Dajte narodu meščanskih šol.* V težke verige je bil vkovan naš narod, a ni se zavcdal svoje sužnosti, zato ni hrepenel po svobodi in zato se tudl ni brigal za edino pot, Jti drži do resnične, * V nagein Uačrtu novega šolskega zakona imenujemo meSčanske šole narodne višje šole. Pričujoči članek so objavili tudi drugi listi. Prav je, da se zbudi zanimanje javnosti do tega prevažnega šolstva. — Ljudsko Solo imenuje naS zakonski načrt narodno šolo. Naziv nmeščanska §ola" ni prav nič odgovarjal bistvu, namenu in smotru tega Solstva, tudi naziv .Ijudska šola1" ni bil na mestu. nI.judski" znači v narodovi govorici pojera »tiij" (n. pr.: To je ljudski flovek = tuj človek). In res so hotele špecialno slovenske (kranjske) predvojne razmere narodno šolo ljudstvu odtujiti. V tem primeru je bila prava beseda na nepravem mestu. Poslej pa hočemo imeti narodno šolstvo, ki naj služi narodu! — Uredn. trajne svobode, ni se brigal za izobrazbo. 7o dejstvo se sedaj bridko mašeujč. Nasprotno pa so si n. pr. Čehi že odnekdaj piizadevali, da posplošijo ljudsko izobrazl,o. Ako bi jih bili mi pravočasno postierIiali, bi ne biiu sedaj naša usoda tako neRotova, ne bi imeli povoda obupavati. Vihar svetovnc vojne je zdrobii želczje, ki jo težiio inal. narodc; razpršili so sc črni oblaki in tudi nani je zasijalo solnce zlate svobode. premalo izobraženo, da bi razuinelo svobodo, da bi jo znaio ceniti, se ljudstvo le polagonia zaveda dolžnosti, ki inu jih svoboda nalaga. Le polagoma se tudi zavedamo, da nain preti nova nevarnost, da nas čaka še luid boj, boj za obstanek. Ako nočemo v lem boju podieči, ako hoeetno uspešno tekaiovati z drugimi narodi, morarno povzdigniti narod na višjo stopnjo kulture. Kdo bi se ne veselii dejstva, da se koiično vsaj voditelji naroda zavedajo, kolikega pomena je izobrazba za obstoj in prospeli naroda, zlasti še tako majiinega kakor smo mi. Z našo ijudško šolo ni bil dosiej nihče zadovoljen: kritiziral je ineščan, zabavljal delavec, prekiinjal kniet. Bila je bolno hirajoče dete. Pokiicani in nepokiicani zdravniki so svetovali razna zdravila. Zlasti pridno so se pa oglašali zakotni rnazači ter vsiljevali svoja mazila. Soiniki smo se jim postnehovali, _aj smo vedeii, da niore dete rcšiti le težka operacija. Kaciikaiiia reforiua Ijudske šoie pa je bila zaradi prejšnjih politiških razmer neizvedijiva. Viiiar svetovne vojne _e porušil tudi Ijudsko šolo. Na njenili razvalmah bo vstaia narodna šoia. bojim se pa, da. odloulni krogi zabredujo v stari greh. Sklicaii bodo nekaj več ali inanj izvedenili mož, cnketa bo sedia zu zeleno niizo ter pri skrbno zaprtih dur rih in okmh ustvarjala narodno šolo, v kateri ne bo niliee mogel dvomiti, da ji je tekla zibel na zeleni mizi. Ob prcosnovi ijudskega šolstva so inicresiraui ziasti starši, zato bi morali pravzaprav oni odločevati, kakšna bodi naša narodna sola. Naše ljudstvo pa je za to še premalo izobraženo. Gorje nascinu narodu, gorje aaši državi, ako bi vlada ijudstvu dovohla besedo ob preosnovi Ijudske šole! Naiodna ioia se bo takorekoč zgradilu na razvalinaii dosedanje ljudske šoJc. Zuto je najprej vestno presoditi gradivo, ki naj se porabi pri itovi zgradbi. Odločiiiio besedo o tem imamo šolniki. Vlada pa bo morala uvaževati tudi upravioene žeije in nasvete vseii drugih činiteljev, ki so interesovani pri preosnovi ijudskega šoistva. Da se zbudi v narodu zanimanje za šolstvo, je nujno želcti, da bi o šolskili vprašanjih razpravljali tudi v poiitiških listih. To velju tudi za aieščaasko šolo, ozimnia za enotno spodnjo srednjo šolo. * Narodna šola nudi učenceni neko mero splošne izobrazbe, nc da bi sc ozirala na bodoči pokiic svojih učencev. Za strokovno izobrazbo skrbe razne strokovne šolc, kakor kmetiške, obrtnc, trgovske i. t. d. Kot nekake strokovne šole moramo dandanes smatrati tudi vseučilišča, tehnike itd. Učeiici z narodnošolsko izobrazbo bi na teh zavodih ne mogli prisostvovati predavanjem. Pripravljati učenca, da bo »zrel« za obisk visokih šol, to je natnen srednjih šol. So pa tudi strokovne šole, ki sicei ae zahtcvajo od učencev toliko splošne izobrazbe, koiikor je nudi srednja šoia svojirn absolventom, a se tudi ne uiorejo zadovoljiti z narodnošolsko izobrazbo in zahtevajo zato od svojih učencev, da so vsaj nekaj let obiskovali kako srednjo Solo. Pa tudi taki sloji, ki bi sicer za siio mogli izhajati z narodnosolsko izobrazbo, streine vedao bolj po večji izobrazbi. Zlasti prehivalstvo mest in industrijskih kraiev se noče več zadovoljevati z narodnoSolsko izobrazbo. Pa tudi po kinetih je vedno več in več