GLASNIK OKRAJNEGA LJUDSKEGA ODBORA LJUBLJANA Ljubljana, 6. septembra 1955 K* t®TO II. — Štev. 63 kateri ljudski odbor obravnava posamezne vloge, prošnje itd. državljanov in organizacij? POJASNILA IN PRAKTIČNA NAVODILA PO USTANOVITVI NOVEGA LJUBLJANSKEGA OKRAJA IN NOVIH OBČIN Ustanovljen in konstituiran je ,.°vi okrajni ljudski odbor Ljub-iatls. 3 sedečem v Ljubljani, re*ija. Ustanovljene so nove cdb e ^si novl občinski ljudski Wli ljubljanskega okraja so lusto svoje prve seje. (Glej av- -ove številke »Glasnika«!) — ‘^novanl so tudi vodilni uprav-.! Uslužbenci okrajnega in ob-l,nskih ljudskih odborov, ki so , davnem tudi že razmeščeni Uradnih prostorih in so pričeli fednim poslovanjem. (Sedeže ’ inskih ljudskih odborov glej ‘Glasniku, št. 55 in 64-55). ''fustiitev upravnega posaova-J? dosedanjih okrajnih ljudskih ^borov Ljubljana okolica in .luL>ljana mesto in prenos po-v°v na novi okrajni ljudski od-°r Ljubljana je bil skrbno pribijem Prenos urejenih spi-j X jn arhivov je bil komisijsko j^šen v dneh 30. avgusta do v Sl?ptembra 1955. Enaka na-|t>!Lla so veljala za pripravo j, Prenos spisov, arhivov in po-y”v Pri združevanju dosedanjih v nove občine. lilfr' Preni>su poslov tako ve-! 'e8a obsega je bilo seveda ne-b?ibno, da je prišlo v dnevih J*-nosa do krajšega zastoja v Vu m Poslovanju. Potrebno je ., oddeliti rešene spise od ne- a _ -1_ i«. Kil« ■j**Uh, potrebno je bilo od-’ h spise, ki so bili doslej v .^Lojnosti okraja (OLO in , G Ljubljana), na spise, ki l^nejo naorei v nris’o'nosil 'ja, od spisov, za katerih re-** so zdaj pristojni občinski j^akl odbori. Da to ni bilo delo, nam povedo neka-'rt Številke vložnih zapisnikov .tr'° s področja dela doeeda-',Ra Mestnega ljudskega od-*ra: iZ 0stnlh mesecih tekočega leta j je bilo vloženih pri MLO r!b>)ana skoraj 30.500 vlog ih°v). Od tega je bilo rešeto 31. avgusta 1953 nad 29 ji vlog, nerešenih (tekočih) je ostalo 1.481. e 6 številke so bile zelo vlao-. Saroo pr| dosedanjem mest-^ ljudskem odboru, ki je po-JJ41 kot občinski in okrajni v°s,tl odbor hkrati. Bistveno «2’'e so bil* te številke orl dotik okrajnem ljudskem , .°ru Ljubljana okolica. Ta m , na svojem območju že b občine, katerih ljudski so sami re*»vali vsaj !i»k re prvolnatančne zadeve. 00 JE PREVZEL IE REŠENE Z, SPISE? kf . rešene spise sedanjih tJriih ljudskih odborov, ki se »n *°Aem poslovanju ne bodo raV»iH. 'e zn le'o 1954 do ithl Povzel v glavnem mestni s U ' Vse ostale rešene spise irv *Vzela prevzemna komisija '»ra, okrajnega ljudskega od-In Pridejo v tekoči arhiv la . . ',rn tn- ^ohk ,)enl po področjih dela tajništvih), vedno pri roki, če bi bili potrebni pri poslovanju bodisi na okraju, bodisi, da jih zahteva kak občinski ljudski odbor. Ze rešene spise dosedanjih občinskih ljudskih odborov so prevzeli novi občinski ljudski odbori. KDO JE PREVZEL IN KDO BO OBRAVNAVAL NEREŠENE SPISE? Nerešene spise dosedanjih občinskih ljudskih odborov so prevzeli novi občinski ljudski odbori. Vse nerešene spise obeh dosedanjih okrajev Je po prevzemni komisiji prevzelo tajništvo novega okrajnega ljudskega odbora in jih dodelilo pristojnim tajništvom (oddelkom). Pristojna tajništva sedaj oddeljujejo spise, za katere je pristojen okrajni ljudski odbor od spisov, za katere so po novih predpisih pristojni občinski ljudski odbori. Slednje spise prejemajo v teh dneh občinski ljudski odbori, da Jih rešijo v svoji pristojnosti. Prevzem in dodeljevanje spisov ni bilo mogoče opraviti čez noč, temveč je bila temu delu posvečena posebna pozornost po načelu: rajši nekoliko počasneje la natančno, da se ne izgubi noben spis, nobena vloga, nobena prošnja, kajti vsak spis pomeni za vlagatelja določene pravice ali dolžnosti. Vsi nerešeni spisi se bodo torej reševali po služ-žbeni dolžnosti nemoteno naprej (seveda z omenjenim nujnim kratkim zastojem) pri organu, ki je po novih predpisih pride) en ra reševanje nniameznih zadev. Zato Je za vložene In še nerešene vloge nepotrebna vsaka skrb, ali se je morda kak spis Izgubil; nepotrebna vsaka posebna urgenca bodisi na okrajnem ljudskem odboru bodisi na pristojnem občinskem ljudskem odboru, In nepotrebno vložiti ponovno vlogo kjerkoli. t edino izjemo v stanovanjskih zadevah. • NEREŠENI SPISI V