S speljavo optičnega kabla bodo tudi v manjših občinah Goriške omogočili hitro internetno povezavo ¿9
Obletnica osamosvojitve z gosti iz Slovenije
Tatovi ukradli skoraj prazen sef Tržaške kmetijske zadruge v Domju
Primorski
Izziv novih višješolskih smeri
Ivan Zerjal
Prizadevanja za usklajeno ponudbo učnih smeri na slovenskih višjih srednjih šolah v Trstu in Gorici v luči napovedane reforme višjih srednjih šol dobivajo konkretnejšo obliko. Na petkovem srečanju v Nabre-žini med predstavniki Urada za slovenske šole, višjih šol, izvoljenimi političnimi predstavniki in predstavniki civilne družbe je namreč prišlo do dogovora o oblikovanju koordinacije, ki bi se morala ukvarjati s tem vprašanjem.
Kot znano, je italijanska vlada pred nedavnim odobrila dva odloka, ki vnašajo spremembe v ustroj tehničnih in poklicnih zavodov ter licejev, kjer padeta v oči predvsem korenito krčenje učnih smeri in uvedba nekaterih novih tipologij šol (npr. umetnostnega in glasbenega liceja). Če nekako posplošimo, bi reforma - kar se tiče smeri - ne smela prinesti kdove kakšnih velikih novosti za naše šole, vprašanje pa je, ali je možno ustanoviti tudi kako od na novo ponujenih smeri oz. tipologij šole, ki jih reforma ponuja. O tem bo morala razmisliti omenjena koordinacija, ki naj bi začela z delom že v kratkem.
Časa namreč ni veliko, saj vlada načrtuje začetek izvajanja reforme že v šolskem letu 2010/2011, tako da bi novo višješolsko ponudbo morali izoblikovati že do jeseni letošnjega leta. To seveda, če se bo zadani rok resnično spoštoval, saj je postopek sprejemanja reforme šele na začetku, izkušnje v tej državi pa nas učijo, da je možen marsikateri scenarij.
fey hit
"«T 1
Koncert na meji 2009
BEMCIA CARDENAS
salsa y cumbia četrtek ^^^^
25.6.2009 ■
ob 21.00 uri
dnevnik
NEDELJA, 21. JUNIJA 2009_
št. 146 (19.545) leto LXV._
PRIMORSKI DNEVNIKje začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 vvasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni "Doberdob" v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni "Slovenija" pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel. 040 7786300, fax 040 772418 GORICA - Ul. Garibaldi 9 - Tel. 0481 533382, fax 0481 532958
ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432 731190_
Internet: http://www.primorski.eu/ e-mail: redakcija@primorski.eu POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI
Spedizione in abbonamento postale 45% Art 2, comma 20/b, legge 662/96 - Trieste
1,00 €
CENA V SLOVENIJI
1,00 €
POLITIKA - Danes in jutri skoraj 50 milijonov ljudi poklicanih na volišča
Referendum in drugi krog upravnih volitev
Volišča danes odprta od 8. do 22. ure, jutri od 7. do 15. ure
IRAN - Kljub prepovedi oblasti protest ne pojenja
Tudi včeraj poulične demonstracije Musavi: Pripravljen sem na mučeništvo
TEHERAN - Kljub prepovedi	zahteval ponovitev volitev in zatrdil,	sednik Barack Obama pa je opustil
oblasti so Musavijevi priveženci tudi	da je pripravljen na mučeništvo. »Če	svojo dosedanjo previdnost in iranske
včeraj demonstrirali v Teheranu in v	me zaprejo, priredite splošno stavko,«	oblasti pozval, naj se vzdržijo nasilja.
drugih iranskih mestih. Musavi je spet	je dejal privržencem. Ameriški pred-	Na 26. strani
RIM - Danes in jutri bodo spet odprta volišča. Več kot 47,5 milijona volilnih upravičencev v Italiji in približno 3 milijoni italijanskih volilnih upravičencev po svetu se bodo lahko udeležili trojnega referenduma o zakonu za izvolitev obeh vej parlamenta.
Vzporedno z referendumi pa bo danes od 8. do 22. ure in jutri od 7. do 15. ure potekal drugi krog upravnih volitev v tistih pokrajinah in občinah, v katerih noben predsedniški oz. županski kandidat ni presegel 50-odstotnega volilnega praga v prvem krogu. Gre za predsednike 22 pokrajin in za župane 99 občin, 15 od katerih so občine pokrajinskih glavnih mest. V Furlaniji-Julijski krajini ni takšnih primerov. Te volitve zadevajo skupno 13,7 milijona volilnih upravičencev.
Na 26. strani
Šolska reforma: koliko in katere smeri na slovenskih višjih šolah?
Na 2. strani
V Dolini znana imena občinskih odbornikov
na 3. strani
Hudi nalivi in burja po vsej Primorski
Na 3. in 9. strani
Računi za odpadke in plin vse bolj slani
Na 9. strani
Očetovo nasilje nad otrokom nenamerno
Na 9. strani
vstop prosi
Avtobusa št. 11 in 25 vas pripeljeta prav do nas!
Ul. Eremo 259 5 min. od Katinare, 100m od parka Revoltella Tel. 040/910342
Zfafa/vHh^f/
i cY
«S!* |
Urnik:
od torka do sobote 9.00 -15.30 non stop
Boljimec - m Trgu
icL 040,228092
2
Nedelja, 21. junija 2009
ALPE-JADRAN
/
ŠOLSTVO - V petek je bilo v Nabrežini srečanje o reformi višjih srednjih šol
Vprašanje višješolskih smeri bo obravnavala koordinacija
Razprava o tem, ali ohraniti dosedanje smeri ali pa se odločiti tudi za kako novo
NABREŽINA - Bodo višje srednje šole s slovenskim učnim jezikom na Tržaškem in Goriškem ohranile dosedanje (čeprav tudi nekoliko spremenjene) smeri ali se bodo odločile tudi za kako novo smer, ki jo ponuja napovedana reforma licejev ter tehničnih in poklicnih zavodov? To je vprašanje, na katerega bo spričo reforme tehničnih in poklicnih zavodov ter licejev treba dati odgovor do letošnje jeseni, ko se bo začelo usmerjanje nižješolcev na višje srednje šole. Odgovor bo skušalo dati koordinacijsko telo, ki ga bodo sestavljali za Goriško predstavniki Sindikata slovenske šole, za Tržaško pa člani kolegija višješolskih ravnateljev in predsednika šolskih komisij pri Slovenski kulturno-gospodarski zvezi in Svetu slovenskih organizacij. To izhaja iz srečanja, ki ga je v petek popoldne v Kulturnem domu Igo Gruden v Na-brežini sklical koordinator Urada za slovenske šole Tomaž Simčič.
Nabrežinskega sestanka se je udeležilo večje število ravnateljev oz. predstavnikov šol in Sindikata slovenske šole ter izvoljenih predstavnikov na državni, deželni in pokrajinskih ravneh, predstavnikov krovnih organizacij SKGZ in SSO ter šolske komisije pri stranki Slovenske skupnosti. Kot znano, je rimska vlada 28. maja odobrila besedilo odloka o reformi tehničnih in poklicnih zavodov, 12. junija pa besedilo odloka o reformi licejev, v katerih prihaja do znatnega krčenja učnih smeri, reforma pa naj bi se po vladnih načrtih začela že v šolskem letu 2010/2011, kar pomeni, da bodo šole morale imeti ustrezno oblikovano vzgojno-izobraževal-no ponudbo že letos jeseni. Pri tem se postavlja vprašanje, ali ostati pri dosedanjih smereh (slednje ostajajo, kar se tiče slovenskih šol, več ali manj iste, tudi ker bo imel humanistični li-cej svojo gospodarsko-družbeno smer) ali pa poskusiti iztržiti tudi kako novo smer, npr. umetnostni licej v Trstu in jezikovni licej v Gorici in -zakaj ne - tudi glasbeni licej.
Neznank je še precej, na sestanku pa je bilo med drugim opozorjeno na potrebo po globalnem razmišljanju, ki bi zaobjelo naše višje šolstvo na celotni deželni ravni oz. na ravni Trst-Gorica, da ne bi v teh dveh pokrajinah ustvarjali nepotrebnih dvojnikov. Govor je bil tudi o možnosti ustanavljanja t.i. »razčlenjenih«
Na nabrežinskem srečanju so se zbrali predstavniki šole, politike in civilne družbe
kroma
razredov, kjer bi dijaki skupaj sledili nekaterim temeljnim predmetom, pri specifičnih predmetih pa bi se delili, kar bi edino ohranilo večjo izbiro smeri. Problem bodo predstavljale tudi 60-minutne učne ure, ki z didaktičnega vidika niso ustrezne, zato bi morali doseči kak poseben status ali kako drugo rešitev v tem smislu. In še: bomo mlade usmerjali v panoge, ki jih bodo potem peljale zunaj manjšinskega okolja, kar bi utegnilo obubožati naš intelektualni kader? Kaj pa Benečija, kjer bo prihodnje leto na dvojezični večstopenjski šoli končala šolanje prva generacija malih maturantov? Kam bodo ti šli? To so bila vprašanja, ki so se postavila na petkovem srečanju, na katerem so poleg tega še opozorili na finančni problem (samo licej Antona Martina Slomška je zadolžen za 70.000 evrov) in vprašanje, ali naša skupnost razpolaga z ustreznim učnim kadrom za nove smeri. Tudi usmerjanje je zelo pomanjkljivo, čeprav je tudi res, da se marsikateri nižješolec odloči za določeno višjo šolo na podlagi ne toliko strokovnih, kot drugih razlogov (npr. prijateljstev).
Z vsemi temi vprašanji se bo, kot že rečeno, ukvarjalo zdaj koordinacijsko telo, ki so ga določili na na-brežinskem srečanju in katerega predstavniki načrtujejo, da se bodo sestali že pred koncem junija in potem v juliju. Do jeseni pa bodo morali biti predlogi vsekakor izdelani. (iž)
ŠOLSTVO - Zavodske lestvice
Pojasnilo Urada za slovenske šole
Koordinator Urada za slovenske šole Tomaž Simčič nam je v zvezi s prošnjami za vključitev v zavodske lestvice za slovenske šole posredoval sledeče pojasnilo.
Urad za slovenske šole ugotavlja, da so v zvezi s postopkom, ki ga za predložitev prošenj za vključitev v zavodske lestvice predvideva ministrski odlok št. 56 z dne 28. maja 2009, nastale tehnične težave, povezane z dejstvom, da šole s slovenskim učnim jezikom niso vključene v bazo podatkov, namenjeno informatskemu evidentiranju kandidatov za omenjene lestvice.
Na podlagi pojasnil, ki jih je posredovalo Ministrstvo za šolstvo, Urad za slovenske šole sporoča, da morajo kandidati za vključitev v lestvice slovenskih (ali tudi slovenskih in italijanskih) šol vsekakor slediti vsem navodilom, ki jih predvideva omenjeni ministrski odlok. Edina posebnost, na katero opozarjamo, je ta, da se morajo tudi kandidati za vključitev v lestvice slovenskih šol »registrirati« na eni od šol z italijanskim učnim jezikom (funkcija je dostopna na spletni strani »www.pub-
blica.istruzione.it - Istanze on-line«. Ni potrebno namreč, da je to ista šola, kateri kandidati predstavijo prošnjo za vključitev v zavodske lestvice (obrazci A1, A2 ali A2/bis). Nasprotno, kandidati, ki nameravajo predstaviti prošnjo za vključitev v lestvice šol s slovenskim učnim jezikom, naj omenjene obrazce A1, A2 in A2/bis naslovijo po možnosti na eno od šol s slovenskim učnim jezikom. Za predstavitev modela B (izbira šol) pa za vse kandidate, naj so vključeni v prvi, drugi ali tretji pas, pa tudi za tiste, ki so vključeni v pokrajinske lestvice, veljajo vsedržavna določila, to se pravi, naj med 1. in 31. julijem izbiro opravijo »on-line«, čemur je namenjena prej omenjena »registracija«.
Naj ob tej priliki spomnimo, da morajo prej omenjene obrazce A1, A2 ali A2/bis predstaviti tudi kandidati, ki so že vključeni v pokrajinske lestvice, v kolikor jih zanima vključitev v drugi ali tretji pas drugih natečajnih razredov. Tudi omenjeni obrazci, ki jih je treba predstaviti do 30. junija, so dostopni na spletni strani Ministrstva za šolstvo HYPERLINK »www.pubblica.istruzione.it«
REZIJA - Luigia Negro pisala predsedniku Pokrajine Videm Fontaniniju
Kdor zavrača slovenski jezik
•	m9	m	V Vta t	••	V V«
in neti spore, ta ne ščiti rezijanščine
VIDEM - Predsednica krožka Roza-janski dum in novoizvoljena predsednica SKGZ za videmsko pokrajino Luigia Negro je pred dnevi namenila predsedniku Pokrajine Videm Pietru Fontaniniju odprto pismo. Slednje se nanaša na okroglo mizo o Reziji in rezijanski kulturi, ki je bila 13. junija v dvorani videmskega pokrajinskega sveta. Priznana kulturna delavka meni, da je tema zaščite rezijanščine potrebna debate, je pa zelo kritična do politične usmeritve omenjenega posveta.
Luigia Negro poudarja, da se je z zaščito rezijanščine ukvarjala že pred 20 leti, ko je marsikateri Rezijan, ki se danes izjavlja za bra-nitelja Rezije, zanemarjal svoj jezik in kulturo: »Naš krožek je organiziral mnogo dejavnosti za zaščito rezijanščine, (...) naj spomnim
Luigia Negro
na šolske učne ure, tečaje za odrasle, publikacije in revije ter uradne priložnosti. Rezi-janščina oz. štiri narečja so z državnima zakonoma 482/1999 in 38/2001 ter z deželnim zakonom 26/2007 že zaščitena.« Pismo na-
SLOVENSKA KULTURN0-G0SP0DARSKA ZVEZA
obvešča člane Deželnega sveta SKGZ, da bo seja jutri, 22. junija, ob 19.00 v prvem in ob 19.30 v drugem sklicu v Kulturnem domu vSovodnjah ob Soči (Prvomajska ul.73)
Člane pokrajinskih svetov pa vabi, da se jim pridružijo ob 20. uri, ko bodo predstavljeni rezultati ankete o SKGZ
vaja razne dokaze, od poučevanja rezijanšči-ne in rezijanske kulture v šolah in jezikovnega okenca v Občini Rezija do finančnih sredstev, ki so tem storitvam namenjena.
V pismu piše, da društvo Identita e tutela, soorganizator posveta, tolmači pojem zaščite rezijanščine na svoj način: njegova prva skrb je ščititi rezijanščino pred »grožnjo po-slovenjanja«. Jezikoslovci in organizacija Unesco pa potrjujejo, da je rezijanščina slovensko narečje. »Kot Rezijanka, ki se je naučila nekaj knjižne slovenščine, lahko zatrdim, da slovenski jezik rezijanskemu narečju sploh ne škodi! (...) Obstoj tega narečja ogroža italijanščina, ne pa slovenščina!« Govorniki so na posvetu večkrat zanikali vsakršno zgodovinsko in jezikovno povezavo s Slovenci.
Zaključni del pisma je jasen: »Kot sem vam že povedala, gospod predsednik, vlaga novoustanovljeno društvo Identita e tutela velik del svojih energij v netenje sporov z vsem, kar je v dolini slovenskega, začenši z mano, z občinskimi svetniki, ki so pogumno zahtevali izvajanje zaščitnih zakonov, pa tudi s slovenskimi obiskovalci. Po mojem mnenju to ni kultura!«
SLOVENSKA TV RAI
Matejka Grgič gostja Mikserja
TRST - Nocoj bo ob 20.50 po slovenski televiziji RAI na sporedu zaključno srečanje z mesečnikom Mikser pred poletnim predahom. Gostja v studiu bo Matejka Grgič, znanstvena direktorica slovenskega konzorcija za izobraževanje Slovik, ki je pred kratkim otvoril svoje nove prostore v KB centru v Gorici.
Mikser bo seveda razgrnil še druge teme. V goriških Pokrajinskih muzejih si je ogledal razstavo Atelje Oskarjev. V Padovi je obiskal slovenskega industrijskega oblikovalca Sandija Renka. V Trstu se je srečal s priseljenci iz bivše Sovjetske zveze, ob koncu oddaje pa bo posredoval prisrčno pričevanje gospe Vere Žužek v dokumentarnem video-pri-spevku Sergia Čoka »Tako se pali i tako se gasi«, nagrajenem na letošnjem video-natečaju Ota-Hrovatin, v organizaciji krožka Foto video Trst' 80.
Oddajo so pripravile Živa Pahor, Martina Repinc in Vida Valenčič, ki jo tudi vodi. Režija je v rokah Martine Repinc. Ponovitev bo na sporedu v četrtek, 26. t. m., ob istem času.
SLOVENCI V ITALIJI
SKGZ sklepa kongresno obdobje
TRST - Na pokrajinskih kongresih Slovenske kulturno-gospo-darske zveze, ki so potekali v Gorici, Trstu in Čedadu, so delegati članic izvolili nove pokrajinske predsednike in pokrajinska vodstva. V Gorici je bil na čelu krovne organizacije potrjen Livio Semolič, ki bo tako že v četrtem mandatu vodil goriško zvezo. V Trstu je bil izvoljen novinar in književnik Ace Mermolja, v videmski pokrajini pa kulturna delavka iz Rezije Luigia Negro.
Kot piše v tiskovnem sporočilu SKGZ, pomeni potrditev Semo-liča nadaljevanje uspešne in učinkovite poti pri uveljavljanju Slovencev v goriški pokrajini. V prvi vrsti gre za nadaljevanje povezovanja mesta Gorice z bližnjo Novo Gorico in prizadevanja v korist odpravljanja napetosti, ki jih je v teh krajih pustila zgodovina.
Krovna organizacija bo na Goriškem delovala tudi kot povezovalec slovenskih upraviteljev na teritoriju ter bo posebej pozorna do izobraževanja in kadrovanja mladih. Kot je predsednik Semolič podčrtal, čez-mejni prostor je treba obravnavati neobremenjeno, s podjetniškim pristopom, in opustili ideološki pogled na soseda, še preveč obremenjen s predsodki, v prizadevanju, da bi to območje delovalo primerno novemu času in prostoru.
Ace Mermolja, že več let član vodstva SKGZ, bo svojo predsedniško odgovornost namenil predvsem mlajšim v prizadevanju, da bi se tudi na Tržaškem ustvarili pogoji za pomladitev in posodobitev delovanja zveze.
Posebna pozornost pa bo namenjena mestu Trst, ki beleži obu-božanje slovenske navzočnosti, kar je verjetno tudi posledica hude gospodarske krize, ki jo je manjšina doživela po krahu Tržaške kreditne banke. Trst je velikega pomena ne samo za manjšino, temveč tudi za Slovence nasploh. SKGZ se bo zato trudila, da bodo mladi Slovenci videli v Trstu prihodnost tudi zase. V tem smislu je treba okrepiti vse pobude, ki vodijo v medkulturni dialog, ki nima alternativ in je najpristnejši izraz mesta v zalivu.
Predsednica pokrajinskega vodstva SKGZ za videmsko pokrajino bo odslej Rezijanka Luigia Negro, ki je pomembno odgovornost prevzela od Jole Namor, ki je korvno organizacijo na Videmskem vodila veliko časa. Izvolitev Luigie Negro želi biti jasen signal pokončnosti in vztrajnosti Slovencev na Videmskem.
Nova predsednica je posebej izpostavila zdajšnji nelahek čas, ki ga doživlja slovenska narodnostna skupnost na Videmskem. Protislovenske sile in organizacije, kar se delno odraža tudi v volilnem izidu na nedavnih upravnih volitivah, so se okrepile in vidneje nasprotujejo vsem, ki se trudijo za razvoj slovenstva. In prav Ne-grova je v zadnjih letih postala glavna tarča teh napadov.
Stvarnost Slovencev na Vi-demskem pestijo tudi hudi demografski pokazatelji. To pa ne sme postati ovira za SKGZ, ki bo še naprej opravljala dragoceno vlogo promocije slovenske kulture in jezika in bo obi tem skrbela tudi za uveljavljanje pravic slovenske manjšine.
V ponedeljek, 22. junija, se bo ob 19.30 v Kulturnem domu v So-vodnjah sestal Deželni svet SKGZ, ki bo iz svoje srede izvolil novega deželnega predsednika krovne organizacije. Na srečanju ob sotočju Soče in Vipave se bodo seznanili tudi z anketo, ki jo je Slovenski raziskovalni inštitut opravil v zvezi z vlogo SKGZ znotraj slovenske narodnostne skupnosti.
Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 fax 040 772418 trst@primorski.eu
3	Nedelja, 21. junija 2009
APrimorski
~	dnevnik
ŠPORT	/
DOLINA - Tajništva levosredinskih strank včeraj prišla do skupne odločitve
Dolinski občinski odbor odraz ravnovesja v koaliciji
Četrti odbornik Sormani (Občani) - Premolin: To je bila najbolj korektna in zrela izbira
Politični predstavniki strank zmagovite koalicije na volitvah v dolinski občini so se včeraj dopoldne nazadnje zedi-nili glede odborniških mest. Občinski odborniki bodo Antonio Ghersinich (ki bo tudi podžupan) in Alenka Vazzi iz Demokratske stranke, Tatjana Turco, ki je bila izvoljena na listi Stranke komunistične prenove-Stranke slovenskih in italijanskih komunistov, in občinska svetnica Občanov v prejšnjem mandatu Elisabetta Sormani. Resorje bo županja Fulvia Premolin porazdelila naknadno na srečanju z novimi odborniki, o morebitnih zunanjih odbornikih pa bo govor v prihodnosti v primeru, če bo to potrebno (spomnimo naj, da so člani koalicije pred volitvami sklenili zmanjšati število odbornikov na štiri, vsi pa morajo biti izvoljeni). Premolin, ki pripada stranki Slovenske skupnosti, bo vsekakor pridržala zase nekatere resorje in se bo po vsej verjetnosti odločila za javna dela in proračun.
Tajništva strank koalicije (DS, SKP-SIK, SSk in Občani) so se torej odločili za rešitev, ki odraža politično ravnovesje, saj bodo v občinski upravi člani vseh strank koalicije. To je po oceni njihovih predstavnikov zelo pozitivno in so prepričani, da bo znala koalicija tako plodno sodelovati in soodločati o vseh pomembnih vprašanjih.
Županja Premolin je izrazila »zadovoljstvo, da je vsa koalicija v občinskem odboru«. Kot nam je povedala, bodo imeli zdaj vsi možnost sodelovati konstruktivno in dati svoj doprinos. V odboru bo skratka več mnenj, ki bodo prispevala h konkretnim izbiram in rezultatom. Glavno je, je poudarila Premolin, da bodo različna mnenja privedla do zaključkov, ki bodo sprejemljivi za vse. Tudi v prejšnjem mandatu je bila nenazadnje zdrava dialektika, je spomnila županja, na osnovi dogovarjanja pa so vselej soglasno sprejemali odločitve. Stranke so torej sprejele najbolj korektno in zrelo odločitev, je še ocenila županja Premolin in dodala, da čaka novi občinski odbor dosti dela. Glede na to, da je bil začetek tako pozitiven in odgovoren, je Premolin prepričana, da bo tudi delo odbora na isti ravni, tudi vsak občinski svetnik pa bo imel možnost se izkazati.
Zadovoljstvo so, kot rečeno, izrazili tudi predstavniki strank. Emilio Coretti nam je v imenu DS povedal, da je DS v bi-
Fulvia Premolin
kroma
stvu storila »korak naprej«. Prizadevala si je namreč za kolegialno rešitev in bo zdaj koalicija nedvomno delovala učinkovito. Da je to bila najboljša pot, je naglasila tudi Tatjana Turco, pomembnost združene koalicije pa je poudarila predsednica Občanov Laura Riccardi Stravisi. Izredno zadovoljna je bila seveda Elisabetta Sorma-ni, ki je zagotovila, da se bo opravljanju nove funkcije posvetila z vso vnemo.
A.G.
Antonio Ghersinich
kroma
Tatjana Turco
kroma
Alenka Vazzi
kroma
Elisabetta Sormani
kroma
VRH G8 - Pobude
Pripravljajo se tudi oporečniki
Na vrh zunanjih ministrov držav G8 se pripravljajo tudi oporečniki. Tržaška mreža No G8 prireja vrsto pobud, s katerimi želi opozoriti javnost na temne strani srečanja. Prva debata je bila že včeraj na Festivalu različnosti, kjer je bil govor o vojni v Afganistanu in o vplivu vrha G8 na tamkajšnje dogajanje. Demonstracija bo v Ul. delle Torri, na robu prepovedanega območja, na sporedu so tudi glasbeni in gledališki vložki. Pri Sv. Justu bodo v četrtek priredili »afganistanski aperitiv« (delili bodo hrano in predvajali dva dokumentarna filma), v petek pa bo v prostorih Narodnega doma debata o afganistanski vojni. Sodelovali bosta novinarka Monica Bulaj in predsednica organizacije CIS-DA, ki zagovarja pravice afganistanskih žena, Cristina Cattafe-sta. Organizatorji, med katerimi so razna krajevna združenja, bodo podrobnosti orisali jutri na tiskovni konferenci.
DOMJO - Nočna tatvina na sedežu Tržaške kmetijske zadruge v Ulici Travnik
Tatovi »preluknjali« zadrugo
Po napornem posegu odnesli težek železni sef, ki pa je bil po navedbah upraviteljev skoraj prazen - V prostore zadruge so tatovi vlomili že oktobra lani
Dario Racman si ogleduje luknjo, skozi katero so tatovi odnesli železno blagajno
kroma
VREME - Neurje je včeraj povzročilo preglavice gasilcem in silam javnega reda
Na Tržaškem poplave in porušena drevesa, tudi na Koprskem težave zaradi naliva in burje
Obilne padavine in burja so včeraj dopoldne povzročile marsikatero preglavico v vrstah gasilcev in drugih sil javnega reda tako na Tržaškem kot na širšem Primorskem. V Trstu in na Krasu so bile težave še zlasti zaradi poplav in številnih polomljenih dreves. Na Primorskem je burja močno ovirala promet; razen nekaterih poplavljenih objektov in kleti, ki jih je zalila voda, pa jutranje neurje ni povzročilo večje škode.
Velike škode ni bilo niti na Tržaškem. Izjema sta bila dva avtomobila v Križu, kjer sta se drevesi na dveh ločenih krajih zrušili nanje in ju poškodovali. Sicer so imeli gasilci v bistvu ves dan polne roke dela in so morali poseči vsaj 90-krat. Težave so bile predvsem zaradi dreves oziroma vejevja na cesti v domala vsej tržaški pokrajini, razen začasnih zastojev v prometu pa večjih problemov ni bilo. Drevesa so se med drugim zrušila v Nabrežini, pri Sv. Ivanu in na Ul. Battisti. Po hitrem posegu gasilcev in mestnih redarjev je promet kmalu ponovno stekel. Dodatne težave so povzročile poplave v nekaterih objektih,
pretežno na območju med Opčinami in središčem mesta. Na vzhodnem Krasu pa so prebivalci ostali skoraj ves dan brez fiksne in mobilne telefonije. Gasilcem so pri delu priskočili na pomoč tudi izvedenci družbe Acegas-Aps, saj je bilo več klicev zaradi kratkih stikov, ki so jih povzročile strele, pa tudi mestni redarji, karabinjerji in policisti.
V Sloveniji je bil oviran promet na primorski avtocesti med priključkom Senožeče in Koprom, v Vipavski dolini pa prepovedan promet za kamp prikolice, hladilnike in vozila s ponjavami. Meteorna voda je poplavila Vodovodno ulico na Kozini, drevje. Neurje na Obali ni povzročilo večje škode. V Portorožu kanali za meteorno vodo niso požirali vode, zato je poplavilo obalno cesto od Hotela Kem-pinski Palace do portoroške bencinske črpalke. Cesta skozi središče Portoroža je bila nekaj časa zaprta, deževje pa je še največ dela povzročilo gasilcem, ki so v Piranu, Portorožu in Bernardinu iz poplavljenih objektov črpali vodo. Naraslo morje pa je poplavilo Tartinijev trg v Piranu.
Na Ul. Battisti se je včeraj zaradi burje podrlo drevo
kroma
Tatovi so v petek ponoči preluknjali steno Tržaške kmetijske zadruge v Ulici Travnik pri Domju. Odnesli so težak sef, njihova prizadevnost pa ni bila poplačana. Upravitelji kmetijske zadruge so po dogodku povedali, da je bila železna blagajna skoraj prazna. Vrtalci so po naporni noči odšli v neznano s 400 kilogramov težkim, a nič kaj dragocenim plenom - sploh ne v primerjavi z vloženim trudom.
Tržaško kmetijsko zadrugo so tatovi (verjetno gre za isto tolpo) obiskali že 22. oktobra lani, ko so bili prav tako neuspešni. Tedaj so vedeli, kje je sef, razbili pravo okno in vstopili v sobo, toda sprožil se je alarm in težkega predmeta jim v sili ni uspelo spraviti skozi okno v vozilo. Po oktobrskem dogodku so uslužbenci premaknili trezor k steni ob umivalniku v sosednji sobi, ker tam ni oken. Tatovi so si očitno ogledali notranje prostore, vzeli mere in izdelali podroben načrt za nov podvig, slednjega so udejanjili v petek ponoči.
Vlomili so z dvorišča sosednje hale, kjer je sedež podjetja Plastidite. Podrli so zid, ki ločuje obe zemljišči (na tleh so obležale tri velike, a dokaj tanke plošče cementa), nakar so začeli prebijati steno sedeža zadruge. Najverjetneje so delo opravili z macola-mi, krampi, kladivi in podobnim orodjem, je dejal uslužbenec Dario Racman. Poseg je bil nedvomno naporen, saj je stena debela približno pol metra, stranice kvadratne luknje pa merijo 80 centimetrov. Mere so bile pravilne in tatovi so tokrat uspešno potegnili sef iz stavbe. Zbežali so v neznano, zatem so se verjetno še naprej trudili, da bi odprli blagajno, plen pa jih zagotovo ni zadovoljil.
Kmetijsko zadrugo so včeraj zjutraj obiskali karabinjerji in forenziki. Prvi so uvedli preiskavo, drugi so iskali prstne odtise. Tolpo bi lahko povezali tako z omenjenim jesenskim poskusom tatvine v isti zadrugi, kakor tudi s prav tako spodletelim poskusom v prodajalni Conad na Opčinah. 8. marca letos so tatovi na enak način podirali steno, onkraj katere je bil sef openske prodajalne. Ko je bilo delo že napol opravljeno, so se nočni zmikavti nečesa ustrašili (cesta je od prodajalne oddaljena le nekaj metrov), pustili orodje na tleh in zbežali. (af)
4
Nedelja, 21. junija 2009
ŠPORT
/
ŠOLSTVO - Na liceju Prešeren preverjanje ustnega znanja angleščine
Diplome odpirajo pot v skoraj vse države sveta
Licej je Trinity center - Izpit opravilo 19 kandidatk in kandidatov - Srečanje z izpraševalko Isobel Rainey De Diaz
Na Liceju Franceta Prešerna je 20. in 21. aprila letos 19 kandidatov in kandidatk iz pretežno petih razredov klasične in jezikovne smeri opravljalo izpite iz angleškega jezika. Na naši šoli, ki je tudi Trinity Center, poteka zunanje preverjanje ustnega znanja angleščine že od leta 2002. Doslej je na različnih nivojih uspešno opravilo izpit 186 kandidatov in kandidatk. Letos jih je kar 15 izdelalo na C ravni, dvanajst na C1 ravni učinkovitosti (osem na 10. nivoju in štiri na 11. nivoju) in trije na 12. nivoju oz. na C2 ravni mojstrstva. David Pozar, dijak 4.b znanstvene smeri, je izdelal na 12. najvišjem nivoju z najvišjim številom točk. Ob njem se je prav tako veselila najboljšega uspeha tudi Anuška Smotlak, sicer bivša dijakinja jezikovne smeri.
Pred tednom dni so na šolo poslali diplome, ki imajo mednarodno veljavo v skoraj vseh državah sveta. Priznavajo jih tudi številne fakultete v Trstu in drugih italijanskih mestih, saj diploma velja za uspešno opravljen izpit.
Na liceju vztrajamo pri tem zunanjem preverjanju in ga priporočamo vsem, predvsem petošolcem ob koncu šolanja, ker nam vsako leto pomeni nov izziv, ponuja nam nove in boljše prijeme, postavlja nam vedno višje cilje v skladu s Skupnim evropskim referenčnim okvirom za jezike in nenazadnje, ker je objektivno preverjanje jezikovne kompetence naše mladine. V prihodnjih šolskih letih nameravamo uvesti zunanje preverjanje tudi pisnega sporočanja v angleškem jeziku.
Letošnji izpit je bil priložnost za zanimivo srečanje in pogovor z angleško izpraše-valko Isobel Rainey De Diaz, profesorico z bogatimi življenjskimi in poklicnimi izkušnjami. Življenjska izbira - poročena je s Kolumbijcem - in delovna pot sta jo popeljali v širni svet v arabske dežele, Kolumbijo ter v Srednjo in Južno Ameriko ter na Japonsko, v Malezijo, Korejo in Pakistan.
Učitelji smo imeli tokrat priložnost za srečanje s tankočutno pedagoginjo, profesorico na Univerzi v Surreyu, priznano izvedenko na jezikovnem področju in pisateljico jezikovnih učbenikov, ki so prisotni na svetovnem tržišču. Med izpitom je ponovno prišlo do izmenjave različnih zanimivih zgodb in pretoka informacij tudi o naši skupnosti in o Sloveniji ter o trenutnih trendih poučevanja angleškega jezika po svetu. Naši dijaki in dijakinje so bili deležni pohvale za dobro pripravo, zrel in sproščen govorni nastop ter zanimive teme.
Izpitu sta sledila prijetno kramljanje v stari slovenski gostilni na Krasu in krajši izlet v Lipico in na Tabor.
Tudi letos smo ob sodelovanju in razumevanju naših kolegov in kolegic pri tem podvigu strnili moči profesorici Barbara Lapornik in Melita Valič ter lektor Dario Viviani. (bl-mv)
Aprilski izpiti so bili tudi priložnost za zanimivo srečanje z izpraševalko Isobel Rainey De Diaz
AVSTRIJA - Umor Kurda iz leta 1989
Zapornik v Trstu pričal proti Ahmadinedžadu
Iranski predsednik Mahmud Ahma-dinedžad, ki se v domovini sooča z množičnimi povolilnimi protesti, je v Avstriji osumljen sodelovanja v umoru. Dunajska policija preiskuje umor kurdskega aktivista Abdula Rahmana Ghassemlouja, do katerega je prišlo leta 1989 v avstrijski prestolnici. Glasnik avstrijske stranke Zelenih Peter Pilz je po poročanju francoske tiskovne agencije AFP povedal, da je glavni Ahma-dinedžadov obtoževalec nemški državljan, ki so ga leta 2006 zaslišali v tržaškem zaporu.
Nemec je v koronejskem zaporu prestajal kazen zaradi trgovanja z orožjem, leta 2006 pa ga je zaslišalo tržaško protima-fijsko tožilstvo. Zapornik je zatrdil, da je leta 1989 sklepal orožarske posle z iranskimi obveščevalnimi službami. 13. julija 1989 so na Dunaju ubili Ghassemlouja, vidnega člana v Iranu prepovedanega kurdskega gibanja, in dva njegova sodelavca. Nemška priča je tržaškim tožilcem povedala, da je nekaj dni pred umori izročila šest kosov strelnega orožja trem iranskim predstavnikom. Do srečanja naj bi prišlo na iranskem veleposlaništvu na Dunaju in eden izmed kup-
Mahmud Ahmadinedžad
ansa
cev »je bil neki Mohamed, ki je pozneje postal predsednik Irana,« je dejal Nemec. Besedilo je po pisanju AFP predstavil javnosti Peter Pilz, ki je dejal, da se z dokumentom krepi sum, da je Ah-madinedžad priskrbel orožje morilcem. Iran je vpletenost v dunajske umore večkrat zanikal.
PEDOFILIJA
Prepovedano gradivo tudi pri nas
Tožilstvo iz Catanie vodi obširno preiskavo o pedofiliji, v okviru katere je poštna policija včeraj opravila 300 hišnih preiskav v 68 mestih (tudi v Trstu, Gorici in Porde-nonu), priprla 14 ljudi ter zasegla 150 tisoč datotek in 800 računalnikov. Na seznamu preiskovanih je 253 ljudi. Pri 14 aretirancih so policisti naleteli na posebno krute videoposnet-ke pedofilske pornografije. Spletni epicenter je bil nemški strežnik, ki je pedofilske posnetke ponujal uporabnikom iz 99 držav. Bavarska policija je strežnik zamrznila. Eden izmed italijanskih aretirancev je imel doma pravo videoteko, filmi so bili razdeljeni po starosti in spolu otrok ter po vrsti spolnega nasilja.
Aretacij v FJK ni bilo, šest hišnih preiskav pa je bilo uspešnih. Največ bivališč, tri, so prečesali v Trstu, ostale pa v Gorici in Pordenonu. Osumljenci sodijo v najrazličnejše poklicne skupine.
ŠOLSTVO - Nadaljujemo z objavo končnih izidov na višjih srednjih šolah
Uspeh ob koncu šolskega leta
Izidi na Pedagoškem in družboslovnem liceju Antona Martina Slomška in na Poklicnem zavodu Jožefa Stefana
Potem ko smo včeraj objavili izide na zavodu Zois in liceju Prešeren, objavljamo danes še zaključni uspeh dijakov na Pedagoškem in družboslovnem liceju Antona Martina Slomška in na Poklicnem zavodu Jožefa Stefana (izide kvalifikacijskih izpitov na slednjem smo že objavili).
Pedagoški in družboslovni licej Antona Martina Slomška
Pedagoška smer - 1. razred: Alice Giacomelli (7,2), Valentina Jogan (6,7), Irina Kneipp (7,4), Giulia Me-neghetti (7,9), Andreja Nadlišek (7,3), Ingrid Peric (7,6) in Veronica Sedev-cic (6,8). Eni dijakinji je bilo ocenjevanje preloženo. 2. r.: Tjaša Doljak (7,6), Fabiana Geri (7,8), Natali Papinutti (6,9), Anja Regent, Federika Samec (7,3), Nicole Sternad (7,1) in Sara Ver-ginella (7,7). Osmim dijakinjam je bilo ocenjevanje preloženo. 3. r.: Tanja Barbieri (7,8), Anja Križmančič (7,5), Alan Mozan (8,5), Tina Renar (9,1) in Nada Sossi (8,7). Ena dijakinja ni iz-
delala. 4. r.: Nicole Balde (7,4), Evelin Bertolino (6,9), Valeria Crismancich
(7.4),	Živa Komar (6,9), Vanessa Per-narcic (6,6), Elena Rita Pesaro (7,4) in Marlen Strain (7,4). 5. r.: tri dijakinje so bile pripuščene k državnemu izpitu, en dijak pa je izdelal na podlagi posebnega prilagojenega programa.
