstnike." Verjetno vam je že iz glasbene zgodovine jasno, da se skupine in pevci, ki dobijo takšno oznako, le-te težko otresejo. Miki pa se s tem ne preobremenjuje preveč. Ali bolje rečeno, to ga sploh ne moti. Ve, kakšno glasbo dela in zakaj jo dela.
Pred kratkim j e izšel njegov prvi CD. Njegov naslov je Vsem mojim dekletom. Na malce bolj provokativno vprašanje, če jih je bilo veliko, se je Miki prešerno nasmehnil. In razložil, daje bilo deklet, ki so mu bile (ali so mu še) všeč, veliko. Da pa to še zdaleč ne pomeni, daje z vsako izmed njih kaj imel. Prej nasprotno. Pred kratkim se je namreč z dekletom, s katerim sta že dolgo skupaj, preselil v novo stanovanje. Na CD so zbrane pesmi z njegovih prejšnjih kaset ter tudi nove. Pri izboru posnetkov se je Miki odločil predvsem za pesmi z ljubezensko tematiko. Na njem je
t/l/L	nrihodrtiih mesecih nbetoio ntomnciie
..
kVA/TN nič napisali o Kozar lč. Na njem so ob pesmih s kasete Ti
o« - ssr

Merc? Me • i m So Kmolional • Revdation • Mow Will I Know • 1 Wanna Danec Wllh Somebody
tudi velik hit te jeseni - Marijana.
Gre za znano pesem, ki so jo pred leti prepevali Dubrovački trubadurji. Miki je priredil glasbo in besedilo, za končno obliko in dodan rap pa so poskrbeli fantje, ki delujejo pod imenom D. J. Time. Zanje seje odločil, ker meni, da D.J.-ji najbolj vedo, kaj je trenutno popularno. S svojo odločitvijo je bil več kot zadovoljen. Pesem je bila povsem nared samo dan prej, predenje šel CD na tiskanje v Avstrijo! Miki, ki še vedno vztraja pri založbi Helidon, svoje nove posnetke trenutno predstavlja po Sloveniji.
P.S.: Za bralce Zasavca nam je uspelo izvedeti, da Miki in D.J. Time pripravljajo še tri nove posnetke. Torej...
Tomaž A. Štojs
Tokrat prvič objavljamo recenzi jo CD plošče, katere sponzor je Knjižni hram. Predvidoma naj bile recenzije objavljene enkrat mesečno. Upamo, da vam bo kakšna recenzija olajšala vašo odločitev o nakupu digitalne plošče.
CD z naslovom Whitney Houston meets Janet Jackson poslušalcu postreže z trinajstimi skladbami. Enajst jih odpoje Whitney. Vse skladbe so posnete na koncertih v ZDA. Lahko bi rekli, da gre za nekakšen koncertni greatest hits z bonusom v obliki dveh skladb Janet Jackson. Whitney odpoje na začetku Mercy me Marvina Gaya v svojem prepoznavnem stilu. Sledijo pa tako rekoč vse njene uspešnice. Od How VVill I Know, Saving Ali My Love For You, Revelation do I Wanna Dance With Somebody in I'm So Emotional. Tu se vmeša Janet, ki odpoje If in Rhythm Nation. Za samo glasbo, ki jo najdete na tej plošči, bi lahko dejali, da prevladuje pop, ki diskretno koketira z R&B ali nemara celo - s soulom. Whitney ima nesporno glas, katerega ji lahko zavida marsikatera pevka.
Sam CD pa je sicer opremljen bolj slabo. Postreže samo z naslovi skladb, njihovo dolžino in podatkom, da je posnet v živo. Nobenih besedil, nobenih slik. Tako tudi ob poslušanju ni jasno, ali sta Whitney in Janet peli na istem koncertu, ali vsaka na svojem. Vendar to ni preveč moteče. Šestdeset minut solidne glasbe odtehta tudi pomankljiv ovitek.
J.N.
SLOVENSKA NACIONALNA STRANKA
SNS
Mira Pavlič, ekonomski tehnik, rojena 25.4.1954, kandidatka za občinski svet. "Za Slovensko nacionalno stranko sem se odločila, ker stranka v celoti ščiti interese slovenskega naroda in daje materam ter dekletom velik pomen pri odločanju in enakopravnosti."
Predvolilnega shoda območni odbor SNS v Zagorju ni imela. Sredstva za ta namen je zagorska slovenska nacionalna stranka namenila sobotni dobrodelni TV akciji KLIC DOBROTE in s tem že začela uresničevati del svojega predvolilnega programa. SNS v Zagorju poziva vse svoje simpatizerje, da se v čim večjem številu udeležijo nedeljskih volitev ter podprejo naše kandidate. Priložnost zamujena ne vrne se nobena.
IZVLEČKI IZ PROGRAMA STRANKE IN KANDIDATA ZA ŽUPANA
-	Pomagati nezaposlenim Zagorjanom, upokojencem ter družinam v stiskah,
-	podpirati programe, ki omogočajo odpiranje novih delovnih mest,
-	prisluhniti vsem športnim klubom v občini in najti ustrezen prostor v občinskem proračunu,
-	vsa dela iz naslova proračunskih sredstev naj se oddajo zagorskim podjetjem,
-	stranka bo podprla izgradnjo večnamenske športne dvorane, ter šolske dvorane v Kisovcu,
-	šolske učilnice in pripomočki naj bodo vredni nove občinske vlade,
-	udarniško in finančno podpreti obnovo kulturnih in zgodovinskih spomenikov,
-	asfalt in neoporečna voda do vsake zagorske družine,
- stanovanjsko gradnjo podvojiti z objektom ŽIVA-POD SKALO-RUDNIK ter zgraditi obvoznico skozi Zagorje ter urediti cestno omrežje Kisovca in Izlak na bodoči priključek avtocestnega omrežja,
-	prisluhniti vsem problemom Zagorjanov s širšo okolico,
-	celotni finančni efekt iz morebitnega naslova županovanja dati v dobrodelne namene.
Obkrožite stranko S N S št. i £ j ter kandidata za župana št. I ^
ZDRUŽENA LISTA
dobre volje
Dobra volja je najbolja, to si zapiši za uho, mile jere, kisle cmere z nami vštric ne pojdejo.
Saj jo poznate, tole Kekčevo, kajne? Mi, v Združeni listi socialnih demokratov, jo dobro. Zato smo tudi napisali čez naše simbole Združena lista dobre volje. Ker so težave, če se jih lotimo z dobro voljo, manjše m lažje rešljive.
V	zadnjih letih smo dokazali, da nismo nekakšen bavbav iz preteklosti, kar nekateri papagajsko ponavljajo ze lep čas, ampak moderna stranka z jasno prepoznavnim programom, ki obljubljeno tudi postori.
Mi smo uresničili vse naše obljube; še več, mera narejenega je polna s kupčkom, kot bi rekli trgovci. Za prihodnje obljubljamo, da se bo pospešen razvoj mesta in okolice nadaljeval, da se bomo uspešno lotevali pravih projektov, da bomo skupaj z vami še naprej znali poiskati poti in načine reševanja težav.
Predvsem pa se bomo trudili za tisto, po čemer je Združena lista socialnih demokratov prepoznavna ze sedaj, ohranjanje delovnih mest in ustvarjanje novih, socialna pravičnost in pravica delavcev do samoupravljanja. Nas odnos do preteklosti, posebej partizanske, je jasen in znan, prihodnost Slovenije pa vidimo v Evropi; smo le proti temu, da gremo tja po kolenih
Podpredsednik Združene liste socialnih demokratov Borut Pahorje na našem predvolilnem shodu v Zagorju rekel: "Če bi bil Zagorjan, bi volil Švagana za župana in Združeno listo socialnih demokratov v občinski svet.
Dobra misel, kajne ?
V	nedeljo boste na volišču videli, da smo izžrebali številko 2. Kar korajžno in pa dobre volje je obkrožite!
LIBERALNA DEMOKRACIJA SLOVENIJE
Hrastnik si zasluži prijaznega župana.
Miran Jerič kandidira za novega župana občine Hrastnik s podporo naj večje slovenske stranke LDS, ki jo vodi predsednik slovenske vlade dr.
Janez Drnovšek. Hrastnik si zasluži prijaznega župana, je geslo LDS na teh volitvah.
Miran Jerič s svojim delom in obnašanjem zagotavlja, da bo Hrastnik takšnega župana tudi dobil. Funkcijo namerava opravljati neprofesionalno. Kot poslanec bo vlogo župana le še oplemenitil. V glavnem mestu je vreča z denarjem. Doslej jo je Miran Jerič večkrat uspel odpreti. Kot župan in poslanec pa bo še lažje segal vanjo.
Več Slovenije Več občine Hrastnik
Med kandidati LDS na volitvah so sposobni ljudje (kar 12 z visoko in višjo izobrazbo), ki so se dokazali z dosedanjim delom in zagotavljajo izpolnitev volilnega programa. Naj bo hrastniška občina občina zadovoljnih ljudi. Zato lahko mirno verjamete, da ima LDS v Hrastniku ljudi, ki so sposobni zagotoviti:
-	svobodo posameznika in ustvarjalnosti, ki prinaša življenja poln kraj;
-	skladen razvoj rudarstva in druge industrije ter ponovno vključitev hrastniških podjetij v življenje kraja;
-	zmanjšanje ekološke obremenitve kraja;
-	nadaljevanje urejanja krajevnih cest in boljšo povezavo s Slovenijo;
-	potrebno finančno podporo za normalno delo v društvih, ki bodo združevala ljudi in pomenila promocijo naše občine;
-	materialne pogoje za devetletno OŠ (telovadnica Dol, oprema specialnih učilnic;
-	vsako leto eno novo urejeno otroško igrišče;
-	več stanovanj mladim družinam in socialno ogroženim;
-	boljši življenjski in družbeni standard upokojencev;
-	boljšo zdravstveno dejavnost, da zdravniki iz Hrastnika ne bodo bežali;
-	majhno in učinkovito občinsko upravo;
-	večjo vlogo krajevnih skupnosti pri upravljanju krajevnih nalog ter zbližanje obrobnih KS s Hrastnikom;
-	spoštovanje pridobitev narodno - osvobodilnega boja;
Miran Jerič ni obramenjen s hrastniškimi zdrahami. Je dovolj mlad, da mu ni vseeno, kakšno bo življenje v občini jutri in dovolj izkušen, prodoren ter žilav politik, da bo lahko svoje ideje tudi uresničil.
Kandidati LDS Hrastnik v 1. volilni enoti.
Prva volilna enota (KS Rudnik, Prapretno in Boben): L Miran Jerič, poslanec v državnem zboru, 2. Miran Grohar, inženir, predsednik občinske gasilske zveze, 3. Dr. Jelka Markovič, zdravnica - specialistka ginekologije in porodništva, 4. Martin Darko Rotar, dipl. inženir, član IS Hrastnik, 5.Matej Pavčnik, dipl. ing. rudarstva, tehnični vodja hrastniških jam, 6.Mag. Srečko Klenovšek, pred leti uspešni hrastniški župan, 7. Franc Blaznik, predsednik KS Boben, 8. Breda Vidmar, dolgoletna ravnateljica OŠ Hrastnik, 9. Peter Kauzer, vrhunski športnik in odličen trener, 10. Jože Guzaj, vrsto let predsednik AMD Hrastnik.
Kandidati LDS Hrastnik v 2.. volilni enoti.
Druga volilna enota (KS Dol, Steklarna, Podkraj, Krnice - Savna peč, Kovk, Tuije - Gore in Mamo): L Marko Orožen, pravnik, strankarsko nepopredeljen človek, ki živi za svoj kraj, 2. Marjan Dolanc, projektant v Rudisu, član IS Hrastnik, 3. Marko Planinc, novinar, 4. Ljudmila Deželak, ravnateljica šole s prilagojenim programom, 5. Franc Kreže, vodja transporta v TKI, 6. Ivanka Kirn, učiteljica in uspešna mentorica v OŠ Dol, 7. Andrej Ferk, aktivni poslanec - predstavnik KS v občinski skupščini, 8. Tina Železnik, uspešna kulturnica v KS Turje, 9. Jože Kačič, vplivni sindikalni zaupnik, 10. Valter Moljk, podjetnik, direktor Spec tre 9.
Obkrožite listo LDS pod številko 1
ZjDS Za občino zadovoljnih ljudi !
LIBERAUtA DEMOKRACIJA SLOVENIJE	**	**
LDS LDS LDS LDS
LIBERALNA DEMOKRACIJA SLOVENIJE	LIBERALNA DEMOKRACIJA SLOVENIJE	LIBERALNA DEMOKRACIJA SLOVENIJE	LIBERALNA DEMOKRACIJA SLOVENIJE
SPOŠTOVANI!
Ob zaključku volilne kampanije
Vas vabimo v petek, 2. decembra ob 18. uri v Delavski dom Zagorje,
kjer se boste labko pogovorili o aktualnih družbenopolitičnih razmerah in položaju Slovenije s predsednikom Vlade Republike Slovenije in predsednikom Liberalne demokracije Slovenije,
dr. Janezom Drnovškom.
Pogovor bo vodil Tone PARTLJIČ
PROSTOR ZA REFERENČNI GLAS
(l?) LDS LIBERALNA DEMOKRACIJA SLOVENIJE
V/	U 81 RA IMA DEMOKRACIJA SLOVENUE
(£)
MATJAŽ SVAGAN
3. avgust 1965
.
Slišnost
Rogaška Slatina, Celje, Velenje, Slovenj Gradec, Mežica, Kamnik, Domžal« |H Kranj, Tržič, Bled, Ljubljana, Ribnica, Kočevje, Novo mesto, Metlika, Zagreb, Krško...

J
4	1
TRBOVLJE
X
V 'JZ	X. ,
Odda|nik
Oddajniski center KUM
Informacije o delu in v Hrastniku, Trbovljah, od drugod. Glasba, izobraževanje, obvestila, propagandne
#
Dodatne delavnosti
Organizacija glasbenih in drugih prireditev, ozvočenja, izdelava propagandnih sporočil,
Radio Trbovlje d.o.o. Trg svobode 11 a 61420 Trbovlje


Telefon 4	i
(0601)21-358 I 26-056 I	
26-333 J	\
Telefax T	1 1
(0601)26-228 I	


ZAPLENJENO V VIDEOTEKI NANO ZAPLENJENO V VIDEOTEKI N ANO
CilNEMA PARAdisO
(SoVEliiCjA piciURES/CARNiuM)
Zadnjič sem debatiral s kolegom, sicer filmsko precej izobraženim, pa mi je ob omembi Cinema Paradisa z zavistjo dejal "Jakjesigapagledal??". Čudno. Kaj vse ljudje ne prezrejo. Cinema Paradiso je izšel že leta 1989 in še istega leta dobil posebno nagrado žirije v Cannesu, leta 1990 pa še Oskarja za najboljši tuji film. Naj se sliši še tako abstraktno, ajeres: filma, ki govori o Kinu in ga v slehernem kadru poveličuj e do neba, pri nas v kinematografih sploh niso vrteli. Kot višek ironije pa gaje moč dobiti na videu - na mediju,
kij e pred leti kino skorajda uničil.
Salvatore Di Vita, uspešnega filmskega producenta v štiridesetih, neke noči prebudi telefon. Materin glas mu sporoči le tri besede: "Alfredo je mrtev". En sam klic je dovolj, da se Salvatore vrne v čas in kraj, kjer seje vse začelo - v odBogapozabljeno vasico na Siciliji. Zaprašen trg, vodnjak, cerkveni stolp, vaški posebnež in seveda Cinema Paradiso, srce družbenega življenje v vasici.
V tej sentimentalni grenko-sladki retrospektivi polni človeške topline, se Salvatore Di
Vito spominja otroških let. Kinooperater Alfredo mu je pred predvajanji nehote vdahnil ljubezen do filma in začrtal
življenjsko pot. Tako nas presunljiva lirična pripoved popelje skoraj pol stoletja nazaj v Salvatorejevo rojstno vas in skupaj z njim podoživljamo njegova mlada leta in prijateljevanje z Alfredom.
Cinema Paradiso se na mojem spisku najboljših filmov, kar so jih kdaj posneli, nedvoumno uvršča v sam vrh. Scenarij, režija, igra, kamera, vse, prav vse navdušuje. Za splošno izobrazbo pa še generalije: scenarij: Ennio Morricone, režija: Giuseppe Tomatore, glavne vloge: Philippe Noriet, Leopoldo Trieste, Jacques Perrin, Salvatore Cascio. Če ste ga slučajno spregledali, je ogled več kot priporočljiv.
Tommy
nrmmn
r¥rrr¥it¥trFrrorrinf¥iTg¥rK'o~iif¥iTffTntT!oi'iirinri~n'i'iinrg,iTitorij
VIDEOTEKA NANO, Sallaumines 8, (na bazenu), tel.: 26-441
Ugotovitev, da se v Zasavju rojevajo perspektivni bendi, ni neobičajna. Vendar Stonitra ni le novo ime nove Zasavske skupine, ampak tudi prevetritev ustaljene (če ne že kar preveč zdolgočasene) glasbene scene. Dijaki četrtega letnika trboveljske gimnazije - Gianni, Stojan Glavač, Petra Rozman in glasbenik Boštjan Strajhar, so se s svojini prvim komadom, ki nosi naslov Ra-ra-ri, poskusili v drugačnem techno-pop stilu.
Drugačnem zato, ker v Sloveniji skoraj ni glasbene skupine, ki bi igrala takšno zvrst glasbe, pa tudi zato, ker želijo ostati zvesti svojemu, bolj melodičnemu, techno stilu -torej tudi brez priredb drugih skladb.
Gianniju in Stojanu je techno glasba zelo všeč in tudi sama sta si želela poskusiti v tej zvrsti. Imela sta besedilo, ne pa pevke in nikogar, ki bi jima bil pripravljen zaigrati, narediti glasbo in tako uresničiti njune ideje. Problem je nastal pri iskanju pevke, saj ju nihče ni jemal resno. Vsi so mislili, daje to zopet ena njunih šal, da blefirata... Ko so
prijatelji in sošolci ugotovili, daje res nekaj na tem, seje Petra odločila, da bo pela. Petra, ki poje tudi pri pevskem zboru in tako redno trenira glas, je k sodelovnju povabila še Boštjana, ki se z glasbo ukvarja že dalj časa in je znan kot One Man Band.
Pesem Ra-ra-ri je tako nastala s sodelovanjem vseh, zanjo pa so porabili kar okrog 20 ur. Posneli so jo v studiu Zlati zvoki
pod vodstvom Igorja Podpečana. Besedilo zanjo je napisal Gianni v angleščini, saj se jim zdi polomija, če se techno glasba izvaja v slovenščini.
Glasbeni poznavalci, ki so poslušali njihovo izvedbo, so bili nad njimi večinoma prijetno presenečeni, saj kaj takšnega od "laikov" niso pričakovali. Skupina pripravlja že nov projekt v podobni obliki, nameravajo pa se tudi v živo predstaviti zasavski publiki. Nastopili naj bi na tekmovanju mladih debitantskih skupin, ki bo (še neuradno) 18. decembra v zagorskem Delavskem domu. Če jim bo na koncertu uspelo zmagati, imajo za nagrado oblubljene snemalne ure in turnejo po Sloveniji. Prepričani so, da jim zmaga ne more uiti in tako tudi s prodiranjem njihove glasbe na slovensko sceno ne bo težav.
Sponzorji, ki so omogočili snemanje: Mesnica in delikatesa Ferdi, Bistro Oskar Trbovlje, Foto Wciss Trbovlje, Bokiz d.o.o Hrastnik, Frizerski salon Cveta Trbovlje, Magazin Litija.
M.J.