STANOVANJSKIH ZADEVAH predstavljajo posebno težavo ob objektivnem dejstvu, da stanovanjska Izgradnja še ne more naraščati v sorazmerju s potrebami oziroma v sorazmerju z vloženimi prošnjami. Na območju do sedaj že obstoječih občin ne bo bistvene spremembe. Razilka bo le ta, da namesto dosedanjih občin rešujejo že vložene stanovanjske zadeve novi občinski odbori. Bistvena razlika pa nastane na območju dosedanjega Mestnega ljudskega odbora Ljubljana, ki je do sedaj obravnaval stanovanjske prošnje centralno. V zadnjih letih je ostalo Iz zgoraj navedenih razlogov skoraj 9 001) prošenj nerešenih. Kljub Izrednemu naporu in pospešenem po- stopku pred posebno komisijo, ki je zadnje leto odločala o tem, ali pride prosilec v prvo prioriteto ali ne je ostalo nerešenih na tisoie prošenj. Za te prošnje so odslej pristojni novi občinski ljudski odbori tudi v mestu Ljubljani. Ob obravnavanju tega vprašanja je komisija za prenos poslov zavzela naslednje stališče: a) vse stanovanjske prošnje Iz leta 1954 In 1955, ki so bile že obravnavane, pa prosilci niso bil: uvrščeni v prioritetni red, se rešijo tako, da se prosilcu dostavi negativna rešitev, spisi pa se kot rešeni stavijo a. a. b) Vse stanovanjske prošnje Iz leta 1954 in 1955, ki še niso bile obravnavane pred komisijo, pa do konca avgusta niso mogle biti obravnavane, so kot nerešeni spisi in bodo predloženi na občine, v katerih ima prosilec svoje bivališče. Ce prosilec nima bivališča v Ljubljani, se bo spis dodelil tisti občini, kjer ima ali bo imel prosilec svojo zaposlitev. c) Vsi stanovanjski spisi, vloženi f-ed letom 1954, a še niso mogli biti rešeni, se ne bodo Obvestilo 0 VPISU V GLASBENE ŠOLE Glasbene šole Okraja Ljubljana (Ljubljana-Center, Šiška, Bežigrad, Moste, Šentvid, Polje, Domžale, Mengeš, Kamnik, Medvode in Litija) bodo vpisovale učence za šolsko leto 1955-56 v dneh od 5. do 10. septembra 1955. Podrobna navodila o vpisu, sprejemnih in popravnih izpitih ter o začetku pouka so razvidna na oglasni deski vsake šole. Okrajni ljudski odbor Svet za kulturo o pristojnosti občinskih In okraj- končno bo dajala svojo pritndi-nih ljudskih odborov (Uradni 1. tev k zaključnim računom go-FLRJ št. 34-1955) in republiški spodarskih organizacij. Zakon o pristojnosti občinskih ’ S pritrditvijo Okrajnega Ijud-1« okrajnih ljudskih odborov v jakega odboja bodo občine zar:-zadevah, ki so iyejene z dose- j d- določitve vrste knj-govod-danjimi republiškimi predpisi sivo odločale, katere gospodar- več obravnavali in dali v evidenčni arhiv novega okraja. Vsaka stranka, ki bi imela za potrebno, da prošnjo obnovi, vloži novo prošnjo brez koleko-vine pri pristojni občini ter se sklicuje na datum svoj čas vložene prošnje. Prejšnjo prošnjo dvigne pristojni organ iz evidenčnega arhiva novega okraja. II. Rekli smo že, da bodo vse nerešene vloge rešene od pristojnega novega ljudskega odbora, ne glede na to, ali s,to jo do 31. avgusta 1955 vložili na dosedanjem okrajnem ali občinskem ljudskem odboru. Rešitev boste torej prejeli od tistega novega ljudskega odbora, ki je po novih predpisih pristojen za rešitev vaše vloge. Nove pristojnosti določa zvezni Zakon (Uradni list LRS št. 26-1955). Iz teh predpisov bomo tu povzeli le glavna določila za tiste zadeve, zaradi katerih imajo državljani ali organizacije največ opravka na svojem občinskem ljudskem odboru in opozorili tudi na zadeve iz občinske pristojnosti, ki jih bo za občine opravljal v prehpdnl dob! še okrajni ljudski odbor, posebno za občine na območju mesta. Ne bo pa odveč, če ponovno opozorimo na to, da Zakoni o pristojnosti skladno z uvaja-janjem novega komunalnega sistema dajejo veftno zadev v prvostopno pristojnost občinam, ne pa okraju, ki postane predvsem organ za reševanje v pritožbenem postopku, ta dajanje regulatornih predpisov in za tn-štruktažo, kontrolo in inšpekcijo. Zato boste redko pogrešili, če naslovite vašo vlogo vašemu občinskemu ljudskemu odboru. Ce le-ta ne bi bil pristojen za rešitev vaše vloge, jo bo po službeni dolžnosti takoj poslal okrajnemu ljudskemu odboru v obravnavo. A. S PODROČJA GOSPODARSTVA 1. Splošno Na nove občine preide pretežni del gospodarskih zadev. Ze doslej je občina smela ustanavljati podjetja in obrte, odločati o