Družboslovna smer - 1. razred: Elija Baldassi (7,1), Ivana Curri (9), Martin Marchesich (6,5), Dejan Stepančič (7), Patricija Uršič (7,3) in Elina Zobec (7,3). Sedmim dijakom je bilo ocenjevanje preloženo, dva dijaka pa nista izdelala. 2. r.: Jasna Briščik (8,3), Veronika Collovati (8,2), Veronika Don (6,9), Asja Gregori (9), Maja Gustin (9,1), Martin Jarc (6,8), Marko Jugovic (7,5), Katarina Kariž (6,8), Ketty Mamilovic (6,5), Sofia Porro
(6.5),	Erika Ridolfi (6,5), Nika Skerla-vaj (7,7) in Lisa Voinich (6,8). Trem dijakom je bilo ocenjevanje preloženo, dva dijaka pa nista izdelala. 3. r.: Borut Ban (7,2), Zala Gruden (8,1), Ma-
tej Kosuta (6,6), Tinkara Košuta (6,9), Peter Kovačič (7,2), Erik Pescatori (6,7), Valentina Racman (8,2), Ivana Ruzzier (7,5), Matej Skerk (6,3), Nast-ja Slavec (9,8), Alexander Sodja (8,7) in Andrej Sodja (7,4). Trem dijakom je bilo ocenjevanje preloženo, ena dijakinja pa ni izdelala. 4. r.: Lara Brana (8), Veronika Carli (8,4), Kim Furlan (8,1), Martin Hreščak (7,1), Mateja Hrova-tin (7), Tjaša Kosuta (7,1), Nicol Kralj (8,3), Jessica Krizmancic (7,6), Meta Lovrenčič (8,3), Lucija Milic (7,4), Minea Pagan (7,4), Mateja Pernarcich (6,6), Domen Stanic (8,1) in Martina Timeus (8,6). 5. r.: vseh enajst dijakov je bilo pripuščenih k državnemu izpitu.
Poklicni zavod Jožefa Stefana
Mehanski oddelek - 1. razred:
Teo Chemelli (6,8), Marko Kalčo (6,8) in Peter Sossi (8). Šestim dijakom je bilo ocenjevanje preloženo, trije dijaki pa niso izdelali. 2. r.: Kevin Carli (6,4), Bruno Icardi (7) in Gregor Šilovic (6,5).
Petim dijakom je bilo ocenjevanje preloženo. 4. razred za tehnike mehanskih industrij: Matteo Cingerla. Dvema dijakoma je bilo ocenjevanje preloženo, en dijak pa ni izdelal. 5. razred TMI: vseh devet dijakov je bilo pripuščenih k državnemu izpitu.
Elektronski oddelek - 1. razred: Tomaž DellAnno (6,7). Trem dijakom je bilo ocenjevanje preloženo. 2. r.: Lu-ca Carli (6,7), Mitja Cernich (6,3), Rok Košuta (6,4) in Denis Milic (8,2). Šestim dijakom je bilo ocenjevanje preloženo. 4. razred za tehnike elektronskih industrij: Jan Cok, Matjaž Di Corrado, Matteo Dolliani, Marko Kriz-mancic, Marco Padovan in Giulio Voch. Štirim dijakom je bilo ocenjevanje preloženo. 5. razred TEI: vsi štirje dijaki so bili pripuščeni k državnemu izpitu.
Kemijsko-biološki oddelek - 5. razred za kemijsko-biološke tehnike: vse tri dijakinje so bile pripuščene k državnemu izpitu.
Sv. Ivan: danes procesija ob godu zavetnika
Poročali smo že, da bo v torek zvečer ob 21. uri na Stadionu Prvi maj mestni svetoivanski kres, ki ga prireja SKD Slavko Škamperle. Svetoivanska verska skupnost pa bo vrhunec praznovanj ob godu župnijskega zavetnika doživela danes, ko bo ob 9. uri izpred župnijske cerkve krenila tradicionalna procesija z narodnimi nošami, kateri bo ob 10. uri sledila slovesna maša v slovenščini. V torek bo ob 20. uri v stari cerkvici v Ul. Capofonte ob 20. uri tradicionalna maša v slovenščini, kateri bo sledil že omenjeni kres na Stadionu Prvi maj. V sredo, na god zavetnika sv. Janeza Krstnika, pa se bodo verniki slovenske in italijanske narodnosti zbrali pri skupni večerni maši ob 18. uri v župnijski cerkvi, kateri bo sledil krajši koncert.
Posvet o trgovskih centrih na odprtem
Na Trgovinski zbornici bo jutri ob 10. uri v dvorani Cammarata posvet o t.i. trgovskih centrih na odprtem, se pravi o združenjih trgovcev, ki sodelujejo za razvoj lastnih območij. Na zasedanju bodo predstavniki lokalne, pokrajinske in deželne uprave ter trgovcev govorili o namenu teh centrov in o prihodnjih pobudah pri Sv. Jakobu in na Opčinah. Trgovske centre na odprtem spodbuja stanovska organizacija Confcommercio v sodelovanju z združenji trgovcev, kot sta Sv. Jakob-Naš, vaš rajon in Skupaj na Opčinah.
Nujno je izboljšati italijanski zaporniški sistem
»Italijanski zaporniški sistem tvega kolaps.« To je naglasil včeraj direktor tržaškega zapora in državni tajnik sindikata direktorjev zaporov Sidipe Enrico Sbriglia, po mnenju katerega so potrebni ukrepi za posodobitev sistema, še zlasti pa je nujna okrepitev osebja. Poleg tega ni bilo število zapornikov v Italiji še nikdar tako visoko, je opozoril Sbriglia. Teh je skoraj 64 tisoč, medtem ko zmorejo italijanski zapori na podlagi podatkov pravosodnega ministrstva največ 43.167 zapornikov. Zaradi tega morajo jetniki v Trstu med drugim izmenično spati na tleh.
Zadnji dan za ogled znanstvenega imaginarija
Danes se izteka zadnji dan za ogled znanstvenega imaginarija v Grljanu. Program je spet nadvse bogat, od 10. ure do večera bo namenjen vsem starostnim razredom, poleg znanstvenih vsebin bo dan zaznamovala tudi glasba. Sklepna točka bo koncert jazz skupine znanstvenega imaginarija, ki bo ob 21. uri.
Ukradel naj bi dlančnik
V	petek popoldne so tri osebe obiskale urad za parkirnine na pomolu Ber-saglieri. Ko je trojica odšla, je uslužbenka opazila, da ji je nekdo izmaknil telefon dlančnik. Poklicala je policijo, ki je prihitela in začela preiskovati dogodek. Nekaj ur pozneje so policisti na podlagi nekaterih dokazov ustavili 33-letnega Tržačana in ga ovadili zaradi suma tatvine.
V muzeju Sartorio danes vodeni obisk
V	muzeju Sartorio bo danes ob 11. uri voden obisk na temo fresk, skulptur, portretov, pohištva, risb in draguljev od 14. do 20. stoletja. Obisk bo vodila Beatrice Malusa, vstop je 2.60 evra.
G8: dovoljenja za vstop v nadzorovano območje
Bliža se vrh G8, tržaška kvestura pa obvešča, da bodo dovoljenja za vstop na nadzorovano območje na voljo od torka dalje v uradu za stike z javnostmi, med 8. in 20. uro. Informacije nudijo na tel. št. 040-3790502 in na elektronskem naslovu urp.ts@poliziadistato.it.
/
TRST
Nedelja, 21. junija 2009
5
PRIREDITVE - Vsak dan od četrtka, 25. junija, do nedelje, 5. julija
Mavhinje spet vabijo na Festival amaterskih odrov
Sodelovalo bo sedemnajst gledaliških skupin - Tudi letos kioski s hrano in pijačo
S hitrimi koraki se bliža začetek letošnjega že 8. Zamejskega festivala amaterskih dramskih skupin v Mavhi-njah. Organizatorji pri Športno-kul-turnem društvu Cerovlje-Mavhinje so se odločili, da se bo festival odvijal neprekinjeno, se pravi, da bodo igre na sporedu vse dni od četrtka, 25. junija, do nedelje, 5. julija, ko bo zaključni večer z nagrajevanjem.
Vsak večer razen srede, 1. julija, bosta na programu dve predstavi, prva navadno ob 20.00 ali 20.30, druga pa okrog 21.00 ali malo kasneje. Tudi letos se bodo predstave odvijale na velikem odru na trgu pred cerkvijo ali pa na odru pod šotorom na vrtu nekdanje osnovne šole.
Na festival se je letos prijavilo sedemnajst gledaliških skupin, od tega deset odraslih, štiri mladinske in tri otroške. Tudi program raznih nastopov je zelo pisan, saj bodo v Mavhinjah na ogled nekatera dela iz svetovne klasike, a tudi novitete, ki so jih nekatere skupine naštudirale prav za festival in bodo v Mavhinjah imele premierski nastop. Nekatere skupine nastopajo že vrsto let, druge pa se bodo predstavile prvič. Nastopile bodo skupine s številnimi igralci, v nekaterih primerih pa bosta nastopila le dva ali celo en sam igralec ali igralka.
Gledališke skupine prihajajo v glavnem s Tržaškega, prisotna pa bo tudi skupina mladih s Koroške in priljubljena skupina Beneškega gledališča iz Benečije. Zal se letos ni prijavila nobena skupina z Goriške in z Madžarske.
Kot rečeno, se bo festival začel v četrtek, 25. junija. Po uvodnem pozdravu organizatorja in morda kakega gosta bo ob 20.45 na vrsti prvo prijetno presenečenje. V nekakšnem domačem muziklu bodo nastopili igralci znanega in priljubljenega ansambla Kraški ovčarji v predstavi z naslovom Kekec gre na morje. Za ta nastop so se člani ansambla odločili tudi zato, ker letos proslavljajo 15-letnico svojega delovanja. Veselja, zabave in glasbe gotovo ne bo manjkalo. Za njimi pa bodo ob 22. uri nastopili člani oz. članice višješolske skupine Slovenskega dramskega društva Jaka Štoka s Pro-seka- Kontovela. Klasično delo Dom Bernarde Albe je napisal španski pesnik in dramatik Federico Garcia Lorca, delo je priredila in ga režira mlada režiserka Alida Bevk.
Utrinek z enega izmed večerov lanske izvedbe mavhinjskega festivala
arhiv pd
Naslednjega dne, v petek, 26. junija, bo ob 20.30 nastopila v Mavhinjah Mladinska igralska skupina iz Globas-nice na Koroškem, in to s komedijo Vaje v slogu, ki se v celoti odvija v šolskem razredu. Nato bo ob 21.45 na vrsti novost na letošnjem festivalu. Mladinska skupina Lartpour špas, ki jo sestavljajo dijaki in dijakinje liceja Prešeren, se bo predstavila z igro Blackout!, ki jo je napisala in jo režira Lara Gulich.
V soboto, 27. junija, bo na sporedu ob 20.00 Gledališka skupina Mladi v odkrivanju skupnih poti iz Trsta s kriminalko Krvava uganka za osem žensk. Igro režira Lučka Susič. Potem bo ob 21.15 nastopila Dramska skupina KD Slovenec iz Boršta - Zabrežca s komedijo domačinke Jasne Petaros Ku jepršla Alma. Komedijo režirata Aleksander Corbatto in Jasna Petaros.
To so napovedi za prvi konec tedna in že iz teh prvih nastopov je razvidno, da bo tudi letos v Mavhinajh živahno in pisano, polno zabave in veselja. O poteku festivala in o dnevnih programih pa bodo bralci sproti obveščeni.
Ob koncu naj povemo še to, da sta proti koncu festivala predvideni še dve gostovanji, prvo bo otroška gledališka predstava, drugo pa koncert
mednarodnega ansambla latinsko-ameriške ljudske glasbe. Organizatorji so tudi letos pripravili lično in pregledno brošuro z vsemi informacijami.
Ves čas festivala bo na ogled tudi zanimiva razstava dveh slovenskih umetnic. Svoje umetniške izdelke v keramiki bo razstavljala Gabrijela Osbich Pison iz Boršta, svoje vezenine pa domačinka Marica Legiša iz Cerovelj. Za ljubitelje amaterskega gledališča bo v nedeljo, 28. junija, ob 18. uri posvet o delovanju in težavah ljubiteljskih odrov. Uvod bo pripravila in pogovor vodila koordinatorka gledališke šole SSG Maja Lapornik.
Pridni in prizadevni organizatorji, ki se že dolgo časa trudijo za uspeh letošnjega festivala, so poskrbeli tudi za pijačo in jedačo, saj bodo vsak večer na razpolago klobase, meso na žaru, cvrt krompir, odlično domače vino in druga pijača ter osvežujoči sladoled. Kioske bodo odprli uro pred začetkom prve predstave.
Organizatorji in nastopajoči prisrčno vabijo vse zveste in tudi nove gledalce in gledalke na festival v Mav-hinjah, saj bodo med številnimi nastopi gotovo našli kaj primernega za svoj okus. Nasvidenje torej v četrtek v Mavhinjah!
AUSONIA
Sklepni dan
Festivala
različnosti
V kopališču Ausonia je danes na vrsti zaključek Festivala različnosti, ki od petka združuje številne kulture in spodbuja dialog ter ustvarjalnost. Sklepni dan bo zaznamovala predvsem glasba, nastopile bodo kar tri kakovostne skupine. Še vedno bosta na ogled tudi razstava o Mozambiku ter fotografska reportaža o Amazonskem pragozdu.
Današnji spored: 16.00 in 17.00 predstavi za otroke v organizaciji združenj UISP in ARCI; 18.00 pobuda Di-verCity z nagrajevanjem najbolj izvirne ideje natečaja DiversIdea, pesniška delavnica, tečaj joge; 19.00 tečaj avstralskih pihal didjeridoo; 20.00 koncert skupine Walk about (didjeridoo in tolkala); 21.00 koncert skupine Taraf pa-tok (etno-jazz trio, romska in balkanska glasba); 22.00 koncert skupine Frequency on border (progressive-fusion); 23.00 DJ-set.
KMETIJSTVO
Škropiti proti
ameriškemu
škržatu
Z ministrskim odlokom z dne 31. maja 2000 je postalo zatiranje zlate trsne rumenice in njenega pre-našalca ameriškega škržata (Schap-hoideus titanus) obvezno. Deželna služba za varstvo rastlin je osvojila tozadevni državni normativ, ki določa zatiralne posege proti prena-šalcu zlate trsne rumenice.
Na Tržaškem ni bilo še primerov tega obolenja, strokovnjaki pa so opazili pomembno prisotnost ameriškega škržata, prenašalca ru-menice. Zato je obveznost enkratnega škropljenja proti škržatu utemeljena. Utemeljenost pa je še večja, če upoštevamo, da se je zlata trsna rumenica pojavila v Sloveniji na obmejnem območju, in sicer v Ankaranu. Slovenska služba za varstvo rastlin je sicer sprejela hitre in učinkovite ukrepe za zajezitev širjenja te bolezni, kljub temu pa še obstaja ta možnost zaradi prisotnosti prenašalca. Najučinkovitejše sredstvo je torej, kot že poudarjeno, njegovo zatiranje. Izkušnje so namreč pokazale, da so bile posledice zaradi obolenja po zlati trsni rumenici zelo hude, kjer niso vinogradniki opravili nobenega posega proti škržatu. Veliko manj posledic je bilo, kjer so ukrepali zatiralno, nobenega primera obolenja pa ni bilo, kjer so škropili preventivno.
Zato vabimo naše vinogradnike, naj opravijo preventivni škropilni poseg proti škržatu, ker s tem zavarujejo svoje vinograde in preprečijo širjenje na druge.
Za škropljenje svetuje deželna služba za varstvo rastlin uporabo zatiralnih sredstev na podlagi ene izmed navedenih učinkovin, za katere navajamo v oklepaju nekaj komercialnih imen: CLORPIRI-FOS - METIL (Cleaner, Etifos, Ku-kar 22, Reldan 22 ipd.), CLORPI-RIFOS (Dursban 75 WG), METO-MIL (Tomyl L, Lannate MF, Meto-mil LS), ETOFENPROX (Agos, Trebon), TIAMETOXAM (Actara 25 WG), PIRETRO (Piretro verde, Biopiren Plus, Pirecap).
Na osnovi dosedanjih opazovanj bo treba poseg izvršiti ob koncu junija ali v prvih dneh julija. Če bo prišlo do sprememb glede časa škropljenja, bomo o tem vinogradnike nemudoma seznanili.
Vabimo vse vinogradnike, da se, ne glede na obseg svojih vinogradov, strogo držijo navodil v zvezi z ukrepi proti širjenju trsne ru-menice, tako kar zadeva uporabljiva sredstva kot čas škropljenja.
Svetovalna služba KZ
Ce, ž/in trgoma, živ-f me,sto
Simpozij Centri na Ulici
Trst, 22. julija 2009 Borzni trg 14
Dvorana Maggiore - Trgovinska zbornica
Program
.9.45 Prijava udeležencev;
.10.00 Uvodni pozdrav: Antonio Paoletti, Predsednik podjetja Terziaria Trieste in združenja Confcommercio Pokrajine Trst;
.10.10 Pozdrav: Giuseppe Pavan, Predsednik združenja Confcommercio FJK;
.10.15 Pozdrav: NicolaTenze, Predsednik SDGZ -URES FJK;
.10.20 Poseg: Antonella Manca, Glavna direktorica za Proizvodne dejavnosti Dežele FJK: "Deželno programiranje in strategije za urbano in trgovsko revitalizacijo";
.10.40 Predstavitev: Sonia Princiotto, arhitektka - svetovalka za projekta na Opčinah in pri Svetem Jakobu;
a . (SL -Jft Ab . (81
flTWW
conramrnerciG
Trieste
centm in via
.11.10 Pričevanje: Laura Stojkovic, podjetnica, Centri na Ulici: "Skupaj na Opčinah";
.11.20 Pričevanje: Elena Pellaschiar, podjetnica, Centri na Ulici: "Sveti Jakob: naša četrt, vaša četrt";
.11.30 Poseg: Massimo Vallone, strokovnjak državnega združenja Confcommercio;
.12.05 Zaključki: Marina Gruden Vlach, Odbornica Občine Trst za trgovino;
.Razprava
Sledila bo pogostitev v Zeleni dvorani (Sala Verde) Traške Trgovinske zbornice.
Terziaria Trieste s,.i.
CENTRO DI ASSISTENZA TECNICA ALLE IMPRESE DEL TERZIARIO DI CONFCOMMERCIO TRIESTE
fGIULIA
Ospiti di gente única
6
Nedelja, 21. junija 2009
ŠPORT
/
Marko Kravos
KULTURA - V torek v Narodnem domu
Druga podelitev nagrade Zlato zrno
V torek bodo v Narodnem domu v Trstu drugič podelili nagrado Zlato zrno, ki je namenjena mladim slovenskim umetnikom iz Furlanije-Julijske krajine in za katero so bili tudi letos no-minirani trije kulturni ustvarjalci mlajše generacije.
Zlato zrno je ime nagradi, ki jo Sklad Sergij Tončič v Trstu podeljuje letos drugič. Z njo želi izpostaviti in odlikovati mlade umetnike iz naše dežele, ki so s svojim ustvarjalnim delom v zadnjih dveh letih pomembno prispevali k oblikovanju in prenovi kulturnega izraza teh krajev. Z bogato popotnico tradicije, ki jo predstavljajo imena Gradnik, Gruden, Kosovel, Spacal, Černigoj, Kogoj, Jože Babič in drugi umetniki 20. stoletja, odražajo mladi rodovi 21. stoletja duhovni utrip slovenstva v prepišnem svetu ob Mediteranu. S svojimi stvaritvami obenem samozavestno posegajo v prenovitveno vretje sveta, ki išče pot iz depresije. Domače okolje jim s priznanji in nagrado izkazuje pozornost in jih podpira pri uveljavljanju svojih ustvarjalnih ambicij. S tem skupnosti omogočamo prepoznavnost in veljavo na stičišču narodov in kultur. Kot temelj lastne identitete in kot jamstvo za živo odzivanje na tokove časa.
Predloge za nagrado je Sklad zbiral tako v Trstu kot v Gorici in Benečiji. Posredovali so jih lahko posamezniki, kulturne ustanove in organizacije ter znanstveno raziskovalne sredine. No-minirani posamezniki prejmejo denarno spodbudo petsto evrov, dobitnik Zlatega zrna pa dva tisoč evrov in umetniško kocko z zlatim zrnom, ki je delo umetnice Luise Tomasetig, za katero je kocka »izraz želje po stvari, ki bi bila urejena, trdna, izmerljiva preko treh dimenzij vidne zaznavnosti, torej skladna s človekovo težnjo po redu in popolnosti. Drugačna je od krogle: trdno stoji na svoji osnovni ploskvi, nikoli ni vidna z vseh strani, vedno ostaja kako njeno polje skrito.
Kocka je igra, združba raznorod-nosti, sestavljenka iz števil, ki so razporejena od polja do polja.
kroma
Za povrh seveda zlato, iz katerega je zrno: spet prvina, ki je simbol težnje k popolnosti. V alkimističnem smislu je to bolj duhovna kot snovna substanca.
Raznorodne snovi so ujete v kocko... namerno jih je veliko. So elementi, s katerimi ima človek vsak dan opravka, jih preoblikuje, najprej pa jih seveda mora izluščiti in odbrati. Tako kot je treba opraviti izbiro med množico poti, saj nam ni dano, da bi se napotili po vsaki od njih.«
Prav je izpostaviti velikodušne denarne prispevke za nagradni sklad, ki so jih k sredstvom Sklada primaknili Zadružna kraška banka, KB 1909 in Banka Koper, tiskarna Graphart pa je pobudo podprla z natisom diplom.
Žirija za nagrado Zlato zrno, ki jo sestavljajo ugledne osebnosti različnih ustvarjalnih profilov, predsednik pa je Marko Kravos, se je pri svojih izbirah ozirala na izvirnost, pogumno iskanje prenovitvenih kali ob osebni in svetovljanski izkušnji, na umetniško prepričljivost, na estetsko strogost, ki gleda preko dopadljivosti pri občinstvu, preko medijske razglašenosti ali ideološkega opredeljevanja umetnosti. Na osnovi teh vodil je razglasila nomini-rance za letošnjo nagrado. Ti so: književnik David Bandelj, glasbenik Igor Zo-bin in likovni ustvarjalec Ivan Žerjal.
Prejemnik nagrade Zlato zrno 2009 bo znan v torek, 23. junija. Takrat bo ob 18. uri v Narodnem domu v Trstu slovesnost, na kateri bodo s svojimi stvaritvami predstavljeni letošnji nomini-ranci, izročena bodo priznanja in razglašen nagrajenec.
JUBILEJ - Izlet 70-letnikov iz Devina-Nabrežine, Zgonika in s Proseka
Kraški jubilanti odkrivali lepote Gorenjske in Koroške
Kraški sedemdesetletniki so seveda našli čas tudi za gasilsko fotografijo
Prejšnjo soboto so se pred vojno rojeni mlado/stari Kraševci iz Devina-Nabrežine, Proseka in Zgonika odpravili na pet let pričakovani izlet, da skupno praznujejo okroglo obletnico. Kar dva avtobusa sta bila potrebna, da se je nad 70 izletnikov odpravilo na odkrivanje dela naše domovine. Pot je preko Vidma in Trbiža peljala do prve postaje v Kranjski gori, kjer so se lačni sedemdesetletniki okrepčali s toplo malico, ki je predvidela: obaro, pečenko in vampe ter golaž, vse seveda s žganci, solato ter pijačo po želji. Okrepčani so se naši napotili preko Korenskega sedla mimo Vrbskega jezera s svojimi turističnimi atrakcijami do Gospe Svete, kjer so ob vojvodskem stolu obnovili spomin na slavno obdobje Karantanije, kjer so po enem najstarejših demokratičnih običajev ustoličevali svoje vojvode (seveda pod tujim okriljem!). Ogled cerkve Gospe Svete, kjer je pokopan škof sv. Modest, ki mu je v osmem stoletju uspelo pokristjanjenje Karantancev - in tako so naši predniki pozabili «lepo bog'njo Živo, črte in bogove nad oblaki«. Pozno gotsko cerkev krasijo baročni oltarji in freske iz 15. stoletja ter veličastne orgle iz 18. stoletja.
Izletnike je na cerkvenem dvorišču pričakala množica otrok, ki so tam praznovali zaključek šolskega leta, prepričani, da so jih s svojo prisotnostjo počastili »kraški nonoti in none«.
Lepo sončno vreme in pogled na bližnjo okolico sta bila kriva, da si niso ogledali Celovca in se, na vrat in nos, podali v Št. Ja-
kob v Rožu do cerkve, ki leži na vrhu grička, od koder je lep razgled na Dravo, ki zaspano leze proti Savi. V tej cerkvici, obdani s pokopališčem, kjer se jasno kaže stoletna slovenska prisotnost, je soletnik, zgoniški župnik Markuža, daroval sveto mašo.
Okrog 17. ure, ko se je tudi želodec začel oglašati, so se izletniki odpravili na ogled biološke kmetije v Bistrici pri Št. Jakobu. Koroški Slovenec, mlad gospodar tega objekta, redi plemenske bike za meso in prašiče; razpolaga z veliko površino travnikov in polj, da se lahko živina pase zunaj. Kmetija je znana po izdelovanju suhomesnih specialitet, raznih namazov in seveda mesa. Udeleženci so po ogledu živali (najbolj gledan je bil 1,5 tone težak plemenski bik, oče vse živine v hlevu) poskusili vse mesne dobrote, ki so jih zalivali z alkoholnim ali brezalkoholnim jabolčnikom, in posedali v prijetni senci na travniku ob Dravi. Res lep zaključek koroškega dela izleta, ki pa se je nadaljeval z odhodom enega avtobusa skozi karavanški predor, drugega pa preko Ljubelja do Lesc, kjer je bilo na vrsti izdatno pozno kosilo oz. zgodnja večerja. Druščino je zabaval domači harmonikar z gorenjskimi in drugimi vižami.
Naši kraški sedemdesetletniki so se zadovoljni v poznih urah vrnili na svoje domove in sklenili, da se ponovno srečajo že čez dober teden, da si izmenjajo vtise, slike in se domenijo za nove pobude.
Udeleženec
Včeraj danes
Danes, NEDELJA, 21. junija 2009
ALOJZ
Sonce vzide ob 5.16 in zatone ob 20.58 - Dolžina dneva 15.44- Luna vzide ob 3.22 in zatone ob 20.00
Jutri, PONEDELJEK, 22. junija 2009
AHAC
VREME VČERAJ: temperatura zraka 17,9 stopinje C, zračni tlak 1013,7 mb raste, veter 40 km na uro vzhodnik, severovzhodnik, burja s sunki do 101 km na uro, vlaga 70-odstotna, nebo oblačno, morje razgibano, temperatura morja 22 stopinj C.
OKLICI: Franco Cucciardi in Sabrina Scarpellini, Marco Mikac in Diana De-lise, Luigi Aldo Piat in Francesca Laez-za, Angelo Costa in Marianna Antonia Tropea, Luca Esposito in Erica Cirrin-cione, Maurizio Ustolin in Fabiana To-madin, Claudio Cisilino in Katja Para-vano, Roberto Visintin in Lucia Coletta, Sergio Benedetti in Cristina Moret-to, Michele Alagia in Rosalia Labanca, Gian Andrea Fumis in Paola Cuccari, Fabrizio Buffolo in Teresa Martignani, Giovanni Zanei in Francesca Tauceri, Federico Monti in Francesca Assanti.
[13 Lekarne
Nedelja, 21. junija 2009 Lekarne odprte od 8.30 do 13.00
Ul. Oriani 2, Barkovlje - Miramarski drevored 117, Trg Cavana 1, Boljunec. Lekarne odprte tudi od 13.00 do 16.00
Ul. Oriani 2 (040 764441), Barkovlje -Miramarski drevored 117 (040 410928). Boljunec (040 228124) - samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom.
Lekarne odprte od 16.00 do 20.30
Ul. Oriani 2, Barkovlje - Miramarski drevored 117, Trg Cavana 1.
Boljunec (040 228124) - samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom.
NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30
Trg Cavana 1 (040 300940).
Od ponedeljka, 22., do sobote, 27. junija 2009 Lekarne odprte tudi od 13. do 16. ure Istrska ulica 33 (040 638454), Ul. Bel-poggio 4 (040 306283), Žavlje - Ul. Flavia 39/C (040 232253). Fernetiči (040 212733) - samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom.
Lekarne odprte tudi od 19.30 do 20.30
Istrska ulica 33, Ul. Belpoggio 1, Trg Giotti 1, Žavlje - Ul. Flavia 39/C. Fernetiči (040 212733) - samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom.
NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30
Trg Giotti 1 (040 635264).
www.farmacistitrieste.it 118: hitra pomoč in dežurna zdravstvena služba (od 20. do 8. ure, pred-praznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure) Za dostavljanje nujnih zdravil na dom, tel. 040 350505 - Televita. Telefonska centrala Zdravstvenega podjetja in bolnišnic: 040 399-1111. Informacije KZE, bolnišnic in otroške bolnišnice, tel. (zelena številka) 800 -991170, od ponedeljka do petka od 8. do 18. ure, ob sobotah od 8. do 14. ure. Nudi informacije o zdravstvenih storitvah, o združenih tržaških bolnišnicah in o otroški bolnišnici Burlo Garofolo.
Mi Kino
AMBASCIATORI - 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »Coraline e la porta magica«. ARISTON - 17.00, 18.45, 21.00 »Amo-
ri e altri crimini«. CINECITY - 10.45, 13.00, 14.30, 15.16, 16.30, 17.35, 20.00, 22.00 »Coraline e
la porta magica«; 10.50, 13.00, 15.20, 17.40, 20.00, 22.00 »Una notte da leoni«; 11.05, 13.05, 15.20, 17.40, 20.00, 22.00 »La ragazza del mio migliore amico«; 10.45, 13.00, 15.10, 17.30, 19.40, 22.00 »Un'estate ai Caraibi«; 17.05, 19.40, 22.15 »I love radio rock«; 10.55, 13.10, 15.30, 17.45, 20.00, 22.10 »Terminator salvation«; 11.00, 18.30, 21.30 »Uomini che odiano le donne«; 10.50, 12.55, 15.00 »Una notte al museo 2: La fuga«.
FELLINI - 16.10, 18.00, 19.50, 21.45 »Coco Avant Chanel«.
GIOTTO MULTISALA 1 - (Ulica Giotto 8) 19.30 »Vincere«; 17.00, 18.40, 20.20, 22.00 »Martyrs«.
GIOTTO MULTISALA 2 - 17.15, 21.45 »Angeli e demoni«.
GIOTTO MULTISALA 3 - 17.00, 18.45, 20.30, 22.15 »La ragazza del mio mi-gliore amico«.
KOPER - KOLOSEJ - 14.00, 16.10, 18.20, 20.30 »Hannah Montana«; 19.40 »J.C.V.D.«; 17.00, 21.40 »Rock'n'Roll pirati«; 14.20, 16.40, 19.00, 21.20 »Terminator: Odrešitev«.
NAZIONALE - Dvorana 1: 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »Un'estate ai Caraibi«; Dvorana 2: 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »Moonacre, i segreti dell'ultima Luna«; Dvorana 3: 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »Una notte da leoni«; Dvorana 4: 18.15, 22.15 »Terminator Salvation«; 16.30, 20.30 »Una notte al museo 2«.
SUPER - Film prepovedan mladim izpod 18. leta starosti.
TRŽIČ - KINEMAX - Dvorana 1: 15.50, 17.50, 20.10, 22.10 »Una notte da leoni«; Dvorana 2: 16.00, 18.00, 20.00, 22.00 »La ragazza del mio miglior amico«; Dvorana 3: 15.40, 17.40, 20.00, 22.10 »Un'estate ai Caraibi«; Dvorana 4: 15.40, 17.30, 19.15, 21.10 »Coraline e la porta magica«; Dvorana 5: 15.50, 18.00 »Terminator salva-tion«; 20.30 »Uomini che odiano le donne«.
& Izleti
SPDT organizira danes, 21. junija, srečanje s pobratenim PD Integral iz Ljubljane. Skupaj bomo šli v Rezijo do Ravence, ki se nahaja prav v osrčju Naravnega parka Julijskih Predapl in se nato podali na naravoslovno pot - »Ta lipo put«. Odhod avtobusa iz Trsta, s trga Oberdan bo ob 7.30 uri in s trga v Sesljanu ob 7.45. Prijave sprejemata Livio tel. št.: 040-220155 in Vojka tel. št.: 0402176855.
MI GREMO HOD'T N VIŠARJE, pridš z nami? Jezerski kvintet - Jazbo, Bobo, Čano, Sax, Fabjan smo za nedeljo, 12. julija, rezervirali avtobus, spekli pršut in segreli inštrumente! Informacije in rezervacije na tel. št.: 347-6849308 (Igor) ali 335-7016807 (Robi).
H Šolske vesti
URAD ZA SLOVENSKE ŠOLE obvešča, da bodo v ponedeljek, 22. junija, šolniki, ki so na izpopolnjevanju na univerzah v Sloveniji, javnosti predstavili rezultate svojega študija v a.l. 2008/2009. Predstavitev bo v dvorani Zadružne kraške banke na Opčinah, ul. Ricreatorio, 2 ob 10. uri. Vabljeni!
URAD ZA SLOVENSKE ŠOLE sporoča, da je bil dne 28. maja 2009 objavljen razpis za vključitev v zavodske lestvice učnega osebja, ki si ga je mogoče ogledati na spletni strani Ministrstva za šolstvo, univerzo in raziskovanje (www.pub-blica.istruzione.it). Interesenti morajo prošnjo (obrazci bodo v kratkem objavljeni na zgoraj omenjeni spletni strani) predstaviti na tajništvo ene od izbranih šol do 30. junija 2009. Nove lestvice bodo v vseh ozirih nadomestile tiste, ki so bile
veljavne v šolskih letih 2007/08 in 2008/09, tako da morajo vsi interesenti ponovno predstaviti prošnjo. Prošnjo morajo predstaviti tudi tisti kandidati, ki so vključeni v pokrajinske lestvice in ki želijo vključitev v prvi pas zavodskih lestvic.
ZDRUŽENJE STARŠEV O. Š. FRANA MILČINSKEGA obvešča, da za tabor angleškega jezika »Jezikajte!« in šahovsko, fotografsko in računalniško delavnico »Mišk@« sprejemamo vpise do 20. avgusta. Za vsa dodatna pojasnila in prijave sem Vam na razpolago na tel. 040-567751 ali 320-2717508 (Tanja) ali po e-pošti: franmilcinski@gmail.com
H Osmice
DRUŽINA PERTOT Špjlni ima odprto osmico v Nabrežini, Stara vas 10. Vabljeni!
MEDJAVAS 1 - pri Županovih je odprta osmica. Tel. št. 040-208367.
NA KONTOVELU je odprta osmica pri Lisjaku.
OSMICA na Kontovelu pri Deanu bo odprta vse do nedelje, 28. junija.
OSMICA NA KATINARI je odprta pri Nadliškovih. Margaret in Boris Mi-halič z družino bosta vesela vsakega obiska.
OSMICO je odprl Ladi Rebula v Rep-niču št.2. Tel. št.: 040-229174.
OSMICO smo odprli pri Terčonovih v Mavhinjah št.42. Tel. št.: 040299450.
V	PREBENEGU je Davorin Bandi odprl osmico. Nudi domač prigrizek in pristno kapljico ter se priporoča za obisk. Tel. 040 -231865.
V	SALEŽU N'PULJH sta Just in Bojana odprla osmico. Tel. št.: 0402296099.
V	ZGONIKU je odprl osmico Lojze Furlan. Tel. 040-229293.
/
TRST
Nedelja, 21. junija 2009
7
□ Obvestila
60-LETNIKI DOLINSKE OBČINE gremo konec junija na dvodnevni izlet v Salzburg. Če tudi ti iz Trsta ali s Krasa hočeš na drugačen način praznovati letošnji Jubilej, pridruži se nam! Telefoniraj na tel. št.: 040228647 (Klara), 040-228462 (Sonja) ali 335-6434129 (Vojko).
KRUT nadaljuje še vpisovanje za izlet od 13. do 18. septembra v odkrivanju zanimivosti Sicilije in Malte. Pohitite, ker je število mest omejeno! Podrobnejše informacije s programom in prijave na sedežu krožka, Ul. Cicerone 8/b, tel. št.: 040-360072.
KRUT obvešča, da so društveni prostori odprti s poletnim urnikom od 9. do 13. ure.
SLOVENSKO PASTORALNO SREDIŠČE V TRSTU obvešča, da bo danes, 21. junija, ob 17. uri v tržaški Rižarni vsakoletna sv. maša za vse tamkajšnje žrtve nasilja in za vse ostale žrtve druge svetovne vojne. Ma-ševal in govoril bo letošnji biseromašnik g. Dušan Jakomin. Pri maši bo sodeloval združeni pevski zbor ZCPZ v Trstu, ki ga vodi Edi Race. Vabljeni!
ŠPORTNO DRUŠTVO PRIMOREC prireja danes, 21. junija, na nogometnem igrišču v Trebčah »Praznik športa«. Delovali bodo založeni kioski, ob 18.30 na sporedu koncert Godbe Viktor Parma iz Trebč, večer pa bo popestren s plesom.
ŠPORTNO REKREACIJSKO DRUŠTVO VAŠKA SKUPNOST PRAPROT organizira danes, 21. in v sredo, 24. junija, »35. ša-gro v Praprotu«: danes, 21. junija, ob 10.30 tekma v skrlah za 12. memorial »Doljak Radovan«, ob 14. uri odprtje kioskov, ob 18.30 »Tekma v kosnji«, ob 18. uri nastop plesne skupine »AŠKD Kremenjak« in otroške pevske, plesne in glasbene skupine »SKD Vigred«; od 20. ure ples z ansamblom »Kraški kvintet in Braco Koren«; v sredo 24. junija koncert za Emergency v sodelovanju z SKD Vigred in mladinskim krožkom Prosek Kontovel, ob 18. odprtje kioskov, od 19. ure dalje koncert raznih znanih glasbenih skupin.
LIKOVNI TEDEN TREBČE 2009 Slovensko kulturno društvo Primorec iz Trebč, v sodelovanju z Jusom-Srenjo Trebče in Amaterskim športnim društvom Primorec, organizira »Likovni teden Treb-če 2009« za otroke iz zadnjih razredov osnovne šole in prvih razredov srednje šole. Delavnice bodo potekale v Ljudskem domu v Trebčah od 22. do 26. junija, pod strokovnim vodstvom diplomiranih vzgojiteljic Pedagoške fakultete. Otroci bodo spoznavali različne likovne tehnike, ki jih bodo konkretno uporabili z ustvarjanjem na terenu. Za informacije in vpis pokličite čimprej na št. 3478386109 (Biserka). Vabljeni!
OBČINSKA KNJIŽNICA V BOLJUNCU obvešča, da bo v ponedeljek, 22. in sredo, 24. junija, zaprta za referendum.
ORATORIJ 2009 V KRIŽU - srečanje s starši in animatorji bo v ponedeljek, 22. junija, ob 20. uri v Slomškovem domu v Križu.
SKD GRAD OD BANOV vabi v ponedeljek, 22. junija, ob 17. uri v društvene prostore na pletenje svetoivanskih venčkov z namenom, da bi ohranili ta stari, dobri običaj.
SLOVENSKA KULTURNO-GOSPODAR-SKA ZVEZA obvešča člane Deželnega sveta SKGZ, da bo seja v ponedeljek, 22. junija, ob 19. uri v prvem in ob 19.30 v drugem sklicu v Kulturnem domu v Sovodnjah ob Soči (Prvomajska ul. 73). Člane Pokrajinskih svetov pa vabi na predstavitev rezultatov ankete, ki bo ob 20. uri.
TABORNIKI RMV obveščajo, da bodo v ponedeljek, 22. junija zbirali prijave in plačila za dvotedensko taborjenje v Prosvetnem domu na Opčinah od 19.00 do 20.00.
V PONEDELJEK, 22. JUNIJA bo spet odprla svoje duri Občinska knjižnica v Na-brežini. V poletnem času bo delovala ob ponedeljkih in sredah od 9. do 12. ure in od 14.30 do 17.30, ob torkih in četrtkih pa
^ag/ičAno/ podj&tfe/
a
i I MUI
ALABARDA
Prisotni smo na Opčinah, v Miljah, v Bolj uncu in v Nabrežini
Tel. 040 2158 318
v jutranjih urah in sicer od 9. do 12. ure. Toplo vabljeni!