and my big love I can't help it I can’t cry please forgive me I must die.
He lefted me bere
he threw me away
mama help in this few days
I love him stili
I must see him
before the god
will have my heart.
Maby in heaven I meet someone
who would he just like mine on earth lefted love.
Prva
maketarska
razstava
Srednješolci tehnične, trgovske in kovinarske šole smo pripravili v začetku novembra prvo maketarsko razstavo in tako smo prvi dan počitnic preživeli kar v šoli. Vendar je bilo ta dan na naši šoli veliko bolj
zanimivo in zabavno kot pa v ostalih dneh. Maketarska razstava je vplivala tudi na veselo razpoloženje dijakov, profesorjev in gostov.
Petinpetdeset dijakov, članov maketarskegadruštva, profesorji in glavna pobudnica, mentorica Alenka Knez s svojo družino smo z najboljšimi močmi predstavili našo šolo in svoje sposobnosti, ki pa niso majhne.
Naj napišem, da si je razstavo ogledalo tudi veliko znanih ljudi, med katerimi so bili tudi voditeljica televizijskegadnevnikaNatašaPirc, minister za šolstvo in šport Slavko Gaber in še kdo bi se našel. Namen te razstave je temeljil tudi na tem, da so oziroma da bi dijaki Strojne šole vendarle dobili telovadnico, kajti sedaj potekajo njihove ure telesne vzgojekarnastadionu Rudar, včasih pa jim svojo telovadnico odstopijo osnovnošolci. In naj se jim zato najlepše zahvalim. Toda mi vsi si želimo svojo telovadnico,kjer bodo sklep o gradnji telovadnice sprejeli in nam s tem omogočili vsaj tisti dve urici telovadbe na teden.
Janja Pristav
Gimnazijski
logiki
Pred kratkim je v Ljubljani potekalo tekmovanje v logiki. Seveda so se gaudeležili tudi učenci oziroma dijaki iz Gimnazije Trbovlje. In ker so naši gimnazijci zelo" brihtni", tudi tokrat niso ostali brez pohval in priznanj. Najbolje so se uvrstili štirje dijaki, ki so prejeli tudi pisne pohvale in knjižne nagrade. Med prvošolci seje najbolj
izkazal Uroš Borošak, med drugimi letniki je blestelaTinaKolenc, med tretjimi letniki pa Polona Grešak. In kdo je bil najboljši izmed četrtih letnikov? Čisto pod vrh seje zavihtel gimnazijski genij Andrej Šalamun. Mi pa seveda vsem tekmovalcem in prejemnikom nagrad iskreno čestitamo.
Saša Grobljar
Somebody with dirty soul stoled my heart
Mladi snovale! tmdzma
Kraj kot so Trbovlje, sicer ni biser turizma, ima pa vendar marsikaj pokazati, še posebej, če se ljudje zadeve lotijo s srcem. Tako menijo tudi učenci osnovne šole AlojzaHohkrauta ki so v letošnjem šolskem letu ustanovili turistični krožek. Za mlade optimiste, ki jih vodi mentorica Marjeta Čekada je delo v krožku pravi izziv. Mentoričincga navdušenja so se učenci takoj nalezli, in program, ki so ga sestavili, že
uresničujejo. Že so si ogledali objekte, vredne ogleda, jih fotografirali in zbrali vse podatke. Ker pa so želeli tudi živo besedo, so medse povabili Trbovelj čana Tineta Lenarčiča in v pogovoru, ki so ga z njim napravili, j im je povedal veliko zanimivega o Trbovljah, o Zasavju in ljudeh, ki tod živijo. Prav na tem srečanju jim je prenesel tudi veliko svojih izkšenj s področja turizma.
M.B.
ZAHVALA
Ob 5. obletnici smrti hčerke
Biljane DJOKIČ
vsem, ki ji prižigate svečke in
ji prinašate cvetje
prelep/ ja šopek ta/ zJLale/ U' njem/ s& niti/. cKdo/ d& snvtli/ zehau vesel/ (u/ ne/ hotel/ (Uli/.

h:č....................
Pismo Miklavžu
Bila sem še majhna. Šest let sem bila stara. Takrat sem se prvič zavedala, da obstaja neka oseba, ki je ne vidiš, prinese pa ti stvari, katere napišeš na listek in ga zvečer pustiš na mizi. Mami me je že cel mesec opominjala, da moram biti pridna, če hočem, da mi bo Miklavž kaj prinesel. Zvečer pred Miklavžem sem jo prosila, naj mi na listek napiše, kaj si želivajaz in sestra Mateja. Napisala je takole: Dragi Miklavž! Prosiva te, da nama prineseš lepega medvedka in sani, pa še malo čokolade in bonbonov. Lep pozdrav Katja in Mateja.
Ta listek sva dali v pehar na mizi, potem pa odhiteli v posteljo. Sredi noči sem se zbudila. Radovednost mi ni dala spati, zato sem šla pokukat v kuhinjo, če je Miklavž že prišel. Nič. Razočarana sem se vrnila v posteljo, saj razen pehaija in listka ni bilo ničesar. Kar nisem mogla zaspati. Mučila me je misel: "Kaj pa če sva bili preveč poredni, pa naju Miklavž sploh ne bo obiskal?"
Zjutraj sva obe z Matejo planili v kuhinjo. Tam so bile sani in sladkarije. Na mizi je bil listek, prebrati pa ga nisva znali. Prebrala gaje mami. Pisalo je: "Dragi pučki, čisto sem pozabil na medvedka, pa tudi denarja mi že primankuje. Upam, da bosta zadovoljni samo s sanmi, saj se z njimi lahko sankata Pozdrav Miklavž."
Seveda sva bili zelo veseli. Takoj sva odhiteli na sneg. Joj, kako je letelo! Sploh se nisva ustavili prej kot v brajdi, ki raste na sosedovem travniku.
Katja Flisek, 6.c
Radovednost
Naj vam povem, kako sem čakala Miklavža. Ko sem bilaže toliko stara, da meje zanimalo vse od A do Ž, sem mami in očija obsula z vprašanji o Miklavžu. Onadva pastami še vedno govorila nekaj, v kar nisem vetjela. Zato sem se odločila, da bom Miklavža pričakala v postelji, budna. Oh, kako dolga je bila noč. Že sem dremala, ko nanadoma zaslišim šum. "Kaj pa je to?" se vprašam in obujem copate. Po prstkih odidem v predsobo in zagledam očija, kako nese kup daril. Presenečeno me je pogledal in rekel: "Kaj pa ti tukaj? Morala bi biti že v postelji!" "Zakaj pa imaš vsa ta darila?" sem ga vprašala kar naravnost. Ni vedel, kaj naj odgovori, nato pa je dejal:" Eeeee, Miklavž se je zmotil in dal darila v dnevno sobo namesto v kuhinjo." "Aaha," sem neverno dodala in odšla spat. Zjutraj sem se zbudila vsa zaspana
Jernej Simerl s prijateljem na svetovnem prvenstvu v karateju.
zaradi neprespane noči. Ampak darilo sem le dobila.
Tako sem spoznala, kdo je Miklavž. Kljub temu je lepo, če obdaruješ, še lepše pa je, če si obdarovan.
Sabina Pajtler/.a
Breda
Moja tovarišica Breda ima dolge rdeče lase in rjave oči. Je drugačna od drugih. Njej lahko zaupaš svoje težave. Vedno dobim pameten nasvet. Zelo veliko nas nauči in kar nas ona nauči, res znamo. Breda se nikoli ne bi zadrla na otroke ali koga užalila Nikoli ni slabe volje, samo če je res kaj hudega. Pri njej je zanimivo to, da nikoli ne bi ocenjevala učencev. K njej rada hodim, ker se počutim zelo sproščeno. Ko se pogovarjam z njo, je tako, kot da bi se pogovarjala s svojo mamo ali prijateljico. Saj se tudi počutim tako. Takšne tovarišice ali prijateljice kot je Breda še nismo imeli.
Žana, 8. b, Dol
Na pohodu od Litije do Čateža
Na Martinovo soboto smo se odpravili na osmi pohod od Litije do Čateža. Prva kontrolna točka je bila ob prijavi v Litiji. Iz Litije smo po enourni hoji prispeli do druge kontrolne točke pri stari sušilnici, pri Medvedovih naLibergi. Tam smo za moč popili vroč čaj, potem pa smo se odpravili na naslednjo kontrolno točko. Od sušilnice naprej smo se podali na Grmado, ki je naj višja točka tega pohoda. Iz Grmade smo kmalu prišli do tretje kontrolne točke, kije v Moravčah ob Resnikovi koči. V Moravčah stoji tudi znamenita Tonina hiša, kjer je živela Levstikova ljubezen Tona Zidarjeva.
Od Moravč naprej smo se podali proti zadnji točki, kije bila v Čatežu. Med potjo smo videli veliko zanimi-
vosti, med njimi tudi ruševine gradu Turn. Proti vrhu pa smo srečali predsednika Slovenije Milana Kučana.
Tudi nazaj smo odšli peš, kjer smo se oglasili na Tisju, od tam pa smo odšli k Damjanovim starim staršem, kjer nas je njegova stara mati pogostila. Želimo, da bi se nam na tem zanimivem popotovanju prihodnje leto pridružilo več sošolcev in prijateljev.
Damjan, Matej, Gaber OŠ Toneta Okrogarja
Gad
V 4. a razredu OŠ Ivan Cankar smo si pri pouku ogledovali mrtvega gada. Vsi učenci smo se ga dotaknili. Kakšne občutke smo imeli:
Ko sem pobožala gada, sem dobila občutek, da držim blazino. Pobožala sem ga dvakrat in obakrat isto čutila.
Tjaša
Zdelo se mi je, da tipam peno. Koža je bila zelo mehka.
Damir
Imela sem strašen občutek. Bilo me je strah.
Ines
Zdel se mi je limast, strupen in mehak.
Marko
Meni se je zdelo nagravžno.
Blaž, Stefan
Imel sem boječ občutek.
Matej
Imela sem nežen občutek. Bil je spolzek in gladek.
Sabina
Imela sem grd občutek. Saj sem ga prvič videla in pobožala.
Karmi
Gad je bil zelo luštkan in lep. Ko sem ga pobožala, sem čutila mehko kožo.
Zijada
Zdel se mi je drugačen, kot sem si ga predstavljal.
Sašo
Zdel se mi je, kot da bi bil živ. Njegova koža mi je bila zelo všeč.
Klemen
gmsc
Trbovlje- Trboveljskakarateista Borut Markošck inDavid Krajnc
bosta v soboto, 3. decembra, odpotovala v eksotično Malezijo,
David Krajnc
kjer bo na otoku Borneo v mestu Kotakinabalu Sabah svetovno člansko prvenstvo. Slovenska reprezentanca, ki bo štela 13 članov, bo z letalom potovala čez Dunaj, Bangkok in Kuala Lumpur na Borneo. Potovanje bo trajalo okrog 20 ur. Tekmovanje se bo pričelo 9. decembra in bo trajalo tri dni.
David Krajnc je leta 1993 že nastopil naMEP v Cardiffu, kjer je ekipno osvojil peto mesto, v letošnjem maju jena Univerzijadi v Bansky Bistrici osvojil drugo mesto z ekipo in tretje mesto posamično v srednji kategoriji, na 5 MEP letos v Madridu pa so ekipno < osvojili sedmo mesto. Uvrstitve na -2 SP noče napovedovati, ker je to najbolj nehvaležno delo za športnika, zagotovo pa se bo
potrudil po svojih najboljšihmočeh. Karatej e takšen šport, kjer odločajo trenutki. Z malo več sreče si lahko najboljši, z malo manj sreče pa si lahko tudi zadnji. Odločali bodo tudi vreme, vročina, časovnarazlika, sodniki...
Borut Markošek je že izkušen tekmovalec in po njegovih besedah je prav zdaj v najboljših letih za doseganje vrhunskih rezultatov v karateju. Od leta 1990 že sodeluje na močnejših turnirjih, nastopil je tudi na evropskem prvenstvu na Nizozemskem, kjerpaje slovenska ekipa izpadla že v prvem kolu. To j e njegovo prvo svetovno prvenstvo in tudi zaradi tega ne bi rad napovedoval uvrstitev. Pričakuje čim boljše borbe.
Stroške si bosta oba tekmovalca morala kriti sama, David pa bi se
rad zahvalil svojim staršem, ki so v času Davidovega študija zbirali denar za dolgo potovanje.
Barbka Kus
Borut Markošek
ROKOMET
Tesna zmaga
Rudis Rudar - Drava 29:28 (15:14)
Trbovlje, dvorana OS, gledalcev 800, sodnika Čeak (Lj) in Babič (Domžale).
Rudis Rudar: Lesjak, Podbregar, Medved 4, Fajdiga, Žibert, Vrbnjak 8, Kosec 5, Čater 9, Čop 3, Teržan, Mudrinič.
Drava:	Krauthaker,
Novak 2, Pisar 1, Osterc, Privšek 6, Terbuc 2, Hmjadovič 7, Belšak, A. Potočnjak 1, N. Potočnjak 2, Vugrinec 7, Valenko.
Trboveljčani so še enkrat pripeljali svoje zveste navijače do roba živčnega zloma. Po izjemno slabi igri v uvodnih minutah so gostje celo povedli, vendar so jih domači igralci kmalu ujeli in si priigrali lepo prednost štirih golov. Po menjavi v gostujočih vratih so se Ptujčani približali na vsega gol razlike. Tudi v drugem delu srečanja je bilo zelo napeto. Ekipi sta se ves čas
menjavali v vodstvu, sodnika pa sta s svojimi odločitvami razburjala tako ene kakor druge. Na klopi gostov so imeli precej pripomb na sojenje, zato seje sodniški par pogosto ustavljal na njihovi strani in komentiral svoje odločitve. Prišlo je tudi do manjšega prerivanja med igralci, ki pa seje na srečo končal brez posledic. Srečanje se je nadaljevalo, gostje so pol minute pred koncem izenačili, tri minute pred koncem pa je kapetan Trboveljčanov Matjaž Vrbnjak šezadnjič zatresel mrežo, postavil končni rezultat in stekel v objem soigralcev, ki se jim je v tistem trenutku resnično odvalil kamen od srca. Trboveljčani so z zmago ostali na četrtem mestu, vendar pa imata neposredna zasledovalca Gorenje in Primorske novice tekmo manj.
B.K.
Še en poraz
Fructal - Inženiring
Šarbek 30:20 (16:12)
Ajdovščina, dvorana Police, gledalcev 500, sodnika Tomič (Ce) in Skubic (Lj).
Fructal: Race, Kovšca, Boršo 4, Pajntnar 5, Kurbanovič 1, Bodiroža 3, Leban 1, Miškovič 5, Likar, Kranjc 11, Deržek, Turk.
Inženiring Šarbek: Jere, Špelič, DobravecS, Špende 5, T. Kogovšek, Kolar 3, B. Kogovšek 1, Mantelj 5, Verbajs 1, Peterlin, Gradišek, Doblekar.
Šarbki so zabeležili še en visok poraz in kot kaže v prvi rokometni ligi nobena ekipa ne more igrati solidno, če za svoje uspehe ni materialno motivirana. Šarbki so pokazali sicer izjemno veliko volje,
vendar jim je zmanjkalo moči in časa, da bi lahko storili kaj več, kot ublažili poraz. Sicer so zelo dobro začeli in do rezultata 7:7 držali korak z domačini, nato pa povsem popustili. V drugem polčasu so Ajdovci vodili že s 13 zadetki prednosti, nato pa jim je koncentracija popustila in zadnjih pet minut niso dosegli niti zadetka. Šarbki so tako na devetem mestu z osmimi točkami in tekmo manj.
S.K.
Slab začetek
Velika Nedelja - Dol 20:16 (12:6)
Velika Nedelja, športna dvorana, gledalcev 200, sodnika Krašna in
Vodopivec	(oba
Ajdovščina).
Velika	Nedelja:
Kovačec, R. Mesareč, Trofenik 2, Gregorič 2, Ivanuša 2, Kumer 2,Bezjak 10, Skok. Kociper, Lah, A. Mesareč 2, Gaberc.
Dol: Šuštar, Krajnc 3, Vidmar, Ule 4, Plevnik, Moljk 6, Kreže 1, Tavš 2, Šantej.
Dolani, ki so nastopili brez Rau.šla, Bekavca in Špajzerja, so v začetku tekme preveč spoštovali nekdanjega prvoligaša. Prve minute so bile tako usodne, saj so si domači igralci priborili prednost sedmih zadetkov (9:2) in srečanje je bilo pravzaprav že odločeno. Do odmora je gostom izid uspelo znižati