n liho v: sanarii: '.n dajat: ali zagotavljati osnovna in stalna obratna sredstva podjetjem, ki -ih ** ustanovila Nove občine pa dajejo tudi dovoljenja za konstituiranje, določajo podjetjem njih položaj (obrti ali podjetja), dovoljevale bodo spremembe tirm podjetij, dovoljevale ustanovitev obratnih in poslovnih enot, kakor tudi to. da se posamezna poslovna enota izloči v samostojno podjetje. Občine bodo potrjevale sklepe o pripojitvi in razdelitvi podjetij, odrejale bodo likvidacijski postopek za taka podjetja. Nadalje bodo potrjevala pravila, dodeljevala osnovna sredstva ali pa jih prodajala, kolikor prevzamejo ta osnovna sredstva od likvidiranih podjetij. Med najvažnejšimi kompetencami novih občin je njihova pravica, da odredi delitev dobička gospodarskih organizacij z občinskim družbenim planom na del, ki pripada gospodarski organizaciji in na del, ki pra- - 0w>Urv rv>'" .na h- '-v-'-v*j.ia tudi sredstva, ki se Izločijo iz debička in prenesejo v rezervni sklad gospodarske organizacije, določala Instrumente, na podlagi katerih se izračuna delež pri dobičku občine, določala odstotke od prometa za investicijski sklad (trgovskega podjetja, gostinskega podjetja) določala pavšalne deleže in stalne prispevke obrtnih delavnic, odmerjala pavšalni prometni davek in ske organizacije se štejejo za manjša podjetja in katere kmetijske organizacije morajo voditi knjigovodstvo po skrajšanem kontnem planu. Občina bo dajala pritrditev za imenovane vodje knjigovodstva. O pr o n hanju podjetja sme občina odločati s pritrditvijo Okrajnega ljudskega odbora. Samostojno pa potrdi sklepno likvidacijsko bilanco. Tudi predlaganje prisilne likvidacije gospodarskemu sodišču spada v kompetenco občine. 2. Finance Tudi velik del finančnih zadev preide na občine. Ze doslej so občine reševale spore med strankami glede razmejitve katastrskih občin, odločale o ugovorih zoper podatke v katastrskem operatu in podobno; sedaj pa bodo sprejemale napovedi JohodKov davčnih zavezancev, pobirale in Izterjevale davke in druge proračunske dohodke, odločale s pritrditvijo Okrajnega ljudskega odbora o oprostitvi •j.'ez.-iK.cv plačevanja zemlja-rlne (obračunavale bodo aem-ljarino, predpisovale prometni davek in ta davek odmerjale, isto tako bodo ugotavljale davčne osnove in odmerjale davek na dohodek (dohodnino), določale davčne olajšave pri dohodnini, oprostitvi plačila davka tuje delovne sile in podobno. Občine bodo pobirale tudi prometni davek od nepremičnin in izdajala potrdila o tem. Potrjevale bodo strankam, kadar gre za zamenjave zemljišč zaradi arondacije (v zvezi s plačilom prometnega davka od nepremičnin) V prehodni dobi do 31. dec. 1955 bodo finančne uprave poslovale takole; Na območju dosedanjega okraja Ljubljana okolica sta bili izterjava davkov od prebivalstva in izdajanje potrdil o vplačilih že doslej decentralizirani na občine, ostale posle pa jo in-avi,a >"irava OLO Ljubljana okolica. Vse to poslovanje ostane do 31. decembra 1955 nespremenjeno na dosedanjih mestih, okrajna finančna uprava pa posluje odslej v Ljubljani na Tržaški cesti 3. Na območju dosedanjega mesta Ljubljane je to odmero in izterjavo davkov od prebivalstva vodil MLO centralno, le Kii.., pni«* m Senlvid sta te posle opravljali samostojno. Za ostalo mestno območje bo do 31. decembra 1955 poslovala nadalje skupna finančna uprava, ki sedaj opravlja posle v zvezi z odmero in izterjavo davkov, vplačila, registracijo računov, Izdajanje potrdil. Informacije Ud v Kresiji, pritličje, vhod z K,-.,«*r,h T 'i *vri torek O dvorišča). Le potrdila glede odmere — posebno v zveni z otroškimi dodatki — dobite v I. nadstropju Kresije soba 13, 15 Stran 210 •GLASNIK« in 16 (vhod ob Ljubljanici). Občina bo prevzela tudi poroštvo za kredit za obratna sredstva, ki ga vzame pri banki gospodarska organizacija. Na področju financ ustanavlja občina tudi gospodarske organizacije s posebnim položajem: komunalne banke ln hranilnice, daje dovoljenja kmetijskim zadrugam, da ustanovijo hranilnice. Občina potrjuje tudi za- ključne račune komunalne banke, predvsem pa določa del dobička, ki pripada občinskemu ljudskemu odboru. Kakor potrdila sploh, izdaja občina tudi na področju financ potrdila, da živina, za katero je