SKD VIGRED vabi v torek, 23. junija, ob 20.30 na »Šempolajski kal« na tradicionalno kresovanje.
SKLAD MITJA ČUK - ob kresovanju na predvečer Sv. Ivana nabiramo les za kres. Kdor želi, ga lahko prinese na Pik'lc.
V BARKOVLJANSKEM DRUŠTVU Ul. Bo-nafata 6, bomo tudi letos izdelovali venč-ke Sv. Jerneja pod vodstvom Tamare Da-nieli, v torek, 23. junija od 17.30 dalje. Kdor se srečanja udeleži, naj prinese s seboj škarje in nekaj primernega cvetja.
F.C. PRIMORJE vabi vse člane, vaščane in simpatizerje na redni občni zbor, ki bo v sedežu ob Kulturnem Domu v sredo, 24. junija, ob 20.30.
OBČINA DOLINA Odborništvo za Socialno službo organizira od 5. do 12. septembra letovanje v Riminiju za občane, ki so dopolnili 60. leto starosti. Vpisovanje poteka v Anagrafskem uradu od srede, 24. junija, do torka, 7. julija, s sledečim urnikom: od ponedeljka do petka od 8.30 do 12.15; ponedeljek in sreda popoldne od 14.30 do 16.45. Prošnji je treba priložiti kopijo davčnih dohodkov za leto 2008 in izjavo o primernem zdravstvenem stanju za letovanje na obrazcu, ki je na razpolago na občini.
KMEČKA ZVEZA vabi svoje člane k sodelovanju na prodajnem »Sejmu okusov«, ki bo v dneh 27. in 28. junija v Tržiču. Kmetijska gospodarstva lahko razstavljajo in prodajajo na tej prireditvi svoja vina, kmetijske živilske proizvode (med, olje, sir, pršut, salame in drugo), cvetje in obrtniške izdelke. Za podrobnejše organizacijske informacije se lahko zainteresirani obrnejo na Kmečko zvezo, tel. št.: 040-362941. Kdor želi sodelovati na prireditvi mora to potrditi organizatorjem najkasneje do 25. junija.
OBČINA DEVIN-NABREŽINA sporoča družinam z bivališčem v občini Devin Nabrežina, ki lahko predložijo prošnjo za ekonomsko podporo pri plačevanju najemnin stanovanj javne ali zasebne lasti, z izjemo subvencioniranih stanovanj za leto 2008, da je treba prošnjo za dodelitev olajšave predstaviti izključno na samo za to namenjenem obrazcu, ki je priložen razpisu, in bo na razpolago od 25.maja v na občinski spletni strani www.comune.duino-aurisina.it/nateča-ji ter v Uradu za socialno službo občine Devin Nabrežina-Sesljan, Naselje sv. Mavra št. 124, uradne ure od ponedeljka do petka od 9. do 12.ure, samo ob ponedeljkih in sredah od 15. do 17.ure. Rok za vložitev prošenj, izpolnjenih v celoti, zapade 26. junija, ob 12.uri.
OBČINA DEVIN-NABREŽINA sporoča, javnim osebam ali zasebnikom, ki so lastniki nepremičnine, ki se nahaja v Občini Devin Nabrežina, v primeru da so dali v najem stanovanje, ki je bilo predtem neoddano, manj premožnim osebam, da lahko prosijo za prispevek kot predvideva zakon v predmetu. V ta namen je treba predstaviti prošnjo izključno na za to namenjenem obrazcu, ki je priložen razpisu, in bo na razpolago od 25.maja na občinski spletni strani www.comune.duino-aurisina.ts.it/na-tečaji ter v Uradu za socialno službo občine Devin Nabrežina-Sesljan, Naselje sv. Mavra št. 124, uradne ure od ponedeljka do petka od 9. do 12.ure, samo ob ponedeljkih in sredah od 15. do 17.ure. Rok za vložitev prošenj izpolnjenih v celoti zapade 26.junija, ob 12.uri.
SLOVENSKA VERSKA SKUPNOST V ŠKEDNJU praznuje v petek, 26. junija, 60. letnico mašništva svojega duhovnika Dušana Jakomina. Ob 19. uri bo slovesna maša v Škedenjski cerkvi. Vabljeni pevci, narode noše in skavti.
KROŽEK AUSER ZA KRAŠKO OBMOČJE
vabi svoje člane na družabno popoldne v soboto, 27. junija, s pričetkom ob 17. uri. Srečanje se bo odvijalo v prostorih Do-polavoro ferroviario v Nabrežini. Za ples bo igral Duo Melody.
KRIŽ - PRAZNOVANJE ZAVETNIKOV v nedeljo, 28. junija, ob 10. uri slovesna sv. maša in tradicionalna procesija po vaških ulicah; ponedeljek, 29. junija, ob 19. uri v župnijski cerkvi slovesna sv. maša, ki jo daruje openski dekan g. Tone Bedenčič.
KRUT obvešča, da je na razpolago e nekaj mest za tečaj informatike za senjorje, ki nimajo niti osnovnega znanja za delo s PC, ki ga je razpisala Dežela FJK. Informacije in vpisovanje na našem sedežu v Ul. Cicerone 8/b, tel. št.: 040-360072.
TPPZ PINKO TOMAŽIČ sporoča, da bo v nedeljo, 28. junija, ob 8.30 odhod avtobusa iz Padrič za nastop na Koroškem. V torek, 30. junija, ob 20.30 tovariško srečanje ob zaključku sezone.
FOTOVIDEO TRST 80 vabi vse ljubitelje fo-
tografije, naj se udeležijo projekta »Artreport«, ki ga bo izvedel v sklopu letošnjega Artedna od 5. do 12. julija v Lonjerju. Zato sklicuje sejo v ponedeljek, 29. junija, ob 20.30 v ul. San Giorgio 1. Vabljeni!
OBČINSKA KNJIŽNICA V BOLJUNCU bo od 1. julija dalje zaprta za nedoločen čas. Vabimo »vse« bralce naj vrnejo izposojene knjige v ponedeljek, 29. junija, od 15. do 19. ure.
POLETNE DELAVNICE TREBČE 2009 Slovensko kulturno društvo Primorec iz Trebč, v sodelovanju z Jusom-Srenjo Trebče in Amaterskim športnim društvom Primorec, organizira »Poletne delavnice Trebče 2009« za otroke, ki obiskujejo vrtec in prve tri razrede osnovne šole. Delavnice bodo potekale v Ljudskem domu v Trebčah v tedenskih izmenah od 29. junija do 31. julija, pod strokovnim vodstvom študentk in diplomiranih vzgojiteljic Pedagoške fakultete. Na sporedu bodo športne igre, likovno ustvarjanje, glasbene urice, kuharske delavnice, zabava, igre in še in še. Za informacije in vpis pokličite čimprej na tel. št.: 347-8386109 (Biserka). Vabljeni!
POLETNI CENTER V SLOVENSKEM DIJAŠKEM DOMU S. KOSOVEL za otroke 13 let in 3-6 let se bo odvijal od 29. junija do 11. septembra. Možna je izbira tedna. Za informacije in vpis lahko se javite v pisarni Doma od 8.30 do 16.30 od ponedeljka do petka ali tel. št. 040-573141.
ZSKD obvešča članice in stranke, da bodo uradi od 29. junija do 11. septembra poslovali z naslednjim urnikom: od ponedeljka do petka med 9. in 13. uro.
KRUT obvešča, da so od junija dalje društveni prostori odprti z naslednji urnikom: od ponedeljka do četrtka od 9. do 13. ure in od 15. do 17. ure ter v petek od 9. do 13. ure.
SK DEVIN vabi na 35.redni letni občni zbor, ki bo v torek, 30. junija, na Sedežu v Sliv-nem ob 20.uri v prvem sklicanju in ob 20.30 v drugem sklicanju. Dnevni red: predsedniško poročilo, blagajniško poro-čilo,nadzorniško poročilo, odobritev obračuna in proračuna, pozdravi gostov, predstavitev smučarskih ekip in trenerjev za sezono 2009/2010.
SLORI - Slovenski raziskovalni inštitut razpisuje nagrade za zaključena diplomska in podiplomska dela. Na razpis se lahko prijavijo kandidati, ki so v akademskih letih 2007/2008 diplomirali/magistrirali/dok-torirali iz družboslovnih in humanističnih ved na univerzah v Italiji, Sloveniji in drugih državah. Rok oddaje je 30. junija. Razpisne pogoje in prijavnico dobite na: www.slori.org.
SLOVENSKI FILATELISTIČNI KLUB JURE KOŠIR vabi svoje člane na redno sejo, ki bo v sredo, 1. julija, v Gregorčičevi dvorani v Ul. Sv. Frančiška 20.
OBČINA REPENTABOR sporoča družinam z bivališčem v Občini Repentabor, ki lahko predložijo prošnjo za ekonomsko podporo pri plačevanju najemnin stanovanj javne ali zasebne lasti, z izjemo subvencioniranih stanovanj za leto 2008, da je treba prošnjo za dodelitev olajšave predstaviti izključno na samo za to namenjenem obrazcu, ki je priložen razpisu in bo na razpolago od 3.junija v občinskem tajništvu, v sledečih uradnih urnikih: pon-pet 9.00-12.00, pon. in sre. tudi 15.0017.00. Rok za vložitev prošenj, izpolnjenih v celoti, zapade 3.julija, ob 12.uri.
OBČINA REPENTABOR sporoča, javnim osebam ali zasebnikom, ki so lastniki nepremičnine, ki se nahaja v Občini Re-pentabor, v primeru da so dali v najem stanovanje, ki je bilo predtem neodda-no, manj premožnim osebam, da lahko prosijo za prispevek kot predvideva zakon v predmetu. V ta namen je treba predstaviti prošnjo izključno na za to namenjenem obrazcu, ki je priložen razpisu, in bo na razpolago od 3.junija na tajništvu občine Repentabor - Col št.37, v sledečih uradnih urnikih: pon-pet 9.00-12.00, pon. in sre. 15.00-17.00. Rok za vložitev prošenj izpolnjenih v celoti zapade 3.julija, ob 12.uri.
ARTEDEN/09 od ponedeljka 6. do petka 10. julija, od 9. ure do 12.30, na umetniškem prizorišču v Športno kulturnem centru v Lonjerju »Kuhajmo, barvajmo, lepimo, strižimo..tudi po angleško!!« ..vsak dan nekaj novega - Work and play in english -ustvarjalna angleščina in kuharska delavnica »Kuhajmo z Emilijo« ustvarjalne delavnice za otroke osnovnih šol. Informacije in prijave: tel. 333-8578924 (Ilary) ali mail: jana@arteden.org.
ARTEDEN/09 vabi od ponedeljka, 6., do petka, 10. julija, od 17. do 18.ure, na umetniškem prizorišču v Športno kulturnem centru v Lonjerju, »Workshop 4 teenager«, ustvarjalna delavnica za najstnike »Ples v barvah«, mentorici Daša Grgič in
Jana Pečar. Informacije in prijave: Tel. št.: 333-5062494 predstavnica Skd Lonjer-Katinara, mail: jana@arteden.org.
JADRALNI KLUB ČUPA organizira za srednješolce tečaje jadranja na deski in na jadrnicah o'pen bic. Tečaji bodo celote-denski od 13. do 18. ure. Vršili se bodo v sledečih izmenah: 1. tečaj od 6. do 10. julija; 2. tečaj od 10. do 14. avgusta. Za vpisovanja in informacije vam je na razpolago tajništvo ob ponedeljkih, sredah in petkih, od 9. do 11. ure ter ob sobotah od 16. do 18. ure na našem sedežu v Se-sljanskem zalivu, oziroma na tel./fax 040299858, e-mail info@yccupa.org ter na spletni strani www.yccupa.org.
OBČINE ZGONIK, REPENTABOR IN DEVIN NABREŽINA iz Okraja 1.1 organizirajo letovanje v toplicah za sedemdeset oseb v letovišču Abano Terme (PD) v obdobju od 20. septembra do 4. oktobra. Letovanja se lahko udeležijo osebe, ki so stare preko šestdeset let, samostojne in stanujejo v eni izmed treh občin. Obrazec s prošnjo za udeležbo na letovanju je mogoče dvigniti na sedežih Občin Zgonik, Repentabor ter na Uradu Socialne službe Občine Devin Nabrežina v Naselju Sv. Mavra, 124 v Sesljanu, ob urniku poslovanja. Prošnje za udeležbo, ki naj bodo izpolnjene na ustreznem obrazcu in potrebne dokumente je potrebno oddati na zgoraj omenjenih sedežih do 8. julija.
KOLONIJA PRI MORJU ŠPADIČI, v organizaciji slovenskega dijaškega doma S. Kosovel, se bo odvijala od nedelje, 19., do ponedeljka, 27. julija. Na razpolago je še nekaj mest. Pohitite za vpis. Tel. št.: 040573141 od ponedeljka do petka od 8.30 do 16.30.
JADRALNI KLUB ČUPA organizira v poletnih mesecih tečaje windsurfa za odrasle in otroke, ki so že dopolnili 11. leto starosti. Tečaji bodo celotedenski in ob vikendih. Vršili se bodo v sledečih izmenah: 1. tedenski od 27. do 31. julija, od 10. do 16. ure; 2. tedenski od 3. do 7. avgusta, od 10. do 16. ure. Datumi tečajev ob vikendih: 1.: 26.,27.,28.junij, 4.,5.julij; 2.: 10.,11.,12.,18.,19. julij; 3.: 24.,25.,26.julij, 1.,2.avgust. V petek zvečer teorija, sobota in nedelja na morju od 10. do 16. ure. Možne so individualne ure windsurfa in po dogovoru organiziramo tečaje tudi v drugih terminih. Za vpisovanja in info: tajništvo ob ponedeljkih, sredah in petkih, od 9. do 11. ure, ob sobotah od 16. do 18. ure, na našem sedežu v Sesljanskem zalivu, oziroma na tel./fax: 040-299858 ali po e-mailu info@yccupa.org in na spletni strani www.yccupa.org.
t
V 98. letu starosti je mirno zaspala naša mama in nona
Ludmilla Hreščak vd. Racman
(Milka)
Naj ti bo lahka domača zemlja! Žalostno vest sporočajo
otroci in ostalo sorodstvo
Žara bo izpostavljena v borštanski cerkvi v torek, 30. junija, od 9.30 do 10.30. Sledila bo sveta maša in pokop na vaškem pokopališču.
Boršt, 21. junija 2009
Pogrebno podjetja Alabarda - Boljunec
t Zapustil nas je naš dragi
prof. Eugenio Orzan
Žalostno vest sporočajo
žena Elena, sinova Alessandro in Marino, vnuki ter ostalo sorodstvo.
Pogreb bo jutri, ponedeljek, 22. junija, ob 13.00 uri iz mrtvašnice v ulici Co-stalunga v nabrežinsko cerkev.
Nabrežina, 21. junija 2009
Pogrebno podjetje Alabarda - Opčine
t
Prerano nas je zapustila naša draga
Ivana Verginella por. Prasselli
f
ñ

Žalostno vest sporočajo
mož Carlo, sin Marco z Eriko,
hči Marta s Francescom, mali priljubljeni vnukinji Anna in Veronika ter mama Gisella.
Od nje se bomo poslovili v sredo, 24. junija, ob 13.30 v ulici Costalunga. Izpostavljena bo od 10.30. Datum in uro žarnega pogreba bomo sporočili naknadno.
Prosek, 21. junija 2009
Pogrebno podjetje Alabarda - Opčine
Za drago sestro IVICO žalujejo
brat Silvio, svakinja Silvana in nečakinji Flavia in Lara z družinama
Ob smrti Ivane sočustvujemo z družino.
Nerina in družina Loperfido
Dragi Učo, Marco, Marta in Gisella, ob boleči izgubi drage Ivi smo vam ob strani
Majda, Bruno, Dunja in Andrej z družinami
Poljubček Ivi
Julija
Ob izgubi drage mame Ivi topel objem Marti in Markotu ter svojcem iskreno sožalje družina Celea
Ob bridki izgubi drage mame in žene Ivane izražamo iskreno sožalje Marcotu in družini
bivši sošolci C razreda DTTZ Žiga Zois
ZAHVALA
Dušan Mezgec
Prisrčno se zahvaljujemo vsem, ki so z nami sočustvovali. Posebna zahvala gospodu Maksu Suardu za pogrebni obred.
Svojci
Trst, 21. junija 2009
Kraško pogrebno podjetje Lipa
ZAHVALA
Skerk Danica
Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki so z nami sočustvovali ob izgubi naše drage.
Posebna zahvala gospodu župniku Markuži.
Svojci
Šempolaj, 21. junija 2009 Pogrebno podjetje Alabarda - Opčine
8
Nedelja, 21. junija 2009
ŠPORT
/
ŠPORTNO REKREACIJSKO DRUŠTVO »VAŠKA SKUPNOST PRAPROT«
organizira 20. in 21. ter 24. junija 2009
35. ŠAGRO
V PRAPROTU
DANES, 21. junija 2009 ob 10.30 12. MEMORIAL
»DOLJAK RADOVAN«
tekma v skrlah ob 14.00 odprtje kioskov ob 18.30 TEKMA V KOŠNJI ob 19.00 nastop plesne skupine AŠKD KREMENJAK in otroške, plesne ¡n
Elasbene skupine KD Vigred
Ob 20.00
ples z ansamblom KRAŠKI KVINTET IN BRACO KOREN
i
H Čestitke
Danes praznujeta 40.letnico poroke MARIJA in BRUNO »z drevja«. Da bi še mnogo let skupaj uživala v ljubezni in razumevanju jima željo Sonia, Marjan in Ivo.
BRUNO in MARIJA ZAHAR iz Boršta slavita 40 let poroke. Njuna hčerka PATRICIJA pa lepo okroglo obletnico. Še veliko veselih, zdravih in srečnih let jim voščita Vesna in Remigio.
Danes je prvi poletni dan in VERONIKA ŽERJAL ima rojstni dan. Polnoletna si postala in 18 letpraz-novala ter s prijatelji svečke na torti ugasnila. Vse, kar si sama želiš, to ti teta Luči vošči.
Draga VERONIKA, danes postaneš polnoletna. Nona Erminia ti želi vse najboljše in najlepše.
Hip, hip, hura, naš prijatelj SILVANO iz Bertokov danes okrogla leta ima. Vse najboljše iz srca mu voščita Bruno in Marta.
Jutri bosta v Ricmanjih NADIA in MARIO slavila 40. obletnico poroke. Še mnogo sreče, zdravja in ljubezni na skupni življenjski poti jima iz srca želimo vsi domači.
Profesorica VIVIANA GIULIANI je na latinsko-ameriški fakulteti za družbene vede v Buenos Airesu dokončala specializacijo iz informacij-sko-komunikacijske tehnologije v izobraževanju. Iskreno ji čestitajo mama Milka, oče Zdravko in sestra Emidija.
40 let je minilo, odkar sta se poročila
Bruno in Marija Zahar
Sreče, zdravja in še mnogo srečnih
skupnih let
vama želijo
Stojan, Patricija, Giorgio, Erik in Matej

Adriani, Pierpaolu in Manuelu se je pridružila mala
Carlotta
Srečni pomnoženi družini čestitamo
kolegi in vodstvo Servisa, Servisa Koper in SDGZ
0 Prireditve
KD SLOVAN s Padrič vabi v torek, 23. junija, na »Kresovanje 2009«. Od 17.30 na vaškem trgu ex-tempore (Čarovnica na vasi) za otroke. Od 18. do 19. ure zbiranje venčkov. Ob 20.30 predvajanje filma »Kresovanje 2008« in nastop MePZ Slovan-Skala. Prižig svetoivanskega Kresa po 21.30 Zad za kalom.
MLADINSKI DOM BOLJUNEC IN SKD FRANCE PREŠEREN vabita na »Sve-toivansko noč« v torek, 23. junija, ob 20.30, na Jami v Boljuncu. Sodelujejo: Tamburaški ansambel SKD France Prešeren, pevke folklorne skupine Stu ledi, Brštulin banda iz Harij pri Ilirski Bistrici, ki se bo predstavila s
V ŠZ Gaja
Sagra
Športni center - Padriče
27. - 28. - 29. junija 4.-5.-6.-11.-12.-13. julija
TOREK, 23. junija, ob 20.30, dom Alberta Sirka
Lutkovna predstava:
MIZICA, POGRNI SE
Mini teater Ljubljana sledi SVETOIVANSKI KRES pri Procj'sji
SKD VESNA
ZDRUŽENJE ZA KRIŽ -RAJONSKI SVET ZA ZAHODNI KRAS
starim ljudskim petjem, ob spremljavi harmonike, kmečkih orodij in drugih pripomočkov. Sledil bo svetoi-vanski kres.
SKLAD MITJA ČUK vabi v torek, 23. junija, zvečer na openski Piklc na tradicionalno Kresovanje v sodelovanju s skavti in taborniki ter z openskimi društvi. Nastopili bodo domači zbori MLMS Vesela Pomlad - vodi Mira Fabjan, MoPZ Tabor - vodi Mikela Ši-mac, MePZ Sv.Jernej - vodi Janko Ban, MoPS Sv.Jernej - vodi Mirko Ferlan. Razvedrili se boste ob zvokih godbe Godbenega društva Prosek pod vodstvom Iva Bašiča.
SKLAD SERGIJ TONČIČ vabi na slovesno podelitev nagrade »Zlato zrno« za umetniške dosežke. Na njej bodo s svojimi stvaritvami predstavljeni letošnji nominiranci: književnik David Bandelj, glasbenik Igor Zobin in likovni ustvarjalec Ivan Zerjal. Razglasili bomo nagrajenca leta 2009. Narodni dom v Trstu, Ul. Filzi 14 - v torek, 23. junija, ob 18. uri.
V	DRUŠTVU ŠKAMPERLE PRI SV. IVANU bo v torek, 23. junija, ob 21. uri kratka kulturna prireditev. Takoj za tem pa prežig kresa na zgornjem igrišču stadiona 1. Maj. Vljudno vabljeni.
VAŠKA SKUPNOST OD FERLUGOV vabi v torek, 23. junija, ob 20.30 v Dom ferlugovske skupnosti na ogled predstave gledališkega krožka Slovenskega kulturnega kluba »Lepi zdravnik« v režiji Lučke Susič. Sledi, približno ob 21.30, kresovanje.
VAŠKA SKUPNOST PRAPROT, SKD VIGRED IN MLADINSKI KROŽEK PROSEK-KONTOVEL organizirajo v sredo, 24. junija, na prireditvenem prostoru v Praprotu koncert za Emergency. Sodelujejo: Mladi kraški mu-zikanti, Nameless Group, Tiresia's Folk Bunch, Freak Waves, Jhonny Et Chinotto, Kraški Ovčarji in Alter Ego.
V	OKVIRU POBUDE OD TRSTA DO TRSTA - UMETNOST NA POTOVANJU , ki jo prirejata kulturno društvo Tergeste in založba Antony, bo v sredo, 24. junija, ob 17.30 v Kavarni Tommaseo (Trg Tommaseo 4/c, Trst) Patrizia Vascotto predstavila knjigo »La parrucchiera. Una storia triesti-na«, italijanski prevod romana Eveline Umek »Frizerka«.
OBČINA ZGONIK v sodelovanju z Zadrugo Bonawentura - Teatro Miela ter Pokrajino Trst vabi v četrtek, 25. junija, ob 21.30 na prireditveni prostor pred Županstvom na kabaretni večer »Saturday night Straus« (perche lei la parla tutte le lingue?). Nastopajo člani skupine »Pupkin Kabarett« Laura Bussani, Stefano Dongetti, Alessandro Mizzi in Ivan Zerbinati ter glasbenika Stefano Bembi in Antonio Kozina.
SKD BARKOVLJE Ul Bonafata 6, s pokroviteljstvom ZSKD in Slovenske prosvete prireja v petek, 26. junija, koncert »pod zvezdami« Pihalnega orkestra Breg, ki ga vodi Maurizio Co-drich. Začetek ob 20.30. Vabljeni!
V	BAMBIČEVI GALERIJI je na ogled razstava s prispevkom Pokrajine Trst »Svetloba in sence« keramičark Margarete Jurišic in Marinke Kverh. Ogled bo mogoč do 27. junija, od ponedeljka do petka, 10-12 in 17-19, Proseška ul. 131, Opčine.
SLOMŠKOVO DRUŠTVO IN ŽUPNIJA SV. KRIŽ pri Trstu vabita v Slomškov dom na ogled razstave »Voda vir življenja«. Razstavljajo Anica Pahor, Re-
PRODAM DIVAČA: zazidljivo parcelo, 810 kv.m, Eur 94.000;
SKOPO: prodam kraško hišo 60 kv.m, obnovljena, dvorišče 400 kv.m, Eur 90.000;
KRIŽ novo naselje: novogradnja do četrte gradbene faze, 220 kv.m, 970 kv.m parcele, Eur 270.000.
Tel. 00386 31802211
PISARNA V KOPRU IŠČE osebje od 25 do 50 let za telemarketing. Popoldanski urnik in možnost redne zaposlitve. Pogoj: komunikativnost in resnost. Ponuja se fiksno plus uspešnost.
Tel. 00386-5-6641074
(od 14. do 18. ure)
PONUJAM POMOČ v gospodinjstvu, čiščenje, pospravljanje, varstvo zjutraj ali popoldne.
Tel. 00386-57341724
RADIO PUNTO ZERO IŠČE sodelavce za prodaje reklame v Sloveniji.
Info 336/469317.
UČITELJICA s 30-letno izkušnjo, specializirana za handikapirane in za poučevanje nemščine, išče katerokoli zaposlitev.
040-225692
ZAVAROVALNICA ALLEANZA ASSICURAZIONI s sedežem na Opčinah prireja tečaje za usposabljanje zavarovalniških posrednikov z možnostjo takojšnje zaposlitve. Potrebna sta diploma in stalno bivališče na Krasu.
Za informacije in razgovor pokličite na
347/8924293
ASD PRIMOREC prireja 21. junija na nogometnem igrišču v Trebčah

epfflR^psAaoi
Čakajo vas dobro založeni kioski, zabava in ples. Vabljeni! Danes ob 18.30 koncert Godbe Viktor Parma iz Trebč.
£
nata Siroich, Laura Stor, Luciana Vis-cardi in Pavel Hrovatin, s svojimi risbami sodelujejo tudi otroci OŠ Albert Sirk in italijanske osnovne šole iz Križa. Razstava bo odprta do 29. junija vsak dan med 16. in 19. uro, ob sobotah in nedeljah med 10. in 13. ter med 16. in 19. uro.
SKD TABOR - POLETJE POD KOSTANJEM 2009 vsak četrtek v juliju na dvorišču Prosvetnega doma na Opči-nah, ob 21. uri.
OBČUTENA VSEMANJŠINSKA PROSLAVA NA BAZOVSKI GMAJNI se bo letos odvijala v nedeljo, 6. septembra, ob 15. uri. Zbori bodo skupno zapeli pesmi Žrtvam, Bazovica, Stoji tam v gori partizan in Vstajenje Primorske. Notno gradivo je na razpolago na tržaškem sedežu ZSKD, Ul. San Francesco 20, tel. št.: 040-635626.
S Poslovni oglasi
Atill J,
Društvo Marij Kogoj in Marijin dom vabita na
celovečerni koncert
Oblikujeta ga:
MePZ Lojze Bratuž iz Gorice
zborovodja Bogdan Kralj MPZ Sv. Jernej z Opčin
zborovodja Mirko Ferlan
v soboto, 27.6.2009, ob 20.30 v svetoivanski župnijski cerkvi
Koncert omogoča Slovenska prosveta
H Mali oglasi
ŽELIM SPOZNATI OSEBO, ki bi me
lahko naučila cepiti drevesa »na oko«. Klicati v večernih urah na tel. št. 040-4528403.
DIATONIČNO HARMONIKO B, ES,
AS prostor, 1.600 evrov, malo igrano, prodam; tel. 335-5387249.
DVE MLADI MUCKI podarim ljubitelju živali. Tel. št. 040-226602.
IŠČEM DELO - z lastno kosilnico oz. motorno žago kosim travo in obrezujem drevesa. Tel. št.: 3332892869.
NA PROSEKU ODDAJMO v najem opremljeno stanovanje. Tel. 3201509155.
PEUGEOT 206 XT 1.4, letnik 2000, prevoženih 88.000 km, v odličnem stanju prodam. Cena 2.900 evrov. Tel. 349-0582929.
PRODAJAMO vinograd v Logu in manjše zemljišče v Ricmanjih. Tel. 331-7707948 od 12. do 14. ure.
PRODAM avto peugeot 207 1.4 xs, bencin, 8W, junij 2006, črne barve, tri vrata, klima, gume februar 2009, redno servisiran, 48.500
SKD France Prešeren iz Boljunca
prireja vaško
ŠA6R0 NA JANI
od petka, 19. junija do ponedeljka, 22. junija.
Danes, II .06.
ob 16.00 odprtje kioskov ob 19.00 kulturni program: Plesna šola Club Diamante ob 20.30 ples z ansamblom
3 PRAŠIČKI Jutri, 11.OO. ob 18.00 odprtje kioskov ob 20.30 ples z ansamblom MITICHE PIRIE
V torek, 23.06. ob 20.30 na Jami bo kresovanje na Svetoivansko noč
v sodelovanju z Mladinskim krožkom Boljunec
prevoženih km, v zelo dobrem stanju. Cena 7.500 evrov, možnost pogajanja. Tel. št.: 338-9339077.
PRODAM sledeče učbenike za znanstveni licej: Biologija 2 in 3, Zgodovina 1, Svet književnosti 1 in Od prvih zapiskov do Romantike. Tel. št.: 340-9538927.
PRODAM tri mesece starega psa, pasme beauceron z rodovnikom. Pes je velike postave, odličen varuh, čudovitega značaja tudi z otroci. Info: 348-8403525.
PRODAM STANOVANJE Ul. Mat-teotti, prvo nadstropje (kuhinja, spalnica z balkonom, wc, kopalnica in špajz za skupnih 45 kv.m), potrebno delne obnovitve. Tel. št.: 349-1380885.
RESNA ŠTUDENTKA z dopolnjenim 18. letom iščem zaposlitev v poletnih mesecih - julij in avgust. Tel. št.: 340-6600709 (v večernih urah).
SLIKO Roberta Hlavatyja, tehnika akvarel, kraška pokrajina brez naslova, leto 1973, sig. desno spodaj, mere 37x27 cm (okvirjeno 61x51 cm), prodam. Tel. št.: +39-3470004532 v večernih urah.
Kam po bencin Loterija
20. junija 2009
Danes bodo na Tržaškem obratovale naslednje črpalke:
AGIP: Istrska ulica, Ul. A. Valerio 1 (univerza)
SHELL: Drevored Campi Elisi 1/1 Q8: Domjo (Strada della Rosandra), Ul. DAlviano 14
TOTAL: , Ul. Brigata Casale, Sesljan - drž. c. 202 (km 27) ESSO: Milje - Ul. Battisti 6, Pokrajinska cesta km 8+738 ČRPALKE ODPRTE 24 UR NA 24 AGIP: Devin (jug) - avtocesta A4 VETS, Valmaura - hitra cesta SS 202 km 36 TOTAL: Devin (sever) - avtocesta A4 TS-VE
NOČNE ČRPALKE IN SELF SERVICE TAMOIL: Ul. F. Severo 2/3, Mira-marski drevored 233/1 AGIP: Istrska ulica 155, Naselje Sv. Sergija - Ul. Forti 2, Miramarski drev. 49, Ul. A. Valerio 1 (univerza), Katinara - Ul. For-lanini, Furlanska cesta 5; Devin SS 14 ESSO: Ul. Flavia 120, Trg Foraggi 7, Zgonik - Državna cesta 202, Ul. Car-naro - Državna cesta 202 km 3+0,67, Opčine - križišče, Kraška pokrajinska cesta km 8+738 OMV: Proseška postaja 35 SHELL:Ul. Locchi 3, Fernetiči TOTAL:Ul. Brigata Casale, Sesljan RA km 27
V sodelovanju s FIGISC Trst.
Bari	7	23	45	36	56
Cagliari	4	20	46	58	41
Firence	62	7	36	6	9
Genova	7	46	50	52	65
Milan	1	52	12	85	89
Neapelj	78	29	3	64	69
Palermo	38	82	73	81	65
Rim	58	39	22	46	41
Turin	35	48	1	27	41
Benetke	79	76	35	23	68
Nazionale	74	6	11	65	66,
Super Enalotto Št. 74
1 7 38 58 62	78 jolly 79
Nagradni sklad	5.265.796,80 € Brez dobitnika s 6 točkami Jackpot 74.622.342,27 €
Brez dobitnika s 5+1 točkami	-€
12 dobitnikov s 5 točkami	65.822,46 €
2.096 dobitnikov s 4 točkami	376,84 €
85.489 dobitnikov s 3 točkami	18,47 €
Superstar	74
Brez dobitnika s 6 točkami	-- €
Brez dobitnika s 5+1 točkami	-- €
Brez dobitnika s 5 točkami	-- €
23 dobitnikov s 4 točkami	37.684,00 €
488 dobitnikov s 3 točkami	1.847,00 €
6.254 dobitnikov z 2 točkama	100,00 €
39.052 dobitnikov z 1 točko	10,00 €
80.799 dobitnikov z 0 točkami	5,00 €
Občina Devin Nabrežina - Pokrajina Trst
Comune di Duino Aurisina - Provincia di Trieste
zbira življenjepise za dodelitev dveh delovnih nalogov za simultano prevajanje na sejah občinskega sveta. Prošnje je treba oddati najkasneje do 12.00 dne 26.06.2009. Za informacije: Služba za Tajništvo in splošne zadeve tel. 040/2017401, faks 040/200245, spletna stran www.comune.duino-aurisina.ts.it podstran "Natečaji".
o w
o
Ulica Garibaldi 9 tel. 0481 533382 fax 0481 532958 gorica@primorski.eu
SOVODNJE - V prihodnjih dneh bodo začeli nameščati optični kabel
Hitra internetna povezava tudi v manjših občinah
VŠteverjanu so poseg že zaključili - Najprej bosta na ADSL povezani občinski palači
Tudi v občinah Sovodnje in Števerjan bodo končno dobili hitro internetno povezavo. Za postavitev optičnega kabla se je zavzela dežela, ki hoče povezati z ADSL tehnologijo vsa županstva v FJK. Za izpeljavo projekta je odgovorna družba Insiel, posamezne občinske uprave pa bodo naknadno poskrbele, da bodo povezavo lahko koristili tudi ob-
Ob strani ceste kabel čaka na speljavo skozi Sovodnje ob Soči
bumbaca
čani. Do kdaj se bodo morali sovodenjski in števerjanski »deskarji« posluževati ključkov UMTS ali povezave ISDN, ni še dano vedeti, do korakov naprej pa vendarle prihaja.
Optični kabel, ki bo županstvo povezal s hitro internetno povezavo, bodo v Sovod-njah začeli nameščati v prihodnjih dneh. Poseg bo izvedlo podjetje Sielde iz Rima, ki bo
popolnoma prenovilo pločnik Prvomajske ulice od začetka vasi do lekarne; predvidena sta asfaltiranje in položitev novega cementnega roba. Na odseku od lekarne do županstva bodo poskrbeli zgolj za novo asfaltno kritino, sicer pa bodo nadomestili poškodovane cementne robove z novimi. »Uporabo hitre in-ternetne povezave nameravamo omogočiti vsem občanom. Ko bo na linijo povezano županstvo, bomo poiskali najboljšo rešitev, ki bo omogočala, da se bodo nanjo lahko priključili v vseh vaseh,« je pojasnila županja Alenka Florenin. Med možnostmi, ki jih bo uprava preverila, je namestitev anten za brezžično internetno povezavo Wi Fi.
Z nameščanjem optičnega kabla, ki bo omogočal priključitev občinske palače in osnovne šole na ADSL povezavo, so že zaključili v Števerjanu. »Poseg se je začel marca, dokončali pa so ga maja v Grojni. Zaenkrat še ne vemo, kdaj bo sistem začel delovati, čakamo nadaljnja navodila. Naknadno bo vsekakor tudi občanom omogočeno, da se bodo priključili na hitro internetno povezavo,« je povedala števerjanska županja Franka Padovan.
Srečnejši so prebivalci občine Doberdob. Le-ti razpolagajo z ADSL povezavo že nekaj let, v bodoče pa bi lahko imeli tudi možnost uporabe interneta po ugodnejši ceni. Pred nekaj meseci je namreč doberdobski župan podpisal okvirni sporazum z drugimi upravami tržiškega okrožja, ki med drugim predvideva, da bodo med občinami namestili novo povezavo iz optičnih vlaken. »Sedeži vseh devetih občin ter šole na njihovem območju bodo povezani v mrežo, ki jim bo omogočala, da bodo izničili stroške za uporabo spleta in telefona. Sporazum obenem predvideva, da bo v prihodnosti prišlo do nadgradnje sistema optične kabelske povezave. Tudi občani bodo imeli možnost priključitve na sistem. V tem primeru se bodo lahko odrekli pogodbam z vsedržavnimi telefonskimi družbami in uporabljali medobčinsko mrežo po ugodnejši ceni,« je povedal župan občine Doberdob Paolo Vizintin. (Ale)
GORICA - Obnova trga sv. Antona
Predčasen konec del
Podjetje Falcomer spremenilo kronološki plan posega, ki se bo zaključil maja 2010
Dela na trgu sv. Antona v Gorici se bodo zaključila predčasno. Podjetje Falcomer, ki je ob koncu maja začelo z gradbenim posegom, je namreč občinski upravi napovedalo spremembo v kronološkem planu del. Trg bodo ponovno predali mestu tri mesece pred načrtovanim, in sicer maja prihodnjega leta.
Predstavnik podjetja iz kraja San Dona di Piave je predčasni zaključek del napovedal v petek, ko se je na goriškem tehničnem uradu sestal z županom Ettorejem Romolijem, načrtovalci in predstavniki odbora občanov, ki nadzoruje potek posega. Pogodba predvideva, da se mora obnova, v katero je bilo skupno vloženih 1.316.000 evrov, zaključiti v največ 450 dneh. Kronološki program del, ki ga je podjetje Falcomer predstavilo maja, je predvideval tri glavne delovne faze in devet manjših podfaz. Tri posege, in sicer obnovo predela pred trgovino lestencev, osrednjega dela trga in vhoda v palačo Lantieri, bodo po novem združili v eno samo fazo. Dela bodo potekala istočasno na vseh treh lokacijah, pri čemer bo podjetje lahko »prihranilo« kar 90 dni.
Videz trga sv. Antona, ki sega v 13. stoletje, se po obnovi ne bo drastično spremenil. Načrt predvideva tlakovanje celotnega območja do arkadnega stebrišča nekdanjega samostana. Vodnjak, ki se je nekoč nahajal v samostanu sv. Klare, bo zaenkrat ostal na današnjem mestu. Na osrednjem predelu ploščadi, ki je pod nivojem ceste, bodo uredili tri travnate gredice. Te bodo na isti ravni kot pod, ki ga bodo tlakovali s svetlo sivimi četverokotnimi ploščami iz nabrežinskega kamna in temnejšimi ploščami iz miljske-ga apnenca. Na gredici sredi trga bodo tudi evidentirali ostanke nekdanje samostanske cerkve. Dalje bodo obnovili pločnike, ki bodo podobni tistim na Cavourjevem trgu, cesto pa bodo tlakovali s porfirnimi kockami. Trg bo dobil novo razsvetljavo, kot rečeno pa bodo uredili tudi cesto, ki vodi v palačo Lantieri. Osrednji del trga bodo nekoliko zvišali, tako da bo skoraj dosegal nivo tal arkadnega hodnika nekdanjega samostana, kjer obratujeta vinote-ka in restavracija. Stare ploščice iz peščenjaka, so pojasnili pri občini, bodo uporabili pri obnovi drevoreda D'Annunzio, ki vodi na grad; za ta poseg je že v pripravi preliminarni načrt. (Ale)
GORICA
Računi za plin in odpadke vedno bolj slani
Zaradi stalnega višanja življenjskih stroškov so mnogi Goričani v stiski. Zadnja hladna prha, ki je streznila goriške družine, so bili v prejšnjih tednih računi za porabo plina. Zaradi ukinitve proste cone je namreč prišlo do znatnega porasta cen zemeljskega plina, za katerega bodo goriške družine v povprečju plačale med 300 in 400 evrov več letno.