na šest golov, v nadaljevanju, ko je edini rezervni igralec Kreže zamenjal Vidmarja, pa na štiri gole. To pa pomeni, da so drugi polčas igralci Dola celo rešili v svojo korist.
"Končen izid je še dober, saj je v začetku v sicer športni tekmi kazalo na višj i poraz. Seveda bi bilo povsem drugače, če bi igrali kompletni. Takrat bi lahko ob tako dobrem sojenju kot je bilo tokrat celo upali na zmago. Fantje se ne zavedajo, kako visoko bi bili na lestvici, če bi to tekmo dobili," je malce razočaran dejal trener Boris V rho vnik, ki seveda računa na gladko sobotno zmago proti zadnjeuvrščenemu Mladincu.
S.F.
Zaslužen poraz
Pomurka
Radečepapir 28:23 (13:7)
Murska	Sobota,
dvorana OS, gledalcev250, sodn ika Dolanc in Svoljšak (oba Mb).
Pomurka: Miljevič, M. Kavaš, Ritonja 2, B. Kavaš 1, Husar 2, Škraban 5, S. Buzeti, Bedekovič 9, B. Buzeti, Okreša4, Lovrenjak 5, Sm. Buzeti.
Radečepapir: Skušek, Česnik, Doberšek 8, Potočnik 1, Rus, Rizmal 2, Planinc, Belak 6, Oblak 4, Pirš, Sotlar 2, Mitič.
Pomurka iz Bakovcev je zasluženo premagal ekipo Radečepapirja, pa čeprav bi lahko z boljšo koncentracijo v igri rezultat obrnili v svojo korist. Po vodstvu domačinov z devetimi zadetki, so se Radečani zbrali in se domačinom približali le na en gol razlike. V nadaljevanju pa žoga, kljub domiselni in organizirani igri, ni hotela v mrežo. Ponovno se je pokazala stararakastarana, ki je prisotna v igri Radečanov ženakaj zadnjih tekem - slaba učinkovitost. Ob številnih priložnostih brez u spešnega zaklj učnega strela pa na tako trdem gostovanju ni bilo mogoče iztržiti ugodnega rezultata.
F.Č.
Litija - Košarkarski klub Iskra Litus je bil v soboto organizator že 16. Flaisovega memoriala v spomin na prekmalu umrle litijske košarkarje:	Jožeta
Flaisa, Marka Jesenška, Slavka Logaja in Toneta Lebingerja. Dosedanji zmagovalci memoriala so bili: 76 - Litija, 77 -Litija, 78 - Rudar Trbovlje, 79 - Litija Zagorje, 80 - Kamnik, 81 -Zagoije, 82-Litija, 83 - Ilirija, 84 - Litija, 85 - Jadran Trst, 86 -Litija, 88 - Kovina Litija, 89 - Color Medvode, 90 - Color Medvode, 93 - Litostroj Slovan in 94 - Helios Domžale.
Letošnjega tekmo-vanjav Športni dvorani so se poleg domače ekipe Iskre Litus udeležile šellirija (Ljubljana) in Helios (Domžale) in ogledalo okoli 150 gledalcev. V prvi tekmi
sta se pomerili ljubljanska Ilirija in domžalski Helios 77:89 (40:44).- V dokaj izenačeni borbi v prvem polčasu in vse do 38. minute drugega dela, ko so igralci Heliosa z učinkovitim napadom in dobro obrambo uspeli do konca tekme za 12. točk premagati nasprotnike iz Ljubljane.
Iskra Litus (Litija) - Ilirija (Ljubljana) 110:88(49:40)
Iskra Litus: Kandžič 6, Basssin 7, Peterlin 23, Polanec 6, Jovičič 2, Narat 17, Jocovič 7, Bošnjak 3, Deležan 19, Japič 7 in Šiško 11.
Ilirija:	Novak 10,
Macura 2, Razič 32, Brezovec 1, Kovač 9, Jelnikar 6, Ceranja 8 in Mesič 20.
Po začetnem vodstvu gostov s prostima metoma (osebna napaka Deležana nad Razičem) so domačini zaigrali zelo dobro in v 6. minuti vodili z 15:8. Nato popustili in dovolili nasprotniku, daje izenačil
in celo povedel. Njihovo vodstvo ni bilo dolgotrajno. Iskra Litus je odšla na odmor z devetimi točkami prednosti.
V drugem delu gostje niso imeli več moči (druga zaporedna tekma) za enakovreden boj, domačini so to izkoristili in iz minute v minuto višali razliko v svojokorist. V 37.minutije pri rezultatu 98:79 v korist domačih igralcev trener Andrej Žagar dal možnost igranja tudi mlajšim $an	Goranu
Stojakoviču, Mariu Japiču h Mladenu Jovičiču, kije prvič igral v članski ekipi.
Iskra Litus (Litija) -Helios (Domžale) 91:94 (48:47)
Iskra Litus: Kandžič 12, Bassin 5, Peterlin 6, Polanec 16, Narat 24, Bošnjak 9, Deležan 7, Šiško 12.
Helios: Trifunovič 20, Škerjanc 8, Žitnik 7, Košak 5, Cimperman 3, Križane 7, Šušič 19 in Kovačič 25.
V dokaj izenačeni igri so si v prvem polčasu domačini priigrali točko prednosti. Bolj razburljiv je bil drugi del, saj sta bila igralca HeliosaŠušič inŽitnik kaznovana	s
tehničnima napakama. Drugače pa je bil izenačen boj za zmagovalca turniija vse do zadnje minute srečanja (90:90), ko je moral zaradi petih osebnih napak na klop Trifunovič (Helios), domača igralca Kandžič in Narat pa sta naredila osebni napaki nad Košakom ni	Škerjancem
(realizirala vsak eden met) in s tem zapečatila usodo Iskre Litus.
Končni vrstni red 16. Fleisovega memoriala je: 1. Helios Domžale 4, 2. Iskra Litus 2„3. Ilirija (Ljubljana) 0 točk.
Marjan Šušteršič
KEGLJANJE
Še ena zmaga
Dadas Rudar - LIV Postojna 6:2 (5236:5124)
Izgoršek - Založnik 902:849, Burja - Uršič 794:814, Mažgon - Dujc 857:845, Goljuf - Lapajna 886:896, Hribar - Debeljak 895:827, Stoklas - Terzič 902:893.
Trboveljski kegljači so dosegli še drugo zaporedno zmago. V tekmi z gosti, ki držijo visoko mesto na lestvici, je zatajil le Burja, vsi ostali pašo zaigrali zelo dobro. To še zlasti velja za Stoklasa in Izgorška, ki se je prvič v tekmi prve lige vpisal v "klub 900".
S.F.
Dekleta
prepričljivo
Rudar - Slovenj Gradec 7:1 (2409:2296)
Lopan - Ermenc 382:378, Hočevar - Oder 388:385, Tušek - Repanšek 426:372, Sobočan - Garb 392:398, Burja-Verhovnik408:375, Podlesnik-Čemič413:388.
Igralke Rudaijaše naprej žanjejo uspehe in držijo izvrstno tretje mesto. Tudi tokrat so bile zelo izenačene in so zlahka opravile s Korošicami. Kar tri kegljavke so presegle mejo 400 kegljev, najboljši izid pa je to pot dosegla Sonja Tušek.
S.F.
ŠPORTNO
PLEZANJE
Borut V Ameriki
Trbovlje - V začetku novembra se je Borut Kavzar vrnil z dvomesečne plezalne turnej po ZDA. Obiskal je Colorado, Utah,
22. karate turnir '94
Trboveljski karateisti so kmalu po pričetku delovanja ugotovili, da bo šport zanimivejši, če bodo lahko, ne le rekreativno trenirali, temveč tudi tekmovali.
Ker je bil takrat v Sloveniji tekmovalni sistem za karate še slabo razvit, so pričeli sami organizirati različna tekmovanja. Najbolj seje "prijel" Karate turnir - Trbovlje '94, ki so ga začrtali za december. Letos je na vrsti že dvaindvajsetič. Izvedli ga bodo 17. in 18. decembra v telovadnici osnovne šole Revirski borci Trbovlje na Leninovem trgu. Udeležba bo letos mednarodna. Vse, ki jih ta šport zanima, Karate klub TIKA vabi k ogledu! Turnir bo v soboto 17. in nedeljo 18. decembra s kvalifikacijami ob 10. in finalnimi boji ob 16. uri v telovadnici OŠ Trbovlje.
F.G.