zaprošeno invsticijsko posojilo, ni nekakovostna. (Nadaljevanje v prihodnji številki »Glasnika«.) IZVLEČEK IZ PRAVIL 0 ORGANIZACIJI, NALOGAH IN POSLOVANJU SJANOVANJ-SKE UPRAVE I V LJUBLJANI SPREJETO NA 69. SKUPNI SEJI MLO DNE 26. AVGUSTA 1955 Mestni ljudski odbor glavnega mesta Ljubljane je na zadnji seji dne 26. avg. 1955 potrdil pravila Stanovanjske uprave L, ki ima sedež na Resljevi c. 14-a. Glavna določila o poslovanju in naloga') vsebujejo naslednji členi: Člen 3 Delovno področje ln naloge uprave so: Vodi evidenco o vseh stanovanjskih prostorih po površini, kakovosti in po številu uživalcev stanovanj in stanovalcev; odloča v smislu predpisov, Izdanih na podlagi 25. člena uredbe o upravljanju stanovanjskih hiš, Uradni list FLRJ 29-54, o sklenitvi stanovanjskih pogodb ln o odpovfedih teh pogodb ter pošilja odločbe hišnim svetom v izvršitev; nadzoruje poslovanje hišnih »vetov; sestavlja predloge svojega letnega proračuna in zaključni račun; opravlja druge zadeve, kt jih določi ludski odbor ter jih predloži svetu stanovanjske skupnosti v potrditev. Stanovanjska uprava skrbi z« zakonitost dela stanovanjske skupnosti ln sme zadržati izvr-iitev'v«<*h e'c’p.n.(>v hi6rvh svetov ln sveta stanovanjske skupnosti, če misli, da so v nasprotju s predpisi. Člen 4 Upravi je priznano svojstvo pravne osebe in jamči za svoje obveznosti s sredstvi, s katerimi upravlja. Člen 5 Dohodki Stanovanjske uprave ec ustvarjajo Iz dela sklada za hišno Upravo, ki ga določi Svet stanovanjske skupnosti In potrdi MLO Ljubljana. Člen 6 Uprava posluje samostojno in razpolaga s svojimi dohodki v mr^ti oro-računa dohodkov in izdatkov. Člen 10 Proračun dohodkov In izdatkov uprave se izvršuje po letnem planu dohodkov in izdatkov. O letnem proračunu dohodkov in izdatkov sklepa Svet stanovanjske skupnosti in va n-ed-loži v potrditev MLO Ljubljana. Člen 12 Po preteku proračunskega te-: ta, ki se ujema s koledarskim letom, sestavi uprava zaključni račun o finančnem poslovanju. O 7a,lcM‘’ A .. ,^ -«* •» rup sklepa »vet stanovanjske skupnosti ter ga predloži v potrditev MLO Ljubljana. Člen 14 v potrditev ljudskemu odboru; — določa odstotek od celotne najemnine, ki ga prispeva vsaka posamezna hiša za kritje stroškov stanovanjske uprave; — določa višino prejemkov šefa in uslužbencev uprave v mejah predpisov ljudskega odbora; — voli in odpokliče poravnalni svet (66. člen cit. uredbe). Člen 15 V svetu stanovanjske skupnosti imajo svoje zastopnike hišni sveti. Svet stanovanjske skupnosti ima največ 50 članov. Svet stanovanjske skupnosti se sestaja po potrebi, najmanj pa na tri mesece. O vsakem sestanku sveta stanovanjske skupnosti se piše zapisnik. ki mora vsebovati poleg datuma, kraja In števila navzočih sklepe, ki so bili sprejeti na sestanku. En Izvod zapisnika se mora dostaviti Stanovanjski upravi. Sestanka sveta stanovanjske skupnosti se mora obvezno udeležiti zastopnik Stanovanjske uprave. Člen 16 Svet stanovanjske skupnosti sklepa veljavno, če je navzočih nad polovico članov. Sklepi sveta stanovanjske skupnosti se sprejemajo z večino glasov. Pri volitvah predsednika, podpredsednika in tajnika sveta, kakor tudi 3 Članov poravnalnega sveta mora biti navzočih najmanj dve tretjini članov. Za izvolitev predsednika, podpredsednika in tajnika sveta je potrebna večina glasov Člen D Svet stanovanjske skupnosti se izvoli v začetku vsakega koledarskega leta za tekoče leto, in sicer po volitvah hišnih »vetov. Administracijo stanovanjske skupnosti in poravnalnega sveta .pravlja Stanovanjska uprava Člen 18 PORAVNALNI SVET Poravnalni svet pri Svetu stanovanjske skupnosti je pristojen za reševanje sporov, ki nastanejo: a) med uživalci stanovanj in stanovanjsko skupnostjo oz hišnimi svett, glede popravil In vzdrževanja stanovanj ter b) odpovedi stanovanj, kt jih je podal organ upravljanja, če uporablja uživalec stanovanje ikri da «e d“la ikn- da. ali pa v druge namene, kot je to določeno s pogodbo In če uživalec kljub opominu hišnega sveta pogosto vznemirja užl- SVET STANOVANJSKE SKUPNOST) Svet stanovanjske skupnosti opravlja zlasti te-le zadeve: — sklepa o letnem proračunu ln o zaključnem računu stanovanjske uprave Im ju predloži valce. Poravnalni svet šteje 3 člane (predsednik In