Zaslediti je bilo primere družin, na katere je družba Isogas naslovila račun, ki je znašal okrog 600 tisoč evrov; dandanes, ko so negativni učinki gospodarske krize vedno bolj občuteni, je to vse prej kot zanemarljiva vsota. Slišati je bilo tudi o primerih upokojencev, ki prejemajo manj kot tisoč evrov pokojnine in živijo v majhnemu stanovanju, kljub temu pa bi morali v enem samem obroku plačati čez 400 evrov. Razne oblike pomoči so sicer za najrevnejše občane predvidene, težave pri plačevanju pa je zaslediti pri vedno večjem delu prebivalstva.
Višje račune napovedujejo tudi za odpadke. Ob predvidenem porastu, ki izhaja iz problematik iz prejšnjih let, bo do bolj »slanih« računov po besedah goriškega odbornika Francesca Del Sordi-ja privedlo dejstvo, da šole ne plačujejo več davka Tia. S tem je »zmanjkalo« okrog 100.000 evrov, ki bi jih bilo treba porazdeliti med vsemi goriškimi uporabniki. Del Sordi se namerava sestati z upravitelji goriške pokrajine, s katerimi bo skušal poiskati rešitev, ki ne bi težila na občane.
Nedelja, 475. junija 2009 2 1
APrimorski
~	dnevnik
GORICA - Moratti
Sinčka ni udaril namerno
Marco Moratti ni skušal ubiti svojega sinčka in ga ni namerno poškodoval. Tako naj bi izhajalo iz sklepa tržaškega revizijskega sodišča, ki je meseca marca preklicalo pripor za 24-letnega Goričana, osumljenega povzročitve poškodb in poskusa umora 40 dni starega otroka. Obtožbe, zaradi katerih se bo moral mladenič zagovarjati pred sodnikom, naj bi torej ne bile tako hude, kot je sprva kazalo; sodne oblasti namreč nimajo indicev in tehtnih dokazov, da je 24-letnik namerno poškodoval sinčka.
Dojenčka je Morattijeva partnerica, 20-letna Cristina Nardon, pripeljala v oddelek za prvo pomoč goriške bolnišnice 17. februarja. Otrok je bil v izredno hudem zdravstvenem stanju, saj je utrpel močne udarce po celem telescu in predvsem v glavo; domnevno nasilje naj bi se zgodilo na družinskem domu v Semeniški ulici v Gorici. Otroka so več mesecev zdravili v vi-demski bolnišnici, nato pa so ga zaupali varstvenemu centru v Trstu. Z otrokom, ki bo zaradi poškodb imel trajne posledice, je tudi 20-letna mati; revizijsko sodišče je očetu prepovedalo, da se približa partnerici in sinu, ki je sedaj star šest mesecev.
Karabinjerji so 24-letnika že 18. februarja odvedli v goriško kaznilnico v ulico Barzellini, mesec kasneje pa je revizijsko sodišče sklenilo, da pripor prekliče. Sodniški kolegij, ki mu je predsedoval Fabrizio Rigo, naj bi namreč ocenil, da ni indicev, ki bi kazali, da je prišlo do kaznivega dejanja grdega ravnanja in da so bili udarci prizadeti namerno. Prav tako ni dokazov, da je mladenič kriv poskusa umora dojenčka. Vsebina sklepa revizijskega sodišča, ki sta ga Mo-rattijeva odvetnika Alberto Tofful in Alfredo Russo pred kratkim preučila, zaenkrat še ni javna. Postopek je namreč še v fazi preliminarne preiskave, dejstvo, da so 24-letnika izpustili na prostost, pa je po različnih virih dokaz, da so bile obtožbe zmanjšane. V preiskavo je bila zaradi soudeležbe pri poskusu umora in grdem ravnanju vključena tudi otrokova mati.
GORICA-TRŽIČ-GRADEŽ - Včeraj
Gasilci na delu zaradi neurja
Goriški in tržiški gasilci so imeli včeraj polne roke dela. Vzrok je bilo silovito neurje, ki je v zgodnjih jutranjih urah zajelo celo pokrajino in ki je ponekod povzročilo tudi škodo.
V Gradežu je voda preplavila več cest, kleti in trgovin v mestnem središču, mnogo takih primerov pa so zasledili tudi v Laškem. V bližini pokopališča v Ronkah je strela zadela in uničila visoko drevo, bližnje hiše pa niso bile ogrožene. Ob 8. uri so gasilci posredovali tudi v zaselku De-vetaki v občini Doberdob, kjer je veter podrl drevo na pokrajinski cesti. Mnoge ronške ulice so se spremenile v prave reke, položaj pa se je kmalu normaliziral, saj je okrog 11. ure prenehalo deževati. Zaradi zibajočih se anten in dreves so včeraj popoldne gasilci morali poseči v ulicah Cat-terini in Brass, na Verdijevem korzu in v Svetogorski ulici v Gorici.
Močan naliv je privedel do padca temperatur, ki so v petek presegle 30 stopinj. Včeraj zjutraj je termometer kazal le 13 stopinj, zato je marsikdo ponovno povlekel jopič iz omare. Vremenoslovci so včeraj napovedovali, da bo danes dopoldne pretežno oblačno, v popoldanskih urah pa spremenljivo. Ni izključeno, da bodo popoldne ali zvečer ponekod
tudi plohe.	Včerajšnji naliv v Tržiču
altran
Gradbišče na trgu Sv. Antona
bumbaca
10
Nedelja, 21. junija 2009
GORIŠKI PROSTOR
/
GORICA-ŠTEVERJAN - Politični pogovori in proslava ob obletnici osamosvojitve
Slovenski politiki potrjujejo pozornost za manjšino
SSk opozarja na problem Trgovskega doma - Granda: Ziljski naj bo zgled za Slovenijo
ročili gostom spomenico z navedbo še nerešenih vprašanji, ki zadevajo slovensko narodno skupnost na Goriškem in v deželi FJK.
Govor je bil tudi o sodelovanju z evropskimi institucijami. Terpin je čestital Zve-ru za izvolitev v evropski parlament in stranki SDS za uveljavitev na evropskih volitvah, hkrati je izpostavil izvolitev Herberta Dorfmanna na listi SVP, na kateri je nastopal tudi predstavnik SSk, pisatelj Boris Pahor. Izrazil je pričakovanje, da bo prišlo do plodnega sodelovanja med Zverom in Dorf-mannom, saj sta člana iste parlamentarne skupine, Evropske ljudske stranke. V nadaljnjem pogovoru so tudi naglasili pomen črpanja sredstev iz evropskega sklada za čezmejno sodelovanje, kar bi morali izkoristiti predvsem občini Gorica in Nova Gorica. Na temo odnosov med institucijami slovenske države in Slovenci v Italiji je spregovoril Petek. Dejal je, da je državnozbor-ska komisija, ki ji predseduje, pripravljena podpirati potrebe in zahteve manjšine v odnosu do slovenskih in italijanskih institucij. Terpin je ocenil, da je zakon za Slovence zunaj meja Republike Slovenije dober, izrazil pa je zaskrbljenost nad poskusi, da bi iz Sveta za Slovence v zamejstvu bili izločeni Slovenska skupnost in Enotna Lista. Silvan Pri-mosig se je še zavzel, da bi postopek za pridobitev slovenskega državljanstva dodatno poenostavili.
Po srečanju z delegacijo SSk so se gostje iz Slovenije odpravili na proslavo v Števerjan. Dobrodošlico je vsem izrazil Marjan Terpin, osrednji govornik pa je bil zgodovinar in predsednik sveta RTV Slovenija, Stane Granda. Zbranim Pod lipo je predstavil lik Matije Majarja Ziljskega, narodnega buditelja, ki je bil v obdobju pomladi narodov (1848) med »najprodornejšimi slovenskimi političnimi teoretiki, praktiki in aktivisti«. Ziljski je bil oče ideje Zedinjene Slovenije, »bil je pragmatični revolucionar, od Avstro-Ogrske je zahteval in terjal pravice, nikakor ne prosil,« je povedal Granda in zaključil: »Takšen zanos danes pogrešam v Sloveniji.« Na večeru, ki ga je povezovala Martina Valentinčič, sta nastopila solo-pevka Martina Kocina ob kitarski spremljavi Darjana Kocine in mešani pevski zbor F.B. Sedej pod taktirko Mirka Ferlana. (ač)
VILEŠ-GONARS
Razlastitve za tretji pas
Javna razgrnitev načrta
Danes bo objavljeno obvestilo predsednika deželne vlade Renza Tonda z navedbo površin, ki jih bodo razlastili, zato da bodo lahko uresničili tretji vozni pas na avtocesti A4 med Gonarsom in Vilešem. »V ta odsek bomo skupno vložili 250 milijonov evrov, od tega pa bo skoraj 25 milijonov šlo za razlastitve,« je včeraj povedal deželni odbornik za promet, Riccardo Riccardi. »Naložba, ki je vredna četrtino milijarde evrov, ne bo namenjena le uresničitvi tretjega voznega pasu na 17-kilometrskem odseku med Gonarsom in Vilešem ter novi cestninski postaji pri Pal-manovi, temveč tudi za reorganizacijo avtocestnega vozlišča pri Pal-manovi, kjer se stikata avtocesti A4 in A23,« je pojasnil odbornik in dodal: »Z objavo obvestila o razlastitvah spoštujemo časovne roke za začetek del za uresničitev tretjega voznega pasu. Nadaljnji koraki bodo storitvena konferenca v jeseni, odobritev definitivnega načrta pred koncem leta in začetek del v teku leta 2010.«
Z jutrišnjim dnem si bodo lahko vsi občani ogledali javno razgrnjeno gradivo o načrtu in vložili pripombe do najkasneje 21. avgusta letos. Razlastitveni postopek zadeva v glavnem občine videmske pokrajine, med goriškimi pa samo občino Vileš.
SOVODNJE - SKGZ
Izvolili bodo
deželnega
predsednika
Prva seja novoizvoljenega deželnega sveta Slovenske kulturno gospodarske zveze (SKGZ) bo jutri, 22. junija, ob 19.30 v Kulturnem domu v Sovodnjah ob Soči. Na njej bodo člani iz svoje srede izvolili novega deželnega predsednika in se dogovorili o programskih izhodiščih v novem triletnem mandatu. V drugem delu zasedanja, ki mu bodo prisostvovali tudi člani treh pokrajinskih svetov SKGZ, bodo predstavili rezultate ankete o vlogi krovne organizacije znotraj manjšinske skupnosti. Uvodni pozdrav bo prinesla novoizvoljena županja Alenka Florenin.
Proslavo ob obletnici slovenske osamosvojitve je tudi letos priredila Konferenca za Italijo pri Svetovnem slovenskem kongresu (SSK) v sodelovanju s krožkom Anton Gregorčič iz Gorice in Zvezo veteranov vojne za Slovenijo. V petek se je Pod lipo v Števerjanu, na domačiji Marjana Terpina, zbrala lepa množica ljudi, med katerimi so izstopali novopečeni evropski poslanec Milan Zver, slovenski poslanec in predsednik državnozborske komisije za Slovence v zamejstvu in po svetu Miro Petek ter Božo Predalič, član strokovnega sveta pri SDS oz. Janševe vlade v senci in Andreja Valič, direktorica Študijskega centra za narodno spravo. Goste je sprejela županja Franka Padovan, ki se ji je pridružil tudi župan občine Brda Franc Mužič. Števerjanske proslave so se udeležili še brigadir in veteran vojne za Slovenijo Tone Krkovič, poveljnik veteranov vojne za Slovenijo Srečko Lisjak, podpredsednik SSK Tomaž Pavšič, pokrajinski predsednik Sveta slovenskih organizacij Walter Bandelj, občinska svetnika v Gorici Silvan Primosig in Marilka Korišič, predsednik slovenske konzulte pri goriški
Zbranim Pod lipo je dobrodošlico izrazil Marjan Terpin; osrednji govornik na proslavi je bil zgodovinar in predsednik sveta RTV Slovenija, Stane Granda, med gosti iz Slovenije pa so izstopali še Milan Zver, Miro Petek, Božo Predalič in Andreja Valič
bumbaca
pokrajini Peter Černic, deželni tajnik Slovenske skupnosti (SSk) Damijan Terpin in pokrajinski tajnik stranke Julijan Čavdek.
Še pred števerjansko prireditvijo so se Zver, Petek, Predalič in Valičeva sestali v Gorici z delegacijo SSk, v kateri so bili Damijan Terpin in Julijan Čavdek, deželni svetnik Igor Gabrovec, Silvan Primosig, Maril-ka Koršič, član pokrajinskega tajništva Bernard Spazzapan in predstavnik mladinske sekcije SSk Aljoša Jarc, ob le-teh pa še Walter Bandelj in Ivo Cotič, predsednik slovenske konzulte pri goriški občini. Srečanje se je simbolično začelo pred Trgovskim domom, kjer so goste seznanili z zgodovino Fabianijeve palače, z njenim pomenom za goriške Slovence ter s postopkom vračanja, ki je predvideno po zakonu 38/2001. Delegacija SSk je izrazila zaskrbljenost nad neprestanimi zapleti in zamudami pri vračanju stavbe, ki zavirajo vnos novih vsebin, v prvi vrsti vselitev Narodne in študijske knjižnice. »Žalostno je tudi, da je objekt, ki ima nedvomno arhitektonsko vrednost in ki stoji v središču mesta, v zelo slabem stanju,« so ugotavljali predstavniki SSk in iz-
JAMLJE - S pobudami bogata Kremenjakova sezona
Kujejo utrip vasi
S poučevanjem plesa in glasbe privabljajo mladino - V torek Trojčki, v juliju pa dvodnevno praznovanje
Nedeljski nastop jameljskih plesalk
bumbaca
Pred poletnim oddihom se jameljski kulturni delavci pripravljajo na zadnje pobude, s katerimi bodo sklenili s pobudami bogato sezono. V torek, 23. junija, zvečer bo na dvorišču večnamenskega središča društva Kremenjak potekalo kresovanje, pred prižigom kresa, ob 20.30, pa bo na programu veseloigra Trojčki, s katero se bodo predstavili mladi člani društva Sovod-nje. Dvodnevni praznik bo v Jamljah potekal 11. in 12. julija. Prvi dan bo posvečen plesu, zato pa bodo priredili razne plesne delavnice za otroke in mlade, na katere so poleg domačinov vabljeni ljubitelji plesa iz bližnjih in bolj oddaljenih vasi. V nedeljo, 12. julija, bo dopoldne ex-tempore za otroke, popoldne pa bo na vrsti tradicionalno harmonikarsko srečanje in tekmovanje Diaton.
O zaključku sezone so spregovorili med rednim občnim zborom društva, ki je potekal v petek minulega tedna. Pismo s čestitkami za uspešno delovanje so društvu poslali predsednik ZSŠDI Jure Kufersin, predsednica ZSKD za Goriško Vesna Tom-sič in društvo Vesna iz Križa, medtem ko so pozdravili predsednik društva Jadro Karlo Mucci, odbornica športnega združenja Mladost Emanuela Trampuž, predsednik navtičnega društva Sidro Marko Frandolič in Patrik Zulian v imenu sekcije VZPI-ANPI Dol-Jamlje.
Predsedniško poročilo je prebrala predsednica Bruna Vi-sintin, tajniško pa Martina Pahor. Iz posegov je izhajalo, da je bilo delovanje društva izredno bogato; v društvenih prostorih so celo leto potekali glasbeni tečaji, vadile so tri plesne skupine, deset harmonikarjev je vodil profesor Andrej Gropajc, pianisti so se izpolnjevali s profesorico Nedo Sancin. K letnim pobudam je treba dodati še celo vrsto prireditev, ki so poživile kulturni utrip v vasi. Nazadnje je minulo nedeljo potekal plesni večer, na katerem so se predstavile društvene plesne skupine, mlajša z os-novnošolkami, srednja z nižješolkami in starejša z višješolkami. Vse tri vodi Jelka Bogatec in sodelujejo na številnih prireditvah in nastopih tudi zunaj domače vasi, kar je za plesalke nedvomno lep uspeh.
NOVA GORICA
Kam naj se dajo mladi »metalci« in »punksi«?
V ZASEDENEM
Idealu je
TRENUTNO MIR
foto n.n.
Na zadnji seji mestnega sveta je svetnica Liste Roberta Goloba, Iva Devetak, prejela odgovor tržnega inšpektorata glede dogajanja v prostorih nekdanjega podjetja Ideal ob krožišču na Grčni. Že v začetku aprila je na podlagi dopisa okoliških krajanov prosila za odgovor v zvezi z nelegalnim in hrupnim srečevanjem mladih v omenjenih prostorih pozno v noč.
S tržnega inšpektorata so odgovorili, da jim je dogajanje na navedeni lokaciji znano že iz leta 2008 in da so se povezali tudi s policijo, ki je v omenjenih prostorih že izvajala različne postopke in koncem aprila tam zasegla tudi agregat za proizvajanje električne energije, tako da je prirejanje koncertov v t.i. Ideal Bar Squat-u od takrat dalje onemogočeno. »Tržni inšpektorat bo tudi v bodoče v sodelovanju s policijo nadzoroval morebitno dogajanje na Grčni in v primeru, da se ugotovi kakršnakoli kršitev zakonodaje s področij nadzora, za katerega je pristojen, tudi ustrezno ukrepal,« se je glasil sklepni del odgovora, s katerim Devetakova ni zadovoljna. »Bojim se, da se nam bo zgodila kakšna Lipa, preden bo prišlo do ustrezne rešitve tega problema,« je povedala in pri tem mislila na tragedijo v diskoteki Lipa v bližini Ljubljane, kjer so pred leti zaradi neustreznega varovanja pred vhodom do smrti poteptali tri dekleta. Ob tem je omenila primer, ki se je zgodil 22. marca letos, ko je bilo 28-letno dekle iz Bovca po zasebni zabavi v Ideal baru na bližnjem parkirišču v zgodnjih jutranjih urah hudo telesno poškodovano in zaradi hudih poškodb glave odpeljano v ljubljanski klinični center.
Novogoriški policisti so potrdili, da so v zadnjih mesecih večkrat posredovali zaradi kršitve javnega reda in miru, in sicer 16. januarja, 22. marca, 23. aprila in 25. aprila, ko so začasno zasegli agregat za razsvetljavo in igranje električnih glasbil, kršitelja pa so pridržali do iztreznitve. Dne 26. aprila so obravnavali tudi kaznivo dejanje kršitve nedotakljivosti prostora, saj je neznanec vlomil v prostore razdelilne transformatorske postaje, ki je v lasti Elektro Primorske, in izklopil električno energijo, zaradi česar so bili krajši čas brez električne energije nekateri okoliški odjemalci. Policisti so na podlagi intervencij ugotovili, da je glavni problem v tem, da objekt ni ustrezno zavarovan. Z dopisom so lastnikoma - družbi Syntesis in družbi SGP v likvidaciji - predlagali, naj območje ustrezno zavarujeta in onemogočita dostop nepoklicanim osebam.
Kot je v zvezi s to problematiko pojasnil tiskovni predstavnik novogoriške policijske uprave, Dean Božnik, od začasnega zasega agregata in incidenta z izklopom elektrike večjih kršitev niso več obravnavali, kar kaže na to, da so se razmere nekoliko umirile. V poletnem času kaj drugega tudi ni bilo pričakovati, saj se mladi »metalci« in »punksi«, ki so okupirali prostore Ideala, raje zadržujejo pod milim nebom. Ko se bodo temperature jeseni spet spustile in se bodo dnevi skrajšali, pa se zna zgodba ponoviti. Problem je v tem, ker se mladi, predvsem tisti, ki ne prisegajo na »mainstream« glasbo, v Novi Gorici nimajo kam dati. Glede na neuradne govorice o tem, da naj bi se v kratkem rešila nesrečna zgodba z Mostovno, ki je morala že pred meseci zapreti vrata, ker ni imela uporabnega dovoljenja, bi se lahko vsaj del »jeznih« mladeničev in mladenk, poslednjih Mohikancev, ki se upirajo diktatu potrošniške družbe, preselilo tja. Tiste, ki so zabredli že pregloboko in se jim zdi Mosto-vna že preveč del sistema, pa v današnjih časih ne čaka lepa prihodnost.
Nace Novak
GORIŠKI PROSTOR_Nedelja, 21. junija 2009 1 1
/
ŠTANDREŽ - Glasbeni kampus v organizaciji centra Komel
Ustvarjali in prepevali
Otroci poklonili občinstvu enourni program - Želja staršev je, da bi se kampus še kdaj ponovil
Z živahno in prijetno prireditvijo se je v četrtek v prostorih župnijskega doma Anton Gregorčič v Štandrežu zaključil glasbeni kampus v organizaciji centra za glasbeno vzgojo Emil Komel. Številni starši in sorodniki so spremljali več kot enourni program, ki so jim ga poklonili otroci. Pod vodstvom učiteljic in učiteljev so se suvereno spoprijeli z različnimi glasbili, ustvarjali so ritme in melodije ter peli. Najmlajše, ki zaključujejo vrtec, je z veliko mero domišljije in znanja animirala Michela De Castro, osnovnošolcem pa so na 10-dnevnem kampusu sledili Fabio De-vetak (flavta), Mirko Ferlan (harmonika), Mar-
[13 Lekarne
DEŽURNA LEKARNA V GORICI
D'UDINE, trg Sv. Frančiška 4, tel. 0481530124.
DEŽURNA LEKARNA V KRMINU
LUZZI DAVERIO, ul. Matteotti 13, tel. 0481-60170.
DEŽURNA LEKARNA V FARI
BACCHETTI, ul. Dante 58, tel. 0481888069.
DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU
OBČINSKA 1, ul. Aquileia 53, tel. 0481482787.
DEŽURNA LEKARNA V DOBERDOBU
AL LAGO - PRI JEZERU, Rimska ul. 13, tel. 0481-78300.
U Kino
V GORICI DANES
KINEMAX Dvorana 1: 15.50 - 17.50 -20.00 - 22.00 »Una notte da leoni«.
O Kam po bencin
Danes so na Goriškem dežurne naslednje bencinske črpalke: GORICA
AGIP - Ul. Duca dAosta 74 ESSO - Ul. Brass 7/b TAMOIL - Ul. Lungo Isonzo 110 ERG - Ul. Brig. Re, na državni cesti 56 km 33+ TRŽIČ
ESSO - Ul. Boito 64 API - Ul. Grado SHELL - Ul. Boito 7 RONKE
SHELL - Ul. Redipuglia 25/a ERG - Ul. Aquileia 35 ŠKOCJAN
SHELL - Ul. Grado 10 ŠLOVRENC
AGIP - Ul. Nazionale, na državni cesti 56
VILEŠ
ERG - Državna cesta 351 km 16+250 KRMIN
SHELL - Drevored Venezia Giulia 23
tina Gereon (violončelo in brenkala), Frančišek Tavčar in Marta Clarlesso (violina), Ta-tiana Donis in Ester Pavlic (harfa) ter Zulej-ka Devetak (petje). Črno-bele tipke je otrokom odkrivala Alessandra Schettino, ki je koordinirala dogajanje v okviru kampusa.
Prireditev je razkrila izredno bogastvo, ki ga otroci nosijo v sebi in ki pride na dan, če se jim odrasli znajo približati in jim v sproščenem okolju odprejo pogled v čudoviti svet ritmov, zvokov in glasov. Želja staršev je, da bi se pobuda centra Komel, pri kateri so sodelovali župnija, rajonski svet in didaktično ravnateljstvo v ulici Brolo, še kdaj ponovila.
Društvi JADRO in TRŽIČ
vabita na
Kresovanje
v ponedeljek, 22. junija v park v Selce,
kjer se odvijajo šagre, od 20. ure dalje.
NASTOPAJO: Gruppo costumi bisiachi
in harmonikarV\\V.o Frandolič
Dvorana 2: 15.45 - 17.45 - 19.50 - 22.00 »Un'estate ai Caraibi«. Dvorana 3: 16.00 - 18.00 »Coco avant Chanel - L'amore prima del mito«; 20.30 »Uomini che odiano le donne«.
V	GORICI JUTRI
KINEMAX Dvorana 1: 17.50 - 20.00 -22.00 »Una notte da leoni«. Dvorana 2: 17.45 - 19.50 - 22.00 »Un'estate ai Caraibi«. Dvorana 3: 18.00 »Coco avant Chanel - L'amore prima del mito«; 20.30 »Uo-mini che odiano le donne«.
V	TRŽIČU DANES
KINEMAX Dvorana 1: 15.50 - 17.50 -20.10 - 22.10 »Una notte da leoni«. Dvorana 2: 16.00 - 18.00 - 20.00 - 22.00 »La ragazza del mio miglior amico«. Dvorana 3: 15.40 - 17.40 - 20.00 - 22.10 »Un'estate ai Caraibi«. Dvorana 4: 15.40 - 17.30 - 19.15 - 21.10 »Coraline e la porta magica«. Dvorana 5: 15.50 - 18.00 »Terminator Salvation«; 20.30 »Uomini che odiano le donne«.
V	TRŽIČU JUTRI
KINEMAX Dvorana 1: 17.50 - 20.10 -22.10 »Una notte da leoni«. Dvorana 2: 18.00 - 20.00 - 22.00 »La ra-gazza del mio miglior amico«. Dvorana 3: 17.40 - 20.00 - 22.10 »Un'estate ai Caraibi«. Dvorana 4: 17.30 - 19.15 - 21.10 »Co-raline e la porta magica«. Dvorana 5: 17.45 - 20.00 - 22.00 »Ki-nemax dAutore«: »Antichrist«.
TROBENTAČ NA ŠOLI KOMEL
V gosteh Penzarella
Priznani ameriški trobentač Vincent Penzarella bo od jutri do srede gost goriškega centra za glasbeno vzgojo Emil Komel. Gre za enega izmed najbolj uglednih pedagogov na svetu s tridesetletno kariero v New York Philarmo-nic Orchestra in v Metropolitan Opera Orchestra. Poučuje na prestižnih ameriških visokih šolah in univerzah ter vodi tečaje po vsem svetu. Iz njegove šole so izšli mednarodno uspešni glasbeniki tako na področju klasične glasbe kot jazza. Trobentnega tečaja, ki je namenjen študentom in poklicnim glasbenikom, se bo udeležilo preko 25 aktivnih tečajnikov. Mesta za individualni pouk so že vsa zasedena, sicer so vrata za te-čajnike-poslušalce ves čas odprta. Skupina učencev se bo predstavila javnosti v okviru Snovanj, v sredo ob 20.30 v cerkvi sv. Ivana v Gorici.
M Koncerti
SNOVANJA v priredbi SCGV Emil Komel in Arsateliera iz Gorice: 24. junija ob 20.30 bo v cerkvi Sv. Ivana v Gorici na vrsti koncert Pod cerkvenim obokom in bodo nastopili pevska skupina Musicum, solisti in komorne skupine Arsatelier; vstop prost.
H Šolske vesti
URAD ZA SLOVENSKE ŠOLE sporoča, da je bil 28. maja 2009 objavljen razpis za vključitev v zavodske lestvice učnega osebja, ki si ga je mogoče ogledati na spletni strani ministrstva (www.pubbli-ca.istruzione.it). Interesenti morajo prošnjo (obrazci bodo v kratkem objavljeni na zgoraj omenjeni spletni strani) predstaviti na tajništvo ene od izbranih šol do 30. junija 2009. Nove lestvice bodo v vseh ozirih nadomestile tiste, ki so bile veljavne v šolskih letih 2007-08 in 2008-09, tako da morajo vsi interesenti ponovno predstaviti prošnjo. Prošnjo morajo predstaviti tudi tisti kandidati, ki so vključeni v pokrajinske lestvice in ki želijo vključitev v prvi pas zavodskih lestvic.
M Izleti
BIKERS 2009: danes organizira SPDG izlet z gorskimi kolesi na Kobariški Stol (približno 40 km za 1200 m). Zbirališče na goriškem sejmišču ob 8.30; informacije na tel. 328-8292397 (Robert).
□ Obvestila
OK VAL IN GOVOLLEY organizirata za otroke od 5. do 12. leta starosti poletno središče v občinski telovadnici-parku v Doberdobu v dveh izmenah od 22. do 26. junija in od 29. junija do 3. julija od 7.45 do 13. ure (brez kosila). Na programu bodo športne in družabne igre, odbojka, nogomet, košarka in karate. Za otroke iz goriške občine bodo organizatorji po-
SOVODNJE - Občina
Praznujejo avtonomijo
Z jutrišnjim dnem na Peči
Občina Sovodnje ob Soči bo tudi letos proslavila obletnico upravne avtonomije, ki od leta 1951 dalje omogoča samostojno razmišljanje in odločanje o vseh pomembnih vprašanjih naše skupnosti in teritorija. Praznik bo potekal na Peči v skupni organizaciji vseh društev, ki delujejo na občinskem teritoriju in bodo v naslednjem tednu s svojim delom omogočila nemoten potek programa.
Od jutri do petka, od 19. ure dalje, se bodo odvijali nogometni in odbojkarski turnirji, od petka do nedelje pa bodo dogajanje obogatile tradicionalne razstave vina in kruha. Prva bo odprta v petek ob 20. uri, sledilo bo tekmovanje v briškoli, ob tem pa bodo nagradili tudi zmagovalce nogometnih in odbojkarskih turnirjev. V soboto ob 19.30 se bo na plošči predstavila znana tržaška skupina Cheerdance Millenium, ki izvaja spektaku-larne točke po zgledu ameriških navijaških skupin »cheerleeding«, ob 20. uri pa bodo nagrajena najboljša vina oz. najbolj slasten kruh. Slavnostna seja bo v nedeljo ob 19. uri v Kulturnem domu v Sovodnjah. Ob tej priložnosti bo županja Alenka Florenin podelila občinska priznanja nekaterim zaslužnim občanom. Kulturni program bo oblikovala pevka Mirjam Pahor s šansoni Edith Piaf. Sledila bo ko-talkarska revija na Peči v izvedbi društva Vipava. Zadnje tri večere bo poskrbljeno tudi za glasbo v živo, najmlajši otroci pa se bodo lahko zabavali v otroškem kotičku.
V petek bo ob 18.30 odprtje otroškega kotička, ob 19. uri finala turnirjev, ob 20. uri odprtje razstave vina, ob 21. uri tekmovanje v briškoli, ob 21.30 nagrajevanje zmagovalcev turnirjev, sledila bo glasba v živo s skupino Studio 80. V soboto bo ob 19. uri odprtje otroškega kotička, ob 19.30 nastop AŠD Cheerdance Millenium, ob 20. uri odprtje razstave kruha in nagrajevanje vina ter kruha, nato pa še glasba v živo s skupino Jamaica. V nedeljo pa bo ob 9. uri zbirališče na Peči za pohod, ob 19. uri slavnostna seja v Kulturnem domu v Sovodnjah, ob 19.30 odprte otroškega kotička na Peči, ob 20.30 ko-talkarska revija AKŠD Vipava, za konec pa glasba v živo s skupino Spring.
skrbeli za prevoz; informacije in vpis na tel. 328-1511463 (Ingrid).
RUMITRSKI JUS prireja kresovanje danes, 21. junija, na Jeremitišču; kres bodo prižgali ob mraku.
POLETNO SREDIŠČE NA GRADINI v Doberdobu za otroke med 6. in 10. letom bo potekalo od 22. junija do 31. julija: ekskurzije, kuhinjski tečaj, skupinske igre, delavnice od 8. ure do 15.30; informacije in vpisovanje na inforogos@gmail.com ali na tel. 333-4056800.
SLOVENSKA SKUPNOST prireja v ponedeljek, 22. junija, ob 20. uri srečanje s kandidati na občinskih volitvah na listah SSk v Doberdobu, Sovodnjah in Štever-janu v centru Lojze Bratuž v Gorici. Vabljeni so člani pokrajinskega sveta in tajništva SSk ter somišljeniki.
V SEJNI DVORANI GORIŠKE POKRAJINE bo v ponedeljek, 22. junija, ob 18. uri predstavitev knjige »Una citta d'autore -Trieste attraverso gli scrittori«.
MATURA LETA 1989 NA VSEH GORIŠKIH VIŠJIH ŠOLAH: 20. obletnico bodo praznovali 27. junija v kmečkem turizmu Pri Mlinu v Braniku. Prevoz z avtobusom; informacije in prijave na tel. 347-4433151 (Klaudio) ali tel. 340-9722510 (Igor) najkasneje do torka, 23. junija.
AŠD CHEERDANCE MILLENIUM organizira izobraževalni tečaj za vaditelje che-erleadinga in pom pon plesa v telovadnici v Doberdobu od 26. do 28. junija od 17.30 do 20.30 (sobota in nedelja od 10. do 16. ure). Namenjen je vsem športnikom, plesalcem, gimnastičarjem in ostalim, ki bi se želeli približati športnemu navijaštvu; informacije in vpisovanje na tel. 335-6278496 (Nikol) ali na e-pošti in-fo@cheerdancemillenium.com.
POLETNO SREDIŠČE KRATKOČASNIK bo potekalo od 6. do 17. julija v stavbi otroškega vrtca v Doberdobu z urniki od 8. do 13. ure in od 8. do 17. ure; informacije in vpisovanje do 28. junija pri skladu Mitja Čuk, tel. 040-212289 (zjutraj) in pri Damijani Češčut, tel. 335-5952551 (zvečer).
SPDG obvešča, da v juliju in avgustu ne bo rednega dežurstva na društvenem sedežu, zato vabi člane, ki se odpravljajo v gore, da poravnajo članarino 2. julija med 19. in 20. uro.
Codacons vložil civilno tožbo
Združenje potrošnikov Codacons iz dežele FJK je vložilo civilno tožbo v kazenskem postopku proti krivcem za smrt 22 delavcev v tržiški ladjedelnici, kjer so bili v stiku s smrtonosnim azbestom; proces poteka na goriškem sodišču. Udeležbo v sojenju je včeraj napovedal deželni predsednik Codaconsa, Vitto Claut, ki je pojasnil, da s civilno tožbo želijo poravnati škodo, ki ni premoženjske narave. »Čeprav so osebe na zatožni klopi osumljene nenamernega umora, Codacons meni, da njihovo ravnanje in okoliščine kaznivega dejanja presegajo individualno raven zaradi grožnje za javno varnost in zdravje ljudi ter povzročitve socialnega alarma,« je izjavil Claut in dodal, da je interes Codaconsa v sodnem postopku priznal tudi državni tožilec, ki je sprejel civilno tožbo.
Čarobna poletna noč v Selcah
Tudi letos bosta društvi Jadro in Tržič priredili kresovanje v parku v Selcah, kjer običajno potekajo »šagre«. Praznovanje bo jutri, 22. junija, od 20. ure dalje. Najprej bodo igre za otroke, sledil bo glasbeni program s skupino Gruppo costumi bisiachi, za veselo razpoloženje bo igral harmonikar Vilko Frandolic, nagradili bodo najlepše vence; zabava se bo nadaljevala ob kresu.
Danes svečanost na Sv. Gori
V okviru 470-letnice Marijinega prikaza-nja Uršuli Ferligoj se je v zadnjem času na Sv. Gori in v Grgarju zvrstilo kar nekaj dogodkov. Včeraj ob 20. uri je spominsko mašo vodil koprski pomožni škof Jurij Bizjak, osrednja svečanost s slovesnim bogoslužjem pa bo danes ob 16. uri, ko bo somaše-vanje vodil koprski škof Metod Pirih. Pri bogoslužju bodo sodelovali sopranistka Janja Hvala, organistka Mirjam Furlan, hor-nistki Neža Ipavec in Doroteja Benedejčič, godalni ansambel Ko-Nova in mešani pevski zbor Jože Srebrnič iz Deskel. V jubilejnem letu bo sledilo še nekaj prireditev v spomin na prikazovanje Marije na Skal-nici leta 1539, ki pomeni začetek božje poti na Sv. Gori, kjer baziliko in samostan upravlja slovenska provinca frančiškanov. (nn)
Za konec brat in sestra v duu
Jutri ob 20. uri bosta v dvorani Frančiškanskega samostana na Kostanjevici na sedmem in hkrati zadnjem koncertu letošnjega cikla Glasba z vrtov Sv. Frančiška nastopila violinistka Mihela Brecelj in pianist Danijel Brecelj. Violinistka študira v Berlinu, pianist pa v Parizu; brat in sestra iz Šempetra z veseljem nastopata skupaj v duu. (nn)
Zgodba goriških bratov Abuja
Na Gradu Dobrovo bo v organizaciji Goriškega muzeja v torek, 23. junija, ob 20. uri odprtje razstave z naslovom Trgovina z vinom in meje - Zgodovina podjetja bratov Abuja v Gorici 1899-2009; govoril bo zgodovinar Giangiacomo Della Chiesa.
AŠKD KREMENJAK iz Jamelj vabi v torek, 23. junija, ob 20.30 v večnamenski center v Jamljah na ogled veseloigre Trojčki; sledilo bo kresovanju.
0 Mali oglasi
PRODAM hišo z dvoriščem, vrtom in garažo v Podgori; tel. 320-1817913.
Prispevki
V	spomin na Jelko Tomsič daruje Marko Rojec 50 evrov za zbor Rupa-Peč.
V	spomin na Loredano Fabbro por. Peric prispevajo Borut, Marta, Martin in Nejc 100 evrov za moški pevski zbor Jezero.
Namesto cvetja na grob Loredane Fabbro daruje moški pevski zbor Jezero 50 evrov za zadrugo Dol-Poljane.
Pogrebi
JUTRI V GORICI: 10.00, Vincenzo Cutra-no na glavnem pokopališču; 11.00, Claudio Crasselli z glavnega pokopališča v cerkev na Rojcah in na pokopališče v Ločniku.
JUTRI V ROMANSU: 15.00, Ermenegildo Domenis (iz bolnišnice v Krminu) v cerkvi in na pokopališču.
12
Nedelja, 21. junija 2009
GORIŠKI PROSTOR
GORICA-NOVA GORICA - Koncert na meji s kolumbijsko pevko Benicio Cardenas
Kraljica boogalooja bo vžgala skupni trg
Latino »žur« na mednarodnem prizorišču. Tako bi lahko označili letošnji Koncert na meji, ki ga v četrtek, 25. junija, na skupnem trgu pred severno postajo prirejajo kulturna domova iz Gorice in Nove Gorice ter družba Hit v sodelovanju z drugimi organizacijami in ustanovami. Zvezda koncerta bo kolumbijska glasbenica Beni-cia Cárdenas, ki bo pri marsikom obudila doživetja iz leta 2006, ko so tempo Koncerta na meji prav tako diktirali latinskoameriški ritmi skupine Mercadonegro.