kmetovalcev, obrtnikov, trgoveev, ki bi radi, da bi njihovi otroci »izdelali« vsaj par razredov srednje šole. Nadalj-3 se t\id\ od nižjih državnih ii! zasebnih uradnikov zaliteva, da so dovršili nekaj razredov srednje šole. Zato so pa nižji razredi srednjili šol zlasti girnnazij, prenapolnjeni, in to posebuo z učenci, ki niso vslopili z name"<>m, da bi kdaj zavod dovršili. Navzlic teinu pa iina srednja šolu vedao pred očrni svoj nanien, pripravijali nčeiice za visoke šole. Na ostale učence se ne ozira in jih sniatra kot balast, Cesar ij Pač nihče ne more zameriti. UpoštevaiuŁ dejanjske razmere, je uvedla srednja Sola dvostopnjost nekaterih predmetov, tako Ja dobi učenec, ki je dovršil četrti azred srednje šole, kolikortoliko zaokro-ženo znanje. To je pa tudi vse, kar storisrednja šola za one, ki prostovoljno aliprisiljeni izstopajo, ne da bi bili dovršilioetrti razred. Da bi razbrenienila srednje šole in jiin odtegniia ves materijal, ki ne sodi v tt zavodc, je biia šolska uprava ustanovila nifšCansko šolo. Mešuanska šola ima nalogo nuditi mladini višjo izobrazbo, nego jo daje narodna šola; obenein pripravija učence za prestop v učiteijišča, trgovske akademije, višje obrtne šoie, kadetnice itd. Namenjena je v prvi vrsti našenui srednjemu stanu, zato se v prvih treh razredih poucujejo vsi predmeti z ozironi na njih uporabnost v obrti, v kmetijstvu in v praktičnem živijenju sploh. V jezikovnem pouku se učenci seznaajajo z osnovnimi pojmi narodnega gospodarstva, v zgodovini se pa temeljito obravnava ustavoznanstvo. Neprecenljive vrednosti je tudi, da se poučuje iia meščanskih šoiaii knjigovodstvo. (Tako n. pr. deluje že mnogo nekdanjih ucencev krške meščanske šole na raznili deiiarnih zavodiii, kjer so jako dobro plačani.) Na potrebe kmetijstva se ozira zlasti pouk v prirodopisju in kemiji. Na meščanskih šolaii pa, ki imajo kmetijski značaj, je v tretjem razredu odmerjenih nekaj ur na teden za pouk v kmelijstvu. Kazuine se samo ob sebi, da ta pouk ni le teoretičen; tako n. pr. niorajo učenci krške meščanske šole delati tudi v drevesnici, uče sc <_epiti sadno drevje in trte. Za bouoče gospodarje in obrtniKe je velike važnosti geometrijsko risanje. Zu v urugem razredu rišejo učenci preproste nacrte parcel, ki so jih .zmeriii sami, v tretjem razredu pa najraziičnejše predrnete iz stavbarstva in strojarstva pa tudi enostavne načrte poslopij. V četrtem razredu meščanske šole v Krškem se poučuje po učnem načrtu za cetrti razred realk. Da se absolventom iuešcanske šole oiajša prestop v peto realko, so v cetrtem razredu meščanske šo_e uvedene knjige, ki jili uporabijajo v celeitera razreau realk. Ni mi treba poudarjaii, da se poučuje tudi irancosčina; pač pa bi omenil, da je za učence četrtega razveda stenogratija obiigaten predmet. Kdor je piebral te vrstice, ne nioic odobravati, da pošiijajo starši otroke, ki se niis-ijo posvetiti kinetijstvu, obrti, trgovini, ali -pa s/ žele postati nižji uradniki, nekaj iet v kako srednjo šolo, namesto da bi jili Uali v meščansko šolo. Nekaj let sem morejo pouku na mešCanskih špiah prisostvovati tudi učenke. uejstvo, da je na meščanski šoli v Krškcni v tekočem šolskem letu vpisanih 76 hospitantinj, priča, da stremi tudi naše ženstvo po visji izobrazbi. Mnogo učenk, ki so dovršile meščansko šolo, vstopa v . (»štno službo, v trgovino, v razne pisarnice, k železnici ali pa na učiteljišča. Marsikdo je mnenja, da dosežejo osemrazredne narodne šole toliko kakor meščanske šole. Kako napačno je to ninenje, se prepričamo, ako priinerjamo učni načrt osemrazrednih narodnih šol z učnim načrtom meščanskih šol. Učenci, ki so dovršili tietji razred meščanske šole, morejo deiati izpit za vstop na trgovsko akademijo, absolventov osemrazredaih narodnih šol pa niti na dvorazredne trgovskc šole iie sprejemajo. Ob tej priliki bodi omenjeno, da prinaša »Učiteijski Tovariš« baš sedaj vzoten učni načrt štirirazrednih meščanskih šol, ki ga sestavljajo učitelji meščanske šole v Krškem. Žekti bi biio, da se vsa javnost zanima za to delo. « Kdo se ne spominja časov, ko so nam Neruci porogljivo očitali: »Vseučilišče hočcte imeti v Ljubljani, kjer nimate niti ene javne meščanske šole!« OinalovaževaK, da, sovražili smo doslej meščansko šolo, pa saj je nismo poznali! Nasprotno pa so jo drugi narodi jako cenili. 'J^ako je biio na Ceškein že prcd vojno skoraj 540 rneščaiiskih šol. Ako hoče naša viada res povzdigniti izobiazbo aaroda, zlasti srcdnjega stanu, mora takoj začeti z ustanavljanjein meščanskih šol. V vsakem okraju bi morala i)iti vsaj ena meščanska šola. I. Magerl.