dva člana) ter 6 prisednikov Člen 22 Sef uprave kot neposredni starešina vodi poslovanje uprave na> podlagi zakonov, urddb, od- lokov, drugih predpisov in pravil po navodilh Sveta stanovanjske skupnosti in MLO Ljubljana. Sef uprave sme zadržati izvršitev vseh sklepov hišnih svetov ln sveta stanovanjske skupnosti, če misli, da so v nasprotju s predpisi. Ce zadrži izvršitev sklepa, mora o tem takoj obvestiti Svet za stanovanjsko zadeve MLO. Ce svet o tem ne izda v 8 dneh nobene odločbe, se šteje, da je sklep potrdil. Sefa uprave imenuje in razrešuje MLO Ljubljana. Člen 41 Pristojni državni organ (Svet za stanovanjske zadeve MLO Ljubliana) ima d^ tmrave naslednje pravice in dolžnosti: a) potrjuje pravila uprave, ki jih je sprejel Svet stanovanjske skupnosti, b) potrjuje proračun In zaključni račun Stanovanjske uprave, c) potrjuje sistematizacijo delovnih mest Stanovanjske uprave. Člen 42 Izvrševanje proračuna dohodkov in izdatkov uprave kontrolira pristojni državni finančni organ, ki ima pravico pregledati knjigovodstvene ln druge dokumente uprave, da ugotovi, ali se dohodki uporabljajo v svoj namen in v mejah, ki so določene s proračunom. Ostali členi obravnavajo administrativno tehnične ln notranje organizacijske upravne med drugim pa tudi naslednje podrobne naloge organov stanovanjske uprave: Izdaja odločbe glede višine preživnin hišnim lastnikom, katerih hiše so prišle v družbeno upravljanje; vodi evidenco o vseh zgradbah, stanovanjih in poslovnih prostorih ter ločeno evidenco o hišah, ki so vključene v družbeno upravljanje; rešuje zadeve v zvezi z vključevanjem hiš v stanovanjsko skupnost; vodi register najemnih pogodb; predlaga nepravilno sklenjene stanovanjske in najemne pogodbe v razveljavljenje pristojnim državnim organom; pregleduje vse zapisnike sej in sestankov hišnih svetov; ugotavlja najemninski predpis za hiše, ki so v družbenem upravljanju, ločeno po posameznih skladih, ločeno za hiše državnih upravnih organov, zadružnih in družbenih organizacij, ki niso v družbenem upravljanju in ločeno za hiše v privatni lastnini, ki niso v družbenem upravljanju, a so dolžni odvajati del najemnine v sklad za zidanje hiš; nudi pomoč hišnim svetom v pravnem, upravnem ln finančno tehničnem pogledu; vldlra račune, ki se krijejo 12 amortizacijskega sklada; nadzira vsa dela v zvezi z Investicijami, vzdrževanjem ln popravili zgradb; pregleduje proračune ln vidi-ra obračune, ki jih predlagajo hišni sveti v zvezi s tem. PRVE SEJE OBČINSKIH LJUDSKIH ODBOROV IZ SEJNIH ZAPISNIKOV OBČINA VRHNIKA St,« un« one iJ. dbor. Poročilo je bilp soglasno potrjeno. Odborniki so nato pred predsedujočim prisegli. Odborniki so Izvotlil začasno komisijo za volitve ln imenovanja. Odbornik Ivan Selan je v imenu desetih odbornikov predlagal za predsednika novega občinskega odbora Janeza Brenčiča, za podpredsednika pa Vranca Okrajška. Predsednik in podpredsednik rta bila izvoljena soglasno. Novoizvoljeni predsednik je zavzel mesto In nadaljeval sejo. Izvoljene so bile naslednje komisije: komisija za statut: Alojz Malavašič. Stane Volk, Franc Pelan; komisija za premoženjske pravice In prevzem arhiva: Ivan Srše, Franc Prek, Peter Reven; komisija za vskladitev pravnih predpisov: Slane Novak, dr Skerluk, in tajnik občinskega odbora. Za tajnika občinskega odbora Je bil Imenovan Franc Širok. Predsednik je predlagal razpravo k osnutku statuta, ki je lili objavljen. Po razpravi so odborniki soglasno sprejeli predlagani statut, z nekaterimi dopolnitvami oziroma spremembami, kot med drugim: k čl. 30 se dopolni, da se v j orodnem glasilu okraja objav-; Ijn tudi odločbe o ukinitvi gospodarskih organizacij ter da se ohlnvlla zaključne račune samo večjih podjetij ne pa vseh da se v prehodnih določilih vnese člen, da daje občinski ljudski odbor zadeve' ekoriom-jlio-plunskega značaja začasno v okrajno pristojnost. Na začasne predloge komisije za volitve ln imenovanja so bili izvoljeni v naslednje odporniške komisije: MiUidiUno-lmunltelna komisija: Franc Prek — predsednik, Lovro Žakelj in Jože Komovc. Komisija zn volitve In imc-aovniija: Ivan Srše — predsednik, Ivan Selan, Zan Kenk, Franc Borštnik in Maks Albreht. Kimillsljo sit gospodarstvo: Peter lteven — predsednik, Janez