Le kdo ni slišal, da se Tyrševo Sokolsko v svetu ponovno oživlja? Slovenija seveda sledi zgledom, saj imamo osrednjo slovensko sokolsko asociacijo. Namesto Partizana Slovenije imamo ŠUS (Športna unija Slovenije). Preimenovanja, ki so postala v Sloveniji zadnja leta že prava modna muha, se vrstijo kot po tekočem traku. Lokalna športna društva Partizan se danes spreminjajo v Sokole (morda j utri v Orle)... Pravijo, da se popravljajo krivice... Polemika Partizan ali Sokol je v zadnjem času kar aktualna.
Ko smo 1. oktobra v športnem delu osrednjega Dnevnika slovenske televizije videli tudi "prave", sicer neslovenske Sokole, smo se lahko vprašali, komu Sokoli služijo oziroma bodo služili. Isto vprašanje si je ironično zastavil tudi avtor takratne reportaže, mag. Ivan Čuk. Če Sokol služi oz. bo služil športu, v redu.
In kako je s "Partizani" in Sokoli v Zasavju? Hrastniško in zagorsko športno društvo Partizan sta sicer po H. svetovni vojni nekaj let dobro delovala, vzgajala dobre telovadce in ostale športnike. Toda v zadnjih letih seje v teh dveh društvih dogajalo zelo malo tistega, s čemer je Partizan slovel v povojnih letih. Manjkalaje namreč telovadba. Prav tista telovadba, ki jo je pred H. svetovno vojno propagiral Sokol. In če si Sokol isto prizadeva tudi danes, če bo zaradi Sokola telovadilo oziroma se s športom ukvarjalo kaj več otrok, v redu, celo odlično. Toda danes Sokoli ne bodo naraščajniki ter "bratje" in "sestre" - to je zgodovina. Danes poznamo športnike.
Ko seje v začetku osemdesetih let pojavila aerobika, smo se poznavalci športa vprašali "Aerobika"? To so sokolske vaje ob glasbeni spremljavi..." Todataaerobikajepostalasvetovni športni fenomen, brezkateregasi danes (vsaj v svetu) ne predstavljamo ženske športne rekreacije. Vendarle roko na srce: Aerobika so dejansko sokolske vaje po sodobnih ritmih glasbe. Toda poreklo ni pomembno. Pomembno je, da se dogaja gibanje, da se dogaja šport. Ko so Čehi z Miroslavom Tyršem leta 1862 v Pragi ustanovili telovadno društvo in ga poimenovali Sokol, se šport sploh še ni pokazal v tisti luči, kot gapoznamo danes. Če so v prejšnjem stoletju Sokoli predstavljali poj em zdrav ega človeka (saj so nared ili nekaj za s voj e telo) niso v današnj em času telovadci tisti, ki najbolj zdravo živijo, niti to niso "Partizani" - to so športniki. Torej danes ne rabimo ne "Partizanov" ne Sokolov, danes si želimo športnike.
Šport postaja za mnoge način, filozofija življenja. Šport je vir zdravja, zadovoljstva, sprostitve in užitka. Nesmiselno gaje trpati v kakršnekoli terminološke ali celo ideološke okvire, s katerimi je bil v preteklosti obremenjen tako Sokol kot Partizan. Zato ne Sokol ne Partizan, temveč šport.
Če bomo na zgornjo polemiko gledali s tega zornega kota, bomo takoj dojeli, da so terminološke "vojne" brezpredmetne.
In kako je s "Partizani" in Sokoli v Trbovljah? V športnem društvu
Šplajt najboljši
Partizan Trbovlje so se po vojni združevale številne sekcije. Od bornih športov (boks, judo, karate) preko športov z žogo (odbojko) do kotalkanja, kegljanja, namiznega tenisa, balinanja, kolesarjenja in gimnastike. Še rolkarji so dobili možnost postati sekcija društva Partizan. Vedno seje torej nekaj dogajalo oziroma se še dogaja. Tisto, kar so pred vojno počeli Sokoli, so torej "Partizani" nadaljevali. Pomembno je, da seje v minulih 90. letih na lokaciji današnjega društva Partizan počelo nekaj športnega. Včasih se je zgradbi nasproti trboveljske otroške bolnice reklo Sokolski dom, danes pa Partizan. Kako bo z imenom jutri? Partizan verjetno nima perspektive, ker je politično obarvan. (Tudi partizani niso več tisto, za kar sojih nekoč proglašali). Jo ima morda Sokol? Ne (na žalost). Sokolstvo je podpirala Jugoslovanska nacionalna stranka (liberalci). Leta 1939 so celo postavili spomenik kralju Aleksandru. Kaj nam torej ostane? Na srečo - šport.
In koga najbolj bodejo polemike o imenu? Na eni strani tiste, ki jim ime Partizan ne gre v ušesa. Pionirjev trboveljskega Sokolstva ime ne more motiti, ker so na žalost skoraj vsi že pokojni. Na drugi strani pa tiste, ki delajo v okviru društva Partizan in ob delu z otroki nimajo časa, ne energije bodisi z "neba padlimi Sokoli". In kdo danes domuje v telovadnici bivšega Sokolskega doma? Gimnastični klub. Res, da ne hodijo na "izlete", pa tudi na gimnastičnih tekmo vanjihjih je zadnja leta vse manj. Toda v telovadnici se vsak dan krepko pretegne in spoznava šport več kot sto otrok oziroma mladine in odraslih. S tako številko se lahko pohvali le redkokatero športno društvo, pa naj si bo to Partizan ali pa Sokol. Ali si lahko želimo kaj boljšega?
Sokolsko gibanje je zgodovina, na katero smo vsi Slovenci ponosni. V društvu Partizan Trbovlje prav sedaj dokončujejo spominsko - muzejsko sobo, v kateri bo Sokol zapisan z velikimi črkami. Toda sedaj živimo v času športa. Zato se naj namesto Sokolstva (ali "Partizanstva") dogaja šport.
Roman Vodeb
Radeče - V Radečah so pripravili že peti turnir južne skupine državnega prvenstva v rokometu za dečke. Že drugič so se pomerili dečki rojeni leta 1983 in mlajši. Največ uspeha so imeli gostitelji, ki so gladko opravili z Ločani (12:1) in Krčani (10:5). V tretji tekmi j e Interier Krško tudi
visoko, s 15:2 ugnal Loko. Najboljši igralec turnirja je bil Jernej Šplajt (Radeče Papir), ki s 16 doseženimi zadetki tudi vodi na lestvici strelcev te starostne kategorije. Moštvo Radeče Papirja ima 6 točk, toda kar dve tekmi več od ostalih ekip. ZRC Rudarje doslej zbral 4 točke, Interier Krško 2, brez točk pa sta zaenkrat še ekipi Dola in Loke.
Naslednj i turnir bo v soboto v Hrastniku. Znova bodo nastopili igralci rojeni leta 1983 in mlajši. Radečani bodo tokrat počivali, namesto njih pa bodo ob ekipah iz Loke in Krškega nastopili še mladi rokometaši ZRC Rudarja in domačega Dola.
S.F.
Nevado,	Arizono,
Califomijo in Oregon. V vsaki državi je seveda poskušal preplezati čim več težkih smeri. V Red rocksih so mu uspele tudi najtežje smeri na celi turneji, saj je splezal več smeri z oceno Vm+/-IX in celo eno smer z oceno /IX. V plezališuje konec septembra vladala huda vročina, zato je večji del dneva preživel v norem Las Vegasu, saj se je dalo plezati le zjutraj v senci. Na zadnji postaji v Smith rocksih pa mu je uspelo preplezati tudi smer z o ceno IX+/-X, vendar z rdečo piko. Borut se ob tej priložnosti zahvaljuj e vsem sponzorjem, ki so mu pomagali, da se je lahko odpravil na tako zahtevno turnejo.
B.K.
STRELJANJE
Strakušek in Korbar
Trbovlje - V derbiju 4.
kroga 1. strelske lige z zračno puško sta se v Cerknici pomerili ekipi Bresta in Alojza Hohkrauta iz Trbovelj. Srečanjeje bilo resnično na nivoju derbija, tako po trenutnem vrstnem redu na prvenstveni lestvici kot tudi po doseženih rezultatih posameznikov in obeh moštev. Vsi strelci so bili maksimalno pripravljeni in motivirani za to srečanje, zmagovalec pa za nijanso boljši. V zares napetem srečanju so bili za vsega tri kroge boljši gostje iz Trbovelj, ki so imeli tudi najboljša posameznika Martina Strakuška in Saša Korbarja s po odličnimi 585 krogi. Tretji v ekipi je bil mladinecUroš Javorič, ki je kljub veliki tremi s 563 krogi prispeval svoj veliki delež k zmagi A. Hohkrauta s 1733 krogi.
S to zmago so Trboveljčani potrdili svoje ambicije, da se na koncu prvenstvauvrstijo med prve
iiiiiiiii
tri najboljše ekipe v Sloveniji, za kar bo potrebnih še najmanj 6 zmag v preostalih sedmih krogih. Najnevarnejši pa so seveda strelci iz Turniša, ki so trenutno v odlični formi, toda počakajmo do 7. kroga, ko se bosta ekipi tudi neposredno srečali na strelišču na Kipah. Domačini vsekakor štartajo na zmago.
J.H.
ŠAH
Trboveljčani
razočarali
Trbovlje - V zadnjem kolu II. šahovske lige vzhod so Trboveljčani na domačem terenu gladko izgubili in tako na lestvici zdrknili iz prvega mesta na tretje. Rokada iz Lendave je bila tokrat premočan nasprotnik in je zmagala s 5:1. Edino zmago za domače je dosegel Uroš Zalokar, vsi ostali v ekipi
pašo podlegli prevelikemu pritisku. Hiko Jazbec je v partiji z mednarodnim mojstrom spregledal kombinacijo, v kateri je izgubil figuro, Jože Drobež se je zapletel in končal s šah matom, Andrej Novak se ni mogel zbrati, saj je šele pet minut pred kolom izvedel, da bo igral. V odlični poziciji je Špela Ulaga spregledala mat, nezainteresiranost je bila vzrok za poraz Aljaža Dušaka.
Kljub smoli v zadnjem kolu so trboveljski šahisti vendarle osvojili tretje mesto.
U.Z.
Občinsko
prvenstvo
Trbovlje - Prvenstvo je organizirala OŠ Trbovlje v sodelovanju s šahovskim klubom Rudar Trbovlje. Pomerilo se je 31 mladih
šahistov in šahistk. Igralo se je v dveh skupinah in sicer v prvi fantje do 14 in do 16 let, v drugi pa ostali. Zmagovalec v skupini fantje do 16 let je Damjan Zdole, drugi Vito Logar. Fantje do 14 let: prvi Aljaž Dušak, dnigi Igor Nikolič, tretji Marko Kolenc. V skupini dekleta do 14 let je zmagala Ivana Ševerdija, pri deklicah do 12 let Jasna Gabrič, pri deklicah do 10 let pa Edita Gabrič. V skupini dečki do 12 let je prepričljivo slavil Luka Trebežnik, drugi je bil Miha Petaver, tretji pa Andraž Žertek. Pri dečkih do 10 let je zmagal Marko Žagar, drugi je bil Žiga Ahac, tretji pa Denis Selimovič. Organizator je priskrbel za vse udeležence malico. Prvi trije v vsaki skupini pa so prejeli diplome.
U.Z.
Državno
prvenstvo
veteranov
V Grižah je potekalo Državno šahovsko prvenstvo veteranov. Prvo mesto je osvojil mojster Ivačič 8,5 točk. S 5,5 točkami sta odlični uvrstitvi dosegla Oto Kranjc st. 6. mesto in
Franc Kotnik?, mesto. Igralo se je 9 kol po švicarskem sistemu. Turnir je potekal dva dni. Organizator je poskrbel za prijetno počutje, najboljše igralce pa je nagradil s tremi pokali. Sodelovalo je 33 igralcev.
U.Z.
KOŠARKA
Člani: Mascom Lenart - Rudar 80:70 (36:37), BP 93 - GD Hrastnik 79:82 (40:32).
Pionirji: Trbovlje-ŽKK Maribor 60:57 (27:20), Satex - Iskra Litus 64:70 (33:34), Comet - Iskra Litus 62:45 (29:12).
Pionirke-Pokal Loka Z: Studio Jin Jang - Šentvid 41:22 (23:7)
Prijateljske tekme - kadeti: Rudar - Sokol 58:59 (27:16); - pionirji: Rudar-Iskra Litus 44:40 (21:19).
Kisovec, Naselje na šahtu 31, tel.: 0601/71 427, tel.fax. 71 827 Litija, Ljubljanska cesta 9, tel.: 061/883 158
-	itisoni širine 2, 4 in 5m, tekači raznih širin in vzorcev
-	topli podi širine 2, 3 in 4m
-	karnise vseh vrst
-	zavese iz VELANE
-	barve akril, jupol, barve za ies in kovino
-	robimo itisone, tekače in razne preproge po ŽELJI
-	polaganje, brušenje in lakiranje parketa, plute in ostalih lesenih podov
-	pestra paleta tekstilnega blaga meterskega in dekorativnega blaga
PLAČILO JE MOŽNO NA VEČ OBROKOV.
VABI VAS trgovina Seg^i&ovcu in Litiji.
Vsak dan od 700 do 1900, ob sobotah 700 do 1300
Podjetje za svetovanje, inženiring in trgovinsko posredovanje
Cesta 20.julija 2c, 61410 Zagorje Teteton/fax: 0601 64 611; fax: 64 660
PROGRAMSKI PAKETI:
Osebni dohodki, Glavna knjiga, Saldakonti, Materialno poslovanje, Osnovna sredstva, Obresti, Izpis virmanov, Fakturiranje, Skladiščno poslovanje, Obrtno poslovanje, Gostinsko poslovanje, ...
RAČUNALNIŠKA OPREMA:
Računalniki, tiskalniki, miške, scanerji, modemi, diskete, pokrivala, zašč. filtri, ...
RAČUNALNIŠKI TEČAJI:
DOS, VVORDSTAR, OUATRO PRO, WINDOWS, DBASE, PARADOX, ...
SOFTVVARE OPREMA:
MICROSOFT, BORLAND, NOVELL in LANTASTIC mreže, AUTOCAD!
Prodaja slovenskih knjig za nekatere produkte!
mm.
Promet
Posebno obvestilo
•—*«.
j,	,„vn .......... pesto. S.II. je prečkalo
cesto
aprosa neznanca voznika tirnega vozila "' more.utnv
•• ::: ' ____________________________________________________________________________________________________________________________________________!_________________________________________________________
Litija - 25. novembra ob 22.33.
uri je voznik osebnega vozila T.Š. na magistralni cesti tik pred odcepom na Breg prehiteval vozilo. Zaradi prevelike hitrosti gaje zaneslo. V tem trenutku j e iz Zagorja pripeljal M.V. in trčenje je bilo neizogibno. T.Š. bo predlagan sodniku za prekrške. Materialna škoda znaša približno
300.000	tolarjev.
Litija - 26. novembra ob 5. uri so policisti ustavili Lilijana J.K. in opravili preizkus alkoholiziranosti. Ker je bil ta pozitiven, so mu odvzeli vozniško dovoljenje in mu prepovedali nadaljnjo vožnjo. Ker J.P. ni upošteval prepoveduje bil ponovno ustavljen in pridržan do streznitve. Srečal se bo s sodnikom za prekrške.
Velika Kostrevnica - 26. novembra ob 22. uri je voznika osebnega vozila Lilijana S.M. zaradi prevelike hitrosti pri hiši št. 7 zaneslo s cestišča. Trčil je v garažo last J.J. Materialna škoda znaša 50.000 tolarjev. Zoper storilca sledi predlog sodniku za prekrške. Čez dve minuti je mimo prav tako s preveliko hitrostjo pipeljal domačim B P.. Zaviral je, vendar seje zaletel v isto garažo. Na svojem avtu je povzročil za
50.000	tolarjev škode, lastnico garaže pa sta oba storilca
oškodovala za 80.000 tolarjev.
Briše - 27. novembra ob 16.20 uri je voznica osebnega vozila O.L. vozila od Medije proti Brišam. V bližini kamnoloma je zapeljala na levo stran vozišča in trčila v nasproti vozeč avto, ki ga je upravljel G.S. iz Kisovca, ter povzročila veliko materialno škodo.
Kradejo kot srake
Litija - 22. novembra ob 7. uri so policisti prejeli obvestilo, daje ponoči nekdo vlomil v osebno vozilo, last Lilijana F.F.. Razbil je trikotno okence na zadnjih vratih, odtujil avto-radio kasetofon in nekaj manjših predmetov. O storilcu še poizvedujejo.
Litija - 23. novembra ob 11. uri so bili obveščeni, da je ponoči neznanec ukradel ogledalo na avtomobilu M.T. iz Litije. Materialna škoda je 15.000 tolatjev, za neznancem še poizvedujejo.
Litija - Policistom je 26. novembra ob 21.40. uri Lilijan S.A. prijavil, da pogreša tri potne liste, ki mu jih je nekdo odtujil iz stanovanja. Znakov vloma ni bilo, S.A. stanovanje večkrat pušča odklenjeno. Za storilcem še poizvedujejo.
Trbovlje - V trgovino Market Rena ta je 26. novembra prišel T.A.
in poskušal "kupiti" nekaj prehrambenih artiklov, seveda brez vednosti prodajalke. Med sumljivim nakupovanjem pa so ga zalotili in poklicali policiste. Svoje dejanje bo zagovarjal pri sodniku za prekrške.
Trbovlje - Neznanec je 27. novembra vlomil v klet v stanovanjski hiši na Neži. Nepridiprav je odnesel plinsko jeklenko in kar nekaj kozarcev vloženega sadje in zelenjave. Nesrečni lastnik je tako ostal brez ozimnice.
Dirkaški Clio
Zagorje - V noči na 23. november so občani večkrat klicali na policijsko postajo, da po mestu noro dirka neznan voznik temnega Renaulta Clia. Policijska patrulja je sledila vozilu, vendar ga tisto noč ni izsledila. Šele naslednji dan so vozilo izsledili pred restavracijo Marela v Kisovcu. Vozil gaje policiji že dobro "znan" mladoletnik V.B. iz Zagorja, brez vozniškega dovoljenja. Po njegovih besedah je Clia prejšnjo noč vozil K.T. iz okolice Radeč, kije vozilo tudi najel pri rent a car podjetju. Na srečo se je dirkanje končalo brez posledic. Vozilo so vrnili lastniku, dirkača pa se bosta srečala s sodnikom za prekrške. Opozorilo tudi podjetjem, naj bodo pozorni, komu posojajo vozila.
Požar iz malomarnosti
Litija - 21. novembra ob 21.50. uri je zagorelo v kuhinji podstrešnega stanovanja. Policisti in gasilci so ugotovili, da je lastnik J .P. požar povzročil iz malomarnosti. V stanovanju si je svetil s prižganim ognjem, ko pa je odšel ven, ognja ni dovolj pogasil. 30 m2 stanovanja in 50 m2 podstrešja je uničenih. Materialna škoda znašapribližno 3 milijone tolarjev. Zoper J.P. bo podana kazenska ovadba zaradi kaznivega dejanja povzročitve splošne nevarnosti.
Padel z lestve
Kresnice - Pri delu na strehi stanovanjske hiše je 23. novembra dopoldne padel delavec D.V. iz Ljubljane. Padel je iz lestve približno 4 metre globoko. Pri padcu seje hudo telesno poškodoval in bil z reševalnim vozilom odpeljan v UB UKC Ljubljana.
Lažni alarm
Litija - Policiste so 23. novembra ob 17.40. obvestili, naj bi se v Centromerkurju nahajal pobegli zapornik KPD DOB Š.M. Takoj po sporočilu so obkolili objekt, na kraj so odšle 3 patrulje. Š.M.-ja ni bilo nikjer. Šlo je za lažni alarm.
Aufbiks
JR V lase sta si 21. novembra skočila soseda. K.A. je bežal pred H.J., ta pa za njim s kuhinjskim nožem v roki. Policisti so ga obvladali in ga odpeljali sekljati peteršilj na hladno.
JR Gojenec V PD Radeče Zagorjan V.M. se zadnje čase ^P pogosto pojavlja na naših straneh. Da mu ni slava stopila v glavo in se zdaj trudi ohraniti pridobljen image. Pretepa se. 26. novembra je norel na Cesti zmage v Zagorju.
ik Podkumčana K.J. in njegova žena sta se ga napila in ^ sprla. Agresivni mož je pograbil sekiro in svojo drago udaril po zatilju, daje nezavestna obležala. Kje bo obležal K.J., bo razsodil sodnik.
JR S sekiro sc je spravil nad ženo tudi K.D. na Trgu ^ Svobode v Trbovljah. Policisti so ga odpeljali do streznitve.
JR D.K. se je 25. novembra dolgočasil, postopal je po novem parku na Leninovem trgu, vlačil z motorjev voznike in jih brcal. Naj se pazi brce pravice.
č-	•	--
mm:
Kremelj je osrednji del Moskve in zagotovo njen najbolj atraktivni del. Noben domači ali tuji turist ga ne prezre, hkrati pa si vsak še spotoma ogleda tudi osrednji trg, to je Rdeči trg, vključno z Leninovim mavzolejem.
Z ogledom smo začeli zunaj kremeljskega zidu, na mestu, kjer sedaj gradijo novo pravoslavno cerkev, ki naj bi bila največja na svetu. Tu je do Stalinovih časov že stala cerkev, ki pa jo je dal podreti, tako kot na desettisoč drugih cerkva v takratni Sovjetski zvezi. Ostali so le še temelji, znotraj katerih seje dolga leta nabirala voda, kjer so se mnogi Moskovčani kopali, tudi pozimi. Zahodni del zunanjega kremeljskega zidu je zelen z velikim lipovim nasadom oziroma drevoredom. Na severnem delu pa je lik ob obzidju grob neznanega vojaka z veliko marmorno ploščadjo, sredi katere iz talne bronaste zvezde neprekinjeno gori plamen plina. Zadaj ob zidu je še bil na stojalu obešen venec angleške kraljice, kije obiskala ta kraj pred tremi dnevi. Rože so bile najbrž umetne, ker bi ob minus pet stopinj sveže zagotovo že uvenele.
Ob prednjem robu ploščadi stojijo veliki spominski kamni večjih sovjetskih mest, ki so dala največ žrtev v zadnji, ali kot sami pravijo, domovinski vojni.
Seveda je na tem mestu vedno straža uniformiranih in civilnih stražnikov. Za ta kraj je še značilno, da ga obiščejo domala vsi novoporočeni iz Moskve.
Neveste v belih pajčolanastih oblačilih so ob mrazu precej drgetale, novopečeni možje pa so jih nato hitro ogrinjali s kožuhi.
Pot nas je vodila do Trga revolucij e pred hotelom Moskva, kjer gradijo podzemne trgovine.
Prav ob hotelu so naleteli pri izkopu na stara, zelo dobro ohranjena debla, ki so nekoč v davnini tvorila temelje zgradb. Kar so našli, bodo dobro zaščitili in prekrili s steklom, tako da bo vsakomur vedno na vpogled del njihove bogate zgodovine.
In že smo pri zgodovinskem muzeju, na severni strani Rdečega trga. Mogočna velika zgradba. Muzej je zaprt zavoljo obnovitvenih del. Pred nami se odpre velik trg, Rdeči trg. Rusi ga imenujejo Krasnaja ploščad, kar pomeni lepa ploščad ali lepi trg. V misli so se mi prikradle števile parade ob raznih praznikih, z
vojaki različnih rodov, tanki, topovi, raketami in še čim. Na glavnem in osrednjem trgu Moskve so se dogodili veliki in usodni zgodovinski dogodki.
Na desni strani se vleče dolg rdečeopečnati zid s stolpi in na sredi tega zidu stoji Leninov mavzolej. V preteklosti so se po vsem trgu vile vrste čakajočih domačinov in tujcev, da bi si ga ogledali. Teh vrst sedaj ni več in je ogled možen takoj. Že pred vhodom oficir opozori vse, da se morajo odkriti, ko vstopajo. Pot po mavzoleju, zgrajenem iz rdečega marmorja, nas vodi po hodniku, nato po stopnicah navzdol, po hodniku in nato navzgor do podstavka, na katerem leži Lenin. Pot je tiha, temna in jo straži veliko stražarjev, ki usmerjajo obiskovalce. Ob pogledu balzamiranega trupla bi
marsikdo podvomil v pristnost, kajti truploje zelo dobro zaščiteno in vzdrževano. Misli vnovič uhajajo v zgodovino predvsem tistih let, ki so tesno povezana z imenom tega človeka in njegovimi usodnimi idejami in ideologijo.
Po ogledu se znajdemo v parku ob kremeljskem zidu, kjer so pokopani heroji iz zadnje vojne, pa tudi povojni odgovorni vodje
-	državni, politični, vojaški, med njimi tudi Gagarin. Tudi tu obiskovalce usmerjajo vojaki -stražarji. Pot vodi za mavzolejem in tu se srečamo s kipi umrlih vodij, s Stalinom, Bulganinom, Červenkom in drugimi.
Vrnemo se na Rdeči trg. In že stojimo predogromno in arhitekturno izredno zanimivo cerkvijo
-	Marijino katedralo, največkrat imenovano Wassilijevo katedralo. Trg je za promet zaprt, zato pa je pešcev in fotografov dovolj.
Ko odhajamo z Rdečega trga, se že srečamo s številnimi berači, predvsem beračicami, ki prosijo bodisi za bolnega otroka, moža invalida. Nataša domala nikogar ne prezre in mu stisne v roko kaj dobrega. V neposredni soseščini pa je že GUM (Gospodarski univerzitetni magazin), ogromna trgovina s stotinami manjših prodajalen najrazličnejšega blaga. Tu lahko srečaš pol Moskve. Ljudje si ogledujejo blago in tu in tam tudi kaj kupijo. Pri nekaterih prodajalnah pa se celo vijejo dolge vrste potrpežljivih kupcev.