Benicia Cárdenas Zamorano je talent za ples in petje izkazovala že v šolskih letih v rojstni vasi Candelaria, kjer je nastopala na vsaki prireditvi in veselici. S šolanjem in plesom je nadaljevala v svetovni prestolni-
Benicia Cardenas (levo) bo s svojim desetčlanskim bendom spremenila trg Evrope -Transalpino v plesišče; pogled na publiko lanskega Koncerta na meji (spodaj)
bumbaca
ci salse, kolumbijskem mestu Santiago de Cali, kjer so jo leta 1986 sprejeli v slavno plesno salsa šolo Calirumba. Tako je začela uspešno plesno kariero, v okviru katere je nastopila po vsem svetu. Istočasno je izpopolnjevala tudi petje, leta 1993 posnela prvo ploščo in kasneje vodila izključno žensko skupino Tumbadora. Pred desetimi leti so Beniciine pevke posnele prvi album in dosegle pomembne uspeh v Kolumbiji.
Življenjska pot je Cardenasovo pripeljala v Italijo, kjer je nadaljevala izpopolnjevanje v petju in sodelovala s številnimi italijanskimi pevci in skupinami, med katerimi je tudi Novecento Italiano. V zadnjih letih živi na relaciji Italija-Kolumbija. Leta 2007 je izdala svojo prvo solo zgoščenko
»Para tocar y bailar«, ki je letos spomladi v režiji švicarske založbe Bibomusic izšla tudi v Evropi.
Benicia Cardenas je torej popolna in prvovrstna »show girl«. Ples in glasba, samba in rumba, cumbia in cha cha cha, ritem in zvoki različnih latino žanrov, tja do bo-galooja, v katerega je Benicia zaljubljena in ga z velikim navdušenjem izvaja, toliko da se ena skladba njenega albuma imenuje prav »La reina del boogaloo« (kraljica boogalooja), vzdevek, ki ji zelo prilega in ki so ji ga prijatelji in glasbeniki nadeli. Boogaloo je latinski glasbeni slog, ki je bil zelo popularen v 60. letih v Združenih državah Amerike. Osnovale so ga portoriške in kubanske mladinske skupine v New Yorku; gre za živahno glasbeno-plesno zmes afroa-meriškega R&B, rock n'rolla in soula s popolnoma latinskima mambom in son mo-nutom. Naj omenimo, da so tudi med italijanskimi glasbeniki dobri izvajalci booga-looja, med temi tudi Giuliano Palma, ki bo s svojimi BlueBeatersi nastopil v nedeljo, 19. julija, v Fiumicellu.
Kot vsak koncert latinsko ameriške glasbe bo tudi Koncert na meji pravi »žur«. Na odru bo Benicio Cardenas Zamorano spremljala desetčlanska skupina s solidno prisotnostjo tolkal in pihal. Ritem in zvoki različnih glasbenih žanrov bodo razveselili in vžgali publiko: organizatorji pričakujejo, da se bo trg obeh Goric prelevil v eno samo veliko plesišče. Na programu bodo seveda skladbe iz albuma »Para tocar y bai-lar«, ki vsebuje enajst komadov, večina katerih so Beniciini izvirniki. V nekaj mesecih so nekateri izmed teh, na primer »Con Usted«, »Para Tocar i Bailar«, »Doble Error« in »La reina del boogaloo« postali pravi hiti; posnetki na spletnih straneh YouTube ali MySpace štejejo mnogo zadetkov. Poleg teh skladb bo Benicia Cardenas s svojo skupino izvedla še nekaj klasikov različnih latino žanrov, osnova temperamentnih latinskih večerov pa so tudi dolga ritmična izživljanja glasbenikov, ki drug z drugim tekmujejo v dvigovanju temperature pod odrom.
Koncert na meji se bo začel ob 21. uri (glede na navade srednjeameriških glasbenikov ni izključeno, da bi lahko prišlo do zakasnitev), trajal pa bo približno dve uri. (aw)
¡jn*
PROIZVODNJA -	IN INŠTALACIJA
MUCO KLEPARSTVA MARIO MUCCI S.R.L.
UJica A. Gregomč 20/1 - 34170 GORICA Tel. 0401/21818 » Fax 04&I/S24ÓS7
i níoíím ljcc i lattn no rici .-co m * www.muccilattanerie.ecMTi
I
in □
Bar Kubik
Gorica
Korza Verdi 53
bar kavarna aperitivi prigrizki hladne jedi
tiskarna_
grafica goriziana
34170 gorico • ul. a. gregorčič, 18 • tel. 0481 22116 fax 0481 22079 • e-mail: info@graficagoriziana.com
www.graficagoriziana.cor
:ALUMINIJASTE ZASTEKLITVE - KOVAŠKI IZDELKI
Tabaj
s.n.c.
Milafi in Rajmund STAN D REZ ■ GORICA, mL A. Gre^oriic 24 Tet. (MílftlSM ► l:jks D-!El/im7 - bjrbjfjííL¿lj¿f.lí].L[
CREDITO COOPERATIVO ZADRUŽNA BANKA
Zadružna Banka Doberdob in Sovodnje
www.bccdos.it
Povsod prisotni,
nas potrebujete...
V Gorici
Korzo Verdi 55, Tet. 0431.31043 Ulica de/ Carso 73/3, Tet. 0481.520832
Nedelja, 21. junija 2009
APrimorski
r	dnevnik
nedeljske teme
NAS INTERVJU - PSIHOANALITIK DR. PAVEL FONDA
»Vsak narod se mora najprej spraviti sam s seboj,
VI	, •	v	v	•
sele nato je možno soočanje«
Poljanka Dolhar
Kdor se desetletja poklicno posveča analiziranju sebe in bližnjih, vidi najbrž realnost z drugačnimi očmi. Pogled psihoanalitika se zaustavi tudi pri aspektih, ki so večini nevidni: njegova končna slika je lahko zato nekoliko drugačna. Tudi takrat, ko se spusti na področje zgodovine, med individualne in kolektivne travme neke skupnosti.
Psihoanalitik Pavel Fonda se že več desetletij sooča s preteklostjo: enkratpo poklicni, drugič po politični, tretjič po osebni poti. Njegova vizija naše polpretekle zgodovine in ita-lijansko-slovenskih odnosov, ki se je sicer nakazovala že leta 1987v njegovem prispevku v knjigi »Ednina, večina, manjšina« in pozneje v brošuri »Sosedje - tako blizu in tako daleč«, je prišla jasno na dan na predstavitvi zbornika »Fojbe - Primerpsihopatološke recepcije zgodovine«, kije pred tedni potekala v Slovenskem klubu. Njegova zanimiva stališča so vzbudila željo po poglobitvi.
Že več časa trdite, da imamo Italijani in Slovenci o sebi podobno stereotipno mnenje: podobo dobre in nenevarne skupnosti.
Bizarno. Oba naroda trdita, da sta bila ogrožena, ne zavedata se pa, da je vsak od njiju drugega ogrožal, pa čeprav v različni meri. Mi v Italijanih vidimo stoletno nevarnost, ek-spanzionistične težnje, a se ne zavedamo, da smo tudi sami težili k širjenju svojega ozemlja, da je bil Trst za nas posebno mikaven. Ob tem se pa ne moremo vživeti v kožo Italijanov, ki so bili v Trstu vedno večina in razumeti, kakšno grožnjo je za njih predstavljala možnost, da bi Trst prešel pod Jugoslavijo: naravno je, da so se bali in branili tuje države. Poleg tega smo bili Slovenci leta 1945 nosilci ideologije, ki je velika večina Italijanov nikakor ni hotela. Komunizma so se bali, danes lahko rečemo, da prav upravičeno: saj tudi ve-
čina Slovencev v Sloveniji ne objokuje tega totalitarnega režima.
To, da se Italijani ne morejo vživeti v našo kožo, pa je bilo nam Slovencem vedno zelo jasno.
Mednarodne odnose pogojujejo torej te stare travme?
Odnose moti predvsem nesposobnost postavljanja v kožo bližnjega. To nesposobnost vidim na obeh straneh. Tudi zato, ker obe strani nista v sebi, in podčrtujem v sebi, predelali vloge, ki so jo v njihovi skupnosti odigrali totalitarni režimi. Slovenci nismo predelali vloge komunizma, Italijani pa ne fašizma in niti globokih protislovij Komunistične partije Italije. Priča smo velikemu poudarjanju fojb, povojni poboji v osrednji Italiji pa so zamolčani, še bolj kot fašistična grozodejstva, kot da bi jih Togliattijeva amnestija izbrisala iz spomina. Občutek imam, da se danes nekateri italijanski levičarji in desničarji skušajo spraviti med sabo, tako da zvračajo krivdo na Jugoslovane, ki naj bi bili nazadnje krivi za vse najhujše - fojbe. S to pozicijo se nikakor ne strinjam.
Omenili ste tudi globoka protislovja KPI ...
Na levici je KPI, s katero se je velik del Slovencev v Italiji istovetil, hromil shizoidni razcep: z ozirom na Italijansko državo je bila partija izredno tankočutna varuhinja pluralizma, istočasno pa ni bila sposobna analizirati grobe nedemokratičnosti totalitarnih režimov, ki so kratili osnovne svoboščine stotinam milijonov ljudem od Fernetičev do Vla-divostoka, tako kakor tudi ne nedemokratičnosti svojega notranjega »demokratičnega centralizma«. Berlusconi zgleda anahronisti-čen, ko trdi, da se levica ni jasno ogradila od teh režimov, a je žal v njegovih besedah tudi nekaj tiste resnice, ki bi jo bila morala levica že zdavnaj sama predelati. Norberto Bobbio
je ločeval med demokratično in nedemokratično levico, še danes se pa o tem temeljnem problemu na levi slepomiši. Te in druge usedline preteklosti so med nami še prisotne, ker jih nismo predelali. V Sloveniji je bil prehod iz totalitarne nedemokratične diktature v demokracijo zelo »soft«: predelava preteklosti sicer poteka, a pogrešam tudi nekaj tiste odločne kritičnosti, kot jo imajo najstniki, ko se morajo osvoboditi miselnih kalupov staršev.
Vrnimo se k fojbam: nanje moramo torej gledati kot na del širšega evropskega dogajanja?
Širši kontekst je bistvenega pomena. O fojbah nekateri Italijani govorijo kot o edinem množičnem povojnem poboju, čeprav je v ostalih italijanskih deželah bilo istočasno pobitih nekaj deset tisoč Italijanov. Danes preučujejo, koliko milijonov (!) Nemcev je bilo ubitih po vojni. S podobnimi tragedijami se soočajo v baltskih državah, na Poljskem, v Rusiji, malodane povsod. Ta splošna povojna morija, velikokrat v zvezi s prevzemom totalitarne oblasti, zelo težko pronica v zavest storilcev. A tudi sorodniki žrtev še danes o tem raje ne govorijo. Svoje so gotovo odigrale tudi ustra-hovalne metode totalitarnih režimov. V Vzhodni Evropi, kjer sem zaradi poklicnih zadolžitev spoznal intimne aspekte velikega števila življenjskih zgodb, imajo ljudje teror še globoko v kosteh, saj se v ničemer nočejo izpostavljati in celo na skupščini domačega stanovanjskega bloka najraje molčijo, pa čeprav se jim podira stopnišče ...
Tudi v Sloveniji mnogi še danes molčijo, čeprav je mnogo ljudi moralo vedeti za skupna povojna grobišča, saj so posejana po vsem slovenskem ozemlju: po eni strani zato, ker ne želijo obnavljati tiste groze, po drugi pa, ker je očitno v njihovem nezavednem teror še živ. Soočanje s to narodno tragedijo, ki je pa niso povzročili tujci, je še zelo težko in se šele sedaj po 60 letih začenja predelovati.
Pot do resnične sprave ni lahka. Kje se po vašem mnenju začne?
Vsak narod se mora najprej spraviti sam s seboj, šele nato je možno soočanje. S tem pa nimam v mislih toliko sprave med desnimi in levimi Slovenci kolikor spravo znotraj vsakega posameznika, znotraj vsake skupine, med pozitivnimi in negativnimi elementi, ki jih vsaka stvarnost ima. Proces sprave med narodi ali med nasprotnimi skupinami pa ne bo mogoč, dokler bo vsaka stran v omarah ali skupnih grobiščih skrivala skelete. Saj jih v resnici ne skrivamo pred drugimi, ki jih prav dobro poznajo, ampak le pred samimi seboj. Stalno skušamo nekaj krčevito zanikati in se bojimo predvsem, da pride nam v zavest. S tem pogojujemo in omejujemo predvsem sebe, svojo svobodo mišljenja in sposobnost soočanja s stvarnostjo in z drugimi.
Sprava ni neko enkratno, pa še tako slovesno dejanje, ampak dolg in kompleksen proces. Mikrodejanja v smeri sprave so na primer tudi male skupine psihoanalitikov Judov in Palestincev, Nemcev in Judov, Estoncev in Rusov, ki se soočajo s travmami, ki so jih njihovi narodi pretrpeli in tistimi, ki so jih zadali. Zelo koristno bi bilo nekaj podobnega med nami, a ne zato da bi razčiščevali zgodovinske dogodke, temveč zato, da bi lahko razumeli, kako jih drugi emocionalno doživljajo, kate-
ra naša dejanja so jih tako ranila, katere notranje rane so še odprte. Rad bi prisedel k taki skupini Italijanov in Slovencev, kjer bi vsak skušal dopovedati, kaj ga rani, in obenem razumeti, kaj soseda tako boli. To je seveda mogoče le izven političnih interesov in ob emocionalni zrelosti, intelektualni poštenosti in pripravljenosti spregovoriti tudi o lastnih odgovornostih.
Tudi med Slovenci ni lahko najti ljudi, ki bi bili sposobni in željni se svobodno pogovarjati o teh bolečih temah: ustaljena stereotipna mnenja, razcepi in zanikanja pogosto zablokirajo diskusijo. Pogovor zaide na bolj varno udrihanje po obstoječih ali namišljenih nasprotnikih in na ustaljeno pot: »Ni bilo res... če je bilo je bilo malo in nepomembno... so bili pač taki časi... takrat so vsi to počenjali... čemu zdaj to odkopavati... saj so si zaslužili... se ne bomo menda zdaj opravičevali našim krvnikom«.
Delo mešane komisije zgodovinarjev je bil nedvomno zelo pozitiven korak, znebiti pa se moramo mita dokončne resnice, drugače bomo vsakič razočarani. Pomembni so predvsem koraki.
Zakaj se s tako težavo soočamo z napakami svoje strani?
Predvsem zato ker hočemo ščititi neko idealno samopodobo, šele potem zato, ker se bojimo, kaj bodo o nas rekli »nasprotniki«. Ne zavedamo se pa, da je močnejši tisti, ki je sposoben priznanja (glej danes Nemce), šibkejši pa, kdor se stalno brani in skriva lastne napake (kot še mnogi Italijani). Pri tem v nas deluje tudi kompleks manjvrednosti: bojimo se, da bi priznanje potrdilo stereotip o Slovanih -primitivnih barbarih, ki je v nezavednem naše starejše generacije še prisoten, pa čeprav se proti njemu tako vneto borimo.
Pogled v ogledalo, v katerem se zrcalijo napake naše strani, je travmatičen, a nujno potreben. Tudi napake naše strani so grozne, a obenem niso nič izrednega, saj so na žalost del zgodovine skoraj vsakega naroda. Sprejeti moramo dejstvo, da nismo pripadniki vseh narodov vedno le ljubeča bitja, ampak včasih tudi grozoviti uničevalni stroji.
Marsikdo bi vam najbrž odgovoril: zakaj moram odgovarjati za grehe svojih prednikov?
Po mojem mnenju so krivde bolj stvar individualne ravni, odgovornost pa je kolektivna. Ne moremo ne prevzeti nase tudi odgovornosti svojih prednikov: če so v naši dediščini Prešernove pesmi, potem so v tej dediščini nujno tudi grozodejstva Leona Rupnika in Ivana Mačka. Vse je del naše zgodovine.
Tudi Italijani imajo seveda težave s prevzemanjem lastnih odgovornosti. To pa ne le na desnici, temveč tudi na levici. V KPI nisem na primer nikoli slišal: »Mi, Italijani, smo krivi za grozote.« Vedno je bil govor le: »Oni, fašisti so krivi!« Čeprav so bili - če pošteno računamo - ti »oni«, pa naj so bili prepričani in navdušeni ali molčeči podporniki fašizma, v Italiji velika večina. Splošna predstava Italijanov o sebi kot »brava gente« je neresnična. Dovolj je, da pomislimo, da ni nikoli nihče napovedal vojne Italiji, ki je pa od svojega nastanka napadla kar nekaj desetin držav.
V	20. stoletju je Italija z ekspanzionisti-čnimi vojnami dvakrat postavila svoje meje na ruleto. Prvič je zmagala in pridobila Istro in Kras, drugič pa izgubila Koper in Piran. Ta mesta so kot vojni plen upravičeno pripadla Jugoslaviji: to morajo vsi sprejeti, saj na ruleti nikoli ne vrnejo izgubljenega, nesmiselni pa se mi zdijo poskusi dokazovanja, da so bila ta mesta v preteklosti pretežno slovenska. Slovenija ima pač pravico do tega ozemlja, vsaj tako kot ima Italija pravico do Južne Tirolske ...
V	Slovenskem klubu ste dejali, da so naše proslave ob spomenikih kot pogrebne svečanosti ...
Proslavam pripisujemo veliko vlogo, a jih spremlja premalo razmišljanja in predelovanja preteklosti, tako da so običajno le ponavljanja preteklih travm in priložnost za utrjevanje ustaljenih stereotipov v identiteti navzočih. Z vsako proslavo bi lahko naredili korak v smeri razvoja v prihodnost, ne pa se le zakoličili v preteklost. Če bi stekel boleč, a na koncu osvobajajoč proces sprave v naši notranjosti, o katerem sem pravkar govoril, bi se lahko kvalitetno spremenile. Na septembrskih proslavah v Bazovici je zaznaven poskus, da bi šli preko ustaljenih shem, pri manjših pa je
muzika v glavnem vedno ista.
Korak v pozitivno smer je tudi, ko slovenski župani obiščejo fojbo. Potrebno bi pa bilo, da bi tudi italijanske oblasti redno prihajale na bazovsko gmajno, da bi se vsi začeli srečevati kot ljudje, ki imamo vrline in slabosti. Drug drugemu bi se lahko opravičili, saj imamo vsi vzrok za to, ne glede na to, da so nekatera zla bila večja od drugih. Ne bi bilo več arogantnosti, ki jo ima vloga žrtve: »Mi smo brezmadežni, oni se nam morajo opravičiti!« Veliko ljudi ne more preko takega razmišljanja in je tudi razumljivo, da je to posebno starejšim težje, saj so se nam taki stereo-tipi vrastli v kožo in srce. Pričakoval pa bi, da bi se razmišljujoči del tako večine kot manjšine lažje otresel lastne idealizirane podobe, ki ni niti stvarna in niti funkcionalna. Upam, da se bosta končno oglasili tudi srednja in mlajša generacija in povedali svoje mnenje: morda pa je le drugačno.
Kaj, če mlade preteklost ne zanima?
Morda pa so mladi predvsem le siti stereotipnih fraz in njim tujih ideoloških konfliktov. Ne pričakujem seveda enake zavzetosti, kot jo je imela starejša generacija, skrbelo pa bi me, če bi šli povsem mimo polpretekle zgodovine. Nepredelane travme se namreč prenašajo na naslednje generacije predvsem v tišini, če o njih ne govorimo in jih ne predelamo. Brazgotine ostanejo: tako na primer med nekaterimi mladimi Slovenci kot med potomci ezulov so predsodki do drugega prisotni, čeprav jim ni povsem jasno zakaj. Kdor želi razvijati svojo identiteto, mora razvijati tudi svoj odnos do preteklosti. Ne more pa nam biti vseeno, če bomo še nadaljnja desetletja zavirali ta proces ...
V zadnjih tednih se veliko govori o poimenovanjih ulic po Titu (v Ljubljani) in Granbassiju (v Trstu). Kako gledate na ti potezi?
Obe se mi zdita neprimerni. Ne vidim smisla danes proslavljati tistih, ki so vezani tudi na velika negativna dejanja. Vsi totalitarni režimi so prepričani, da se z njimi začenja nova era za človeštvo in da je treba vso preteklost razlagati v luči njihove ideologije: zato brišejo dotedanja poimenovanja in vsiljujejo svoja. Ko pade režim, se postavi seveda vprašanje, zakaj ohranjati v obeležjih tako deformirano vizijo preteklosti.
Kakšen naj bo torej zdrav odnos do naše preteklosti?
Narodnoosvobodilni boj predstavlja enega izmed temeljnih kamnov v gradnji narodne identitete: Slovenci smo si takrat prevzeli nalogo braniti svoj obstoj. Zmagali smo in narod osvobodili okupatorja. NOB je vrednota, ki se je ne da in ne sme zbrisati. Mislim pa, da moramo osvoboditev od okupatorja ločiti od revolucije in začetka diktature, ki je slovenskemu narodu za 45 let kratila svobodo mišljenja, tiska, gospodarstva, veroizpovedi, pravno državo itd. Povojni poboji so bili, kot zgleda, del načrta, ki ga je pripravila partija za prevzem oblasti, ne pa »maščevanje ljudskih množic«. Septembra 1943 je slovensko prebivalstvo pomagalo italijanskim vojakom, ki so ob razsulu Italije bežali domov: zakaj bi se dve leti pozneje tako kruto maščevalo nad Italijani? Fojbe niso mogle biti spontan izbruh maščevanja, ne nazadnje tudi zato, ker je poboj Italijanov nastal v okviru mnogo obširnejših pobojev, ki so se takrat vršili v Sloveniji in ki so nujno zahtevali načrt in dobro organiziran aparat.
Podobna stališča zagovarja tudi predsednik Lege nazionale Paolo Sardos Al-bertini.
Res... in to »sopotništvo« mi ni prav všeč. Vsekakor pa smo priča nekaterim spremembam v italijanskem krajevnem nacionalizmu, ki je izgubil veliko svojega naboja in vpliva. »Biznis« s Slovenijo in z vzhodom je pač »biznis«. Župan Dipiazza je do Slovencev morda celo bolj odprt kot nekateri nekdanji levo-sredinski župani, to pa nas včasih skoraj moti: kot da bi radi, da se nič ne spremeni. Nekateri se najbrž nezavedno veselimo, če nam pomažejo spomenik: tako lahko vsa skupnost spet utrjuje svojo borbeno identiteto žrtve in spet lahko, kot pravi gospa Tomažič v predstavi Zaljubljeni v smrt, vsak dan, kot že šestdeset let, gremo čistit svoje spomenike.
Koliko bi lahko pridobili, če bi vse te energije preusmerili iz preteklosti v bodočnost: če bi bajonete reciklirali v motike.
14
Nedelja, 21. junija 2009
NEDELJSKE TEME
/
Pripravljanje nedeljskega kosila v dakarski četrti Guedawaye (spodaj); baobab v ribiškem naselju Elinkine v deželi Casamance (desno zgoraj); kralj Sybilumbaye (desno spodaj); otrok iz vasice Enampor (spodaj)
Od kod prihajajo naši Senegalci
Aljoša Fonda
Senegal je država srednje velikosti, ki leži med Saharo, tropskim svetom in Atlantskim oceanom. Večji del njene površine prekriva pesek, na jugu pa se začenjata tropsko zelenje in rodovitna zemlja. 12-mili-jonska država je revna, stopnja brezposelnosti je bila leta 2007 48-odstotna, na svetovni lestvici po indeksu človekovega razvoja (merilo upošteva življenjsko dobo, stopnjo pismenosti, stopnjo izobrazbe in življenjsko raven) zaseda 153. mesto: jasno je, zakaj se mladi s trebuhom za kruhom selijo v Evropo.
Kljub temu pa dober del Afričanov Se-negalcem zavida nekaj, kar predstavlja temelj gospodarskega in družbenega razvoja: mir. Od osamosvojitve leta 1960 država ni doživela pravih vojn, državnih udarov ali diktatur, kar je za Črno celino prava izjema. Dovolj je, da si ogledamo zgodovino vseh držav, ki mejijo s Senegalom: v Mavretaniji se je zadnji izmed številnih »pučev« zgodil lani poleti, v Maliju so se 30 let soočali z diktaturo, v Gvineji-Conakry so vojaki pred božičem 2008 prevzeli oblast po smrti dolgoletnega tirana, v Gvineji-Bissau so generali marca letos ubili predsednika in celo mirna Gambija, nekdanja britanska enklava sredi francoskega Senegala, je doživela državni udar leta 1994. Senegalski predsedniki so prišli vsakič na oblast z volitvami. Politična stabilnost je nedvomno predpogoj za razvoj.
O Senegalcih moramo vedeti, da pripadajo različnim narodom in trem glavnim verskim izpovedim. Uradni jezik je francoski, značilno za Senegalce pa je, da se med seboj sporazumevajo v avtohtonem jeziku Wolof, ki je najbolj razširjen. Ta jezik so pred kratkim za-
čeli pisati, uvajajo ga v šole, vlada pa podpira širši program alfabetizacije. Ni znano, ali bodo podobne promocije v prihodnosti deležni tudi ostali jeziki, kot so Serer, Fula, Diola, Mandin-ka in Soninke, ki jih vsekakor priznava ustava.
Duhovnost ima v Senegalu pomembno vlogo. Splošen vtis je, da konec koncev ni tako važno, katerega boga ali duha moliš, bistvo je, da posvečaš duhovni plati potrebno pozornost. Daleč najbolj razširjena vera je muslimanska (92%), sledijo kristjani (6%) in animisti (uradno 2%). Očitno pa je, da so tradicionalna verovanja še kako ukoreninjena tudi med muslimani in kristjani. Sinkretizem je namreč omogočil so-bivanje novih in starodavnih verstev. Muslimani, ki povečini pripadajo skupnosti muridov (njihovo sveto mesto je Touba), pa sploh niso podobni fanatikom šarije. Skoraj nobena ženska ni posebno pokrita, po cesti pa se tudi muslimanke sprehajajo same in ob katerikoli uri. Najbolj zanimivo pa je sproščeno sožitje, ki zaznamuje tako glavno mesto kot podeželje: muslimani in kristjani so najboljši prijatelji, skupaj praznujejo poroke, božič in konec ramadana. V najmanjši in najbolj zakotni vasici so nam hiteli po-
vedati, da muslimani, kristjani in animisti živijo vsi skupaj, tudi v isti hiši.
DAKAR
SLOVARČEK
SLOVENŠČINA - WOLOF: Zdravo, kako je? Nanga def? V redu Mangi fi rekk Hvala Jerejef (izg. džeredžef) Da/Ne Waaw/Deedeet Vidiva se pozneje! Leegi-leegi! Francoz, belec Toubab Ni problema. Amul problem.
Živimo v času, ko zelo vpliven del italijanske politike udriha po tujih priseljencih, ko oblasti apriorno zanikajo pravico do azila vsem afriškim migrantom, ki se po nepojmljivih mukah in več tisoč kilometrov dolgi poti po puščavi izmučeni spravijo na plovila proti Evropi, predvsem pa ko sam predsednik vlade Berlusconi uradno izjavlja, da Italija nikakor ne sme postati multietnična država. Naš premier hudo zamuja: Italija je že multietnična. Ko bi hodil po ulicah in se vozil z avtobusi, kakor navadni smrtniki, bi se tudi on tega zavedal. Naša družba se kljub naporom nekaterih ne bo vračala nazaj in dejstvo je, da je multietničnost - z vsemi problemi, ki jih migracijski tokovi nedvomno povzročajo - pozitivna, saj je zaprta in enolična družba sopomenka osamljenosti in okostenelosti. Člani vlade pa poleg tega dobro vedo (čeprav o tem ne govorijo), da je vsota davkov, ki se iz žepov cele vojske tujih delavcev vsako leto pretakajo v državno blagajno, sedemkrat višja od socialnih in drugih stroškov, ki jih ima država zaradi priseljencev. Kdor vsak dan govori in odloča o usodi migrantov, bi moral vsaj približno poznati njihovo zgodbo. Ko bi notranji minister Maroni obiskal Somalijo, Etiopijo, Nigerijo ali Sudan, bi morda razumel, zakaj milijoni ljudi pritiskajo na vrata Evrope in zakaj bi morali nekaterim izmed njih dolžnostno nuditi zatočišče. Eni bežijo pred vojno in lakoto; drugi enostavno iščejo delovno mesto, ki ga v domovini ni, tako kot so to počeli naši dedje. Skoraj vsi Afričani, ki jih srečujemo po tržaških ulicah, so senegalski državljani. Slednji sodijo v drugo zgoraj omenjeno skupino, saj je Senegal k sreči ena redkih mirnih in politično stabilnih afriških držav. V Italiji je zanje prvo razpoložljivo delo, če ga lahko tako imenujemo, prodaja spominčkov, knjig in zapestnic, vsi pa hrepenijo po navadnem delovnem mestu - v tovarni, delavnici ali trgovini. Da bi pobliže videli, od kod ti ljudje prihajajo, smo poleteli v njihovo domovino. Priložnost se je pred nedavnim ponudila ob slo-vensko-senegalski poroki (točneje je bila to »rojansko-sererska« poroka) v Dakarju. Med drugim smo odkrili, da so Berlusconijeve besede za Senegalce najbrž toliko manj razumljive, saj imajo oni multietnično kulturo in versko strpnost v krvi.
Ni jasno, koliko ljudi živi v Dakarju. Samo mesto naj bi pred leti štelo okrog dva milijona prebivalcev, širše predmestje pa še dodatnega pol milijona. Dejstvo je, da se v barakah, ki rastejo kot gobe v okolici mesta, vsako leto nagnete več tisoč prišlecev z revnega podeželja, kjer ni gospodarskih dejavnosti in torej ni dela. Tudi v prestolnici pa seveda ni dela za vseh, tako da mora marsikdo poiskati rešitev v tujini. V Dakarju se nekatere organizacije potegujejo za to, da bi mlade rojake zadržale v domovini. Po drugi strani je za družine napotitev sinov v Evropo velika investicija, ki se pogosto obrestuje. Denar, ki ga senegalski delavci vsak mesec pošiljajo svojcem, je zelo dragocen. Po podatkih OZN živi 15% vseh Senegalcev v tujini, 70% le-teh redno pošilja denar v domovino, denarne pošiljke zdomcev pa znašajo 7,6% BDP-ja. S temi sredstvi se kakovost življenja sorodnikov znatno zvišuje, nastajajo pa podjetniške pobude in solidarnostne akcije. Ni slučaj, da ko se evropski Senegalci v modnih oblačilih vračajo na počitnice v domovino, jih znanci pozdravljajo kot hrabre junake, sovaščani pa jih stalno prosijo za kako darilce, od denarja za taksi do novega telefona ...
Razlika med centrom Dakarja in predmestjem je velika. V središču si ogledamo katedralo, predsedniško palačo in razkošno četrt, ki so jo zgradili toubabi (Francozi). V bazenih dragih hotelov se močijo bogati Evropejci, ki prihajajo v Senegal poslovno ali pa na igranje golfa. V strogem centru so italijanske kavarne, turške restavracije, francoske trgovine in nemške banke. Presenetijo pa nas ulični prodajalci: vsiljivo nam ponujajo zgoščenke in zapestnice. Za trenutek se nam zdi, da smo spet v Trstu.
V ljudskih četrtih zunaj mesta je zgodba povsem drugačna. V naselju Guedawaye zadihamo pristno, skoraj vaško afriško življenje. Vsi se poznajo, vsi se pozdravljajo, vsi hodijo k vsem domov! Na čudoviti plaži se zagledamo v mogočne oceanske valove. V bližini opazimo mo-žička s konjem in vozom: nanj meče mivko, ki bo potrebna za gradnjo novih hiš. Gradbene špekulacije v Abrucih so v primerjavi malenkost.
Ko se vrnemo v osrčje naselja, nas otroci že od daleč opazijo v vsej naši belini, nas pokažejo s prstom in veselo zavriskajo: »Toubab!!!«
Dan po poroki, zaradi katere smo prišli v Senegal, se v lepi ženinovi hiši kopičijo ljudje: sorodniki, sosedje, sovaščani, prijatelji, znanci in neznanci se sprehajajo po hiši, klepetajo, pijejo pivo in skupaj jedo iz velikih krožnikov, kar je vsakdanja navada. Ženske v prazničnih oblekah zaplešejo na peščenem trgu pred hišo, kjer se običajno podijo mali nadebudni nogometaši, nasledniki zlate generacije, ki je na svetovnem prvenstvu leta 2002 senzacionalno potolkla svetovne prvake in nekdanje kolonizatorje Francoze. Senegalski nacionalni šport je drugače rokoborba, ki privablja na stadion množice gledalcev, najbolj uspešni pa so borci etnije Serer.
ILE DE GOREE
Otok, ki se nasproti Dakarja zrcali v oceanu, je žalostno zaslovel za časa suženjstva. V sodelovanju z raznimi plemenskimi glavarji so nizozemski in portugalski trgovci od tod izvažali v obe Ameriki ljudi iz cele Zahodne Afrike. Muzej sužnjev dobro priča o tem. Sem so Evropejci nekoč zapirali moške, ženske in otroke.
V	zgornjem nadstropju so bile sobe za Evropejce, v pritličju pa celice za skladiščenje ljudi.
V	muzeju piše, da je bilo v malih temnih celicah natrpanih od sto do dvesto ljudi, iz Afrike v Ameriko pa naj bi v celoti odplulo 20 milijonov sužnjev. Od tega naj bi jih 6 milijonov umrlo pred prihodom na cilj. Bolne in šibke jetnike so baje kdaj pa kdaj zmetali skozi odprtino naravnost v morje, kjer so jih čakali morski psi. Može in žene so ločili, ene so poslali v ZDA, druge v Južno Ameriko. Spomenik pred muzejem uprizarja moškega in žensko, ki se s pretrgani-mi verigami objemata. Na steni sobe, kjer so sužnje tehtali (pod 60 kg niso bili uporabni, prodajali pa so jih na kilogram), je napis »Goree kot Dachau«. Leta 1750 se je več sto sužnjev uprlo, a so jih vojaki vse po vrsti pobili. V bližnji cerkvici sv. Karla Boromejskega najdemo ploščo, ki obeležuje obisk papeža Janeza Pavla II. iz le-
Prvi stik z Dakarjem je osupljiv. To pa ne toliko zaradi tropske vročine, ki je z asfaltom in obilnim onesnaženjem potencirana, temveč zaradi neverjetnega (in za tujca zabavnega) kaosa, ki vlada na cestah. Dakarski promet v Evropi nima para: prometni direndaj v Neaplju je v primerjavi z dogajanjem na cestah senegalske metropole podoben redu nemških ulic. Začnimo pri avtomobilih. Vsi po vrsti imajo razbita ogledala, prebite vetrobrane in na več mestih vboklo karoserijo. Vozniki kar naprej pritiskajo na plin in prehitevajo po levi ali desni, ponekod uberejo krajšo pot po pesku ob vozišču, na cestah pa ne manjka lukenj, tako da je vožnja včasih podobna kratkočasenju v zabaviščnem parku. Semaforji, tako kot javna razsvetljava, so v glavnem izklopljeni, maloštevilnih zelenih in rdečih luči pa itak nihče ne opazi. Semafor je neke vrste križiščni okras.
Spektakel dopolnjuje izredno pestro življenje na ulicah: iz avta vseskozi gledamo množice ljudi, ki se podnevi in ponoči sprehajajo ob cesti, ženske v neštetih bolj ali manj improviziranih kioskih prodajajo lubenice in drugo sadje, otroci v vsakem kotičku brcajo žogo, v bližini se pasejo krave in koze, na dnu klanca opazimo celo ležečo kamelo, nenadoma pa prečka cesto kokoš, ki se za las izogne kolesom tipičnega pisanega mestnega avtobusa car rapide, ki je seveda nabito poln. Verjeti ali ne, enourni avtomobilski izlet iz predmest'a v center je pravo doživetje.
/
NEDELJSKE TEME
Nedelja, 21. junija 2009
15
ta 1992. Na plošči piše, da se je papež spomnil »velike črne bolečine in prosil nebo odpuščanja«. Pokristjanjevanje je v Afriki pogosto potekalo vzporedno z zasužnjevanjem.
Otok Goree je danes prijetna turistična točka, kjer je vredno preživeti pol dneva. Raz-nobarvnost stavb priča o različnih kolonialnih obdobjih: oranžne hiše so portugalske, rdeče nizozemske, bele pa francoske. V senci bugenvi-lij ponujajo umetniki slike z afriškimi motivi, obiščemo tudi atelje, kjer rišejo z barvanim peskom. Kot povsod po Senegalu pa ne manjka lesenih rokodelskih izdelkov. Če se človek ne brzda, tvega pokupiti preveč reči in se vrniti domov s kakim kovčkom več. Na vrhu otoka je memorial odprave suženjstva, ki ga je dal postaviti bivši predsednik ZDA Bill Clinton, zraven pa 14-metrski francoski top, ki je do druge svetovne vojne stražil otok.
CASAMANCE
Italijansko zunanje ministrstvo na svoji spletni strani, posvečeni turizmu, v bistvu odsvetuje potovanje v južno senegalsko deželo Ca-samance. Turistični vodniki so nekoliko manj previdni, vseeno pa omenjajo, da je v deželi do pred kratkim potekala državljanska vojna, ki se ponekod še ni umirila. Resnici na ljubo je potovanje po Casamanceu danes kar varno. »Ali ministrstva odsvetujejo izlete v Baskijo ali na Korziko? Seveda ne. Nekdo ima ves interes prepričati svet, da je tu vojna. Vedno se komu splača,« pravi Babacar. V deželi baobabov so bili do leta 2004 res dejavni gverilci. Večinski narod Diola je bil gospodarsko zapostavljen, zato so separatisti ustanovili gibanje MFDC, ki je težilo k osamosvojitvi dežele Casamance. Dakar-sko vlado v raznih deželah še danes obtožujejo, da skoraj nič ne vlaga v razvoj podeželja, medtem ko so vse dejavnosti koncentrirane v prestolnici in bližnjih mestih. Po večletnih napetostih je gibanje leta 2004 podpisalo mirovni sporazum s predsednikom Abdoulaye Wa-deom. Nekatere frakcije se z dogovorom niso strinjale in se še naprej proglašajo za separatiste, oboroženi spopadi pa k sreči niso pogosti. »Separatistov vsekakor ne zanimajo turisti, njihova sovražnika sta vlada in vojska,« podčrtu-jejo domačini.
Vjužno deželo smo po oceanu in reki Ca-samance čez noč pripluli z udobnim trajektom Aline Diatta, ki nosi ime po junakinji, ki je umrla v boju proti kolonialistom. Predhodnik tega trajekta, Joola, se je leta 2002 potopil in s seboj odnesel v globine kakih dva tisoč ljudi (točnega števila niso nikoli ugotovili). Šlo je za največjo tragedijo v zgodovini Senegala. Nov trajekt, ki je začel redno pluti šele leta 2007, je v skladu z vsemi varnostnimi predpisi in je ponos sene-galske flote.
Ziguinchor je mirno mestece ob reki Ca-samance. V vodniku beremo, da šteje okrog 200 tisoč prebivalcev, med sprehodom po središču, ki po velikosti spominja bolj na Prosek ali Na-brežino kot na Trst, pa se sprašujemo, kje so vsi ti prebivalci. Na poti proti semnju rokodelstva, ki je precej zunaj, razumemo, da je urejeni center samo jedro prašnega, razmetanega in živahnega sveta, ki ga obkroža. Neštete barakice ponujajo najrazličnejše blago, domačini pa so prijazni, ko niso vsiljivi. Vsi želijo vedeti, od kod prihajamo, le nekateri nam skušajo kaj prodati. Obiščemo francosko-senegalski kulturni center, kjer potekajo tečaji, koncerti in konfe-
rence, med večerjo pa se pogovorimo z Lucie-nom in Julesom, znancema naših prijateljev, ki sta nam pokazala mestne zanimivosti. Oba študirata ekonomijo na zasebni katoliški univerzi v Ziguinchorju. Vpisnina stane 30 tisoč frankov CFA na mesec (45 evrov), povprečne mesečne plače pa po njunih informacijah gredo od 50 do 200 tisoč frankov CFA (od 75 do 300 evrov). V Senegalu so štiri javne univerze.