Kenk, ing. Milivoj Hladnik, Franc Oblak in Miha Plcško. Komisija za predpise ln organizacijska vprašanja: Ivan Selan — predsednik, Mimi Malavašič, Kujolan Brence, Slavko Grom in Lovro Žakelj. Komisija za prošnje in pritožbe: Franc Nagode — predsednik, Franc Krek in Miha I‘luško. Odborniki so izvolili naslednje svete: 1. Svet za goepodarstvo: Tone Voljč — predsednik, Franc Hržman, Ivan Selan, Franc Na-;ode, ing. Milivoj Hladnik, Tomaž Grom, Franc Kozjek, Nace Stanič m Janez Kenk. 2. Svet za komunalne ln stanovanjske zadeve: Janez Cene predsednik, Peter Reven, Janez Cok, Jaka Leskovec, Dušan Dolenc, Matija Sellgar, Jože štrukelj, Janez Dobrovoljc in .'irll Osredkar. 3. Svet za kmetijstvo in gozdarstvo: Zan Kenk — predsednik, Franc Furlan, Anton Perič, Franc Oblak, Matija Ogrin, ng. Jože Križnik, Janez Leskovec, Franc Malavašič, ing. Janez Verbič, Matija Japelj, Ivan Remškar In Miha Pleško. 4. Svet za prosveto In kulturo: Stane Volk — predsednik, Slavko Grom, Majda Stanovnik. Boris Brus, Marija Zalokar, Janez Smrtnik, Jože Tranbuš, Bojan Podbregar, Viktor Pikovnik Vlado Dermota In Stanko Vrhovec. 5. Svet za zdravstvo in socialno skrbstvo: dr. Slavko Ko-'tolj — predsednik, Minka-Pomit, Avgust Kobi, Franc Prek. Kristina Peklaj, Lovro Žakelj 'vana Krašovec, Franc Hubad in Helena Marinčič. 6. Svet za notranje zadeve: Franc Pelan — predsedniki Franc Kranjc, Tone HomoveCi Stane Ahčan in Ivan Sršen-Od upravnih komisij sta bdi izvoljeni: cenilna komisija: Peter Rel ven, Janez Čeme in Slavko Gre-burkar; komisija za Izvajanje pror»" čuna: Peter Reven, Stane Volki Franc Pokrajšek in Minka Grom. Sprejet je bil sklep, da se I*' volijo tudi naslednje upravne komisije: stanovanjska komisija, komisija za gradbene ogle. Vrhnika In občine Brczpvot), V odsotnosti predsednika y .'Ine sklepa zakonske zvez* lointk Franc Pelan. jr Končno slo bila sprejel , v iva sklepa v zvezi z vlrm® občinskem proračunu. |i» Dnevni red je bil Izčrpa nredsednlk je zaključil 1 ^ Izdala »Založništvo t.1ubd®t>«f dnevnik* direktor stane s jaf. odgovorni urednik Ivo T»v •glasnik. Stran 211 OBČINA MORAVČE oeJa je bila dne 8. avgusta 1.1. ^snovni šoli v Moravčah. . ojo je začel najstarejši od-0rnik občinskega odbora Ivan ^“stotnik. Pozdravil je navzo-’ med njimi zveznega poslan-BreJca- Nato je pred-lJena je bila verifikaclj-m ,komisija ln v njenem ime-Pet 6 *M>ro*al odbornik Anton dla e.r^a* da j® komisija na po-lovn‘ sprejete6a materiala ugo-, da pravilnost izvolitve od-'»ikov. Občinski odbor Mo-j* $teje 23 odbornikov in to ^ posedanje občine Moravče 21 Kresnica odbornika. V ime-komisije je predlagal potrdi- tev mandatov vsem odbornikom. Poročilo je bilo soglasno potrjeno in odborniki so pred presedujočim prisegli. Izvoljena je bila začasna komisija za volitve in imenovanja. Odbornik Srečko Berlot je v imenu desetih odbornikov predlagal za predsednika novega občinskega odb. Martina Klopčiča. Odborniki so sprejeli predlog soglasno, nato je novoizvoljeni predsednik prevzel vodstvo seje. Za podpredsednika sta bila dana dva predloga; z večino glasov je bil izvoljen Ivan Pu-slotnik. V naslednje komisije so bili izvoljeni: Komisija za statut: Srečko Berlot, Fran Vehovec In Ignac Cerar. Komisija za ugotovitev premoženjskih pravic in obveznosti, ki preidejo na novo občino: Dominik Pirnat, Ivan Ga- bršek, Lado Urbanija. Komisija za prevzem inventarja in arhiva: predsednik in tajnik občinskega odbora ter uslužbenki Lebar in Strehar. Komisija za vskladitev pravnih predpisov: Jožef Ribič, Fran Pozaršek in Franc Cerar. Za tajnika občinskega odbora ja bil imenovan Leopold Geč. Predsednik statutarne komisije Srečko Berlot ze pojasnil bistvene določbe statuta in predlagal dopolnitve k izvirnemu statutu. Predlagal je krajevne odbore: Češnjice, Soteska, Limbarska gora, Peče, Dešenj, Vel. Vas, Krasce, Vrhpolje, Zalog ob Rači in Mošenik. Poročilo komisije ln statut sta bila soglasno sprejeta. Skladno s statutom so bile izvoljene naslednje komisije: Mandatno-imunitelna komisija: Ivan Pustotnik, Stanko Jerman, Franc Cerar. Komisija za volitve in imenovanja: Srečko Berlot, Fran Ve- hovec ln Vinko Us. Komisija za gospodarstvo: Jože Ribič, Janez Kos, Franc Vehovec. Komisija za predpise In organizacijska vprašanja: Jožef Ribič, Franc Pozaršek in Franc Cerar. Komisija za prošnje In pritožbe: Dominik Pirnat, Lojze Vetoraz in Franc Cerar. Dalje so bile izvoljeni naslednji sveti: 1. Svet za kmetijstvo ln gozdarstvo: Pavel Tič, predsednik; Tine Krulc, Maks Kos, Franc Fuger, Ivan Lovrač, Franc Vi-derger ml., Franc Cerar. 