Tekst in foto: Tine Lenarčič
M
Od graščaka do trdnega kmeta
(Prispevek je prirejen po avtorjevi objavi v: Kronika 1988/3, str.184-194, ta pa je povzetek raziskovalne naloge z XX. srečanja Znanost mladini 6. junija 1986 v Ljubljani.)
Gospodarski polom, ki ga je s svojo nepremišljenostjo zagrešil prvi iz rodu graščakov Čopov, je bilo v družini čutiti še desetletja, zato Čopi niso nikdar več dosegli takega družbenega in socialnega položaja, kot so ga imeli sredi 18. stoletja. Vezani izključno na podšentjursko posestvo in maloštevilne podložnike so polagoma drseli v stan graščaka - kmeta, četudi sta naslednji dve generaciji vztrajno poskušali ohraniti vsaj zunanje atribute zemljiških gospodov.
Nasledstvo
Ko je Jožef Čop ml. leta 1788, sedem let po smrti svojih staršev, dosegel polnoletnost, se jev smislu očetove oporoke otresel skrbništva in sam zagospodaril. Že takoj ob vpisu novega lastnika v kranjsko deželno desko pa sta v breme dvorca Podšenljur vnesla v zemljiško knjigo svoji terjatvi do dediščine tudi njegova pravkar poročena sestra in mlajši brat, ki bosta moralana izplalčilo čakati celih štirideset let. Mladi gospodar Jožef si j e nato še isto leto poiskal nevesto in se na Svibnem oženil z 18-letno Jero Stritih. Tudi njenarodovinaje štela med gosposke, čeprav je o njej znanega prav malo. Stritihi namreč niso izhajali s Svibnega, marveč je Jerinega očeta "gospoda" Antona Stritiha mogla pripeljati v te kraje uradniška služba pri svibenski graščini. Priimek sam ima nemške korenine, razširjen pa jeponekod na Gorenjskem. Popolna odsotnost v svibenskih krstnih, poročnih in mrliških matičnih knjigah govori vprid dejstvu, daje Anton Stritih bival na Svibnem le kratek čas, spadal v lokalnih okvirih h gosposkemu višjemu sloju in slednjič te kraje spet zapustil. V svibenski'okolici so ostali samo njegovi trije otroci. Najbolje je oče poskrbel za Jero, ki jo je še rosno mlado oženil na hirajočo Čopovo graščino. Mlaj ši sin Janez je v primerjavi z očetom zdrknil na družbeni lestvici, saj je vse življenje kmetoval in krčmaril na kupljeni kmetiji na Svibnem, starejši Andrej pa je več kot dve desetletji do razmeroma zgodnje smrti leta 1812 živel pri sestri v dvorcu Podšentjur kot njegov oskrbnik in administrator.
Mlada nevesta in njen gospodarstva vešči brat sta mogla prinesti Jožefu Čopu ml. prepotrebno osvežitev in nov zagon pri odpravljanju podedovanih napak in grehov. Za odplačilo dolgov sta morala zakonca leta 1794 najeti naravnost velikansko posojilo
2000 goldinarjev, zato paje Čopova graščinica tisto leto z dozidavo zahodne polovice pridobila klet in še štiri sobe, kar ji je končno vtisnilo statusni simbol in dalo njeno do danes nespremenjeno podobo. Popravila so bila potrebna tudi gospodarska poslopja, čemur je pripisti še nekaj manjših denarnih posojil in izgubo štirih podložnikov, tako daje njihovo število zdrknilo na enajst.
Zakonca Jožef in Jera nista bila ravno obdarovana z otroki, saj sta prvorojenko Marijano (1789-1791) in nedonošenčka (1794) preživela samo sinova Jožef (1794-1855) in Jernej Joahim (1797-1821). Veliko bolj kot generacija staršev pa sta se mlada dva trudila dvigniti svoj družbeni ugled. Tako sta novorojencem izbirala za botre zgolj gosposke lj udi iz svibenj ske graščine, sama pa botrovala skoraj vsakemu desetemu šentjurijskemu novorojencu, kar je ostalo v navadi vse do najnovejše dobe. V času njunega gospodarjenja je bil Čopov rod bolj kot kdajkoli omejen le na šetjurijsko graščino. Na Kumljanskem ni pognal pravih korenin. Edini sorodnik, Jerin brat Janez Stritih s Svibnega, je sicer imel potomstvo, a je njegov rod izumrl že v naslednjem rodu.
Družini sta bili v dobrih odnosih, saj je graščakinja Čopova botrovala pri krstu vsem trem bratovim otrokom, a so svibenski duhovniki v krstnih knjigah vendarle zabeležili nastajajočo družbeno distanco med "gospo" Jero Čop in kmečkim gostilničarjem Antonom Stritihom.
Podobno kot leta 1781 je smrt neusmiljeno kosila med Čopi in njihovim sorodstvom v drugem desetletju 19. stoletja. Leta 1812 sta drug za drugim umrla 39-letni stric Janez Stritih s Svibnega in drugi stric, Čopov graščinski administrator Andrej Stritih, star 43 let. Le dve leti zatemje pljučnica leta 1814 pobrala 42-letno graščakinjo Jero Čop, leta 1816 pa je za jetiko umrl še 53-letni Jožef
Čop.
Čeprav je bilo nasledniku sinu Jožefu ob materini smrti šele dvajset let, mu je bolehni oče sklenil čimprej najti primemo nevesto in mu izročiti gospodarstvo. Tako seje Jožef II. naslednje leto 1815 oženil na Mimi s komaj 16-letno trgovčevo hčerko Terezijo Klemen. V domači šentjurijski cerkvi soju pred poroko trikrat oklicali takole:
"Jožef Čop, lejdig, gospoda šentjurske graščine Jožefa Čopa inu njegove žene rajnce Jere Stritihke zakonski sin, je na svojimu domvanju, vzame Tereza Klemenka, tudi lejdig, gospoda Janeza Klemena štacnaija na Mirni v mirinski fari zakonska hči, je per starejših."
Zelja po ohranitvi statusa
Tudi ta izbira neveste je bila povezana z dobro denarno naložbo tako kot že nekajkrat poprej v Čopovi rodbini. Mlada je prinesla v zakon 1000 goldinarjev dote in zaženila in tudi slovesno je moralo biti, saj sta šla za poročni priči kar dva graščaka. Nenazadnje so tudi Terezijini starši, oče Janez in mati Marija, roj. Kanc, šteli med prav majhne zemljiške gospode s kupljeno posestjo ŠutapriŠmarjeti. Kot trgovski povzpetniki so skušali srečo še na več drugih krajih, tako da seje najstarejša Terezija rodila leta 1799 v Novem mestu, potem paje družina živela na šutenski pristavi, odprla trgovino na Mimi, se po hčerini poroki preselila nazaj na Šuto, vmes pa vodila spet kramarijo v Novem mestu. Klemena sta v vseh naštetih krajih skrbno pazila, da so njunim otrokom botrovali ob krstu razni lokalni veljaki, običajno uradniki, trgovci in okoliški graščaki, četudi vsem nista mogla najti enako veljavnih življenjskih sopotnikov. Na majhno Čopovo graščino seje primožila le najstarejša Terezija, šutensko posestvo je zadržal starejši sin Janez Nepomuk, kar štiri hčerke pa so šle za nevesto v kmečko hišo.
Nič bolje se ni godilo naslednji generaciji Čopovih otrok. Tradicijo, da se Čopi ne ženijo in možijo s kmečkimi ljudmi, jeprvi leta 1817 prekinil že Jernej Joahim, mlaj ši brat sedanjega graščaka Jožefa II. Neveste res ni iskal v okolici, temveč v precej oddaljeni Dolenji vasi pri Čatežu. Ko mu j e brat izplačal skromno dediščino 400 goldinarjev in izročil par volov, Jernej Joahim ni dolgo gospodaril na ženini
m
kmetiji. Kmalu po rojstvu tretjega otroka j e že čez štiri leta komaj 25-leten umrl in tudi edini odrasti i sin v Dolenj i vasi ni nadaljeval stranske veje Čopov.
Izplačilo bratove dediščine in 2200 goldinarjev hipotekarnega dolga v breme dvorca Podšentjur je nato nova gospodarja Jožefa Čopa II. in komaj odraščajočo Terezijo že dve leti po poroki vodilo v še eno boleče dejanje. Ker tudi Terezij in a dota 1000 goldinarjev ni zadoščala za dvig iz zadolženosti, sta zakonca konec leta 1817 s svojimi enajstimi preostalimi podložniki sklenila pogodbo, po kateri se podložniki za 1900 goldinarjev odkupijo od tlake in za 854 goldinarjev vseh ostalih urbarialnih dajatev. Za ceno izgube podložniških dohodkov je Jožef Čop II. z dobljenim denaijem uspel poravnati več kot dvajset let stara posojila in še starejši zaostali dedni delež svoji stari teti oziroma zdaj že njenim dedičem. Skupno je bilo dolgov kar okoli 3000 goldinarjev ali skoraj toliko, kot je bilo leta 1781 ocenjeno vse premoženje šentjurske graščine. S tem se je Čopova družina sicer rešila dedove desetletja bremeneče hipoteke, a je tudi na zunaj postala veliko bolj kmečka. Ostalo ji je nekaj ni-žjesodnih pravic nad podložniki ter okoli 120 hektarov pridvorne posesti, pisani viri Čope še naprej naslavljajo z gospodi in graščaki, izbira botrov pri novi generaciji otrok pa že daje slutiti, da seje nekaj spremenilo. Prvih deset let so med botri sicer še prevladovali okoliški graščaki in grajski zakupniki, nato pa jih dokončno zamenjajo kmečki sosedje. Še zadnjič sta Jožef in Terezija Čop poskrbela za dobro ime z ustatiovitvijo mašne ustanove pri šentjurski župnijski cerkvi leta 1838 in si vsaj po smrti zagotovila ohranjanje svojega spomina.
Še zadnji graščak
Njun čas je hkrati pomenil razširitev rodu in družinskega imena, ki sta se po skoraj sto letih omejenosti na graščino končno razlila po raznih kumljanskih kmetijah. Naslednik
Jožef Čop IH. (1817-1881) je kot četrti in hkrati zadnji pravi graščak prvi vzel za ženo kmečko hčer Aloj zij o Keršič iz Moravč. Drugi sin Franc (1820-1882) je dobil za dediščino poldrugo kmetijo v Podleševju in se oženil z navadno kajžarsko rejenko Uršulo Alauf iz Gorenje vasi. Ana (1822-1895) je šla za nevesto k celozemljaku Jerneju Novaku v Čimemo pri Svibnem, Janez (1824-1877) za gospodarja k celozemljakovi hčerki Elizabeti Cerar v Borovak, Antonija (1826-1860) za nevesto kpolzemljaku Francu Borišku, Marija (1829-1905) k celozemljaku Francu Žibertu, Matija (1832-1840) je edini umrl kot otrok, najmlajši Mihael (1835-1920) pa sej e priženil k celozemljakovi hčerki Mariji Medvešek.
V roke zadnjega graščaka, 26-letnega Jožefa
III.,	je prišla podšentjurska posest leta 1844, dva meseca po materini smrti. Oče Jožef II. in sin Jožef III. sta dejansko sklenila kupoprodajno pogodbo za 3550 goldinarjev, s katero se je novi gospodar obvezal očetu izplačevati dosmrtno rento, poravnati 400
goldinarjev dolga kleviškemu graščaku Karlu Mayerhofferju, mlajšim bratom in sestram prirediti poroko in priskrbeti poročno obleko v skupni vrednosti 600 goldinarjev, sicer pa sorojencem izplačati skromne dediščine. Bratoma Janezu in Mihaelu je šlo 300 goldinarjev, Francu 200, sestram Ani, Antoniji in Mariji po 250, ni pa stari gospodar pozabil na rejenko Jožefo Stritar, ki ji je namenil 50 goldinarjev. Po izročitvi gospodarstvaje Jožef Čop II. še enajst let užival 75 goldinarjev letne retne, dokler ni pri 61 letih leta 1855 v boju s pljučnico za vedno zatisnil oči. Ob nj egovi smrti seje v mrliški knj igiob Čopovem imenu še zadnjič pojavil pripis graščak. Vsi njegovi nasledniki bodo le še dvozemeljaki
_______
ali preprosto kmetje.
SinJožeflll.jeprvaštiriletagospodarjenja še užival nekaj atributov zemljiškega gospoda. Enajst podložnikov, ki so se sicer dokončno odkupili do leta 1834, je bilo ob zamenjavi gospodarja še vedno dolžnih graščaku izplačati primščino in druge manjše obveznosti. Tudi razsojanje v manjših sporih in kaznovanje za lažje prekrške je po vseh pravilih še pripadalo dvorcu Podšentjur in njegovemu lastniku, v praksi pa je bilo najbrž že drugače. Ko je leta 1848 v avstrijski monarhijinastopila zemljiška odveza in so se nekdanji podložniki v zameno za dvajsetletno odkupnino spremenili v kmete, so se med graščakom Čopom in njegovimi enaj s timi podaniki pretrgale še zadnje fevdalne spone. Čopu je pripadla skromna odškodnina 343 goldinarjev, s katero ni mogel kaj prida izplačevati dednih deležev bratom in sestram, zatoješezanjegovegagospodarjenjaodpadla približno četrtina pridvorne posesti.
Do danes se je na Čopovini zamenjalo še nekaj gospodarjev iz domače rodovine in tudi zemlj iščjeza skoraj dve tretjini manj kot v času nastopa zadnjega graščaka, zato pa so v nasprotju z nekdanjimi časi Čopi postali ena najtrdnejših rodbin v kumljanskih vaseh. Medtem, ko so prej skoraj celo stoletje živeli le v svojem dvorcu in si iskali gosposke neveste po bližnjih in oddaljenejših graščinah, so od srede 19. stoletja v šentjurijski okolici pognali čvrstejše korenine od marsikaterega starega kmečkega rodu. Naslednje generacije šobile že preveliko breme za skopo kumljansko zemljo in vedno mlajši Čopi so odhajali za delom drugam, sprva v zasavske premogovnike, nato v tujino in vse do naj novejše dobe v večjem številu v izseljenstvo čez veliko lužo. Kdo ve, ali se nemara tam spet ne najde kak novodobni povzpetnež, ki bi sledil zgledu svojih prednikov. Medtem pa dvorec Podšentjur molče skriva svojo zgodovino in po 246 letih •preživlja že deveti rod graščakov-kmetov iz rodbine laneza Jožefa Čopa.
(se nadaljuje)
Boris Goleč
		ČOPOV ROD		
Marija Konstoncija Heipl 1748		Janez Jožef Čop		1761 Morija Rozalija Šivic
(tl 781)	T	(ok. 1718-1781)		=	(ok. 1737-1781)
I- Franc Ksaverij	1 Marija Ana	r~ Jožef 1788		~~l	1 Jera Stritih Marijo Jožefa	Anton
(1749-)	(1751-)	(ok.1763-1816) =		(ok.l 771-1814) (1768 -)	(1771 -)
	Marijana	Jožef 1815		Terezija Klemen otrok(M) Jernej Joahim
	(1789-1791)	(1794-1855) a		(1799-1855) (1794-1794) (1797-1821)
Jožef	Franc	Ana	Janez	Antonijo	Marijo	Matija	Mihael	
(1817-1881) (1820-1882) (1822-1895) (1824-1877)			(1826-1860) (1829-1905) (1832-1840) (1835-1920)	
Rodovnik prvih štirih rodov rodbine Čop.