Nadalje obiščemo tipične vasice s hišami iz peska, vode in slame: iz sodobnega Dakarja vodi naša pot naravnost v preteklost, h koreninam podeželske Afrike. V Enamporu si ogledamo tipično okroglo hišo impluvium: v sredini je odkrita in deževnica pada naravnost v center hiše, kjer se nabira v vedrih ali odteka v kanale. V teh hišah stanuje več družin, v spalnicah skladiščijo posušen riž. Nekoč je bil tudi prostor za govedo in drobnico, ki so jih ogrožali levi. Le-teh ni več, ker se je pokrajina posušila in se je savana pomaknila proti jugu, zato so hlevčki zunaj pred hišo. Dober del domačinov se je iz vasi Enampor odselil, v glavnem v obljubljeno deželo Dakar. Kdor je ostal, skuša z vsemi napori obuditi naselje, in sicer s povratkom k tradicionalni arhitekturi (se pravi k hišam impluvium) in z izkoriščanjem turizma, ki na tem koncu še ni zelo razvit. Sami spimo v hiši impluvium, ki so jo zgradili za popotnike. Casamance je revna dežela, a ima razvojne možnosti. Znana je kot domovina riža, sadovi njene rodovitne zemlje hranijo dober del dokaj puste države.
Vodič Idrissa nas pospremi do »fetišer-ja«. To je čarovnik, ki bdi nad animističnim oltarjem in komunicira z onostranstvom. To počenja s pomočjo fetišev - lobanj krav in povodnih konjev - ter lonca, v katerega doliva palmovo vino. Razloži nam, da domačini prinašajo fetišem darove, prihajajo pa tudi prosit odpuščanja. Izročimo mu kovanec, on ga potisne na pesek ob lobanjah in nekaj zamrmra. Idrissa nam naznani, da so duhovi zdaj na naši strani. Varni smo.
Med čudovito plovbo s pirogo po kanalih med mangrovami se ustavimo v vasici Elou-baline, ki je skoraj odrezana od sveta, saj je dostopna samo z reke. Tu živi 600 ljudi in tudi tu so spet začeli graditi tradicionalne hiše implu-vium. »Lovimo ribe in gojimo riž, imamo osnovno šolo, ki nam jo je podaril Karitas, pa tudi nočni klub,« se je ponosno pobahal krajan. Okoli nas mrgoli otrok, ki si radovedno ogledujejo čudne bledopolte ljudi. Okrog štiri leta stare punčke nosijo na hrbtu svoje manjše bratce in skrbijo zanje. To nekoliko razbremeni mame, ki delajo na riževem polju. Deklici pomolimo nekaj bombonov in ona jih pridno in potrpežljivo razdeli med vse otroke. Prizor se bo redno ponavljal povsod. Smisel za skupnost je že od malega globoko usidran v njihovi zavesti. V okolju, kjer je vsega malo, lahko samo skupnost enakih preživi: sebičnosti in razvaje-nosti ni, ne smejo si je privoščiti.
Glavni problem vasi Eloubaline je voda. Do pred nedavnim so domačini pili rečno vodo in deževnico ter bolehali in umirali zaradi malarije in drugih bolezni. V letih 1991 in 2003 je italijanska fundacija Monte dei Paschi darovala vaščanom dve cisterni, ki filtrirata deževnico in jo spreminjata v pitno vodo. Pravila igre so jasna: vsaka družina ima na razpolago 30 litrov vode na teden. Kdor jih prehitro porabi, bo moral po vodo v oddaljena naselja. S pirogo seveda.
CASAMANCE - Tradicija je še vedno zelo pomembna plat družbe
Ne zgodi se vsak dan, da ti svojo telefonsko številko zaupa kralj
V živahno mestece Oussouye dospemo utrujeni in z bolečo zadnjico. Pod sončno pripeko smo z nahrbtniki prehodili kar nekaj kilometrov, pred tem pa smo slabe štiri ure sedeli v leseni pirogi, s katero smo s štartne točke, vasice Enampor, prebrodili več kanalov (tukaj jih imenujejo bolong), stranskih krakov velike reke Casamance. Izlet med gostimi mangrovami je bil pravi užitek, zdaj pa je nujen počitek. Po kosilu (odličen riž iz Casamancea z rakci v polpekoči čebulni omaki) se oddahnemo na dvorišču našega campementa, kajti v temni sobi je komajda dovolj prostora za ležišča in nahrbtnike. Domačini nas povabijo na senegalski čaj (ataya), ki ga vrelega v magrebskem slogu večkrat pretakajo iz lončka v steklen kozarček in nazaj v lonček, pa že spet v kozarček. Obred se zaključi s kramljanjem ob srkanju sladkega poživila s svežo meto.
Med čajanko omenimo, da smo brali o nekem kralju, ki naj bi živel v tej vasi. Domačin, prijazen obrtnik narodnosti Balant, nam pritrdi in nas takoj napoti: »Res je! Njegovo kraljestvo Huluff zaobjema 18 vasi. Kralj seveda ni več vladar, kot je bil nekoč, saj živimo v republiki. Je pa zelo spoštovan duhovni vodja. Če ga hočete spoznati, ne bi smelo biti večjih težav!« Napotki so jasni: iti moramo do glavnega križišča, kjer je bencinska črpalka. Tam moramo poiskati črpalkarja, ki se imenuje Bacau, on naj bi nas pospremil h kralju. Vprašamo, ali je kralj vedno na razpolago. »Če ga ne bo, vam bo Bacau povedal. Malo boste morali vsekakor čakati, saj razumete, potreben je protokol, kakor pri predsedniku republike,« se zasmeje.
Opozorili so nas, da moramo kralju nekaj podariti, taka je pač navada. Še vedno nam ni jasno, ali hodimo k resničnemu kralju, ali pa je to samo past za turiste. Gremo do glavnega križišča. Bencinska črpalka ni nič drugega kot hišica iz cementa, pred katero se tre ljudi, na tleh pa je pet plastičnih posod z bencinom. To je to. Opogumimo se in povprašamo po Bacauu. Predstavi se nam moški srednjih let in nižje postave: če smo prav razumeli, je črpalkar neke vrste komornik, ki skrbi za dvorski protokol. Svojo nalogo opravlja z največjo resnostjo. Razloži nam, da za obisk bržkone ni ravno najboljši trenutek, saj je kralju pred dnevi umrla mati. Iz vseh okoliških vasi prihajajo podložniki, da bi mu izrekli sožalje. Razumemo in pojasnimo, da bi radi samo spoštljivo pozdravili gospoda kralja. Bacau nas naposled pospremi do vhoda v kraljevo dvorišče, kjer razumemo, da ne gre za turistično »foro«. V vrsti čakajo samo krajani v lepih prazničnih oblačilih, edini turisti smo mi. Počakamo, v bližnjem kiosku popijemo hladno oranžado in končno pridemo na vrsto.
Njegovo veličanstvo Sybilumbaye Diedhou sedi v senci na dvorišču, kraljeve hiše ne vidimo. Pred vhodom smo se muzaje pogovarjali, kako je vse skupaj sila smešno. Ko pridemo pred kralja in mu izrečemo sožalje, za trenutek obstanemo in se na kretnjo njegovega spremljevalca posedemo. Kakih 40 let star moški v živo rdečih oblačilih (vključno z zanimivim pokrivalom) odraža določeno dostojanstvo, ki ga gre spoštovati. Bos je, na tleh je pesek, v roki drži žezlo iz palmovega listja. Njegov pogled je zaradi žalovanja mrk, med pogovorom pa se razmeroma prijazen mož v rdečem nekoliko sprosti. Vpraša nas, od kod prihajamo, nato pa začne odgovarjati na naša vprašanja.
»Ali je težko biti kralj?« je vprašanje, ki razbije led. »Da, težko je. Nisem plačan, toda odgovoren sem za prebivalce 18 vasi. Vsak dan pride kdo k meni in me zaprosi za hrano, pijačo ali tobak. Včasih prosijo pomoč bolniki. Zato mi gostje prinašajo darila in prispevke, brez katerih
ne bi mogel opravljati svojih dolžnosti.« Vprašamo ga, kako je prišel do prestola. Krona ni dedna, vsakega kralja izbere odbor modrecev, ki ga sestavljajo predstavniki treh velikih družin. Včasih je izbira tako težka in poglobljena, da je treba na ustoličenje čakati nekaj let. Med letoma 1984 in 1987, po smrti kralja Sybacuyana, je bil prestol prazen. »Zakaj pa so izbrali ravno vas?« Kraljev odgovor je, da ni enega samega razloga. »Ne izberejo najpametnejšega ali pa najlepšega. V tebi vidijo naslednika in pika. Jaz se tej odgovornosti nisem mogel izogniti, ker bi drugače prinesel svoji družini obilo nesreče. Sprejeti krono je obvezno.« Nadalje nam pove, da ga na začetku, preden bi si nabral potrebne izkušnje, pri sprejemanju odločitev usmerjajo modreci.
S kraljem Sybilumbayem, ki je v svojem kraljestvu danes neke vrste duhovni vodja, smo že dovolj intimni, da ga vprašamo, kakšen človek je. Odgovor nas kar preseneti. »Navaden človek sem, opravljal sem že vse mogoče poklice. Izšolal sem se in se zaposlil kot avtomehanik. Delal sem v bolnici in na igrišču za golf v letovišču Club Méditerranée, v bližnjem Cap Skirringu. Nato sem sedem let upravljal campement, v katerem vi spite. Ko je nastopilo osmo leto, so me modreci izbrali.«
Na koncu je njegovo veličanstvo že kar sproščeno in tudi mi z njim. Poslovimo se, kralj pa zadrži Babacarja, Se-negalca iz Nemčije, našega občasnega sopotnika. Dve minuti pozneje nas slednji dohiti na cesto. Z nasmeškom nam pokaže svoj mobilni telefon: na ekranu je telefonska številka pod imenom »Le Roy«. »Kar nenavaden dan je. Kralj mi je zaupal svojo številko,« pravi presenečeni Babacar in skomigne z rameni. Tudi to je Afrika.
16
Nedelja, 21. junija 2009
NEDELJSKE TEME
/
Na odkrivanje Slovenije se lahko odpravimo na več načinov. Če se na pot odpravimo z žlico, vilicami in nožem za spoznavanje slovenske kulinarike, bo potovanje nedvomno najprijetnejše. Prav je, da slovensko kulinariko dobro spoznamo.
SLOVENSKA HRANA IMA SVOJO IDENTITETO
Spoznajmo zaščitene kmetijske pridelke in živila Slovenije
Svetovalna služba Kmečke zveze
Navade in zahteve potrošnika so se v zadnjih desetletjih zelo spremenile. Danes se potrošnik zaveda pomena varne in neoporečne hrane, ki jo uživa. Poleg tega pa ceni tudi tipičnost kmetijskih pridelkov in izdelkov ter živil.
Prav z namenom, da mu pomagamo pri iskanju hrane z navedenimi značilnostmi, smo sklenili, da mu damo nekaj tozadevnih napotkov, ki zadevajo nekatere pomembnejše zaščitene pridelke in živila Slovenije. Prepričani smo, da bodo izleti in ekskurzije v Slovenijo, ne glede na njihovo namembnost, še lepši in privlačnejši ob prijetni in okusno pripravljeni mizi z vabljivimi kulinaričnimi specialitetami. Kljub modernizaciji smo Slovenci, na srečo, v določenih pogledih tradicionalisti, navezani na svoj dom in svojo zemljo. Ohranjamo odnos do svoje kulture, pokrajine, tradicije in hrane.
Slovenska hrana ima svojo identiteto, ki je značilna za vsako njeno jed. Na odkrivanje Slovenije se lahko odpravimo na več načinov. Njeno razgibano podobo lahko objamemo s pogledom z letala, z vožnjo z avtomobilom ali potepanjem s kolesom. Če se pa odpravimo na pot odkrivanja z žlico, vilicami in nožem za spoznavanje slovenske kulinarike, bo potovanje najprijetnejše. Prav pa je, da to kulinariko dobro poznamo. Te vrsti-
ce smo napisali prav z namenom, da si razjasnimo pojme o zaščitenih pridelkih oziroma živilih, ki predstavljajo najple-menitejši del slovenske prehrambene ponudbe. Poznati moramo označbe v Sloveniji za označevanje proizvodov slovenskega izvora, ki zagotavljajo potrošnikom zanesljive informacije in pravo izbiro. Za označbami je učinkovita struktura nadzora, s katero se preprečujejo zlorabe.
Zaščitene kmetijske pridelke oziroma živila označujejo v Sloveniji s sledečimi označbami:
Označba geografskega porekla (označba porekla)
Poleg označbe geografskega porekla navajamo v oklepaju tudi izraz označba porekla, zaradi prilagoditve terminologije evropskim predpisom.
Gre za pridelke oziroma živila, ki so tesno povezana z območjem, po katerem so poimenovana. Vsi postopki pridelave, predelave in priprave za trg morajo potekati znotraj določenega geografskega območja, po katerem je imenovan pridelek ali živilo. To oznako nosijo v Sloveniji sledeči kmetijski pridelki ali živila:
Nanoški sir, Tolminski sir (Tolminc), Bovški sir, Ekstradeviško oljčno olje Slovenske Istre, Prekmurska šunka, Kočevski gozdni med, Piranska sol in Kraški med.
Geografska označba
Označuje kmetijski pridelek oziroma živilo z geografskega območja, po katerem je poimenovano, vendar je povezava manj tesna kot pri označbi geografskega porekla. To označbo lahko nosi pridelek ali živilo, če je najmanj ena od faz proizvodnje potekla na določenem območju. Surovine npr. lahko izvirajo iz drugega območja.
S to označbo so zaščiteni sledeči kmetijski pridelki oziroma živila:
Štajersko-prekmursko bučno olje, Šebreljski želodec (izdelujejo ga na Idrijskem in Cerkljanskem), Zgornje -savinjski želodec, Kraški pršut, Prleška tunka, Jajca izpod Kamniških planin in Vipavski pršut.
Paleta slovenskih kmetijskih pridelkov in živil z označbo geografskega porekla in geografsko označbo je, kot smo videli, zelo pestra in zanimiva. Te dobrote so dodaten razlog, da obiskujemo Slovenijo in jo spoznavamo ne le preko lepote in razgibanosti narave, bogate kulturne dediščine ter prijaznosti ljudi. Ne bodimo pa kot naši predniki, ki so pustili trebuh zunaj, ko so šli na Dunaj. Vzemimo ga s seboj in ga pridno uporabljajmo.
Poleg navedenih zasčitenih znakov obstajata v Sloveniji še dva, ki sta sicer tudi simbol kakovosti, a na nižiji ravni. Gre za označbo tradicionalnega ugleda in višje kakovosti. Toda o teh kdaj drugič.
DOC PROSECCO
Franc Fabec pisal ministru za kmetijstvo
Presednik kmečke zveze Franc Fabec je pisal italijanskemu ministru za kmetijske politike Zaii pismo v zvezi z ustanovitvijo Meddeželne označbe kontroliranega porekla za vino Prosecco, ki bo zajela pas od proizvodnih območij tega
vina v deželi Veneto, preko pordenonske in videmske pokrajine, do tržaške.
Fabec je v svojem pismu sicer potrdil razpoložljivost tržaških vinogradnikov do realizacije omenjene pobude, toda le pod pogojem, da dobi tržaško vinogradništvo v zameno primerno protivrednost, saj bodo vinogradniki Veneta in Furlanije imeli od tega veliko korist. O tej protivrednosti je bil neposredno seznanjen ožji ministrov sodelavec dr.Giuseppe Nezzo, ki je obiskal našo pokrajino, posredno pa preko njega in s pismom, ki mu ga je poslala v vednost Kmečka zveza tudi minister sam. O vsem so bili seznanjeni tudi deželni predstavniki, z odbornikom za kmetijstvo na čelu.
Po začetnih pozitivnih odzivih in obljubljenem takojšnjem načrtovanju posegov v prid našega vinogradništva, predvsem seveda v tržaškem Bregu in širše celotnega kmetijstva naše pokrajine, je na ministrstvu ostalo vse le pri obljubah.
Predsednik Kmečke zveze je izrazil ministru zaskrbljenost organizacije in vseh zainteresiranih vinogradnikov nad sedanjim stanjem in ga zaprosil, naj sprejme potrebne ukrepe za pozitivno rešitev problema. V nasprotnem primeru, je dodal Fabec, bo Kmečka zveza kot predstavnica velikega števila zainteresiranih vinogradnikov, sprejela odklonilno stališče do ustanovitve nove meddeželne označbe.
Ob koncu je predsednik zveze zaprosil ministra Zaio za srečanje, na katerem bi prišlo do neposrednega soočanja o navedenem problemu in bi se našla dokončna rešitev za premostitev morebitnih težav ali nesoglasij.
STROKOVNI NASVETI
Pomanjkanje mikroelementov
Večkrat v tem času opazimo na trti znake pomanjkanja mikroelementov. Nekoč, ko se je gnojilo le s hlevskim gnojem, tega problema ni bilo. Gnoj namreč vsebuje veliko elementov in mikroelementov in v pravilnem razmerju. Obenem pripomore, da so slednji bolj razpoložljivi rastlinam. Z uvedbo vedno bolj »čistih« gnojil, ki vsebujejo le enega ali par elementov, je problem pomanjkanja postal vedno večji. Mikroelementi so rudninske snovi, ki jih rastlina potrebuje v zelo majhnih količinah.
Včasih se zgodi, da je mikroelementa v zemlji sicer dovolj, ni pa v razpoložljivi obliki. To popravimo z uporabo listnih gnojil. Danes dobimo v prodaji številne pripravke za listno gnojenje, ki jih dodamo škropilni mešanici. Na ta način rastlina sprejema mikroelemente preko listnih rež, kar gre hitro in učinkovito. Najboljši uspeh dosežemo, če škropimo v oblačnem, ne prevročem in vlažnem vremenu, ko so listne reže bolj odprte. Po škropljenju ne sme deževati vsaj 6 ur. Listna gnojila morajo biti topljiva v vodi. Veliko listnih gnojil vsebuje kelate, molekule, ki obdržijo element in na ta način preprečijo, da postane nerazpoložljiv rastlini. Slaba lastnost kelatov pa je, da so dragi. Pri nas je najbolj pogost problem pomanjkanja železa in magnezija.
ŽELEZO (Fe) - V primeru pomanjkanja železa rastlina ne proizvaja dovolj klorofila, zato postanejo listi bledi. Bolezni pravimo tudi bledica ali klo-roza in se pojavi najprej na mlajših, nato na starejših listih. Znaki se pojavijo spomladi. Najprej žile ostanejo zelene barve, v hujših slučajih pobledijo, začenši s najmanjšimi. V slabših primerih se večkrat pojavijo ob robovih temni madeži, ki se polagoma širijo. Rastlina raste zelo počasi, cvetovi odpadejo in jagode se neprimerno razvijejo.
Večkrat se lahko zgodi, da je v tleh dovolj železa, ni pa dostopno rastlinam. To se zgodi zaradi alkalnih tal, njihove slabe prezračenosti ali pre-mokrih tal. V naših krajih postane železo v zemlji večkrat nerazpoložljivo zaradi prisotnosti apnenca.
Najhitreje popravimo klorozo s tem, da trte poškropimo z železom v obliki kelatov, v koncentraciji 0,2 %. Lahko s kelati gnojimo zemljo 7 do 22 kg/ha. To ponovimo vsakih 10 do 20 dni, 2 ali 3 krat. Lahko uporabljamo tudi železov sulfat. V primeru prevlažnih tal pripravimo primerno drenažo, nakar jeseni gnojimo z železovim sulfatom, v odmerku 250 do 500 gramov na trto. To raztopimo v vodi in zalijemo okrog trte. V primeru kloroze zaradi prisotnosti apnenca izbirajmo kisla gnojila,
kot na primer amonijev sulfat, kalijev sulfat in superfosfat. Veliko pomaga tudi redno gnojenje s hlevskim gnojem.
MAGNEZIJ (Mg) - Najbolj občutljive so mlade trte, dokler se koreninski aparat ne razširi tudi v globino, kjer je magnezija več. V primeru pomanjkanja magnezija opazimo na mladih, še ne popolnoma razvitih listih temne madeže raznih oblik ob robovih in med ožiljem. Če pomanjkanje nastopi pozneje, se znaki pojavijo na spodnjih, starejših listih rastline. Slednji se začnejo pojavljati v juliju in so dobro vidni v jeseni. Zelo tipični bolezenski znak opazimo pri belih sortah, ko se pojavi bledica ob robovih in med ožiljem. Pri rdečih sortah se namesto bledice pojavi temnordeča barva. V hujših primerih se list posuši in predčasno odpade. Znaki pomanjkanja magnezija nastanejo nenadoma. V bazičnih tleh sta si kalcij in magnezij antagonista, v kislih pa ugodno vplivata drug na drugega. Na pomanjkanje magnezija vpliva vlažno in deževno vreme ter čezmerno gnojenje s kalijevimi gnojili. Magnezij potuje od starejših k mladim organom rastline.
Znak pomanjkanja magnezija je tudi sušenje pecljevine. To nastane zaradi prevelikega razmerja med kalijem in magnezijem. Idealno razmerje je 68 : 1. Na pecljih se najprej pojavijo temne pege, ki se naglo širijo. Oboleli deli peclja se posušijo in na koncu postanejo popolnoma suhi in trdi. Jagode ne dobivajo več vode, ovenijo in ostanejo kisle.
Proti pomanjkanju magnezija škropimo z magnezijevim sulfatom brž, ko se pojavijo prvi bolezenski znaki, z 2-3 kg/hl vode. Po potrebi škropljenje ponovimo. Lahko uporabljamo tudi magnezijev oksid ali magnezijeve kelate. Nekatera mešana gnojila vsebujejo tudi magnezij. S kalijevimi gnojili ne smemo pretiravati. Pred sajenjem novega vinograda je priporočljiva analiza tal.
Poleg železa in magnezija se lahko na trti pojavi pomanjkanje BORA (B). V tem primeru škropimo s pripravki, ki vsebujejo bor (npr. Solubor, Fertibor in drugi). Škropimo pred cvetenjem in po cvetenju. Koristno je tudi gnojenje s hlevskim gnojem. Na trti se lahko občasno pojavijo tudi znaki pomanjkanja ostalih mikroelementov, kot so MANGAN (Mn), CINK (Zn), BAKER (Cu), MOLIBDEN (Mo) in drugi. Da dobimo v vinogradu dobro ravnovesje med vsemi elementi, je vedno priporočljivo gnojenje s hlevskim gnojem, kot smo že omenili. V skrajnem primeru škropimo s pripravki, ki vsebujejo vse mikroelemente.
Magda Šturman
/
NEDELJSKE TEME
Nedelja, 21. junija 2009
17
Na slikah: pod naslovom novinarska konferenca v Valenciji; od leve Toni Gisbert, Alfons Esteve in Marc Candela Desno: proslava 25-letnice ZEN na Slovaškem in skupni logo za proslavo v
Bruslju.
Spodaj: kanclerka Merklova s predstavniki manjšin v Nemčiji.
DOLGOLETNI SPOR O »VALENCIJANŠČINI« ROMA NA SODIŠČE
Nevladne organizacije bodo tožile deželnega ministra za kulturo
Brezkončna polemika zaradi stališč vlade avtonomne španske dežele Valencije, ki zanika, da bi bil jezik, ki ga govorijo v tej deželi in ga imenujejo valencijanščina, dejansko le katalonščina oziroma nekakšno katalonsko narečje, čeprav je sodišče večkrat razsodilo drugače, je dosegla nov višek. Nevladna organizacija Acció Cultural del País Valencia (ACPV) in sindikat STEPV stase namreč odločila, da bosta tožila deželnega ministra Fonta de Mora, ker ne izvaja štavilnih razsodb, ki potrjujejo enovitost jezika in zakonitost naziva ka-talonščina.
Koordinator ACPV Toni Gisbert, delegat sindikata STEPV na univerzi v Va-lenciji, pravnik specialist za jezikovna vprašanja in član Instituta za jezikovno politiko organizacije ACPV Alfons Esteve in odgovorni za stike z javnostmi pri sindikatu STEPV Marc Candela so namreč na novinarski konferenci napovedali skupno sodno pobudo obeh organizacij.
Novinarje je koordinator organizacije ACPV opozoril predvsem na dve vprašanji.
Prvo vprašanje zadeva »resnost stanja«, v katerem eden vodilnih predstavnikov deželne vlade, saj gre za ministra za kulturo in izobraževanje, ne spoštuje številnih razsodb, ki so priznale, da je univerzitetni naziv iz katalonske filologije zadosten naslov za potrditev znanja valencijanščine za ljudi, ki želijo zaprositi za mesto učitelja na šoli v Valenciji. »Kako lahko javni funkcionar ignorira toliko odločitev sodišča, ki vse odločajo isto, ne da bi bil zaradi tega kaznovan?« so zapisali v sporočilu za javnost. V nadaljevanju sporočila je rečeno, da »resnost tega vprašanja več kot opravičuje odločitev, ki sto jo sprejela ACPV in STEPV; gre za neizvajanje sodnih odločitev in domnevno trošenje javnega denarja. Odtod zahteva ministru, naj se javno opraviči in poskrbi za popravilo škode, ki je nastala s tem, da ni spoštoval odločitev sodišča v zvezi z veljavnostjo naslova in katalonske filologije kot zadostnega za poučevanje valencijanskega jezika.«
Drugo vprašanje izhaja iz dejstva, da ne gre samo za izobraževanje, ampak za celotno valencijansko družbo, »ne samo zato, ker govorimo o dejstvu, da minister ni hotel spoštovati številnih razsodb sodišča, ki zadevajo preverjanje ustreznih naslovov kandidatov za javne uslužbence. Doslej je sodišče izreklo že 21 razsodb: eno razsodbo je izreklo ustavno sodišče, tri razsodbe vrhovno sodišče in 17 razsodb visoko sodišče v Valenciji: te razsodbe priznavajo enovitost jezika in torej upravičenost rabe besede katalonščina tudi za jezik, ki se mu pravi valencijanščina«.
Sporočilo za javnost se zaključuje z oceno, da zadržanje ministra Fonta de
FUEN in YEN bosta slavila jeseni v Bruslju
Mora in podpora, ki jo ministru zagotavlja predsednik valencijanske deželne vlade Camps, ter njuno nespoštovanje številnih razsodb postavlja vlado v Va-lenciji izven zakona, obenem pa v tem času gospodarske krize otežuje razumevanje in sodelovanje med Valencijo in Katalonijo.
Koordinator nevladne organizacije ACPV je zato zahteval spremembo vladne politike glede tega vprašanja, prenehanje dejanske cenzure nad katalonskim televizijskim sporedom vTZV3, ki ga v Va-lenciji ljudje ne morejo gledati in priznanje skupnega jezika z enotnim imenom ka-talonščina.
Leta 2009 slavi evropska manjšinska organizacija FUEN 60 let svojega delovanja, njena mladinska organizacija YEN pa 25 let dela. Za to priložnost sta obe organizaciji oblikovali skupni logotip. »Ti dve obletnici sta zelo pomembna mejnika in zato smo sklenili, da ju bomo skupaj proslavili,« je v zvezi s tem napovedal predsednik FUEN Hans Heinrich Hansen. Njegov mladi kolega, predsednik mladinske organizacije Hester Knol, pa je dodal: »Mi smo sicer ob velikonočnem seminarju na Slovaškem s proslavami že začeli, vendar z navdušenjem pričakujemo na prihodnje dejavnosti, s katerimi bomo opozorili na vprašanja manjšin v Evropi.
Vsako leto se namreč na spomladanskem velikonočnem seminarju zbere približno 150 mladih pripadnikov manjšin iz številnih evropskih držav; letos je bilo to srečanje v Modri na Slovaškem. Ob tej priložnosti so z razstavo fotografij in dokumentov prikazali zgodovino organizacije. O povezavi z matično organizacijo FUEN je spregovoril podpredsednik Heinrich Schultz, sicer predstavnik danske manjšine v Nemčiji, ki je bil pred leti sam predsednik mladinskega odbora FUEN še pred ustanovitvijo YEN. Nekdanji predsednik YEN, gra-diščanski Hrvat Franjo Schruiff je obudil spomine na čas, ko je organizacija s padcem berlinskega zidu zadobila novo razsežnost: prej je bila izrazito zahodnoevropska, sedaj pa je to vseevropska organizacija. Srečanje pa se je nadaljevalo z okroglo mizo, pri kateri so sodelovali trije bivši predsedniki, med temi tudi koroški Slovenec Aleksander Studen - Kirchner. Govorili so tudi o osebnih izkušnjah in med drugim dejali, da jim je sodelovanje v tej mladinski organizaciji dalo novega zagona. Nasvet, ki so ga dali novim udeležencem pa je bil, naj skrbijo za ravnovesje med druženjem, ki je za mlade ljudi zelo pomembno, in uveljavljanjem organizacije v okviru evropskih mladinskih političnih institucij, kjer je organizacija že prisotna.
Osrednja slovesnost ob obeh oble-
tnicah pa bo jeseni, ko bo FUEN priredil svoj letni kongres v Bruslju, v palači Odbora regij. Kongres se bo začel v sredo, 30 septembra z razpravo o pravici manjšin do politične participacije; v zvezi s tem vprašanjem nameravajo oblikovati in sprejeti tudi posebno resolucijo.
Naslednjega dne bodo uvodoma predstavili študijo o vlogi manjšin kot dejavniku stabilnosti na nemško.danski meji; FUEN ima namreč sedež prav ob tej meji, v Flensburgu, in namenja čez-mejnim vprašanjem zelo veliko pozornost. Ves popoldanski del zasedanja pa bodo namenili proslavam 60. obletnice ustanovitve, ki bodo potekale v palačo Odbora regij, kar je za to mednarodno organizacijo zelo veliko priznanje.
V petek, 2. oktobra, se bodo delegati zbrali na letni skupščini organizacije, sledil pa bo obisk v mestu Eupen pri nemški skupnosti v Belgiji, kjer si bodo
predstavniki evropskih manjšin ogledali parlament, nemški radio, šolo, pa tudi nekatere gospodarske dejavnosti.
FUEN je največja krovna organizacija manjšin v Evropi; sedaj povezuje skupno 84 manjšinskih organizacij in 32 evropskih držav. Ustanovljena je bila leta 1949 v Versailesu v Franciji.
Mladinska organizacija YEN je prav tako največja mladinska organizacija manjšin v Evropi; v njej je včlanjeno 36 mladinskih organizacij manjšin. Ustanovljena je bila pred 25 leti s tem, da se je osamosvojim dotedanji mladinski odbor FUEN. Predsednik te organizacije je po statutu tudi član predsedstva FUEN.
Kanclerka Angela Merkel sprejela predstavnike FUEN in manjšin v Nemčiji
Nemška kanclerka Angela Merkel je v Berlinu sprejela predsednika manjšinske organizacije FUEN Hansa Heinricha Hansena in predstavnike jezikovnih manjšin v Nemčiji. Srečanja so se udeležili predstavniki Lužiških Srbov, Dancev, Frizijcev ter Sintov in Romov.
Po koncu enournega srečanja je Hansen dejal, da je bila kanclerka dobro pripravljena in da je jasno povedala, da se za reševanje problemov manjšin osebno zavzema. Njeno zanimanje za to vprašanje je splošno ter se ne omejuje na Nemčijo in na nemške manjšine v drugih državah. »Dejala je, da je še zlasti zaskrbljena zaradi težkih pogojev, v katerih živijo številne manjšine v Evropi.
Hansen je na srečanju kanclerko seznanil s številnimi težavami manjšin in dejal, da manjšinske zaščite ni mogoče omejevati na podporo kulturnim dejavnostim, saj gre tudi za vprašanje varnosti v Evropi. Kot primera, kjer so se v zadnjem času pojavile težave, je Hansen navedel Gruzijo in Kosovo. »Dialog je vsekakor bistvenega pomena in kanclerki sem zagotovil, da je s tega vidika FUEN vedno na razpolago,« je še dejal Hansen.
Na srečanju je Merklova tudi napovedala sko-rajšen podpis dogovora o financiranju dejavnosti Lu-žiških Srbov.
KULTURNI
Št. 160
-u
Z Mladinskim zborom Trst v Benetkah
Nedelja, 14. junija
Mešani mladinski pevski zbor Trst se je prijavil na pobudo združenih zborovskih organizacij severne in srednje Italije »Venezia in coro«. Ne gre za običajno revijo, niti za koncertni nastop v strogem smislu. Za udeležbo so potrebni določena fleksibilnost, »športni« naboj, dobra pevska kondicija, kreativni pristop k pevskim situacijam. Smisel pobude je namreč ustvarjanje pevskega maratona, ki zaobjame mesto v celoti in postane hkrati pevski praznik, dodatna »tu-ristična«animacija in priložnost srečevanja in medsebojnega spoznavanja za zbore, ki prihajajo iz več italijanskih dežel. Letošnja je že 22.izvedba te glasbene manifestacije, ki jo je oblikovalo 42 zborov v različnih zasedbah iz Veneta, Trentina, Furlanije Julijske-kra-jine, Lombardije, Toskane in Mark. Petje zveni po cestah, na mostovih, po »campiellih«, a tudi v cerkvah, po domovih za ostarele, v bolnicah, saj mora praznik glasbe postati tudi poklon, ki ga predstavniki državnega zborovskega gibanja namenjajo mestu in njegovim prebivalcem. Pobuda poteka s pokroviteljstvom dežele Veneto in v organizaciji deželnega društva za razvoj zborovskih dejavnosti ASAC Veneto. Prav gotovo gre za posebno doživetje, ki je vredno poskusa, zato sem se kot zunanja, ne-pojoča gostja pridružila zboru in odpotovala v Benetke.
7:30 - Zbirališče pevcev je na Opčinah. Obeta se lep poletni dan, kar bo gotovo prispevalo k uspehu pobude, a bo tudi preizkusilo vzdržljivost pevcev, ki bodo morali hoditi in nastopati pod soncem. V pričakovanju zamudnikov, zborovodkinja Aleksandra Pertot šteje pevce in preverja porazdelitev po glasovih. Kot se vedno dogaja, nekateri pevci zmanjkajo tudi na dan nastopa. Škoda, saj bodo zamudili lepo, ne samo pevsko-izkušnjo.
7:45 - Avtobus je že na poti. Prišel je čas za porazdelitev novih majčk v barvah, ki zaznamujejo zbor Trst; rumena, oranžna, rdeča. Treba je preveriti mere, a tudi, če bo zaporedje barv dovolj raznoliko, ko bo zbor postavljen. Izgled bo dovolj urejen za to priložnost, toda z mislijo na nastope se pojavljajo tudi prvi dvomi v zvezi z bolj zahtevnimi prehodi nekaterih skladb.
8:30 - Pevci so začeli vaditi na avtobusu. V Benetkah ne bo časa za to. Ko bomo izstopili, bomo že na prizorišču nastopa. Brez vaje res ne gre. Začne majhna skupina bolj prizadevnih prostovoljcev, potem se pridružijo še ostali, nazadnje tudi zborovod-kinja sodeluje z zadnjimi navodili.
9:20 - Prihod v Benetke. Medtem ko mora Miloš Tul poskrbeti kot vedno za vse organizacijske potrebe, zahteve in nepogrešljive zaplete, se zbor pripravlja na izpolnjevanje svoje naloge in sicer predstavljati slovensko pevsko stvarnost v Benetkah. Pred začetkom dolgega dneva se v pogovorih nabirajo pričakovanja glede izvedbe, odzivov, občutkov, ki bodo napolnili poseben dan. Po podatkih, ki jih posredujejo organizatorji, naj bi v Benetkah pelo okrog 1500 zborovskih pevcev. Pravi pohod.
9:45 - Zbor stopi čez most arhitekta Calatrave. Organizatorji so poskrbeli mapo, na kateri je mesto razdeljeno na majhna območja, kjer posamezni zbori lahko pojejo. Vsaka skupina ima svoje, omejeno po-
dročje in se mora premikati v tistem okviru do ure kosila, nakar se bodo v popoldanskih urah zvrstili nastopi vseh sodelujočih zborov na glavnem odru na trgu svetega Štefana. Zbor Trst bo »domoval« v prvem delu znane poti »Lista di Spagna« do meja židovske četrti, na mostu »degli Scalzi« pred železniško postajo in še na drugi strani Velikega kanala do cerkve svetega Simeona. Pred petjem je potrebno opraviti mali orientacijski sprehod. Zborovodkinja medtem označuje kraje, kjer bi bilo najbolj primerno postaviti zbor za »potujoče« nastope.
10:30 - Prva postaja je zraven tržnice, prav na meji našega področja. Bližina židovske četrti navdihuje pevce in zborovodkinjo, da ob petju židovskega speva nastopijo tudi s plesom. Turisti se ustavljajo in radi poslušajo. Nekateri sprašujejo, od kod prihajajo pevci, čestitajo za ubrano petje. Lep odziv »publike« in posebnost situacije krepijo navdušenje pevcev, ki pojejo v raznih, slikovitih lokacijah. Benetke so hvaležno mesto za tovrstno pobudo, saj je prisotnost mnogih turistov zagotovljena, a tudi domačini se z veseljem ustavljajo in prisluhnejo petju mladih glasov.
11:15 - Po raznih, uspešnih improviziranih nastopih, se pevci podajo na drugo stran Kanala. Tudi prehod mostu poteka v pevskem duhu. Člani zbora Trst so že na filmih in fotografijah mnogih turistov. Nepogrešljivi Japonci se slikajo z njimi, medtem ko pojejo ljudske pesmi v priredbah Srebotnjaka, Koko-la, Kavčiča in drugih avtorjev.
11.45 - Pevci so pravilno ugotovili, da je organizacija pobude nekoliko pomanjkljiva na področju izmenjave med sodelujočimi zbori, oz. da je izmenjava nemogoča, če je vsak zbor zaprt v svojem predelu mesta. Zato se zbor soglasno odloči za prestop meje. Pred
akustične niše ob vhodu. Končno je ta nastop priložnost, da spoznamo druge pevce, saj srečamo zbor iz Padove, ki se z veseljem pridruži pevskemu dialogu s svojim programom.
tem pa se pojavi možnost prijetnega srečanja z gon-doljerjem, ki pod »prijaznim pritiskom« privoli, da se zbor fotografira z njim in njegovo gondolo. Tako smo poskrbeli še za najbolj tipičen, turistični utrinek iz Benetk, kar pa je v tem primeru nekaj čisto posebnega...
12:00 - Moči mladih pevcev pešajo, saj so peli in plesali že nekaj ur pod vročim poletnim soncem. Program, ki so ga pripravili za Benetke je del njihovega, letošnjega projekta »Vabilo na ples«, ki ga sestavljajo živahne pesmi v plesnih ritmih iz slovenskega, slovanskega in madžarskega področja. Med skladbami, ki jih najraje zapojejo je rezijanska pesem, ki jim omogoča, da spremljajo petje še z udarjanjem z nogami, kar ustvarja prav efektne zvočne vtise predvsem na lesenih podlagah v krajih, kjer poteka kakšno obnovitveno delo...
13:20 - Prišel je čas za kosilo v univerzitetni men-zi v mirnem kotičku mesta. Pavza je bila res potrebna, nadaljevanje po kosilu pa ni najlažje, a je treba zbrati vse energije, saj je pred nami še glavni nastop na odru, kjer se zvrstijo vsi sodelujoči zbori. Pot do trga svetega Štefana ponuja marsikatero prijetno doživetje, saj smo vendar v najlepšem mestu na svetu...