2. Svet za gospodarstvo: Anton Peterka, predsednik; Martin Peterka, Janez Presto, Ivan Koderman, Tomaž Cerar, Ignac Kunaver in Lojze Vetoraz. 3. Svet za komunalne in stanovanjske zadeve: Jožef Kokolj, predsednik; Jožef Prelovšek, Ivan Vidic, Ivan Kos, Jožef Razpotnik in Franc Ribič. 4. Svet za zdravstvo in sociali no skrbstvo: Janez Kos, predsednik; Miha Cerar, Ana S;e-fan, Franc Pergar, Lojze Gostič, Beliher in Valentin Merela. 5. Svet za presveto in kulturo: Srečko Berlot, predsednik; Ivan Kokolj, Zdravko Jeras, Albin Penič, Franc Cerar, Lojze Cerar, Bogomir Zadek, Martini Peterka ln Anton Peterka. 6. Svet za notranje zadeve: Franc Cerar, predsednik; Jože Kalan, Aleksander Trampuž, Mirk Birk, Mirko Beltram, Franc Kokolj ter Alojz Ribič. V davčno komisijo so bili Izvoljeni: Jožef Ribič. Ciril Jesenšek in Albin Sušnik. V komisijo za volilne imenike pa so bili Izvoljeni: Franc Pozaršek, Peter Grabnar in Marija Cerar. Imenovana sta bila še v. d. šef za dohodke ln v. d. sodniki za prekrške, nato pa je predsednik zaključil sejo, ker je bil dnevni red Izčrpan. Izvleček Iz poročila o poslovanju obrtnega podjetja drž. obrtnega mojstra Jožeta Grom »ALPA«, hranilni proizvodi, Ljubljana, Komenskega ulica 28, v letu 195« Podjetje je bilo ustanovljeno 1. oktobra 1950 z odločbo MLO glavnega mesta Ljubljane. V letu 1954 je podjetje zaposlovalo povprečno 35 delavcev in uslužbencev ter ustvarilo 39,706.751 din prometa, to je 135.6%. — Obveznosti do družben* "Pnosti so bile poravnane. Podjetje je vseskozi rentabilno, knjigovodstvo ažurno in v redu. ^tTlVA BILANCA na dan 31. decmbra 1954 PASIVA Zap. Nazlvpostavke Znesek v 000 din zfp' Naziv postavke SL Znesek v 000 din A. Osnovna In Izločena sredstva X. Viri osnovnih In Izločenih sredstev L Osnovna sredstva 1,608 1. Sklad osnovnih sredstev 1,608 2. Investicije v teku -V- 2. Dolgoročni krediti za dokončane Investicije — 3. Izločena sredstva In druga investicijska S. Razni skladi 424 sredstva 351 4. Dolgoročni kredit za finansiranje IvestlclJ — B. Obratna sredstva 8. Drugi viri flhanslranla Investicij — Skupna obratna sredstva 13,908 B. Viri obratnih sredstev C. Sredstva v obračunu In druga aktiva 6. Viri obratnih sredstev (skupno) 11,808 5' Kupci In druge terjatve 1,030 C. viri sredstev v obračunu In druga pasiva 6- Druga aktiva 812 1. Dobavitelji In druge obveznosti 3,665 D. Finančni uspe- 8. Druga pasiva 204 J- Razporejeni dobiček 1,729 D. Finančni uspeh ”• Izguba — 8. Dobiček 1,729 10. Kritje izgube — ^ Skupaj: 19,438 Skupaj: 19,438 Vodja računovodstva: France Oblak Predsednik upravnega odbora: Državni obrtni mojster; ,1 Jože Grom ^vleček iz poročila o poslovanju »STAVBE«, podjetja za mizarska, tesarska In pleskarska dela. Sp. Zadobrova 14, Polje pri Ljubljani, v letu 1954 Uu Podjetje je povprečno zaposlovalo 49 delovne sile. Seje DS ln UO so se vršile redno In so se vsi tekoči problemi sproti reševali. Knjigovodstvo je biča rn°. obveznosti do družbene skupnosti v redu poravnane. 2ap tl BILANCA na dan 31. decembra 1954 PASIVA Naziv postavke A. Osnovna ln Izločena sredstva *• Osnovna sredstva * tnvestlelje v teku • Uločena sredstva In druga investicijska •fedstva B Obratna sredstva Skupna obratna sredstva O. Sredstva v obračunu In druga aktiva e’ *uPci m druge terjatve Druga aktiva , O Finančni uspeh BazPorejen1 dobiček *zRuba Skupaj: Vodja račutmvod.fva* Rugelj Minka Zap. SL Naziv postavke Znesek v 000 dtn A. Viri osnovnih ln izločenih sredstev I. Sklad osnovnih sredstev 1 Dolgoročni krediti ra dokončane Investicije 3. Razni skladi 4. Dolgoročni kredit za finansiranje IvestlclJ 6. Drugi viri finansiranja Investicij B Viri obratnih sredstev 6. Viri obratnih sredstev (skupno) C. Viri sredstev v obračunu In druga pasiva 7. Dobavitelji In druge obveznosti 8. Druga pasiva D. Finančni uspeh 9. Dobiček 10. Kritje Izgube Skupaj: 9.096 7,862 7,000 3,148 2,022 11,371 40,499 