Okrog sto Hrastničanov je v petek, 25. novembra, pokazalo, da jih zanima pogled na zdravje s stališča vzhoda in njegove tisočletne tradicije. V sejni sobi hrastniškega delavskega doma je predaval Petar Papuga, dr. medicine iz Ljubljane.
Evropa pozna kitajsko tradicionalno zdravilstvo že celo stoletje. Svetovna zdravstvena organizacija pa je to zdravilstvo sprejela pred sedemnajstimi leti. Žal smo si ga prilagodili in ga uporabljamo le tako, da dražimo določene točke za določeno bolezen - akupunktura. Enakovredna temu je masaža, prehrana, dihalne vaje in uporaba zelišč.
Dr. Papuga, ki je diplomiral na Medicinski fakulteti v Zagrebu in študij nadaljeval na Kitajskem v Šanghaju in Pekingu, je povedal, da skuša to znanje prizemljiti. Najprej je pojasnil pomen načela jin in jang, ki sta povsod. Se podpirata in ohranjata. Sta soglasje nasprotij - če raste jin, pada jang, če pada jang, raste jin. Jang pojmujemo kot nebo, svetlobo, poletje, moškost, moč, gibanje, ogenj, vesolje; jin pojmujemokot vodo, zemljo, temo, zimo, žensko, šibkost, mirovanje. Jin je hranain jang je delovanje teles. Jang je zgoraj in na površini telesa, jin pa spodaj in v notranjosti telesa. Jang povzroča vzpenjanje in jin padanje. Pomlad in jesen, jutro in večer nam govorijo, da je jin delen jang in jang delen jin. Ko eden od njiju prevlada, in ugotovi, da drugi manjka, se začne bolezen.
Kitajci so opazovali pet planetov, pet letnih časov (pomlad, poletje, pozno poletje, jesen, zimo), pet čustovanj in to povezah z zdravstvenim stanjem človeka. Tako je naprimer pozimi bolj nagnjen k strahu, povečana je volja, pulz globji, ledvice pa bolj občutljive... Trdijo, da vsako prasnovo usmerjajo procesi, ki ustvarjajo harmonijo. Znana je veda o usmerjanju petih prasnovi. Enkrat jih ustvarja - takrat na primer voda pogasi ogenj in nazadnje se še upira, kot na primer les kovini. Vsa ta miselnost temelji na naravnih zakonih. Vse stvari sledijo sorodnemu in zavračajo nasprotno. Dr. Papuga je razlagal kompleksne kitajske resnice s preglednimi prosojnicami, vendar je že na začetku opozoril, da bo za nas težko doumljivo.
Bolj konkretno je potekal razgovor. Dr. Papuga je štiri mesece delal v Zagorju, zato so ga vprašali Zasavčani, kaj misli o zdravstvenem stanju Zasavčanov. "Verjetno mislite na posledice slabega zraka,"je dejal. "Vendar moramo priznati, daje ozračje povsod bolj ah manj onesnaženo. Zato je zelo pomembno, da imamo odporna pljuča. Pri nas je največ pljučnih bolnikov.
Ljudje, ki slabo dihajo, pogosteje zbohjo. Vsak dan bi si morah vzeti nekaj časa zase in vsaj petnajst minut globoko dihati."
Dr. Papuga je lansko leto vpisal magisterij - nevrofiziološko smer - v okviru katere preučuje vphv neioniziranih sevanj (daljnovodi, radijski in TV aparati itt oddajniki) na ljudi. V zvezi s tem so mu zastavili vprašanje. Menil je, da v nekaj minutah ne more povedati kaj bistvenega - mogoče le to, da se telesne zmogljivosti porušijo, če smo tem aparatom izpostavljeni predolgo . Spraševali so ga tudi o prehrani. Poudaril je zadostno kohčino žit za energijo.
1
I
o
c
5
CQ
Če ne dobimo dovolj hrane iz žit - telo jemlje drugje in prizadet je želodec. Trdi, daje treba zajtrkovati v času od 7. do 9. ure, če hočeš biti zdrav. Tako poženeš valovito gibanje, ko se ob 11. uri energija preda srcu. Od 11. do 13. ure smo tako najbolj preskrbljeni z energijo. Paziti je treba na lahko prebavljivo hrano, ki naj bo čimbolj raznovrstna - to je temeljno načelo.
Dr. Papuga uči in prakticira tradicionalno kitajsko medicino v podjetju DAOFA s sedežem na Einspielerjevi v Ljubljani.
Fanči Moljk
V Medijskih Tophcah na Izlakah bo do 10. decembra odprta razstava karikatur Franca Jurija in Marka Kočevarja. Razstava "Predsednik in njegov prijatelj" združuje preko trideset izbranih karikatur obeh avtorjev, ki so v zadnjih nekaj letih izšle na naslovnicah časopisa Delo. Vse nosijo podobo predsednika vlade Janeza Drnovška in njegovega zvestega spremljevalca -psa Arturja. Oba sta bila prisotna na Izlakah tudi na otvoritvi razstave, ki je bila v soboto, 26. novembra. Na otvoritvi je Janez Drnovšek povedal, daje po zaslugi obeh karikaturistov postal Arthur že skoraj njegov zaščitni znak, saj so ga po njem in njegovem zdravju spraševah celo med zadnjim obiskom v ZDA.
Na otvoritvi seje zbralo tudi mnogo zasavskih gospodarstvenikov, članov in simpatizerjev LDS. In čeprav si tik pred lokalnimi volitvami stranke na vso rnoč prizadevajo pridobiti čim več vohlcev, je JdIIo srečanje z Janezom Drnovškom na Izlakah predvsem družabno in brez kakršnihkoli političnih govorov. Izrazito strankarska je bila le torta z velikim napisom LDS, s katero so se prisotni posladkali, izrazito nadstrankarski pa so bi h Orleki, ki so skrbeh za boljše razpoloženje.

Tekst in foto: Jože Ranzinger j.r.
BLAGOVNICA
ČENTROMERKUR
Valvazorjev trg 25, Litija, tel.: 883 238
NOVO NOVO NOVO NOVO noVO NOVO NOVO
V pritličju blagovnice bogata klasična ponudba kozmetike za vsakogar.
Ob nakupu raznovrstnih igrač vam bodo pomagali izbirati in svetovali v I. nadstropju. Tudi LEGO imajo po zmernih cenah. Velika izbira in založenost:
OKRASKOV ZA BOŽIČ, NOVO LETO; URE: PROSTO STOJEČE, NAMIZNE, STENSKE, BUDILKE, ROČNE; IZDELKI IZ ZLATA IN SREBRA; IN MNOGO DRUGIH PRIMERNIH DARIL. VSE TUDI ARANŽIRAJO.
IZBIRATE LAHKO VII. NADSTROPJU, KJER LAHKO POKLEPETATE OB KAVI V BIFEJU CENTROMERKURJA.
\litn*. iujKPfa it	y<-	.
\jbudijo, \ZA$rbjtt^ it	!
Trgovsko podjetje		KZI poslovalnico M€D€fl
		tel.: 0601/73 696
POTROŠNJA		
61410 ZAGORJE ob Savi		na Za*-og i
Kidričeva 1		
Tel.: 0601/61 203		- DEKLIŠKI IN FANTOVSKI BULERJI
Vas vabi v MODNI SALON,		-	NEPREMOČLJIVA OBUTEV GORA - TEX -	DEKLIŠKI SEMIŠ ŠKORNJI OD ŠT. 31 - 34 -MODNE TORBICE -	OTROŠKI COPATI - FIGURE
kjer vam nudijo:		
- ženske torbice -		NOVO NOVO NOVO NOVO NOVO dežniki in BIŽUTERIJA
UGODNO od 3.500 do 4.800 SIT		
- modne dodatke		UGODNI PLAČILNI POGOJI!
- svečana krila, bluze in komplete		
- moške suknjiče in hlače z dodatki		nad 3.000 SIT na 2 čeka
- zimske plašče		nad 5.000 SIT na 3 čeke
- puloverje RAŠICA za moške in ženske.		nad 8.000 SIT na 4 čeke
PLAČILO NA 2, 3, 4, 5 obrokov.		ODPIRALNI ČAS: od 8.00 do 19.00 ure; ob sobotah od 8.00 do 12.00 ure!
DELOVNI ČAS:		
od 7.30 - 12.00 in 16.00 - 18.30, sobota od 7.30 - 12.00 ure.		VABLJENI!
		
r Mali oglasi v Zasavcu bodo še naprej zastonj. Izpolniti morate leT
-	priloženo naročilnico in jo poslati na naslov Uredništva Zasavca, Cesta -I ZO.julija 2c, 61410 Zagorje ob Savi. Objavili bomo le male oglase (največ 20 |
-	besed), kjer bo napisan točen naslov pošiljatelja. Brezplačno objavljamo _ I le male oglase za nakup ali prodajo osebnih stvari. Omrežno skupino I ^pišemo takrat, ko je ponudnik iz druge omrežne skupine, ne iz 0601.
ST A NOVAN J E 7 64 ml
dvosobno v Ljubljani-Štep. naselje, prodam. Cena 90.000 DEM. Tel.: (061) 451-069.
HIŠO,staro, s parcelo na lokaciji Novi dom, Trbovlje, prodam. Tel.: (063) 858-698.
GARAŽO, zidano, z vso dokumentacijo, prodam. Tel.: 26-826.
Iskra Servis trgovina PRINS
REMY center
LITIJA, tel.: 061/883 476
NOVO V LITIJI
S 1. decembrom 94 se v REMY centru v Litiji odpira nova Iskra Servis trgovina z bogato ponudbo programov:
-	TV, audio, video tehnike
-	malih gosp. aparatov in aparatov za osebno nego
-	telefonska oprema
-	pribor in potrošni material
za gospodinjske aparate CORONA
Do konca leta bo promocijska prodaja s popustom do 15% in ugodnimi pogoji obročnega odplačevanja.
LOKAL za mirno dejavnost, v Zagorju, oddam. Tel.: 75-176.
ŠKODO 135 LS, reg. 3/95,
prodam. Tel.: 73-710.
BMW 316,1. 87, lepo ohranjen, reg. 7/95, ugodno prodam. Tel.: 21-561.
LADA NIVA 9/89, 70.000 km,
nove gume, prodam za7000 DEM. Tel.: 27-154 (po 19. uri).
LADO SAMARO 1300, 8/90,
prodam. Tel.: 61-531.
CITROEN BX 1,6 Trs, 1. 83, reg. 9/95, z dodatno opremo. Cena 5000 DEM. Tel.: 24-132.
TOVORNO PRIKOLICO ATP 460 kg, prodam. Tel.: 62-411.
COMMODORE s kasetarjem 128/64+5 kaset+TV, prodam za 340 DEM. Hohkraut, Log 28/a,
Hrastnik.
COMMODORE 64 z dvema igralnima palicama, kasetnikom in igricami, prodam za 200 DEM. Tel.: 22-717 (od 15. ure dalj).
DIAPROJEKTOR Liesegang TYP 340, prodam za 300 DEM. Tel.: 62-462.
ŠTEDILNIK Gorenje, 1 leto rabljen, prodam. Tel.: 21-561.
ŠTEDILNIK Gorenje, star leto dni, 2 plin, 2 elek., 50 cm, zelo lep, prodam za 28.000 SIT. Zver, Veličkova 20, Hrastnik (vsak dan po 11. uri).
ŠTEDILNIK Alfa-90H, prodam. Tel.: 42-563.
MIKROVALOVNO PEČICO BOSSCH za 250 DEM, prodam. Tel.: 24-132.
PET STOLOV,črno usnje, primernih za poslovne prostore, prodam za 250 DEM. Tel.: 62-251. PLETILNI STROJ Pfaff
dvomatic 80 z motorjem in z vsemi dodatki, prodam. Tel.: 75-176.
SMUČI Rossignol-open, nove, 185 cm, cena 15.000 SIT, prodam. Tel.: 71-835.
OTROŠKI VOZIČEK, AVTOSEDEŽ Ro mer IN POVIJALNO MIZICO, prodam Tel.: 73-614.
OTROŠKO POSTELJICO z
jogijem, prodam za 100 DEM. Tominšek, Trg rev. 2a (9. nadstropje), Trbovlje.
ŽGANJE domače, kvalitetno, prodam po 500 SIT/1. Jan, Knezdol 38/a, Trbovlje.
KRZNENO JAKNO št. 40,
novo, ugodno prodam. Tel.: 22-191.
BENCINSKI AGREGAT 1,5
kW štiritaktni motor, prenosni (40 kg), prodam za 600 DEM,’ na 2 obroka. Brodar, Cerkovnik 28, Šmartno pri Litiji.
MOTORNO ŽAGO Tomos Husqvarna, tip Mž 61, prodam. Tel.: 62^411.
INŠTRUIRAM nemščino in francoščino. Tel.: 73-719.
DIVJA ROŽA (TV nanizanka) zadnja nadaljevanka, posneta na videokaseti! Naročila na tel.: 61-
475.
KUHINJSKA ELEMENTA
spodnja, širine 60 in 80 cm, lahko brez delovne plošče, kupim. Tel.: 21-181.
POMIVALNO KORITO,
dvojno, dobro ohranjeno, kupim. Vintar, Grajska pot 8, Hrastnik.
VAŠ TURISTIČNI IN POTOVALNI VODNIK
INTEGRAL Zagorjed.o.o. Tei: 61 oie, 64 032.61 284
PLIBERK Avstrija	2.12.94
LENTI Madžarska	15.12.94
Prijave in informacije: INTEGRAL ZAGORJE; tel.: 61 018.
Naša turistična poslovalnica vam nudi naslednje storitve:
-	organizacijo izletov in potovanj
-	prodajo letalskih in železniških vozovnic
-	prodajo turističnih aranžmajev za poletje in zimo
-	prodajo avtobusnih prevozov po ugodnih cenah
-	prodajo kompletov vozovnic na rednih avtobusnih linijah
-	prodajo mesečnih vozovnic na rednih avtobusnih linijah
Pokličite ali oglasile se, radi vam bomo svetovali, in se potrudili, da boste z nami zadovoljni.
apekse
TEMELJNO SODIŠČE V LJUBLJANI,
ENOTA V LJUBLJANI
na podlagi sklepa stečajnega senata z dne 23.11.1994, opr. št. 26/94 objavlja: prodajo premoženja stečajnega dolžnika Zaščita Zagorje ob Savi, p.o. - v stečaju, kot
I.	PRODAJO Z ZBIRANJEM PISNIH PONUDB
za prodajo nepremičnine in sicer: poslovne stavbe Zaščite Zagorje ob Savi, p.o. - v stečaju, na lokaciji Cesta Otona Župančiča 13, Zagorje ob Savi, skupne površine 1.049 m2 s pripadajočim zemljiščem, pare. št. 67/1. Izklicna cena znaša 572.810,40 DEM. Nepremičnina je obremenjena z zastavno pravico za zavarovanje obveznosti stečajnega dolžnika Zaščita Zagorje ob Savi, p.o. - v stečaju in bo v primeru uspele prodaje izročena kupcu brez bremen.
Pogoji:
Kupnina določena v DEM je plačljiva v tolarski protivrednosti po srednjem tečaju Banke Slovenije na dan plačila.
Varščinovvišini10%odizklicnecenenepremičnineposrednjemtečajuBankeSlovenijenadanvplačilamorajo vplačati ponudniki za nakup nepremičnine najkasneje
do 19.12.1994 na žiro račun stečajnega dolžnika štev. 52720-690-10173 Agencije za plačilni promet, nadziranje in informiranje RS Podružnica Trbovlje, z navedbo: 'Plačilo varščine za nakup poslovne stavbe Zaščite Zagorje ob Savi p.o. - v stečaju".
Varščina bo uspešnemu ponudniku vračunana v kupnino, neuspešnim ponudnikom pav roku 5 dni od odpiranja ponudb brez obresti vrnjena.
Pisna ponudba mora vsebovati ponujeno ceno, plačilne pogoje, overjen izpisek iz sodnega registra za pravne osebe, oziroma potrdilo o državljanstvu R Slovenije za fizične osebe.
Pisne ponudbe pošljite na naslov prodajalca Zaščita Zagorje ob Savi p.o. -vstečaju, Cesta Otona Župančiča 13,61410 Zagorje ob Savi, do 19.12.1994 do 14. ure, z oznako: 'Ponudba - ne odpiraj'.
Odpiranje ponudb bo 20.12.1994 ob 8. uri na sedežu stečajnega dolžnika v Zagorju ob Savi, Cesta Otona Župančiča 13.
Ponudniki oziroma njihovi pooblaščenci morajo pred odpiranjem ponudb predložiti dokazilo o plačilu zahtevane varščine.
Prednost pri nakupu nepremičnine bo imel ponudnik, ki bo ponudil višjo ceno in (oziroma) ugodnejše plačilne pogoje, s tem, da mora biti ponujena cena za nakup nepremičnine najmanj enaka izklicni ceni.
Izbrani ponudnik mora skleniti pogodbo o nakupu nepremičnine najkasneje v 8 dneh po dražbi in kupnino v višini 50% izklicne cene plačati najkasneje v 30 dneh po podpisu pogodbe, pri čemerse položena varščina všteje v kupnino, preostali znesek pa je dolžan plačati najkasneje v 4 mesecih po podpisu pogodbe, z letno obrestno
mero 8% na devizni znesek kupnine od dneva podpisa pogodbe dalje.
Kupec mora v primeru odloga plačila v smislu prejšnjega odstavka prodajalcu ob podpisu pogodbe predložiti nepogojno, nepreklicno bančno garancijo na prvi poziv.
V primeru, da izbrani kupec v zgoraj navedenem roku ne sklene pogodbe, ali kupnine ne plača v pogodbeno dogovorjenih rokih, se prodaja razveljavi, varščina pa obdrži kot skesnina.
Izročitev nepremičnine in lastništvo nad nepremičnino se na kupca prenese po poplačilu celotnega zneska kupnine. Prometni davek in vse druge dajatve ter stroške v zvezi s prenosom lastništva plača kupec. Zemljiškoknjižno stanje nepremičnine, ki je predmet prodaje, uredi kupec na svoje stroške.
Navedena nepremičnina je naprodaj po načelu 'videno-kupljeno'.
Ogled nepremičnine je mogoč vsak delavnik med 8. in 14. uro, do končnega zbiranja ponudb, ob predhodni najavi po telefonu
0601/61-053.
II. JAVNO DRAŽBO
za prodajo ostalega premoženja stečajnega dolžnika:
1.	premično premoženje stečajnega dolžnika, po cenilnem poročilu cenitvenega izvedenca (linija za proizvodnjo zaščitne obutve in druga oprema), ki se prodaja kot celota ali po posameznih delih, s skupno izklicno ceno 6.130.100,00 SIT;
2.	dvosobnostanovanjev4.nadstropjustanovanjskegablokanaCesti9.avgusta8EvZagorju,velikosti62,50 m2, skupaj z ustreznim deležem pri skupnih prostorih v objektu (zasedeno),
z izklicno ceno 2.525.000,00 SIT;
3.	lastniški delež v Medijskih toplicah, turističnem in gostinskem podjetju d.d., Kidričeva4a, Zagorje ob Savi
z izklicno ceno 195.760,00 SIT in
4.	terjetve do Banke Noricum d.d., Trdinova4, 61000 Ljubljana
iznaslovazdruževanjasredstev za pospeševanje razvoja manj razvitih republik in pokrajin
z izklicno ceno 39.904,10 SIT.
Javna dražba bo potekala dne 20.12.1994, z začetkom ob 9. uri v prostorih stečajnega dolžnika Zaščita Zagorje ob Savi p.o. - v stečaju Cesta Otona Župančiča 13, Zagorje ob Savi.
Podatki o posemeznih predmetih premičnega in drugega licitiranega premoženja ter njihove izklicne cene so na voljo na sedežu stečajnega dolžnika vsak delavnik med 8. in 14. uro.
Na dražbi lahko sodelujejo fizične in pravne osebe, ki pred dražbo vplačajo varščino v višini 10% izklicne cene posameznega predmeta oz. drugega premoženja, ki se bo na dražbi prodajalo, na žiro račun stečajnega dolžnika štev. 52720-690-10173 Agencije za plačilni promet, nadziranje in informiranje RS Podružnica Trbovlje, s pripisom: 'Varščina za javno dražbo dne 20.12.1994' ali pri blagajni prodajalca neposredno pred dražbo, izključno v gotovini.
Interesenti za nakup dvosobnega stanovanja iz 2. točke javne dražbe, morajo pred licitacijo predložiti overjen izpisek iz sodnega registra (pravne osebe), oziroma potrdilo o državljanstvu R Slovenije (fizične osebe).
Pooblaščenci pravnih oseb morajo predložiti pisno pooblastilo za licitiranje in izpisek iz sodnega registra o zastopnikih. Pred začetkom licitacije so kupci dolžni predložiti dokazilo o plačilu zahtevane varščine. Varščina se uspelemu ponudniku všteje v kupnino, drugim pa vrne takoj oz. brez obresti najkasneje v 3 dneh.
Uspeli ponudnik mora plačati znesek celotne kupnine in prevzeti predmet oz. podpisati ustrezno pogodbo o nakupu, najkasneje v 8 dneh po dražbi. V last in posest prevzeme kupec predmet po plačilu celotne kupnine. Uspelemu ponudniku, ki ne izpolni katerega od navedenih pogojev, se prodaja razveljavi, varščino pa obdrži prodajalec kot odstopnino. Predmeti bodo naprodaj po načelu 'videno-kupljeno". Prometni davek in stroške demontaže predmetov, kakor tudi druge stroške v zvezi s prenosom lastništva plača kupec.
Iskra SEMICON d«.
Gabrsko 12, TRBOVLJE; TEL: 0601/24 155
razpisuje prosta dela v
neposredni proizvodnji.
Zaradi specifičnosti del imajo prednost dekleta, ki so uspešno zaključila najmanj 8. razredov osnovne šole.
Vse informacije dobijo v kadrovski službi družbe.
POLIET 10..
MOTOBIKE
Cesta 9. avgusta 104, ZAGORJE o/S; tel7fax: 0601/62 257
GENERALNI ZASTOPNIK ZA DAEWOO V ZASAVSKI REGIJI
* ugodni krediti z nespremenjeno obrestno mero