16:40 - Točno ob napovedani uri mladinski zbor Trst stopi na glavni oder manifestacije na trgu svetega Štefana. Tu so zbrani tudi drugi zbori, da končno lahko začutimo utrip do sedaj precej razpršenega pevskega gibanja. Kljub temu, da so že več ur hodili in peli, se pevci izkažejo s prepričljivim nastopom, ki pritegne pozornost vseh navzočih in topel aplavz.
17:30 - Še zadnja, skupna fotografija pred odhodom. Na trgu svetega Marka, seveda. Pevci so utrujeni, a zadovoljni in kljub temu, da komaj čakajo, kdaj se bodo lahko odpočili, jih akustika pred vhodom muzeja Correr ponovno privabi, da zapojejo.
17:00 - Na poti do trga svetega Marka gremo mimo znamenitega gledališča La Fenice. Zborovod-kinja ne zamudi priložnosti, saj bodo tako lahko rekli, da so peli v gledališču, kjer je dolgo let deloval Adi Danev, ki je zanje napisal toliko, zelo priljubljenih pesmi. No, pravzaprav petje ne zazveni ravno v dvorani, ampak že stopnišče daje majhno zadoščenje zaradi
18:30 - Potovati z zborom pomeni stopiti v njihov svet, spoznavati njihov značaj, sposobnosti in tudi šibke točke, posledično deliti z njimi napetosti, začutiti njihovo energijo, ki je pri zboru Trst mladostna, zdrava, pristna in iskrena, kot so znali pevci posredovati tudi ljudem, ki so jih srečali po beneških ulicah in trgih. Za vse je bil »utrudljiv, vroč in zabaven dan«. V pogovorih mi pevci zaupajo še zadnje vtise o lepi izkušnji. Za vse je bilo tovrstno nastopanje nova izkušnja in aplavz publike posebno pomenljiv, saj ljudje na cesti niso »prisiljeni«, da ploskajo pevcem na improviziranem koncertu v tako neformalnem okviru. Ravno posebnost okolja pa je pripomogla k temu, da so pevci zapeli bolj sproščeno, kot da bi šlo za neprekinjeno vzdušje »družabnosti« (ko veliko zborov najboljše zapoje), obenem pa je bilo priznanje publike bolj dragoceno, saj so dokazali, da jim je bilo vredno, da se ob petju za trenutek zaustavijo in prisluhnejo.
RP
agenda - agenda - agenda - agenda - agenda-agenda - agenda
NADALJEVALNA DELAVNICA NA TEMO "VLOGA ZSKD V PRIHODNOSTI"
bo potekala v torek, 23. junija ob 19. uri na sedežu SKD Lonjer-Katinara v Lonjerju (Lo-njerska cesta št. 285). V primeru prenizkega števila prijav, bomo delavnico priredili jeseni.
ZBOROVSKE IN GLASBENE NOVICE
4. Natečaj za zborovske skladbe Ignacij Ota
- 30. junija 2009 SE IZTEKA ROK PRIJAVE SKLADB. Razpis dobite na naši spletni strani. Opera in balet SNG Maribor razpisuje natečaj za nova slovenska glasbenodramska dela na področju otroške in mladinske opere. Natečaj, na katerega je mogoče prijaviti dela do 1. oktobra 2009, želi spodbuditi nastanek novih glasbenodramskih (opernih) del za otroke in mladino, katerim se v slovenskem prostoru še vedno posveča premalo pozornosti. Dela morajo biti v slovenskem jeziku. Razpis je na razpolago tudi na ZSKD. 20. - 21. junija se odvija 40. Tabor slovenskih pevskih zborov v Šentvidu pri Stični. Danes, 21. junija ob 13. uri bo v cerkvi na sv. Višarjah pevska revija »Višarje pojejo« z nastopi zborov iz Slovenije in FJK.
BAZOVICA 2009
Vsemanjšinska proslava na Bazoviški gmajni bo 6. septembra 2009 ob 15. uri. Notno gra-
divo je na razpolago na sedežu ali na spletni strani ZSKD. Združene zbore vodi dirigent Marko Sancin.
ŠTUDIJ IN USTVARJALNI PROSTI ČAS ZA MLADE GODBENIKE IN GLASBENIKE
Zveza slovenskih kulturnih društev in Javni sklad Republike Slovenije za kulturne dejavnosti prirejata peti mednarodni mladinski godbeniški laboratorij INTERCAMPUS, ki se bo odvijal v Dijaškem domu v Portorožu od nedelje, 19.7. do sobote, 25.7. 2009. Če ste zamudili s prijavo, pohitite. Na voljo je še nekaj prostih mest za posamezne inštrumente. Prijavnica in razpis: spletna stran www.zskd.eu ali na uradih ZSKD.
ZA OSNOVNOŠOLCE
ARTEDEN/09 od ponedeljka, 6. do petka, 10.julija od 9. ure do 12.30 na umetniškem prizorišču v Športno kulturnem centru v Lo-njerju: kuhajmo, barvajmo, lepimo, striži-
mo.....tudi po angleško!! - WORK AND
PLAY IN ENGLISH--USTVARJALNA ANGLEŠČINA in KUHARSKA DELAVNI-CA"KUHAJMO Z EMILIJO" - USTVARJALNE DELAVNICE ZA OTROKE OSNOVNIH ŠOL, informacije in prijave: po telefonu: Ilary - 333 8578924 in po mailu: ja-na@arteden.org
ZA NAJSTNIKE
ARTEDEN/09 od ponedeljka, 6. do petka, 10. julija od 17. do 18.ure na umetniškem prizorišču v Športno kulturnem centru v Lonjerju WORKSHOP 4 TEEN AGER -USTVARJALNA DELAVNICA ZA NAJSTNIKE - pLES v barvaH, mentorici daša grgič in jana pečar, informacije in prijave: po telefonu pri predstavnici skd Lonjer - Katinara: 333 5062494 ali po mailu: ja-na@arteden.org
39. MEDNARODNA LIKOVNA KOLONIJA MONOŠTER 2009 - SZENT-GOTTHARD (H) za srednješolce s Tržaškega, Goriškega, Videmskega bo potekala od 23. - 29. avgusta 2009 v Motelu Al-pokalja v Monoštru. Na voljo sta še zadnji mesti.
DRUŠTVA VABIJO
Nadlajuje se Kriški teden... v torek, 23. junija večer za otroke z lutkovno predstavo Mizica pogrni se Mini teatra iz Ljubljane.
SKD Valentin Vodnik prireja junijski večer z Zlatkom Kavčičem v petek, 26. junija ob 21. uri na Kaluži v Dolini. SKD Tabor prireja »Poletje pod kostanjem« vsak četrtek v juliju na dvorišču Prosvetnega doma na Opčinah s pričetkom ob 21. uri.
Nastop gledališke mladinske skupine So-vodnje s ponovitvijo igrice TROJČKI na kre-sovanju društva Kremenjak, ki bo 23.6.2009 ob 20.30 uri v Jamljah. Beneška vokalna skupina BK-evolution vabi na turnejo. 21. junija ob 14. uri bo koncert v Topolovem, 2. julija ob 20. uri vas vabijo v Kobarid.
KD Rečan organizira pohod »Čez namišljeno črto« iz Livka v Topolove danes, 21. junija. Pohod se prične z jutranjo mašo. Na cilju bo ob 14. uri v okviru kulturnega programa nastopila beneška skupina BK-evolution. Društvo prireja kresovanje v torek, 23. junija ob 21. uri na Lužah (Hostne), ob 19. uri pa pokušnjo vin v Hlodiču. V Srednjem in okoliških krajih na Videm-skem prirejajo ob prazniku sv. Ivana niz dogodkov s kulturno in kulinarično ponudbo, ki se bodo zvrstili med 18. in 23. junijem pod pokroviteljstvom in v organizaciji javnih in zasebnih institucij ter lokalnih in čezmejnih društev. Vrhunec praznovanja bodo torkovi kresovi.
KD Slovan s Padrič prireja Kresovanje v torek, 23. junija s pričetkom ob 17.30, ko bodo na sporedu extempore za otroke. Kulturni program se nadaljuje do prižiga kresa ob 21. uri. Društva vabijo na tradicionalno kresovanje v torek, 23. junija.
NOVA PUBLIKACIJA
V sodelovanju ZSKD in KD Ivan Trinko iz Čedada je izšla nova številka glasila Stiki. Vsebina je v celoti namenjena zboru in prikazu bogatega kulturnega delovanja društev v Videmski pokrajini. Prispevki so bili periodično objavljeni v rubriki Kulturni stiki v Primorskem dnevniku in so sedaj zbrani v samostojni publikaciji. Glasilo je na voljo na sedežih ZSKD in KD Ivan Trinko.
"KONCERT NA MEJI 2009"
četrtek, 25. junija 2009, ob 21.00 na skupnem trgu dveh Goric (Trg Evrope -Trg Transalpina). Na letošnji izvedbi bo nastopila uveljavljena južnoameriška pevka Be-nicia Cardenas iz Kolumbije, katero bo na odru spremljalo kar deset glasbenikov.
Uradi ZSKD so na voljo za vse informacije Trst: tel. 040 635 626, e-pošta trst@zskd.org Gorica: tel. 0481 531495, e-pošta gorica@zskd.org Čedad: tel. 0432 731386, e-pošta cedad@zskd.org Solbica: tel. 0433 53428, e-pošta rezija@zskd.org www.zskd.eu
glasbena matica
mpclet
mladi v glasbi
glasbeni utrip
Lil J
Petnajstdnevnik Glasbene matice Trst
Št. 12/III
Glasbena matica v okviru festivala »Gledališča v gledališču«
Na tiskovni konferenci, s katero je Pokrajina Trst javno predstavila program letošnjega festivala tržaških poklicnih gledaliških in glasbenih ustanov "Gledališča v gledališču" so bili prisotni tudi predstavniki vodstva in upravnega odbora tržaške Glasbene matice. Ob stoletnici delovanja je slovenska šola dobila namreč posebno priznanje za dolgoletno zgodovino in tradicijo z vključitvijo osmih koncertov v pomembno pobudo, ki jo sooblikujejo Slovensko stalno gledališče, Stalno gledališče FJK, gledališče La Contrada in konservatorij Tartini. Z lepim številom dogodkov v lastni režiji je Glasbena matica postala del organizacijskega odbora in bo imela možnost vrednotiti svoje delo s koncerti in glasbenimi projekti učencev in profesorjev, ki bodo imeli na voljo prelepa prizorišča miramarskega in devinskega gradu.
Glasbena matica bo odprla danes celotni program festivala s prvim dogodkom, to je glasbeni sprehod po parku miramarskega gradu ob Evropskem dnevu glasbe. Komorne skupine in solisti iz oddelkov za flavto, godala in kitaro ter harmonikarski orkester Synthesis 4 bodo nastopili od 11. do 13.ure v raznih lokacijah. Vstop bo brezplačen. Posebna pobuda, ki je za miramarski grad že tradicionalna, bo edina matineja na festivalskem programu, ki je zaupan Glasbeni matici. Vsi ostali dogodki se bodo odvijali v sugestivnih, grajskih okvirih. Intimno dvorišče devinskega gradu bo 1. julija prizorišče dvojnega dogodka. Prvi del bo obarvan z žensko ustvarjalnostjo in čutenjem, saj ga bodo oblikovale solopevka Krisztina Ne-meth, igralka Nikla Petruška Panizon in harfistka Tadeja Kralj. Petje, pesniška be-
seda in glasbene sugestije bodo sestavine projekta na temo »Ljubezen je večna...«. Drugi del koncertnega večera pa bo recital za kitaro solo s priznanim tržaškim kitaristom Markom Ferijem. Sodelovanje med tržaškim orkestrom in solisti Glasbene matice bo zaznamovalo zanimiv koncert, ki bo v ponedeljek, 6.julija na dvorišču devinskega gradu. Z raznolikim programom od baroka do klasikov 20.stoletja bodo nastopili člani orkestra Camerata Strumentale Italiana, ki ga vodi Fabrizio Ficiur, s solistoma Eriko Slama na flavto in Igorjem Zobinom na harmoniko. Koncert bo s prostim vstopom in se bo pričel ob 21.30.
V	petek, 10. julija, se bo glasbeno dogajanje preselilo v miramarski grad za dvojni koncert v prestolni dvorani. V prvem delu, ki se bo pričel ob 20.30, bosta nastopila violinist Matej Santi in pianist Aries Caces. V drugem delu večera pa bo igral dolgoletni klavirski duo, ki ga sestavljata Beatrice Zonta in Vesna Zuppin.
V	drugi polovici julija in avgusta meseca si bo festival privoščil premor sredi najbolj vroče počitniške dobe, ko so tovrstne kulturne prireditve navadno bolj slabo obiskane, in se bo nadaljeval s krajšim podaljškom septembra meseca, ko bo v prestolni dvorani miramarskega gradu zazvenela glasba Astorja Piazzolle v izvedbi harmonikarja Aleksandra Ipavca in pianistke Paole Chiabudini. Koncert bo na sporedu v soboto, 26. septembra ob 20.30 in bo potekal ob Dnevih evropske kulturne dediščine.
Glasbeni pozdrav ob zaključku šolskega leta
Ob zaključku šolskega leta nekateri učenci Glasbene matice podajajo izpite, drugi pa se pripravljajo na zaslužene počitnice, za vse pa je bil junij tudi čas zaključnih nastopov. Dve fotografiji iz koncertov v Slomškovem domu v Križu predstavljata utrinka "zadnjega podviga" učencev pred poletnim počitkom. 11. junija so v popoldanskih urah zaigrali pianisti, klarinetisti in učenec prof. Zorana
Lupinca, ki je predstavil svoj diplomski nastop z diatoni-čno harmoniko. Ostale nastopajoče pa so pripravili profesorji Marko Štoka, Sergio Gratton, Verenka Terčelj in Claudia Sedmach. Zvečer pa je sledil koncert učencev na klavir, flavte, pozavne, tolkala in harmonike iz razredov profesorjev Tamare Tretjak, Erika Zerjala, Dorine Kante, Toma Hmeljaka in Claudie Sedmach.
Med zastavami evropskih držav
Urad RS za Slovence v zamejstvu in po svetu je povabil Glasbeno matico k sooblikovanju programa okrogle mize o položaju manjšin v Sloveniji in Slovencev, ki živijo izven njenih meja. Na Brdu pri Kranju je tako nastopila delegacija glasbenikov z ravnateljem šole Bogdanom Kraljem, ki si je prizadeval, da bi prišlo do tega pomembnega dogodka:
Vse se je začelo, ko sva bila s predsednico Natašo Paulin na obisku pri Ministru za Slovence po svetu Boštjanu Zekšu in sva ime-
Trije »mladi« večeri v duhu etno glasbe, jazza in rocka
Pokrajina Trst je izkazala svoje zaupanje in spoštovanje do visokega jubileja Glasbene matice tudi s podporo dodatne pobude in sicer treh koncertov v gledališču bivše umobolnice pri Sv.Ivanu, ki bodo po žanru namenjeni predvsem mladi publiki. Prvi večer bo posvečen etno glasbi, s katero se že vrsto let ukvarjajo tako Kraški ovčarji, ki so umetniško bolj usmerjeni na Balkanske melodije, kot tudi njihovi goriški kolegi Zuf de žur, ki pa so si kot cilj zadali ovredote-nje furlanske, slovenske in italijanske ljudske glasbe goriške pokrajine.
Drugi večer bo »dišal« po jazzu: s svojo skupino bo nastopila domača pevka Martina Feri, ki se že vrsto let ukvarja z raziskovanjem vokalnih zmogljivosti znotraj različnih glasbenih zvrsti, največ možnosti pa ji pri tem nudi jazzovski stil. Za njo pa bo nastopila skupina Jazoo iz SlovenjGradca, ki je s svojim delovanjem začela že leta 1996, njena dejavnost pa se je v zadnjih letih konkretno razcvetela, saj so njeni člani svojo electronic-funk-fusion-ambiental-nujazz glasbo ponesli po številni evropskih festivalih.
Tretji in zadnji večer bo gostil rockerske umetnike: Freak waves je skupina, ki združuje tri stare znance zamejskega rocka. Glasbeniki so v ta projekt izlili izkušnje, ki so jih nabrali v prejšnjih rockerskih sestavih. Charge je tržaška skupina, ki je pred nekaj leti posodobila svoj sestav in se z novimi posnetki predstavlja vedno širši publiki tako v italijanskih kot v slovenskih krogih. Gostja tretjega večera bo Lara Baruca, ki je že nekajkrat sodelovala s slovenskimi organizacijami v Italiji. Njen repertoar sega od rocka do soula, nam pa se bo s svojim bendom predstavila v bolj akustični varianti.
Ta sklop koncertov, ki ga Glasbena matica z modernejšimi glasbeni žanri namenja predvsem mladim po duhu in po telesu, se bo odvijal v obnovljenem gledališču v bivši umobolnici pri Sv. Ivanu tri četrtke, vedno s pri-četkom ob 21.uri
NAPOVEDNIK
la priložnost predstaviti delovanje naše ustanove in projekte ob letošnji stoletnici. Srečanju je sledilo povabilo, da bi sodelovali na posvetu o manjšini, ki se je odvijal v sklopu Sveta Evrope. Tu smo imeli častno nalogo, da smo z glasbeno točko uvedli v simpozij.
Kako ste si zamislili »reprezentančno« glasbeno točko?
Glasbeno matico je zastopal klavirski kvartet, ki so ga sestavljali violinist Paolo Škabar, violist Franco Anth, pianistka Jana Zupančič in violončelist Peter Filipčič, ki je bil tudi mentor skupini. Izbira programa je bila seveda premišljena, v slogu z okvirom in vsebinami simpozija. Kvartet je predstavil namreč glasbeno tradicijo obmejnega pasu, najprej z izvedbo suite beneških ljudskih pesmi »Tam gor je moja vas« v priredbi Danieleja Zanetto-vicha, nato priredbo istrske ljudske pesmi v priredbi Alda Ku-marja.
S kakšnimi vtisi ste doživeli sodelovanje v tem posebnem okviru?
Za posredovanje pri sodelovanju, ki nam je bilo v velik ponos, se moram iskreno zahvaliti ministru Zekšu in sekretarki na Uradu Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu Tatjani Lesjak Klun. Veseli smo, da smo še dodatno obogatili praznovanje stoletnice z nastopom v tako kvalificiranem inštitucionalnem okolju. Vesel sem tudi, da sem lahko v tem okviru spregovoril o delovanju ustanove, o njeni stoletni zgodovini in o pomenu, ki ga Glasbena matica ima za kulturo slovenske manjšine v Italiji.
TRST
V	nedeljo, 21. junija od 11. do 13. ure-Park Miramarskega gradu Glasbeni sprehod ob Evropskem dnevu glasbe z učenci Glasbene matice in harmonikarskim orkestrom Synthesis 4
V	sredo, 1. julija ob 21.30- Devinski grad
„Ljubezen je večna"-solopevka Kriszti-na Nemeth, igralka Nikla Petruška Pa-nizon in harfistka Tadeja Kralj/ drugi del: kitarist Marko Feri
V	četrtek, 2. julija ob 21.uri v gledališču bivše umobolnice pri sv.Ivanu Etno večer: Kraški ovčarji, Zuf de žur
V	sredo, 6. julija ob 21.30- Devinski grad
Camerata strumentale italiana-vodi F.Ficiur/ solista: flavtistka Erika Slama in harmonikar Igor Zobin
V	četrtek, 9. julija ob 21.uri v gledališču bivše umobolnice pri sv.Ivanu Jazz večer: Martina Feri, Jazoo
V	petek, 10. julija ob 20.30-prestolna dvorana Miramarskega gradu Violinist Matej Santi in pianist Aries Caces/ drugi del: klavirski duo Beatrice Zonta-Vesna Zuppin
V	četrtek, 16. julija ob 21.uri v gledališču bivše umobolnice pri sv.Ivanu
Rock večer: Freak waves, Charge, Lara Baruca
V soboto, 26. septembra ob 20.30 pre-stolna dvorana Miramarskega gradu Paola Chiabudini (klavir) in Aleksander Ipavec (harmonika)
glasbena 11 matica
GLASBENA MATICA TRST
SOLA MARIJ KOGOJ
Ulica Montorsino 2
tel. 040-418605 fax 040-44182
www.glasbenamatica.com
e-mail: trst@glasbenamatica.com
GLASBENA MATICA GORICA Korzo Verdi 51
tel. 0481-531508 fax:0481-548018 e-mail: gorica@glasbenamatica.com
GLASBENA MATICA ŠPETER Ulica Alpe Adria 69 tel/fax. 0432 727332 e-mail: speter@glasbenamatica.com
GLASBENA MATICA KANALSKA DOLINA ŠOLA TOMAŽ HOLMAR, UKVE ul. Pontebbana 28 tel./fax +39 0428-60266 e-mail: info@planika.it
i.podlistek
M.	ipodlistek@gmail.com
21. 6. 2009
Za stran skrbijo: ZDRUŽENJE E. BlANKIN - ČEDAD, SLOVENSKA PROSVETA - TRST, ZVEZA SLOVENSKE KATOLIŠKE PROSVETE - GORICA, ZVEZA CERKVENIH PEVSKIH ZBOROV - TRST, ZDRUŽENJE CERKVENIH PEVSKIH ZBOROV - GORICA
Imam moj svet, hišo in naravo v moji Benečiji
Pogovor: Moreno Tomasetig
Moreno Tomastig, poklicno ste slikar, grafik in reklamniški grafik, v življnju pa ste sin beneških izseljencev, ki so se izselili v Belgijo, kjer ste se rodil. Kako ste v tujini odkrivali vaše korenine in se odločili za vrnitev?
Skoraj vsako leto smo se otroci in starši vrnili domov za počitnice. Stanovali smo pri babici, v Lombaju pri Grmeku. Tam sem se globoko potopil v okolje Benečije, ga odkril in osvojil. Tukaj so moje korenine našle pravo zemljo. Vonjava pravkar pokošene trave, sveža voda iz gorskega studenca, mogočni gozdovi ter polja in seveda beneško narečje.
Dokončno sem se vrnil domov leta 1994. Takrat sem razumel, da sem bil dovolj po svetu, proč od svojega doma. Jasno mi je postalo, da imam moj svet, hišo in naravo v moji Benečiji.
Kako ste spoznali »poklic« slikarja in grafika?
V otroških letih sem imel zvezek, kamor sem vsako toliko kaj zapisal. Nekoč sem v ta zvezek napisal: »ko bom velik hočem biti: a) nogometaš, b) slikar, c) kozmonavt." Potem sem iz otroka zra-stel v mladeniča in postal amaterski nogometaš ter slikar. Ni pa mi še uspelo postati kozmonavt.
Ste tudi oblikovalec stripov. Od kje zanimanje za to grafično zvrst?
To zanimanje se je rodilo že, ko sem še živel v Belgiji. Lahko bi rekel, da sem odraščal s kruhom in stripom. Vse kar znam, sem se najprej naučil od belgijskih in francoskih mojstrov stripa. Nji-
hove slike in tehnika, njihove upodobitve so mi pokazale pot naprej. Ker sem bil nad stripi zelo navdušen, sem jih začel oblikovati v že zelo mladih letih. Že takrat sem na prosto roko znal upodobiti znanega detektiva Tintina, katerega je risal belgijski mojster Herge. Isto je veljalo za znanega galskega junaka Aste-rixa, ki ga je upodabljal francoski mojster Albert Uderzo. Takih pa je bilo še veliko, tako da jih ne bi sedaj našteval.
V vaši umetniški poti imate že nekaj razstav in več sodelovanj s furlanskimi revijami. Nam o tem lahko kaj poveste?
S furlanskemi revijami sem začel sodelovati, ker sem živel in študiral v Vidmi od leta 1973 do leta 1983. To obdobje in predvsem kraj študija sta mi omogočila, da sem se naučil furlanšči-ne, kar je bilo zame zelo pomembno. Od takrat rad sodelujem s predstavniki furlanske narodne skupnosti. Največ sodelovanja imam s furlanskim štirinajstdnevnikom "Il Diari'. Pomembno se mi zdi tudi sodelovanje s štirinajstdnevnikom "Il Nuovo". Včasih naredim še kakšno delo za videmsko založbo Kappavu.
Zelo mi je pri srcu odprtost teh furlanskih kulturnih krogov. Z njimi se dobro razumemo in smo zares iskreni prijatelji.
Kako sprejemajo furlani vaše beneške korenine in umetnost?
Furlanom, ki se tako kot mi Slovenci, borijo za pravice furlanske narodne skupnosti, so naša vprašanja bolj
blizu. Žal je tudi med njimi precej nepoznavanja Benečije in njenih prebivalcev, kulture ter jezika. En del celo smatra Benečane za zaprto skupnost, ki je obrnjena samo v svojo notranjost in nas ima za nacionaliste. Ti so proti naši beneški skupnosti, kar pa tudi ni nič novega.
V petek, 19. junija se je v Tolminskem muzeju odprla likovna razstava »Zgodovina Nediških dolin«, kjer bodo razstavljene vaše slike. Kakšno je glavno sporočilo te razstave?
Glavno sporočilo moje razstave? Prepričan sem, da ima vsak prostor svojo dostojanstveno zgodovino. Ta zgodovina pa ni samo spomin, ampak je veliko več. Ta zgodovina je prava človeška biografija. To kar smo danes je posledica tega, kar smo bili v preteklosti. Na kratko bi lahko rekel, da moramo poznati same sebe, tako kot smo bili včeraj, kot smo sedaj in kako bomo jutri.
K sodelovanju vas je povabila direktorica muzeja mag. Damijana Fortunat Černilogar. Kako ocenjujete to sodelovanje?
Zelo sem hvaležen direktorici muzeja v Tolminu, mag. Damjani Fortunat Černilogar, ki me je povabila, da skupaj pripravimo to razstavo. Tako sodelovanje mi je všeč. Prepričan sem, da na tak način pripomoremo k podiranju te preklete meje. Želim si, da bi se več povezovali in tako tudi mi, skupaj gradili novo Evropsko Unijo.
trst
Vaška skupnost od Ferlugov vabi v torek, 23. junija, ob 20.30 v Dom fer-lugovske skupnosti na ogled predstave
i.nformacije
Združenje E. Blankin Ulica San Domenico 78, 33043 Čedad tel/fax: 0432 701455 e-mail: slovit@tin.it Slovenska prosveta Ulica Donizetti 3, 34133 Trst tel: 040 370846, fax: 040/633307 e-mail: sp@mladika.com Zveza slovenske katoliške pro-svete Drevored 20. septembra, 85 34170 Gorica tel/fax: 0481 538128 e-mail: zskp_gorica@yahoo.it Zveza cerkvenih pevskih zborov
Ulica Donizetti 3, 34133 Trst fax: 040 633307
Združenje cerkvenih pevskih zborov Drevored 20. septembra, 85 34170 Gorica tel/fax: 0481 31817 e-mail: zcpz_go@libero.it
gledališkega krožka Slovenskega kulturnega kluba "Lepi zdravnik" v režiji Lučke Susič. Sledi, približno ob 21.30, kresovanje.
Založba Mladika vabi v sredo, 24. junija, ob 17.30, v Kavarno Tommaseo, na predstavitev knjige Eveline Umek La parrucchiera, ki je italijanski prevod romana Frizerka. Avtorico in delo bo predstavila Patrizia Vascotto. Srečanje organizira Društvo Tergeste in založba Antony.
gorica
Danes, 21. junija ob 13. uri bo v cerkvi na sv Višarjah koncert, ki ga bodo izoblikovali nonet Certus iz Maribora, dekliška vokalna skupina Bodeča neža in mešani pevski zbor Vox me-dicorum iz Ljubljane.
Danes, 21. junija ob 20.00 uri bo Dramska skupina PD Štandrež gostovala s komedijo »Primorske zdrahe« pri Turističnem društvu v Pleskovici na Krasu.
Prosvetno društvo Vrh Sv. Mihaela vabi na tradicionalno svetoivan-sko kresovanje, ki bo v torek, 23. junija na Largi (Vrh sv. Mihaela - občina Sovodnje ob Soči). Na sporedu bodo
družabne igre na odprtem ter tombola. Večer se bo zaključil s slovesnim kresom, igrami ob ognju ter prepevanjem ljudskih pesmi. Začetek ob 20.00 uri.
SCGV Emil Komel in društvo Ar-satelier vabita v sredo, 24. junija ob 20.30 v cerkv sv. Ivana v Gorici, na koncert »Pod cerkvenim obokom«, s programom sakralne glasbe za soliste, pevske in instrumentalne skupine. Koncert spada v sklop »Snovanja 2009«. Nastopajo pevska skupina Mu-sicum, solisti in komorne skupine Ar-satelier.
V	sredo, 24. junija ob 21.00 uri bo Dramska skupina PD Štandrež gostovala z dvema enodejankama pri društvu Kromberški punkt v gradu Kromberg pri Novi Gorici.
V	petek, 26. junija ob 20.30 bo Dramska skupina PD Štandrež gostovala s komedijo »Primorske zdrahe« pri KUD v Dobu pri Ljubljani
V	nedeljo, 28. junija ob 17.00 uri bo Dramska skupina PD Štandrež gostovala s komedijo »Primorske zdrahe« v Lokavcu pri Čepovanu. Gostovanje prireja tamkajšnja župnija in Krajevna skupnost ob priliki praznovanja vaških zavetnikov sv. Petra in sv. Pavla.
»Voices of Europe«
Projekt za mednarodni zbor pripadnikov evropskih etničnih in jezikovnih manjšin
»Voices of Europe« je ime projekta za mednarodni zbor, sestavljen iz pripadnikov evropskih etničnih in jezikovnih manjšin. Nastal je kot pobuda manjšinske mladinske organizacije Youth of European Nationalities (YEN) s ciljem, da zbere mlade pevce in ljubitelje glasbe na intenzivnem enotedenskem pevskem seminarju in na zaključnem koncertu. Pesem je od vedno priljubljena in važna komponenta manjšinskih jezikov in kultur. Na tradicionalnih srečanjih YEN-a (kot sta velikonočni in jesenski seminar) so namreč tudi manjšinske pesmi rade prišle na dan na izletih, pri obedih ali pri spro-stitvenih večerih.
Začetki projekta »Voices of Europe« segajo v leto 1997, ko je retoromanska manjšina prvič organizirala in gostila skupino mladih pevcev v Domatu v Švici. Od takrat se je zbor selil po celi Evropi, od Nizozemske do Budyšina, od Balatona do Sankt Peterburga.
Letošnji seminar je potekal od 1. do 8. junija pri Flensburgu, mestu na meji med Nemčijo in Dansko, v gosteh danske manjšine v Južni Šleziji (Süd Schleswig). Organizatorji so bili člani SdU (Sydslesvigs danske Ungdomsforeninger), mladinske organizacije danske manjšine v Nemčiji, in so pevcem pripravili prostor v danski šoli v vasici Jarupslund. Zbor je sestavljalo okrog 25 pevcev iz 8 evropskih manjšin, in sicer Slovenci iz Italije in Koroške, nemci iz Rusije in Madžarske, Vzhodni Frizijci z Nizozemske, Vlahi iz Makedonije, Lužij-ški Srbi in domači Danci iz Nemčije; kot zborovodja pa je že tretjič iz ZDA prispel profesionalni dirigent irskega porekla Peter Shannon.
Vsaka manjšina je s sabo prinesla nekaj pesmi v lastnem jeziku, večinoma tradicionalne narodne pesmi, a tudi nekaj modernih skladb in sodobnih predelav narodnih pesmi. Tako so pevci naštudirali pesmi vseh zastopanih manjšin in se naučili nekaj kitic v vsakem manjšinskem jeziku. Izgovarjava seveda ni bila per-fektna, ampak lahko se ponašamo, da redko kdo se v enem tednu loti toliko različnih jezikov!
Poleg teh pa je dirigent Shannon pripravil tudi poseben sklopek znanih Beatlesovih pesmi, ki so ob klavirski spremljavi znale najprej navdušiti pevce, potem pa res vžgati tudi vse poslušalce.
Višek pevskega seminarja so seveda predstavljali koncerti, na katerih so udeleženci predstavili svoje delo. Ob koncu tedna je bil namreč najprej nastop na šoli, ki jih je gostila, naslednji dan pa odhod najprej v Eckernförde in popoldne še v mesto Schleswig, kjer je bil nastop. Zaključni koncert je bil v nedeljo popoldne na odru stadiona v
Flensburgu pred približno 4000 poslušalci.
Za dansko manjšino je bila to posebna priložnost. Ravno takrat se je v deželi odvijal vsakoletni sklop praznovanj in proslav z imenom Arsmode, to je vsakoletno srečanje Dancev, ki od leta 1921 z množično udeležbo (okrog 15.000 obiskovalcev) in ob prisotnosti ministrov, političnih in kulturnih predstavnikov iz dežele in iz sosednje Danske dokazujejo, da so močno prisotni in aktivni na teritoriju. »Voices of Europe« je letos pomenila veliko obogatitev teh praznovanj, ne samo zaradi prisotnosti take palete predstavnikov ostalih evropskih manjšin, ampak tudi zaradi živahnosti in veselja, ki so ga prinesli s sabo. Baje, da so ta praznovanja večinoma dolgočasna sosledica govorov in zelo mirna ter odmaknjena prireditev; z živahnostjo mednarodnega zbora »Voices of Europa« pa je proslava zaživela in kljub slabemu vremenu so prepevali Beatlese prav vsi, od najmlajših do najstarejših poslušalcev in se veselili.
Najlepše zadoščenje in največji uspeh pa predstavlja tista nevidna vez, ki se ustvari med prijatelji. »Voices of Europe« ni za pevce samo teden intenzivnega dela, ni deset novih pesmi, ni zaključni koncert... Je predvsem nova lepa izkušnja, življenje v drugem manjšinskem okolju, spoznavanje drugih stvarnosti, še najbolj pa nova prijateljstva, ki ostanejo v srcih.
w
Nedelja, 21. junija 2009 2 1
Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 fax 040 772418 sport@primorski.eu
NOGOMET - Na Pokalu konfederacij danes ob 20.30 Italija proti Braziliji
Lippi: »Mumije se
V domovini že kritizirani »azzurri« morda potrebujejo zmago celo z goloma razlike
SKUPINA A
Španci z rekordom, JAR naprej
JOHANNESBURG - Južna Afrika je drugi polfinalist Pokala konfederacij, generalke svetovnega prvenstva 2010 v JAR. Južnoafriča-ni so sinoči sicer proti že pred tekmo kvalificirano Španijo izgubili z 2:0, toda na drugi tekmi zadnjega kroga v skupini A Iraku ni uspelo premagati Nove Zelandije in je tako na lestvici zaostal za gostitelji pokala.
Španci so po uspehu proti Juž-noafričanom dosegli svojo že 15. zaporedno zmago, kar je rekord, s ka-teirim se ne more ponašati nobena reprezentanca na svetu, poleg tega so »furije« že 35 tekem nepremagane, s čimer so se izenačili z Brazilci. Južna Afrika je vedela, da ji proti Španiji zadostuje neodločen izid, zato je igrala previdno, Španci pa so imeli zaradi tega malo manevrskega prostora. Kljub temu so bili nevarnejši, mladi vratar JAR Khune pa se je lahko izkazal. Nič pa ni mogel v 52. min. proti krasnemu strelu Ville, kateremu je le minuto prej ubranil enajstmetrovko. Villa je z volejem dosegel svoj 31. reprezentančni gol. V 72. min. je podvojil Fabregas. To je bil že osmi zadetek Špancev na turnirju, prejeli pa niso nobenega.
Stanje
Skupina A
SINOČI: Irak - N. Zelandija 0:0; Španija - J. Afrika 2:0. Končni vrstni red: Španija 9, Južna Afrika 4, Irak 2, Nova Zelandija 1.
Skupina B
DANES ob 20.30: Egipt - ZDA in Italija - Brazilija (20.30). Vrstni red: Brazilija 6, Italija in Egipt 3, ZDA 0.
Polfinale 24.6. ob 20.30 Španija - 2B; 25.6. ob 20.30: 1B - Južna Afrika.
Finale 28.6. ob 15.00 za 3. mesto; ob 20.30 za 1. mesto.
JOHANNSEBURG - »Pozor, mumije se lahko prebudijo«, je italijanske novinarje opozoril selektor nogometne reprezentance Marcello Lippi pred današnjo tekmo Pokala konfederacij proti Braziliji (20.30, Tv Raiuno). Selektor in igralci, ki se včeraj s predstavniki sedme sile niso hoteli pogovarjati (»moramo se zbrati« so se neprepričljivo opravičevali), težko prenašajo plaz kritik, ki se je nad njimi vsul po četrtkovem porazu proti Egiptu. Zdi pa se, da gre danes res za resno preizkušnjo. Če bo Cannavaru in tovarišem vnovič spodrsnilo, ni namreč izključeno, da bo Lippi pred svetovnim prvenstvom 2010 delno počistil s starimi igralci (od tod vzdevek mumije). Če se Italija, ne glede na izid druge tekme med ZDA in Egiptom, želi uvrstiti v polfinale, pa mora Brazilijo danes premagati celo z dvema goloma razlike. Zadnjič jim je »ka-rioke« uspelo premagati na SP davnega leta 1982...
Lippi je jezen na italijanske novinarje zaradi kritik po porazu proti Egiptu
ansa
NOGOMET - Pri Udineseju dolej predvsem »težki« odhodi
Navijači pričakujejo več
Quagliarella odšel, DAgostino odhaja, odmeven le prihod mladega španskega reprezentanta
Pri Udineseju je gradnja ekipe za prihodnjo sezono že v polnem teku. Predsednik Pozzo je kot prvi korak potrdil trenerja Marina, ki je s svojim vodenjem eipe v lanski sezoni povsem zadovoljil. Doslej sicer najbolj odmeven prehod, ki je zadeval Udinese, sodi v stolpec »odhodi«. Italijanski reprezentant, napadalec Fabio Quagliarella je že na začetku meseca prestopil k Napoliju, ki je za njegovo iz-pisnico Udineseju plačal nekaj nad 20 milijonov evrov. A odmevnih odhodov ni še konec. Naslednji na seznamu je Gaetano DAgostino, ki naj bi že jutri prestopil k Juventusu. Igralec želi v naslednji sezoni igrati za staro damo, saj je pri 27 letih DAgostino dosegel popolno igralsko zrelost in dokazal, da zasluži vrhunski klub. Predsednik Udineseja Gianpaolo Poz-zo je od Juventusa zahteval vsaj 20 milijonov evrov (samo denar ali denar in enega od perspektivnih Juventusovih mlajših nogometašev - Giovinca, Marchisia ali De Ceglieja). Vsi trije nogometaši turinskega kluba pa so selitev
v Videm bolj ali manj glasno odklonili. Predsednik Juventusa Cobolli Gigli meni, da je DAgostino vreden okoli 13 milijonov evrov, kar pomeni, da sta društvi še na slepi ulici. Ker pa je v takih primerih odločilno mnenje igralca, bodo naposled našli skupen jezik.
Seveda navijači Udineseja pričakujejo, da bo klub vsaj del zasluženega denarja investiral za okrepitve. Doslej so Videmčani najeli le s štiri povprečnemu poznavalcu skoraj ne-znanie napadalce: 28-letni Argentinec Leandro Ruben Caruso je lani igral za Club Deportivo Godoy Cruz, 25-letni Čilenec Fabian Orellana za Audax, 22-letni Jose Carlos Alemao za Santos, najodmevnejši pa je najbrž nakup še ne 21-letnega napadalca Albaceteja Jai-meja Romera Gomeza, ki je redni član španske reprezentance pod 21 let. Seveda ti nakupi navijačev ne morejo zadovoljiti. Furlani se zanimajo ob zgoraj omenjeni trojici igralcev Juventusa še za napadalca Torina Dzemailija in za napadalnega veznega igralca Francesca
Lodija, ki je letos igral v Empoliju in bi lahko bil idealna zamenjava za DAgostina.