Predsednik upravn-ea odbora: Ambrož Ivan Direktor podjetja: Hojšek Ivan Štren 112 •GLASNIK« Izvleček iz poročilo o poslovanju trgovskega podjetja »CEMENT-OPEKA««, Ljubljana, šmartinska 21, v letu 1954 Trgovsko oodietie »Cement-opeka. se le odcepila od podjetja »Kovina« in postalo dne 1. VII. 1954 samostojno podjetje na debelo s pravico detajliranja. Podietie le napravilo od 1 Vil. do 31 XII. 1954 prometa za 125,138.700 din. Finančnih težav v tem obdobju podjetje ni imelo. Zaposlovalo je povprečni ; “ nhueznosti do družbene skupnosti so bile v redu odvedene. Podjetje je rentabilno. Knjigovodstvo v redu in ažurno. Vse nastale probleme je de- 19 uslužbencev, Obveznosti do družbene skupnosti lovni kolektiv sproti reševal. AKTIVA BILANCA na dan 31 decembra 1954 PASIVA Zap. št Naziv postavke A. Osnovna tn Izločena sredstva 1. Osnovna sredstva 2. Investicije v teku 3. Izločena sredstva In druga investicijska sredstva B. Obratna sredstva 4. Skupna obratna sredstva C. Sredstva v obračuno tn druga aktiva 6. Kupci m druge terjatve 6. Druga aktiva D. Finančni uspeh 7. Razporejeni dobiček 8. Izguba Skupaj: 13.885 3.549 13.180 14.094 5.100 49.808 Zap. št. Naziv postavke A. Viri osnovnih in izločenih sredstev 1. Sklad osnovnih sredstev 2. Dolgoročni krediti za dokončane investicije 3. Razni skladi 4. Dolgoročni kredit za finansiranje lvestldj 5. Drugi viri finansiranja investicij B. Viri obratn"b sredstev e. Viri obratnih sredstev (skupno) c. Viri sredstev v obračunu In druga pasiva 7. Dobavitelji in druge obveznosti 6. Druga pasiva D. Finančni uspeh 9. Dobiček 10. Kritje izgube Skupaji 13.885 3.103 21.000 6.720 5.100 49.808 Vodja računovodstva: (Marjan Brezovšek) Predsednik upravnega odbora: (Viktor Torkar) Direktor podjetja: (Rudolf Cerna žar) Izvleček iz poročila o poslovanju »BRIVSKO-FRIZERSKEGA PODJETJA««, Ljubljana, Kidričeva 5, v letu 1954 aktiva BILANCA na dan 31 decembra 1954 PASIVA A. Osnovna In Izločena sredstva 1. Osnovna sredstva 2. Investicije v teku 3. Izločena sredstva in druga Investicijska sredstva B. Obratna sredstva 4. Skupna obratna sredstva C. Sredstva v obračano In druga aktiva 5. Kupci In druge terjatve 6. Druga aktiva D. Finančni uspeh 7. Razporejeni dobiček 8. Izguba Skupaj: 138 298 172 1.365 2.917 Viri osnovnih In Izločenih sredstev 1. Sklad osnovnih sredstev 2. Dolgoročni krediti ra dokončane investicijo 3. Razni skladi 4. Dolgoročni kredit za finansiranje lvestldj 5. Drugi viri finansiranja investicij B. Viri obratnih sredstev 6. Viri obratnih sredstev (skupno) C- Viri sredstev v obračuno In druga pasiva 7. Dobavitelji In druge obveznosti 8. Druga pasiva D. Finančni uspeh 9. Dobiček 10. Kritje Izgubo Skupaj: • 943 107 502 1.365 2.917 Vodja računovodstva: (Anica Jamšek) Predsednik upravnega odbora: (Jože Kovač) Direktor podjetja: (Ivam Jereb) Izvleček iz poročila o poslovanju Obrtne nabavno-prodajne zadruge^ fotografov za Slovenijo, Ljubljana, Trubarjeva 20, 1 Zadruga Je bila ustanovljena dne 27. maja 1948. - Redno in zadovoljivo je oskrbovala svoje člane - fotografske obrtnike na področju LRS s fotografski materialom. Upravni odbor se je redno sestajal in sproti reševal tekoče probleme zadruge. AKTIVA BILANCA na dan $1. decembra 1954 PASl^ Zap. št. Nailv postavke A. Osnovna In Izločena sredstva 1. Osnovna sredstva 2. Investicije v teku 3. Izločena sredstva in druga Investicijska sredstva B. Obratna sredstva 4. Skupna obratna sredstva C. Sredstva v obračuna in druga aktiva 6. Kupci In druge terjatve 6. Druga aktiva D. Finančni uspeh 7. Razporejeni dobiček 8. Izguba Skupaj: Znesek v 000 din Zap. št. Naziv postavke 145 1.579 189 127 2.173 A. Viri osnovnih in Izločenih sredstev 1. Sklad osnovnih sredstev 2. Dolgoročni krediti ra dokončane Investicije 3. Razni skladi .... 4. Dolgoročni kredit za finansiranje lvestldj 5. Drugi viri finansiranja Investicij B. Viri obratnih sredstev 6. Viri obratnih sredstev (skupno) C. Viri sredstev v obračuna In druga pasiva 7. Dobavitelji in druge obveznosti 8. Druga pasiva D. Finančni uspeh 9. Dobiček 10. Kritje Izgube Skupaj: Znesek v 000 din 135 145 56« 1.190 12 127 2.175 Vodja računovodstva: (Fani Vran) Predsednik upravnega odbora: (Stane Potrč) Direktor podjetja! (Srečko Verni er)