STARO-
RIMSKO
POD-
ZEMLJE
ROMAN
VLADI-
MIRJA
NABOKOVA
Himna
sporedu:
ANGLEŠKA PISATELJICA BLVTON
HITRO
RASTOČ
LISTAVEC
SLOVENSKI
SLIKAR
ŠUBIC
APNENA
JAMA
UDAREC
ŠOLSKA
KAZEN
Z NOGO
POTRESIH
NEIZMERNO
MOČJO
ENE
SAME
OSEBE
FINŽGARJE-VA PRIPOVED O 1.SV. VOJNI
KUROSAVA
EDINA HČI
HRVAŠKI
SKLADATE L (KRSTO)
ZMAGA
PRI
ŠAHU
NOS Tl IZ DRU2BE
MOČAN
VETER
GRŠKA OS. FRONTA
RAFKO
IRGOLIČ
POGON
DIVJADI
IGRAČA V OBLIKI MOŠKE OSEBE
LAHKO-
ATLETSKA
DISCIPLINA
BENEŠKI
SUKAR
(JACOPO)
DEL ELEK-
SLOVENSKI
SEDEČ
POLOŽAJ
PRI
JOGI
STROKOVNJAK V EKONOMIJI
VETRNI
OSORNI
KRILO
RIMSKE
KONJENICE
IZRAZ ZA
BOJNO
DEKLE
VOZILO
SLABA
BIBLIJSKI
ABELOV
BRAT
osve-
tljenost
SESTAVIL
VK
SP. LUKA BLIZU Gl-3RALTARV
MOŠKI PEVSKI GLAS
PLASTIČNA
IZRASTEK NA GLAVI NEKATERIH ŽIVALI
DRUGI ČLOVEK NA LUNI
TRDA GUMA
KLOR
STANE
DOLANC
TERITO-
RIALNA
OBRAMBA
VZDEVEK
GOETHE-
JEVE
MATERE
IZOLDIN
PARTNER
IMETJE,
POGAN
KANARČEK
-PEVEC
"Ml.
CELOTE
JAJČECE
GASPOZ
LADJA
SLOVENSKE
POTOČNA
VRBA
PREBIVALKA INDIJE
MESECA
AM. MOŠKO |ME(PEVEC REDDING)
SRBSKI
VIOLINIST
(JOVAN)
KNOCK
OUT
RISBA
JK
IVANA
KOBILICA
ZNANSTVENA
FANTASTIKA
GRMIČJE Z VEJAMI UPORABNIMI ZA METLE
GOSTOTE
KMEČKO
ORODJE
MLADENIČ,
POBA
NAGRADNA KRIŽANKA
Rešitev nagradne križanke pošljite do 7. 12. 1994 na naslov: UREDNIŠTVO ZASAVCA, Cesta 20. julija 2c, Zagorje ob Savi s pripisom "Nagradna križanka" (fotokopij ne upoštevamo).
Nagrade, ki vas čakajo:
1.	nagrada: Blago v vrednosti
4.000	SIT, KZ Izlake
2.	nagrada: Blago v vrednosti
2.500	SIT, KZ Izlake
3.	nagrada: Blago v vrednosti
1.500	SIT, KZ Izlake
Izžrebanci nagradne križanke 45/94
1.	nagrada: Blago v vrednosti
4.000	SIT, MK Zagorje, Joža Zakšek, Novi dom 23, Trbovlje
2.	nagrada: Blago v vrednosti
2.500	SIT, MK Zagorje, Nada Kavšek, Log 1, Hrastnik
3.	nagrada: Blago v vrednosti
1.500	SIT, MK Zagorje, Jelka Šimenc, Partizanska c. 16, Trbovlje
Vsem Izžrebancem čestitamo!
Nagrade lahko dvignete na uredništvu časopisa Zasavc, C. 20. julija 2c, Zagorje, do 8.12.1994.
Če se po nagrado ne morete oglasiti osebno, nam sporočite po telefonu in vam jo bomo poslali po pošti.
Rešitev nagradne križanke 46/94:
KMEČKA, KARATE, DOMAČIJA, ONON, ČP, LAS, SOPOČANI, BOONE, TEODOR, GAJ, UPD1KE, MP, IR, KOKA, TRIO, ANNABA, OVULA, ALS, GOJMIR, LIMANICE, TONE, OE, IN, ATI, NINA, KG, KAP, ANKER, KORK, AVAL, UM, SKALAR, SATIRI, RA, TARIFA, OVIDIJ, INFINITIV, BANIJA, VIRGINIJA, ARAKAN, OČA, NASA.
(|K2|[) poslovalnica M€D€f)
tel.: 0601/73 696
NUDIMO VAM
'BULERJI
•	NEPREMOČLJIVO OBUTEV
*	SMUČARSKI ČEVLJI 'MODNE TORBICE
‘ USNJENE ROKAVICE ‘BIŽUTERIJO
ODPIRALNI ČAS: od 8.00 do 19.00 ure; ob sobotah od 8.00 do 12.00 urel

M
KRIŽANKA za MLADE
				PREDSTEVTTEV MED SEBOJ NEPOZNANIH OSEB		STRAN	POBOČJE, STRMINA	NEPRIJETNA ALI SUMLJIVA ZADEVA	VLEČNA ŽIVAL	BALERINA PAVLOVA
S	m			POMIRITEV, SKLENITEV MIRU						
				PAPEŽEVA KRONA						
				►						
M		SESTAVIL VK	VRSTA VINSKE TRTE ZA VITEZA VZGAJAN ČLOVEK							
		| Hi							PIJAČA Z DODATKOM MEDU	GOROVJE V BURMI
ŽENSKO IME (JASNA)						DEL ROKE ANGLEŠKI IGRALEC GUINNES				
PRIMORSKA REKA							IVAN HRIBAR	ERBIJ JANEŽ		
ITALIJANSKI KAMION			TULEC ZA PIŠČICE	HOMER- JEVA PESNITEV MAKEDONSKI PLES						
STROKO- VNJAK ZA IZDELAVO FOTO- GRAFIJE										
	NEPRI- ŠTEVEN ČLOVEK						MLADA KRAVICA			
ST; PROSTO MERA	KRA ANINSKA ZA VINO					RISBA JK	POLJSKA REKA			
OVEN Borbenosti za svoje cilje in kreativnosti vam ne bo primanjkovalo. Prevzemale vas. bodo emocije in strasti, možne pa so tudi nove ljubezenske zveze. Št.: 25.
BIK Imeli boste občutek, da vas nihče ne razume in včasih boste čutili, da tudi sami sebe ne poznate najbolje. Pomembno je, da ohranite notranje ravnovesje. Št.: 28.
DVOJČKA Dokaj dobro se boste razumeli z okolico, saj boste kot ponavadi dobro razpoloženi. Nezanemaijate lj ubljene osebe, saj bo drugače vajina zvezavtežavah. Št.:3.
RAK Zaljubili se boste, vendar vas čaka srečen razplet le v primeru, da se okrog simapatije ne boste preveč trudili. Tudi na delu vas čaka lep uspeh. Št.: 7.
LEFNapeti boste in občutljivi za prepire in nesoglasja, vendar za to ne krivite partnerja. Tojepravi čas, da poiščete globlje vzroke svojega nezadovoljstva. Št.: 2.
DEVICA Zelo komunikativni in družabni boste ter tako priljubljeni v družbi in na zabavah. Ne držite svojih občutij le zase in ne bojte se, davas bodo ljudje prizadeli. Št.:
5.
TEHTNICA Razmislite o svoji partnerski zvezi in če jo želite ohraniti, ji posvetite več časa in energije. V tem tednu se ne razburjate pretirano, saj lahko zbolite. Št.: 15.
ŠKORPIJON Hitro boste reagirali, a premalo agresivno osvajali. Če boste ugotovili, da vam nasprotni spol ne vrača pozornosti, se boste umaknili. Št.: 10.
STRELEC Pri reševanju ljubezenskih problemov boste postali nestrpni. S prijatelji se boste dobro razumeli, čeprav boste manj odprti kot ponavadi. Št.: 29.
KOZOROG Kljub vaši pesimistični naravi je možno, da boste našli novo ljubezen. Resno boste razmišljali o spremembi delovnega mesta. Št.: 17.
VODNAR Tako na ljubezenskem kot na delovnem področju boste hodili po trnju. Verjemite vase in v svoje sposobnosti, saj boste mogoče dobili novo poslovno ponudbo. Št.: 19.
RIBI Pazite, da se zaradi strahu pred spremembami ne boste počutili preveč neambiciozno. Posvetite se sebi. V ljubezenskih zadevah ne bežite od problemov. Št.: 30.
■ 1 ^	v' 9sit'	::::		tu g 1	de
u	sab II		šii na	41 ‘	71
ipmšmSmm
Kulturne prireditve
RAZSTAVE
Trbovlje - Slikar Vinko Hrovatič razstavlja 18 del v prostorih RSH v Šuštarjevi • koloniji.
Zagorje - V gostišču Kum razstavlja 10 svojih del v oljni tehniki z motivi krajine Silvo Lipičnik, član Relik Dadasa.
Izlake - V Medijskih Toplicah bodo 10. decembra odprta razstava izbranih in povečanih karikatur Franca Jurija in Marka Kočevarja.
STALNE
RAZSTAVE
Hrastnik: Cesta 1. maja 45: razstavljena stalna galerijska razstava slikarja Vinka Hrovatiča.
Hrastnik: Čar Hrastnik: stalna razstava del akademskega slikarja Jureta Cekute.
Muzejske zbirke Revirskega muzeja Trbovlje
Hrastnik: Cesta 1. maja 40:
Hofbaucrjeva zbirka
različnih etnoloških predmetov, od rimskih kamnov, kositrne posode... do uporabnih pred metov iz srede tega stoletja;zbirkaNOB - zbirka je spomin na skoraj 400 žrtev vojne, ki jo dopolnjujejo predmeti in fotodokumen-tamo gradivo iz tega časa.
Trbovlje: Ulica 1. junija 15:
Rudarsko stanovanje v koloniji v Trbovljah, ki
govori o načinu življenja tedanje delavske družine. Bivališče je rekonstrukcija stanja po I. svetovni vojni.
Razstava na Čebinah -urejena je kmečka soba, v ostalih dveh prostorih pa je predstavljeno obdobje med obema vojnama.
Zagorje: Cesta9. avgusta
1:
Zagorje v času II. svetovne vojne - zbirka predstavlja čas 2. svetovne vojne v Zagorju.
GLEDALIŠČE
Hrastnik - Zavod za organizacijo in izvedbo kulturnih projektov Hrastnik vabi v petek, 2. decembra, ob 20. uri, vDD Hrastnik na premierno uprizoritev naše prve plesno gledališke predstave Kdo je narisal Stanku skakalnico avtorja Branka Potočana. Ponovitev
predstave bo v ponedeljek, 5.decembra in v torek 6. decembra ob 19. uri.
POHODI
Trbovlje - PD Trbovlje organizira v soboto, 3. decembra , III. nočni pohod z baklami na Mrzlico. Odhod bo od 16.30 do 17.30 ure izpred Doma Svobode na Trgu F. Fakina.
Zabavne prireditve Hrastnik - V nočnem baru Čar bo. v petek, 2. decembra, od 20. ure naprej večer
evergreenov.
Hrastnik - V soboto, 3. decembra, bo v nočnem baru Čar glasbeni večer. Gosta večera: Janez Bončina -Benčin Janez Zmazek - Žan.
Trbovlje - V petek, 2. decembra zvečer, bo v Klubu Mesečina gostoval pevec Zoran Predin.
Športne prireditve
ROKOMET
Hrastnik: Dvorana na Logu, 3. decembra ob 9. uri: Pionirska liga za letnik '83 in mlajše.
Bliža se Miklavž!
-	Miklavž se bo tudi letos peljal s svojim čuhapuha muzejskim vlakom po Sloveniji.
Za Zasavčane se bo Miklavž peljal v soboto, 3. decembra, in sicer iz Zagorja ob 9. uri, Trbovelj ob 9.08. uri, Hrastnika ob 9.16. uri, prihod v Celje pa bo ob 9.57. uri. Cena z obdaritvijo je 900 tolarjev.
-	V hrastniški KS Mamo bo v soboto popoldne Miklavževanje. Miklavž s spremstvom bo prišel pred diskont Kup^c na Marnem oz. Brdcah.
-	Pa ne bo le tu, kjer smo zapisali. Obiščite ga, kjer vam bo najbolj všeč.
7-
DEŽURSTVA
Zdravstveno varstvo: 24 - urno dežurstvo v zdravstvenih domovih: Hrastnik (tel.: 44-006), Trbovlje (tel.: 26-322), Zagorje (tel.: 64-644), Litija (tel.: 061-881-855).
Zobozdravstvo: Dežurna zobna ambulanta je v vseh treh zasavskih zdravstvenih domovih od 7.-19. ure. Ob sobotah v Hrastniku in Trbovljah od 7. - 13. ure, v Litiji od 7. - 19. ure. Informacije
dobite na zgoraj navedenih telefonskih številkah.
Lekarne: 24 urje dežurna lekarna v Trbovljah (tel.: 21-110)
Veterinarska služba za
Zagorje, Trbovlje, Hrastnik je na Izlakah, od 2. do 8. decembra dežurni veterinar Liza Pokom, dr. vet. med. Tel.: 74 - 123.
Elektro služba: Dežurna elektro služba poteka dopoldne in popoldne do 19. ure v elektro centru v Trbovljah natel. št. 21-134innaelektro
upravi v Ljubljani, kjer je stalna dežurna služba na tel.: 061/329-290.
Petrol: Hrastnik, Izlake: sobota od 7. do 13. ure, nedelja in prazniki zaprto, Trbovlje: sobota od 6. do 20. ure, nedelja in prazniki pa od 7. do 13. ure, Zagorje: sobota, nedelja in prazniki od 7. do 13. ure, Litija: vse dni od 7. do 20. ure, Radeče: sobota od 7. do 16. ure, nedelja od 7. do 13. ure.
™...j
1,	-1. NE BOM TE PUSTIL SAME - Pop Desigo (4)
2,	- 2. VSEPOVSOD LJUBEZEN - Čuld (2)
3,	- 3. VRNI SE - Tanja Zajc-Zupan 1 Stojan Auar (5)
4,	- 5. Tl BOČ PA MOJA OSTALA - Aleksander Je? (3)
5,	-/. NA ZDRAVJE NAŠIH ŽENA - Andrej šifrer (1)
1,	- 2. HELLO, MRS. JOHNSON - Joy (2)
2,	- 3. ITS A RAINY DAY - loe Mc (5)
3,	- 4. ALLIWANNA DO - Cheryi Crow (4)
4,	- 5. TURN THE BEAT AROUND - Gloria Estetan (3)
5,	-/. RA RA RI - Stonnitra (1)
8 Glasu] em zai
Mo] naslovi
Glasovanje po dopisnicah na nadov: Radki "ntaUje, Trg svobode 11a, 61420 Trbovlje I do torka v tekačem tettou. Na sporedu ob ponedefdh od 12.00 do 12.45.

09.00	KORISTNE INFORMACIJE, 12.00 S ATE-LITSKIPROGRAM, 18.00 KORISTNE INFORMACIJE,20.15ŠPORTNA ODDAJA, 21.15 SATELITSKI PROGRAM
14.00	KORISTNE INFORMACIJE,16.00MLA-DINSKI PROGRAM (STO NA URO ALI VIDEOSPOTI), 17.00 SATELITSKI PROGRAM
09.00	KORISTNE INFORMACIJE, 12.00SATE-LITSKIPROG RAM,18.00 KORISTNE INFORMACIJE, 20.15 MLADINSKI PROGRAM (STO N A URO ALI VIDEOSPOTI), 21.15 SATELITSKI PROGRAM
09.00	KORISTNE IN-FORMACUE, 12.00SATE-LITSKI PROGRAM, 18.00 KORISTNE INFORMA-CDE.20.15 KONTAKTNA ODDAJA, 21.15 SATELITSKI PROGRAM
09.00	KORISTNE INFORMACIJE,12.00SATE-LITSK1 PROG RAM, 18.00 KORISTNE INFORMA-CUE, 20.15 ŽEBLJIČKI, 21.30 FILM TEDNA,23.00 SATELITSKI PROGRAM
09.00	KORISTNE INFORMACIJE, 12.00SATE-LITSKI PROGRAM,18.00 KORISTNE INFORMA-CUE, 20.15 REZERVIRANO ZELENA DOLINA ali IZZIVI ŽIVLJENJA ali SNOOPV LIVE ali DA-NNY PREROKUJE, 21.15 SATELITSKI PROGRAM
10.00	INFORMATIVNA ODDAJA, 10.30 VIDEO-BOOM 40 - GLASBENA ODDAJA,11.15PRISPEV-KI LOKALNIH TV POSTAJ
10.00	PONOVITEV INFORMATIVNE ODDAJE,
20.00	VIDEOBOOM 40 -GLASBENA ODDAJA, 20.45 INFORMATIVNA ODDAJA, 21.15 PRISPEVKI LOKALNIH TV POSTAJ, VIDEOSTRANI VSAK DAN OD 6.00 DO
16.00,	V PONEDELJEK OD 6.00 DO 20.00.
RADIO TRBOVLJE
6.00	- 8.00 JUTRANJI PROGRAM, 8.00-14.00 PROGRAM MAJ, 14.30 POROČILA, 14.45 OBVESTILA IN EPP, 15.00SER-VISNE INFORMACIJE,
16.00	INFORMATIVNI PROGRAM, 17.00 MLADINSKI VAL, 18.45 POROČILA, 19.00 SLOVO
k
8.00-14.00 PROGRAM MAJ IN IZBOR POPEVKE TEDNA, 14.30 ČESTITKE, SERVIS, 14.45 OBVESTILA IN EPP, 15.00 SERVISNE INFORMACIJE,
16.00	INFORMACIJE IN POVABILA,16.4SOBVE-STILA IN EPP, 17.00 SOBOTNO POPOLDNE,
19.00	SLOVO
8.00	- 9.00 DOBRO JUTRO, 9.00 IZBOR VIŽE TEDNA, 10.00 Z VAMI
SO..., 11.00 TEDEN JE ZA NAMI, 12.00 SERVISNE INFORMACUE, OBVESTILA, 13.00 ČESTITKE POSLUŠALCEV, NEDELJSKO POPOLDNE, 19.00 SLOVO
6.00	- 8.00 JUTRANJI
PROGRAM, 8.00 - 14.00 PROGRAM MAJ, 14.30 POROČILA, 14.45 OBVESTILA IN EPP, 15.00 SERVISNE INFORMACIJE, 16.00 INFORMATIVNI PROGRAM, 16.45 OBVESTILA EPP, 17.00 SNOOPV, 18.00ODDAJA O KULTURI ,	18.45
POROČILA,19.00SLOVO
6.00	- 8.00 JUTRANJI PROGRAM, 8.00 - 14.00 PROGRAM MAJ , 14.30 POROČILA, 14.45 OB VE-STILA IN EPP, 15.00 SERVISNE INFORMACIJE, 16.00 INFORMATIVNI PROGRAM, 16.45 OBVESTILA, EPP, 17.00 ŠPORT,18.45POROČILA,
19.00	SLOVO
6.00	- 8.00 JUTRANJI PROGRAM, 8.00 - 14.00 PROGRAM MAJ, 14.30 POROČILA, 14.45 OBVESTILA IN EPP, 15.00 SERVISNE INFORMACIJE, 16.00 INFORMATIVNI PROGRAM, 16.45 OBVEST1LAIN EPP,17.00 KONTAKT, 18.00 UPOKOJENCI MED NAMI, 18.45 POROČILA, 19.00 SLOVO
6.00	-8.00 JUTRANJI PROGRAM, 8.00 - 14.00 PROGRAM MAJ, 14.30 POROČILA, 14.45 OBVESTILA IN EPP, 15.00 SERVISNE INFORMACIJE,
16.00	INFORMATIVNI PROGRAM, 16.45OBVESTILA IN EPP,17.00LITU-SKO OKENCE, 18.45 POROČILA, 19.00 SLOVO
FoTKA tar takO
VICI ZA V VICE
Sposojeno iz BBS
V stranišču
Možakar urinira v pisoar in gleda soseda: "Ja, kaj pa je tebi, da lulaš na dva konca?" Sosed: "V vojni sem bil ranjen v penis, pa so mi ga slabo zašili, in zdaj nese na dva konca." Cez nekaj trenutkov pride drugi sosed, ta je lulal kar na 16 koncev, pa se možakar še bolj začudi: "Ja, v kateri vojni si pa ti bil?" Ta pa odvrne: "V nobeni, samo zadrga se mi je zataknila."
Rime
V šoli so pisali rime. Pa Janezek napiše: "Po vodi plava kit, iz vode kaže rit." Tovarišica pa reče: "Ja, Janezek, to je malo grdo... Raje napiši: 'Po morju plava kit, iz vode kaže r.' Pa bodo vsi razumeli za kaj gre." No, in potem, ko so se že vsi lepo naučili pisati rime, so imeli predstavo in Janezek je napisal: "Lojze jo maha z Bleda, iz hlač pa mu k...c g."
Pujsovska
Pujs pred vtičnico: "Joj, kolega, ja kdo tej e pa zazidal?"
Pisanje
"Od česa pa pravzaprav živiš?" vpraša Janez svojega prijatelja Poldeta, ki živi v Ljubljani. "Od pisanja," mu ta odvrne. "Kaj pa pišeš?" zanima Janeza. "Pisma staršem, da naj mi pošljejo denar!"
V gledališču
Dve gospe v gledališču ves čas tiščita skupaj glavi in klepetata. Gospod, ki sedi pred njima, se čez nekaj časa obrne: "Gospe, prosim vaju, nič se ne sliši!" "Kaj vas pa briga, o čem se midve pogovarjava!"
Policajska
Katera pekarna je najbolj avtomatizirana? Policijska postaja. V okno vržeš kamen in takoj pride skozi vrata kifeljc!
f Godovi	I
2- decembra: Živa, Hiha; Bibijana, Blanka;
*
Ksaver;
Živa gumica
^	'5fiud iuzoy\ :snqoj[
eSbz --z BrpieSfl nzoA ud us3]o)j :j b5jub3q
'NVS ‘AONV
‘VDI ‘03BON ‘NINH310JL03 ‘VdVni ‘WO ‘33 I ‘VNVZIH ‘VIMVB ‘VŽIVIM ,B3ENVd ‘V339VZI | 'N03333L ‘VAVddS :apBiui bz b^ubzu^
•i/ f
Danes boste morali prebaviti še drugi svetniški del -hrastniško litijskega - pravila pa so ista kot zadnjič. Ker se na odmerjenem nam prostoru, kljub volji, ki jo imamo, ne moremo spopasti s stotnijami imen, smo z vsake liste vzeli le po enega predstavnika, ki uteleša listina hotenja. Nekaj prostora pa smo namenili tudi individualistom, ki se k svetništvu prebijajo pod svojimi zastavami.
Od volitev se tako počasi poslavljamo. Mir bo spet zavel v naših dolinah in na naših straneh. Pa saj je že zadnji čas. Biti na zborovanjih, npr. na tistem, kjer je Slavko Kmetič ozmerjal drugače misleče z golaznijo, je pač duhamorno početje.

Redakcija jetrnic
J
Ut« a
Hrastnik
LDS - Marko Planinc. Morda ne govori kot Zlatoust, dokazuje pa, da se da živeti tudi od besed: po radiu in časopisu se zdaj preživlja s televizijo. Tudi če bi hotel, njegovo podjetje res ne more imeti drugačnega imena kot Čvek.
SLS - Nada Grešak. Ko bo čez veliko, res veliko let šla med upokojence, bo morda pisala pravljice. Tiste, za korajžne fante, v katerih kar mrgoli strašnih živali z več glavami, z nogami vsepovsod po telesu,...
SDSS in NDS - Mirko Mastnak. Zdaj, ko ni več le ene stranke in enega televizij skega programa, so njegove perspektive svetlejše. Morda celo toliko, da bo občasno namesto v notranjost aparatov od znotraj zrl v procese odločanja.
ZLSD - Marijan Viktor Pergar. Med ime in priimek sije vtaknil zmagovalca, Viktorja. Morda zato, ker je že dolgo človek bleščave in tisti Hrastničan, ki lahko vedno drži besedo, če obljubi več svetlobe.
SKD - Marjeta Bantan. V njeni bližini razsaja virus politike. Kandidat je njen delodajalec Jože Goznikar, njen mož je kandidat SLS. Ker je tudi sama na čelu liste, lahko z Jurijem že zdaj razmišljata, komu zaupati dojenčka v varstvo.
SNS - Bojan Kirn. Čeprav se v Hrastniku kar štirje Kirni potegujejo za svetniško čast in slavo, boste med njimi zaman iskali ime tistega, ki Kirne v politiki zastopa že zdaj. Pa bi, če bi prej mislili na to, lahko imeli kar svojo stranko.
LDS - Janez Kastelic. Bi bilo naključje, če bi nekaj dni po tistem, ko smo dobili Zakon o veterinarstvu, in ko seje v Litiji po dveh letih spet pojavila steklina, diplomirani veterinar Janez Kastelic šel med svetnike?
SKD - Jožica Babnik. Pota usode so lahko kruta. Krščanska morala razglaša, da posvetna bogastva ne veljajo nič, biblijske prilike govore o tem, kako j e sreča v dajanju,...gospa pa je direktorica litijske SKB banke.
SDSS - Jože Grošelj. Časi se menjajo, je pel Bob Dylan, ostajajo pa resnice; tudi tista o vrednosti izkušenj. Morda gaje zato SDSS postavila na prvo bojno črto, saj seje prekalil že v bitkah, ko je poveljeval litijskemu šolstvu in partiji.
ZLSD - Marjan Mali. Po svoje je dobro, da še ni zgradil novega litijskega smetišča. Po teh volitvah bi tja romalo 110 neizpolnjenih svetniških pričakovanj in še par županskih. To pa je toliko, da bi se morali prihodnje leto lotevati spet novega.
SLS - Franci Rokavec. Fant bi lahko sestavil enega najbolj znanih bratovskih tandemov na Slovenskem, če mu brata Slavka ne bi odnesle eLDeSovske vode. Tako pa bosta njegova šefa Marjan in Janez še naprej kraljevala brez prave konkurence.
/0h Šteferl - Dušan Hauptman Razumljivo je, da so Duletu zaupali številko tri, saj je zaslovel prav s trojkami. Prav tako j e razumljivo, da seje, vajen Olimpijinega zelenega dresa, odločil za moštvo nekdanjih Zelenih.
DeSUS-Janez Blažič. Spodobi se, da se cehovski predsednik postavi na čelo cehovske liste. Le vojske j e zbral tako malo, da bo v primeru dobrega volilnega izida imel več svetniških stolic kot pa svetnikov.
One-man-band
kandidati
Jože Koncilja - Trbovlje Je dobro ali slabo, da osnovnošolci, ki so nekako pod njegovo upravo, nimajo volilne pravice?
Dragoljub Milinovič - Hrastnik Samostojen kandidat, kaj pa drugega. Saj že z eno partijo ni mogel shajati.
Ivan Viljem Ojstršek - Hrastnik Najbolj namiznoteniški kandidat. Tu sta hčerki Vesna in Andreja, bife Point 21...
Zdravko Pestotnik - Trbovlje Ko kulturna birokracija, zavarovalniška agentura in okopavanje brajde v Gabrovki niso več izziv.
Andrej Železnik - Trbovlje Večina upokojenih politikov se slej ko prej vrne; sploh če leta niso visoka, izkušnje pa bogate.

narava
tradicija
strokovno znanje
Spustite sonce v Vaše življenje.
Generalni uvoznik za Slovenijo: VITASAN d.o.o. IZLAKE
Podlipivica 43, Izlake; tel.: 0601 //3 521
Celje - skladišče
D-Per
/rz rr e n F' s Zsc-evJ 6,1994
Trbovlje
5000001643,47
COBISS o
Ljubljanska banka - Banka Zasavje d.d., Trbovlje
PLAČILNA KARTICA
Sami se prepričajte o ugodnostih, ki vam jih nudi.
Prošnje za LB kartico lahko dobite v vseh enotah Banke Zasavje d.d. Trbovlje.
LB Banka Zasavje d.d., Trbovlje - banka, ki dela z ljudmi - za ljudi -
NAROČILNICA
AVC, Cesta 20. julija 2c, Zagorje ob J : 0601/64 250, 64 166; tax: 0601/64 4
Naročam časopis ZASAVC
I
ime in priimek .					|	...	• • •
Datum rojstva .					■	
kraj 			postna	st;			
ulica . 				. . . telefon .	•	: ■		
datum ... . . .			podpis		■		
I
NAROČNINO BOM PLAČEVAL:
^	sproti, trimesečno, polletno (ustrezno obkroži)	j