Gotovo je bil za Udinese hud udarec odhod generalnega direktorja Pietra Leonardi-ja, ki je imel prste vmes pri večini uspešnih prestopov v zadnjih dveh sezonah furlanskega društva. Njegovo mesto je prevzel Sergio Gasparin, ki pa bo (je) nadaljeval delo predhodnika. Udinese je namreč tudi v teh prvih tednih nogometne kupoprodajne borze posvetil svojo pozornost mladim nogometašem iz celega sveta. Po zaslugi bogate mreže nogometnih opazovalcev, ki pokrivajo celotno zemeljsko oblo, je Udinesejev cilj še naprej prehiteti vse ostale tekmece pri nakupu neznanih a talentiranih igralcev. (I.F.)
Livorno spet v A-ligi
Izidi povratne tekme finala končnice B-lige: Livorno - Brescia 3:0 (Tavano, Diamanti, Bergvold).
APrimorski
~	dnevnik
KOLESARSTVO
Valjavec danes skoraj brez možnosti
CRANS MONTANA - Slovenec Tadej Valjavec bo na dirki po Švici rumeno majico nosil tudi v zadnji, deveti etapi, 39 kilometrov dolgem kronometru, a mu njegova prednost pred Švicarjem Cancellaro, ki po novem znaša le še štiri sekunde, ne zagotavlja končne zmage. Besničan (AG2r La Mondiale) je zaključni vzpon osme etape na Crans Montano končal na četrtem mestu, zaostal je le za zmagovalcem Nemcem Martinom, Italijanom Cunegom ter Can-cellaro, ki je tako kot Valjavec zaostal dve sekundi, a zaradi bonifikacijskih sekund zaostanek devetih sekund zmanjšal na štiri. Valjavec bo v vožnji na čas, ki ni njegova specialnost, zelo težko zadržal celo mesto med prvimi tremi, saj njegovi asledovalci Cancellara, dvakratni svetovni prvak v tej disciplini, Čeh Roman Kreuziger, Martin in še en Nemec Andreas Klo-den veljajo za odlične kronometriste.
Špilak prvi na Krvavcu
LJUBLJANA - Simon Špilak (Lampre) je osvojil 3. etapo dirke Po Sloveniji s ciljem na Krvavcu. Prek-murec je bil najboljši na vzponu, na katerem je za 42 sekund premagal Hrvata Kvasino Rogino, Italijana Poz-zoviva in nosilca rumene majice Fu-glsanga.Slednji je pred zadnjo lažjo etapo s ciljem v Novem mestu še povečal prednost pred zasledovalci v skupni razvrstitvi, tako da mu lahko končno zmago odvzame le še smola.
Vettel tretjič najboljši
SILVERSTONE - Nemec Sebastian Vettel (Red Bull) si je drugič zapored in tretjič v letošnji sezoni pri-vozil najboljši startni položaj na dirki formule ena. Na kvalifikacijah VN Velike Britanije je bil drugi Barrichello, tretji pa Webber. Z druge startne vrste bo začel tudi Trulli. Vodilni Jenson Button je dosegel le šesti čas, kar je letos njegov najslabši izhodiščni položaj. Raikkonen bo začel s 5., Massa pa šele s 6. vrste. Branilec naslova Hamilton je še drugič zapored obtičal v prvem delu kvalifikacij.
Brez regat v Trstu
TRST - Zaradi močne burje so včeraj odpovedali start jadralnega Gira v Sesljanu. Prvo etapo bodo izvedli dane sob 12. uri. Iz istega razloga je včeraj odpadel prvi del tradicionalne regata Milje-Portorž-Milje. Drugi del pa se bo pričel danes ob 12. uri v Portorožu.
ROKOMET - Tržaška dvorana Palatrieste prava izbira za kvalifikacijsko tekmo za EP med Italijo in Srbijo
Borbena igra reprezentanc, slikovito navijanje na stopniščih
Italija - Srbija 31:34 (14:16)
ITALIJA: Fovio (1 obramba), Sirsi (18); Innerebner 6, Volpi, Costanzo 3, Di Maggio 2, Radov-čic 7 (4), Tarafino 2 (1), Giannoccaro 1, Bisori 2, Tokic 3, Opalic 2, Campana 1, Tumbarello 2. Trener: Equisoin Azanza.
SRBIJA: Marjanac (8 obramb), Počuca (9); Še-sum 6 (1), Vujin 2, Stojanovic 6, Prodanovic, Djord-jic, Vilovski 2, Holpert 2, Indjic 1, Nenadic 6 (2), Mitrovic 4, Rnic, Tubic 5 (1). Trener: Cvetkovic.
IZKLJUČITVE: Italija 10 min, Srbija 16 min; RDEČI KARTON: Vilovski v 56.; 7-METROVKE: Italija 7 (5), Srbija 7 (4); SODNIKA: Kouz in Zho-ba (oba Ukr).
Kljub srčnemu uporu in dobri igri je sinoči italijanska rokometna reprezentanca le morala priznati premoč boljšega nasprotnika, a Srbi so se morali potruditi, da so strli odpor »azzurrov«, ki so v dobro zasedenem Palatriesteju povsem zadovoljili. Gotovo je bil narejen velik korak naprej v primerjavi s tekmo v Srbiji, ki jo je Italija izgubila s 24 goli razlike (48:24). Na tribunah se je včeraj zbralo okoli 1500 gledalcev, kar za rokomet ni zanemarljivo število, navijači obeh reprezentanc pa so si bili po številu enakovredni, kar je le potrdilo, da je bil Trst pravilna iz-
bira. Vsekakor so bili srbski navijači glasnejši in barvitejši.
Italija je tekmo začela z obrambno postavitvijo 5-1, ki je bila v uvodnih minutah kar učinkovita, najbrž tudi zaradi neprimernega pristopa srbskih igralcev. Svoje pa je prispeval tudi vratar Italije Sirsi s štirimi posegi v devetih minutah, tako da je do te minute domača reprezentanca celo vodila
Srbski navijači so po glasnosti in barvitosti prekašali italijanske
kroma
5:3. Nato je pobudo prevzela Srbija, ki je z delnim izidom 4:0 spreobrnila izid v svojo korist. A Italija ni v prvem delu tekme nikoli popustila. Srbija je vodila največ s tremi goli prednosti, »azzurri« pa so z nekaterimi res lepimi kombinacijami v napadu (in kljub preveč prepustni obrambi) zaključili prvi polčas z le dvema goloma zaostanka, kar je bil odličen izhodiščni položaj za drugi del tekme.
V drugem polčasu je Italija poostrila obrambo in bila nasprotniku stalno za petami, v 50. minuti pa z golom Radovčica nasprotnika celo prehitela (27:26), a Srbi so takoj reagirali in z delnim izidom 4:0 le uspeli pospraviti pod streho zmago in tako nagraditi glasne srbske navijače, ki so svoje ljubljence bodrili celo tekmo in tako pomembno prispevali k res uspelemu rokomentemu spektaklu. (I.F.)
22
Nedelja, 21. junija 2009
ŠPORT
/
TENIS - Danes začetek Wimbledona, tretjega turnirja za grand slam
Roger Federer in sestri Williams so glavni favoriti
Za Švicarja najnevarnejši Djokovič - Prvič dva Slovenca na glavnem turnirju
WIMBLEDON - Jutri se bo na igriščih All England Cluba začel tretji letošnji turnir za grand slam. Potem ko je lani Federerja po najdaljšem finalu v zgodovini wimbledonskih obračunov (4:48 ure) do solz «potolkel» in mu preprečil še šesti zaporedni naslov prav Nadal, se letos zdi, da ima Švicar po odpovedi Španca zaradi poškodbe lažjo pot do zmage in zgodovinskega 15. naslova za grand slam. Po lanskem razočaranju si je Federer že opomogel in bo tako lovil šesti naslov na sveti travi.
Federer, ki ima proti Nadalu nič kaj privlačno razmerje zmag in porazov 713, se je Špancu izognil tudi v finalu OP Francije. Namesto četrtega zaporednega finala proti Nadalu se je pomeril s Švedom Robinom Söderlingom in se tako s 14 osvojenimi naslovi za veliki slam izenačil z legendarnim Američanom Pe-tom Samprasom.
Pot do finala bi Federerju morda lahko preprečil Srb Novak Doko-vic, s katerim bi se srečala v polfina-lu, a do takrat se zdi, da Švicar ne bo imel pretežkih nasprotnikov. Začel bo proti Tajvancu Yen-Hsun Luju, vendar pa se lahko v četrtek krogu sreča s finalistom OP Francije Söderlingom, v četrtfinalu pa ali s sedmim nosilcem Špancem Fernandom Verdascom ali z
ODBOJKA
Bosich jutri najbrž trener nove ekipe
Če ne bo prišlo do presenečenj, bo dosedanji trener Sloge Tabor Tele-vita Edi Bosich po jutrišnjem »odločilnem« sestanku z »začasnim« vodstvom postal trener snujočega tržaškega moškega odbojkarskega drugoliga-ša s še nedoločenim imenom (Trieste Televita?). Slovenski strokovnjak je že izrazil pripravljenost, da prevzame vodenje moštva, gre le še za to, da mu vodstvo zagotovi ustreznega pomočnika.
To bo prvi kamenček v mozaiku novega moštva, naslednji pa bo iskanje primernih okrepitev za konkurenčno igranje v zahtevni B2-ligi. Ekipo naj bi vsekakor sestavljalo najmanj sedem igralcev Sloge.
ODBOJKA
Junijski večeri: Dva turnirja ŠZ Soča na Peči
V okviru občinskega praznika občine Sovodnje »Junijski večeri 2009« bosta prihodnji teden stekla na Peči dva odbojkarska turnirja ŠZ Soča na odprtem. Prvi, na sporedu bo jutri in v torek, je namenjen mešanim ekipam mladincev in mladink (3+3), drugi, ki bo od srede do petka, pa moškim članskim ekipam. Spored:
Turnir 18 mešano, jutri ob 19.30 Prvačina/Ht - Soča, sledi Sloga - Olympia/Govolley; torek, 23. junija ob 19.30 za 3. mesto, sledi finale.
Članski turnir, sreda, 24. junija, skupina A: ob 19.30 Olympia -Sloga, sledi Sloga - Naš prapor, sledi Naš prapor - Olympia. Četrtek, 25. junija, skupina B: ob 19.30 Soča - Fincantieri, sledi Fincantieri -Prvačina, sledi Prvačina - Soča. Petek, 26. junija: ob 19.30 za 3. mesto, sledi za 1. mesto.
Vse tekme bodo igrane na dva zmagana seta, razen finala na tri zmagane sete. V primeru slabega vremena bodo tekme v sovodenjski telovadnici.
devetim nosilcem Francozom Jo-Wil-friedom Tsongo.
Po odpovedi Nadala se zdi, da je veliko pridobil tudi domači favorit, Škot Andy Murray, ki mu sedaj ni več treba skrbeti, da bi se s Špancem srečal v polfinalu. Murray si želi postati prvi Britanec po Fredu Perryju s
Odpoved Nadala je Federerju (na sliki) na široko odprla vrata do ponovne številke 1
svetovnega tenisa, do položaja, na katerem je bil rekordnih 237 tednov, preden ga je avgusta lani Nadal potisnil na drugo mesto
ansa
prestižno wimbledonsko lovoriko.
V ženskem delu sta prvi favoritki za naslov gotovo spet sestri Williams, še posebno Venus, čeprav na teniški lestvici WTA obe zaostajata za Rusinjo Dinaro Safino. Podobno kot je v minulih letih veljalo za Federerja, je Wimbledon prav tako teren Williamsovih.
Venus je zaigrala v sedmih finalih Wimbledona in osvojila pet turnirjev, vključno z zadnjima dvema. Njena mlajša sestra Serena pa je doslej v karieri zaigrala v štirih finalih na igriščih All England Cluba in osvojila dva naslova.
Tudi številke govorijo v prid Wil-liamsovih: Serena je skupaj osvojila deset grand slamov, Venus pa sedem, medtem ko mlajši sestri Marata Safina do zdaj v treh finalnih nastopih še ni uspelo zmagati na enem od turnirjev velike četverice. Odpisati ne gre niti zmagovalke iz leta 2004 Rusinje Marije Šara-pove, ki se vrača po poškodbi in operaciji rame, v dobri formi pa sta tudi mladi igralki Belorusinja Viktorjia Azaren-ka in Danka Caroline Wozniacki.
V Wimbledonu bo letos številčna tudi slovenska zasedba.V glavnem delu turnirja bo ob najboljši slovenski igralki Katarini Srebotnik, ki je doslej že enajstkrat nastopila v Wimbledonu, prvič v karieri zaigrala tudi Maša Zec-Peškirič, ki je bila neposredno uvrščena na turnir, zgodovinski uspeh pa sta dosegla Luka Gregorc in Grega Žemlja. Prvič v zgodovini bo tako na glavnem turnirju nastopil tudi slovenski igralec oziroma kar dva, saj se je Gregorcu in Žemlji uspelo prebiti čez vse kvalifikacijske kroge.
ODBOJKA
Italija danes v Catanii spet proti ZDA
CATANIA - Možnosti, da bi se italijanska odbojkarska reprezentanca uvrstila v sklepno fazo Svetovne lige, ki bo od 22. do 26. julija v Beogradu so vse manjše. Letos bo sicer v finalu nastopila tudi ena od drugo uvrščenih ekip, toda igra, ki so jo doslej pokazali Anasta-sijevi varovanci, ne obeta nič dobrega. Danes imajo na drugi tekmi 2. kroga v Catanii (ob 18.00, Tv Raisat sport) sicer priložnost, da se oddolžijo reprezentanci ZDA za petkov poraz v Firencah, pokazati pa bodo morali precej več. Poraz proti ZDA je bil posledica zelo nekon-stantne igre Italije. Res je, da so »azzurri« igrali v zelo pomlajeni postavi, toda vedeti je treba tudi, da so ZDA igrala le z dvema standardnima igralcema ekipe, ki je lani zmagala na OI v Pekingu.
Ostali izid skupine A: Nizozemska - Kitajska 3:0. Vrstni red po treh tekmah: Nizozemska 7, ZDA 5, Italija in Kitajska 3.
KOŠARKA - Na ženskem evropskem prvenstvu je Italija v tekmi za 5. mesto s 60:56 izgubila proti Grčiji in si hkrati zapravila nastop na svetovnem prvenstvu 2010 na Češkem. »Azzurre« so bile večji del tekme v vodstvu. V finalu za naslov so Francozinje s 57:53 premagale Rusinje, bron je pripadel Špankam.
PRVENEC - Nemec Benjamin Becker je osvojil svoj prvi turnir serije ATP. V finalu turnirja v Den Bosc-hu je s 7:5 in 6:3 premagal Nizozemca Raemona Sluiterja.
ODBOJKA - Uspela pobuda trenerjev o skupnih treningih mladink
Poleti se da, med sezono bi bilo težje
Odziv igralk je bil dober, pokazale pa so tudi voljo in resnost - Trenerji bi najboljše združili, zavedajo pa se potreb klubov
Mlade igralke vseh naših društev so opravile sedem skupnih treningov v različnih telovadnicah na Tržaškem in Goriškem
kroma
Ne gre za začetek združevanja, ampak predvsem za izmenjevanje. Tako je program treningov, ki ga je priredila odbojkarska komisija ZSŠDI po dogovoru trenerjev in odbornikov slovenskih odbojkarskih klubov s Tržaške in Goriške, predstavil Martin Maver, trener Sloginih ekip, sicer tajnik ZSŠDI. Preko 50 odboj-karic od letnika 1991 do 1994 Bora, Brega, Govolleya, Kontovela, Sloge in Sokola se je zvrstilo na treningih (od 8. do 12. junija in v ponedeljek, 15. junija), ki so stekli v različnih telovadnicah pod vodstvom naših slovenskih trenerjev. Program se je prejšnji četrtek zaključil še s tekmami na Stadionu 1. maja, kjer sta se dve ekipi pomerili med sabo, starejše igralke pa so odigrale še srečanje s člansko ekipo Bora/Brega, ki je letos nastopala v D-ligi.
O uspešnosti, perspektivah in možnih razvojnih smernicah tega projekta smo se pogovorili s štirimi trenerji, ki so bili soudeleženi v večdnevni program. Pogovarjali smo se s trenerjem Govol-leya Rajkom Petejanom, trenerko Kon-tovela Tanio Cerne, trenerjem Sloge Martinom Maverjem in trenerjem Bora Sašo Smotlakom.
Da je program treningov nasploh uspel, so potrdili vsi trenerji. Nekateri tako številnega odziva igralk naših klubov niso pričakovali, zato je bilo zadovoljstvo
še toliko večje. Dekleta so pokazala veliko voljo in resnost. Tudi tehnične ocene igralk so bile nasplošno zelo podobne: nekatere igralke so dobro pripravljene, druge manj. Ne smemo mimo tega, da so trenerji vadili z odbojkaricami od 15. do 18. leta starosti.
Katere bi bile možne
razvojne smernice?
Program treningov je bil šele prvi poskus: »Ugotovili smo, da lahko med trenerji dobro sodelujemo in da je tak tip dela možen. To je bil tudi prvi poskus z organizacijskega vidika,« je pojasnil trener Bora Smotlak in nadaljeval, da so treningi omogočili dekletom, da bi spoznale in se spoprijele z različnimi načini vadbe. Nenazadnje so se na treningih lahko med sabo primerjali tudi trenerji in spoznali različne metodologije, kar pa je bilo za Petejana, trenerja Govolleya dvorezen meč: »Do izraza so včasih prišle različne ideje in različna pravila izvajanja določene vaje. Potrebno bi bilo, da bi se trenerji pred treningi podrobneje dogovorili. Včasih je igralka dobila dve različni informaciji.«
Da bi tak program ponovili še enkrat, mogoče z manjšo intenzivnostjo, sta napovedala trenerka Kontovela Cerne in trener Sloge Maver. »Ker so bile igralke navdušene, bi lahko v kratkem ponovili ta-
ko formulo. Ne verjamem pa, da bi jo lahko izvajali med tekmovalno sezono zaradi številnih prvenstev in različnih terminov treningov. Možen termin bi bile lahko edinole velikonočne počitnice, idealni pa so poletni meseci,« je povedala Cer-netova, Maver pa je dodal, da je bil za mlade odbojkarice tudi en teden intenzivne vadbe dobrodošel: »Čeprav so trenirale le teden dni, je bil vsak trening bogat z informacijami, saj so dekleta vadila z 9 različnimi trenerji. Gotovo je vsaka nekaj pridobila.«
Združiti vse najboljše?
Trener Govolleya Petejan je bil pri
odgovoru na to vprašanje še najbolj konkreten: »Napredek takega tipa dela je možen le, če združimo vse najboljše igralke in pripravimo konkreten program vadbe. Prepričan sem, da bi na deželni ravni lahko dosegli dobre rezultate. V skupini boljših je napredovanje vsake posameznice hitrejše, saj v ekipi nastaja konkurenca. To je bil vsekakor začetek: sedaj vemo, kaj imamo.« Petejan je poudaril, da bi se projekt lahko nadaljeval med sezono samo, če bodo določili končni cilj, saj bi bili sicer prikrajšani klubi. »Če ni določenega cilja in programa, ne moreš zanemariti delo kluba. Sicer pa bi lahko izbrali skupino 16 do 18 igralk, ki bi vadile pod vodstvom treh
trenerjev. Nastopali bi lahko v dveh mladinskih in članskem prvenstvu. Ne smemo mimo tega, da bomo imeli v prihodnji sezoni na razpolago kar štiri D-lige ... «
Idejo o združitvi najboljših igralk je predstavil tudi Maver, ki pa je bil pri napovedih bolj previden: »Idejo smo podprli, sedaj pa je vprašanje realizacije. Želja trenerjev že obstaja, sedaj so na potezi tudi klubi, a ne samo. Če združimo najboljše, se morajo določeni klubi nečemu odpovedati. V teh primerih bi bila oškodovana celotna ekipa, ki bi ostala brez stebrov.« Maver meni, da je tako sodelovanje pri mladinskih ekipah lažje, ker so možne dvojne registracije. Za kaj več, pa je skeptičen. »Menim, da smo letos startali prepozno. Ekipo najboljših bi morali sestaviti že pred avgustom, kar pa dvomim, da bi bilo možno. Sedaj so vsekakor na potezi društva.«
Zakaj prav sedaj?
»Enostavno zato, ker so pogovori stekli med trenerji, s katerimi je dogovarjanje lažje,« je pojasnil Maver. Nasploh pa so trenerji tak tip vadbe ponudili zato, ker se sicer po klubih ob zaključku šolskega let na treningih pojavi velik osip igralk. Taka pobuda pa je omogočila intenziven tip dela, ki ga sicer v poletnih mesecih nikoli ni mogoče izvajati. (V.S.)
/
ŠPORT
Nedelja, 21. junija 2009
23
KOŠARKA - Jadran še ni izbral trenerja članske ekipe
Trener, finance in odnosi s ŠZ Bor
Izbire pogojujejo sredstva - Od ZSŠDI pričakujejo večjo podporo za projekt SKPDJ
Pri Jadranu, ki bo v naslednji sezoni edini naš predstavnik v državni košarkarski C-ligi, še niso določili, kdo bo trener ekipe. Predsednik Jadrana Adriano Sosič je potrdil, da se klub že pogovarja s kandidatom, a dokončne odločitve še ni, ne na trenerski in niti na klubski strani. Pri združeni ekipi se s kandidatom še pogajajo glede programa dela, kot je pojasnil Sosič, pa trener še ni odločil, ali sprejeti ponudbo. Če ne bi prišlo do dogovora, meni Sosič, bi v skrajnem primeru lahko člansko ekipo vodil Mario Gerjevič, bivšega trenerja Bobana Popoviča pa bi vsekakor radi obdržali znotraj večplastnega projekta. Na izbiro trenerja pa naj bi po besedah Marka Bana, predsednika Kontovela, enega izmed ustanovnih društev združene ekipe, vpivale tudi težave finančne narave zaradi pereče ekonomske krize.
Glede igralskega kadra naj bi zaenkrat potrdili vse igralce, kot je pojasnil predsednik. Edino vprašanje zadeva Francesca Coca, ki je letos prost igralec. Klub bi ga rad zadržal, kar pa posledično pomeni, da bi moral matičnemu društvu nakazati določen znesek. Alternativa Jadranovemu ostrostrelcu bi lahko bil bivši jadranovec in domovec Gianmaria Visintin (lani je igral pri vidmskem Virtusu v državi C-ligi, op. a.).
Težave pri pridobivanju finančnih sredstev, ki jih je napovedal Ban, so nakazali tudi na petkovem nevolilnem občnem zboru v Nabrežini. Pri klubu si sicer nadejajo, da bodo vsi pokrovitelji in sponzorji podaljšali zaupanje in torej investirali v člansko in mladinsko delovanje Jadranovega projekta, v nasprotnem primeru pa »bo treba uporabiti radikalne izbire in posege za premostitev težkega trenutka,« je napovedal Sosič.
Nevolilni občni zbor je bil priložnost obnovitve pestrega in uravnovešenega delovanja na članski in mladinski ravni ter sodelovanja med vsemi komponentami projekta SKPDJ (Sokol, Konotvel, Polet, Dom in Jadran), obenem pa predstavitev novih smernic razvoja.
Kot je nakazal predsednik Sosič v poročilu izvršnega odbora, obstaja želja, da bi se v projekt vključila tudi druga slovenska košarkarska društva, torej Breg in Bor. Jadranovo vodstvo se je že večkrat sestalo z Borom (tudi v prisotnosti ZSŠDI-ja), a kontkretnih korakov v enako smer še ni bilo. Med
debato na občnem zboru (na katerem pa ni bilo predstavnikov Bora, op. a.) so odborniki Jadrana in predsedniki matičnih društev potrdili voljo in željo po vzpostavljanju skupnega delovanja, ne le zato, ker bi pri Jadranu strmeli edinole k čim boljši članski ekipi, ampak tudi ker bi z združevanjem prišlo do racionalizacije stroškov. Uvajanje kapilarnega delovanja na mladinski ravni, kjer igralci trenirajo po delovnih skupinah in prehajajo iz ekipe v ekipo, bi radi razširili tudi na ostala društva, s čimer bi nenazadnje prišlo do dodatne racionalizacije. Nekateri sogovorniki so pri navajanju želja po sodelovanju sicer opozorili, da mora Jadran vsekakor razumeti »zapiranje« Bora: Peter Rogelja, član nadzornega odbora je poudaril, da ima nenazadnje tudi Bor svojo košarkarsko zgodovino in da morajo pri Jadranu to razumeti Načelnik košarkarske komisije pri ZSŠDI, predstavnik Poleta, sicer tudi odbornik Jadrana Andrej Vre-mec pa je še dodal, da je nenazadnje Bor tudi simbol športnega delovanja v mestnem središču, kar je mogoče odločilni dejavnik, ki sili svetoivansko športno združenje v odklanjanje združevanja.
Poročilo izvršnega odbora se je dotaknilo tudi podpore projekta s strani ZSŠDI-ja. Sosič je kritično ocenil, da je predsednik ZSŠDI v letošnjem poročilu občnega zbora ni spomnil na projekt SKPDJ (»Praktično nismo sposobni zgraditi nobenega verodostojnega načrta,« piše glede združevanja v poročilu predsednika ZSŠDI, op. a.). Sosič je opisal, da nasprotno so pri Jadranu sestavili projekt, ki upošteva vse smernice združevanja, kadrovanja domačih trenerjev, skrbi za mladinski sektor, za jezik in vzgojo, torej smernice ZSŠDI-ja.
Predstavnik ZSŠDI-ja Vremec je opozorilo sprejel in napovedal, da bodo namenili projektu več pozornosti in finančne podpore.
Na občnem zboru so nakazali tudi problem telovadnice, kjer bi igrala članska ekipa. Pri Jadranu želijo, da bi v naslednji sezoni tekme igrali »na Krasu«. Odborniki se ogrevajo za opensko Polisportivo, ki pa še ne zadošča vsem pravilom košarkarske zveze. Vremec je ob zaključku občenga zbora sicer še zastavil vprašanje, kaj bo čez dve sezoni, ko bodo obveljala pravila FIBE, ki so še strožja in zahtevajo večje telovadnice, ki pa jih ne premoremo. (V.S.)
Dogovora z neimenovanim in skrivnostnim kandidatom za trenersko mesto pri Jadranu še niso dosegli, ekipo bi zato lahko spet vodil Mario Gerjevič, a le v skrajnem primeru, so povedali na skupščini našega košarkarskega društva
kroma

*t

* "
lil

m
33. SREČANJE MANJŠIN V PIRANU
Športne nastope oviral močan dež
Tradicionalno srečanje slovenskih športnikov iz obmejnih dežel, ki ga je tokrat gostil Piran, je oviralo močno deževje, ki ni dopustilo, da bi se mladi športniki pomerili v vseh predvidenih športnih panogah. Zaradi pravcate poplave na igrišču, je namreč odpadel turnir v nogometu, ki velja za panogo, ki je na teh srečanjih med najbolj občutenimi. V zameno za »pravi nogomet« so v telovadnici v Sečovljah odigrali turnirček v malem nogometu.
O samem srečanju, bomo podrobneje poročali v naslednjih dneh, navajamo pa končne uvrstitve ekip, ki so sodelovale na piranskem športnem dnevu.
Odbojka dekleta: 1. SŠZ Koroška, 2. ZSŠDI, 3. Piran. Košarka fantje: 1. SŠZ Koroška, 2. ZSŠDI, 3. Piran. Namizni tenis fantje: 1. SŠZ Koroška, 2. Piran, 3. ZSŠDI. Mali nogomet: 1. Porabje, 2. SŠZ Koroška, 3. ZSŠDI (VIP) Na sliki: (foto L. Prinčič): petkovo odprtje na Tartinijevem trgu
SHINKAI CLUB - Ob koncu sezone podali obračun na skupščini
Ko se dokumenti kopičijo po torbah
Naš edini karate klub še vedno pogreša lasten sedež - Povečano število članov bi zahtevalo tudi več trenerskih moči
Športno društvo Shinkai Klub je obdržal sorazmerno visok nivo dela tako, da so bili rezultati v minuli sezoni nadpovprečno dobri, so ugotovili na občnem zboru edinega slovenskega karate kluba v deželi. Še vedno jih pesti pomanjkanje sedeža društva, saj se dokumenti kopičijo po torbah, raznih mapah in omarah petih oseb, kar ni dopustno za nobeno ustanovo, tudi če gre za manjše športno društvo kot je Shinkai club, je povedal tajnik društva Zvonko Legiša.
Letos je bilo v društvu beležiti nad 20 novih članov, nekaj lanskih je sicer odpadlo, vendar celotno število vseh se suče okrog petdesetih. Večje število športnikov bi zahtevalo dodatno tehnično pomoč. Trener Sergij Štoka in njegov namestnik Elia Hro-vatin sta odslej dobro kljubovala svojim obveznostim, njima je tudi pomagal mladi Matjaž Guštin, ki si je v tej sezoni z ustreznim izpitom priboril črn pas (tako tudi rjavi pas Stefano Scorzato). Zanimanje za karate pa po-
Ob koncu sezone je preko 20 mladih članov Shinkai cluba pridobilo rumeni pas
lagoma narašča in novi odbor bo moral pomisliti tudi na nove moči med trenerji.
Tekmovalni uspehi so bili dobri, posebno še na pokalu Topolino, kjer je od šestih nastopajočih tekmovalcev kar pet stopilo na stopničke; skupna bera letošnjih kolajn je 20 zlatih, 19 srebrnih in 14 bronastih. Med tiste, ki so posegli po več zlatih odličij velja omeni-
ti Mileno Legiša, Mijo Ukmar in Iris Penco s tremi prvimi mesti ter Elio Hrovatina in Jerneja Legišo z dvema zlatima kolajnama. Onorato Gherdol pa je postal deželni sodnik. Pomembni pa so tudi vedno boljši stiki trenerja Štoke s slovensko zvezo karateja, ki so botrovali že trem mednarodnim srečanjem dveh dežel, katerim se bo v kratekem pridružila še Koroška, in to
v novi fazi turnirjev, ki naj bi dobili naziv Alpe Adria.
Dosedanji odbor je bil potrjen, sestavljajo pa ga predsednik Nedeljko Hrovatin, podpredsednik in blagajnik Igor Košuta, tajnik Zvonko Legiša ter odbornici Barbara Korošec in Barbara Žetko.Nadzorni odbor sestavljajo: Onorato Gerdol, Lucio Blocar in Ste-fanio Scorzato.
ŠD VESNA
V Križu bo zrasla tudi večja dvorana
Športno društvo Vesna bi lahko v prihodnjih letih razpolagalo v Križu s sodobnim večnamenskim športnim centrom. V ponedeljek, 29. junija bodo uradno predali svojemu namenu novo igrišče za mali nogomet, istega dne bo stekel tudi 1. memorial Matej Lah z nastopom osmih ekip. Igrišče je zaživelo hvala prispevkom Dežele (za kar ima največ zaslug odbornik društva Alfredo Ghira) in Združenju za Križ, ki je na dražbi odkupilo zemljišče. Igrišče z umetno travo sicer predajajo svojemu namenu z zamudo po krivdi zamud podjetij in dolge zime, z njim pa bo športni center v Križu (v katerem so nadaljevali tudi s posegi na drugih delih objekta) eden najlepših. Predsednik ŠD Vesna Roberto Vido-ni je na petkovem občnem zboru društva potrdil, da nameravajo zgraditi tudi telovadnico. Kot smo že poročali je Dežela na osnovi že izdelanega okvirnega načrta odobrila fi-nansiranje gradnje, vredne okoli 700.000 evrov. Vidoni je ocenil, da bi se gradnja lahko začela čez približno enim letom v dogovoru s ŠD Mladina in SKD Vesna, dvorano pa si zamišljajo kot prostor za športne in tudi drugačne prireditve, bila pa bi dovolj velika tudi za potrebe boljših moštev v dvoranskih športih.
Predsednik je na petkovi nevo-lilni skupščini ocenil tudi, da članska nogometna ekipa z osvojitvijo 5. mesta v promocijski ligi ni popolnoma izpolnila pričakovanj, doti bolj zadovoljni pa so v društvu z delom na mladinskem področju in šolo cicibanov, ki je štela v minuli sezoni tri skupine. Za mladinski sektor bo odslej skrbel Darko Maganja, nasledil pa bo Fabiu Zucchi in Nad-di Luxa. Vesna prepričano podpira tudi ŠZ Pomlad in mu pomaga, ugotavlja pa, da organizacijska plat tega projekta še vedno ni optimalna, saj takšno društvo mora nuditi igralcem idealne razmere za vadbo, kar bi bilo mogoče doseči, če bi društvo imelo na voljo lastno športno strukturo, kot je na primer center Ervat-ti, kjer naj bi trenirale vse ekipe Pomladi
Od jutri (in vsak dan)
spet Pokal Krasa
Jutri se bo v Repnu nadaljeval Pokal Kras v malem nogometu 7:7, ki ga prireja NK Kras. Na sporedu bosta tekmi 6. kroga: 19.30 Salone Salvatore - Teran Therapy; 20.45 Društvo - Idrosystem.
Še neobjavljeni izidi: Teran Therapy - Idrosystem 10:0; Salone Salvatore - Plavi 13:2; Baby Gang -M'Drasi 5:2; Koimpex - Team Zafira 4:2; Društvo - Plavi 9:0; Salone Sal-vatore - Idrosystem 4:2; Repen -Team Zafira 6:1; Koimpex - M'Dra-si 7:2; vrstni red, skupina A: Koim-pex 9; Repen, M'Drasi, Team Zafira 3; Baby Gang. Skupina B: Salone Salvatore 6; Teran Therapy, Društvo 3; Idrosystem, Plavi 0.
Igrali bodo vsak dan do nedeljskega finala ob 20.45.
V Trebčah že odločitve
Na turnirju v malem nogometu v Trebčah so se končale tekme v skupini A. Polfinalista sta ekipi New team in Omarotto. Jutri (od 19.30 dalje) se bodo končali boji v skupini B.
□ Obvestila
AŠD MLADINA sklicuje redni občni zbor jutri, 22. junija, ob 20.30 v domu A. Sirk v Križu. KOŠARKARSKI KLUB BOR sklicuje redni občni zbor v četrtek, 25. junija, ob 20.30 v Trstu, na Stadionu 1. maja, Vrdelska cesta 7. AŠD POLET sklicuje redni občni zbor v petek, 26.junija 2009 ob 20.00 na kotalkališču na Pikelcu, Repentaborska ulica na Opčinah. TENIŠKA SEKCIJA PRI AŠZ GAJA na Padričah prireja tečaj za odrasle. Prijave in informacije na tel. št. 389-8003486 (Mara). MLADINSKI ODSEK SPDT prireja planinsko šolo na Planini pri jezeru od 29. junija do 4. julija. Na razpolago je še nekaj prostih mest. Za informacije: mladinski@spdt.org, Laura (348 7757442) in Katja (338 5953515).
24 +
Nedelja, 21. junija 2009
RADIO IN TV SPORED ZA DANES
/
Rai Tre
SLOVENSKI PROGRAM
Za Trst: na kanalu 40 (Ferlugi) in 64 (Milje)
Za Gorico: na kanalu 69 (Vrh Sv. Mihaela)
Teletekst: str. 316 - 342 - 343
20.20 Tv Kocka: Ljudske zgodbe s Krasa
- Kraške zgodbe Kraševcih 20.30 Deželni TV dnevnik 20.50 Mikser, sledi Čezmejna Tv: Dnevnik Slo 1
^ Rai Uno
6.00 Nad.: Incantesimo 7.00 Aktualno: Sabato & Domenica Estate
8.45 Dok.: Stella del Sud 9.15 A sua immagine 9.40 Sv. Maša
12.20 Aktualno: Linea verde Estate 13.10 13.40, 15.45 Šport: Pole position 13.30 23.15 Dnevnik 14.00 Avtomobilizem: Gran Premio di
Gran Bretagna di Formula 1 16.30 Dnevnik L.I.S. 16.35 Film: Un amore per Grace (kom., i. S. Neu)
18.10 Nan.: L'ispettore Derrick 19.05 Nan.: Il commissario Rex 20.00 Dnevnik in športne vesti 20.30 Nogomet: Italia - Brasile 23.30 Aktualno: Speciale Tg1
^ Rai Due
6.00 6.15 6.25
7.00 8.00 8.20 8.40 9.05 9.45 9.50 10.00 11.30 12.05 13.25
13.45
15.25
16.50 18.00 18.25
18.50
19.35 21.05
Variete: Facce da ridere Aktualno: L'avvocato risponde Aktualno: Inconscio e magia psic-he
Nan.: Girlfriends 9.00, 13.00, 20.30 Dnevnik Nan.: Le cose che amo di te Nan.: The class - Amici per sempre Variete: Cartoon Flakes Dnevnik L.I.S. 18.05 Šport: Numero Uno Avtomobilizem: GP2 Nan.: American Dreams Nan.: Desperate Housewives Aktualno: Tg Motori, sledi Tg Eat Parade
Film: Turbo - Delitto per delitto (det., It., '99, r. A. Bonifacio, i. R. Farnesi)
Film: Jane Doe (triler, ZDA '05, r. A. Mastroianni, i. J. Penny) Nan.: Il commissario Kress Dnevnik in vremenska napoved Nan.: La complicata vita di Christine
Nan.: La peggiore settimana della nostra vita Nan.: Law &Order Film: Come farsi lasciare in 10 gior-ni (kom., ZDA/Nem, '03, r. D. Petrie, igra Kate Hudson)
23.05 Nočni dnevnik
Rai Tre
6.00 Aktualno: Fuori orario 7.00 Variete: Aspettando E'domenica papa
7.35 Variete: Mamme in Blog 7.45 Variete: E' domenica papa 8.30 Risanke
9.25 Film: Ferdinando I, re di Napoli
(zgod., It., '59, i. P. DeFilippo) 11.15 Aktualno: Buongiorno Europa, sledi RegionEuropa 12.00 Dnevnik, šport in vremenska napoved
12.25 Aktualno: TeleCamere 12.55 Aktualno: Racconti di vita 13.25 Dok.: Timbuctu
14.00 19.00 Deželni dnevnik in vremenska napoved 14.30 Film: Poveri ma belli (kom., It., '56,
r. D. Risi, i. M. Allasio) 15.00 Dnevnik L.I.S. 16.15 Film: L'audace colpo dei soliti igno-
ti (kom., It., '59, i. V. Gassman) 17.55 Nan.: Arsenio Lupin 18.55 Dnevnik in vremenska napoved 19.00 Deželni dnevnik 20.00 Variete: Blob
20.30 Film: L'uomo che sussurrava ai ca-valli (dram., ZDA, '98, r.-i. Robert Redford, Scarlett Johansson)
23.25 Deželni dnevnik 23.40 Film: Number 23 (dram., ZDA, '03, i. J. Carrey, V. Madsen) 0.30 Nočni dnevnik in vremenska napoved
Rete 4
6.30 Dnevnik: Pregled tiska 7.00 Aktualno: Super Partes 8.55 Nan.: Vita da strega 9.30 Dok.: Liguria 10.00 Sveta maša 11.00 Aktualno: Pianeta mare 11.30 Dnevnik in prometne informacije 12.10 Aktualno: Melaverde 13.30 Dnevnik in vremenska napoved 14.05 Film: Gli allegri imbroglioni (kom.,
ZDA, '43, i. S. Laurel, O. Hardy) 15.30 Film: Boccaccio '70 (dram., It., '61,
i. S. Loren) 15.50 17.35, 21.50, 23.45 Dnevnik - kratke vesti in vremenska napoved 16.25 Film: Sugarland Express (dram.,
ZDA, '75, i. G. Hawn) 18.55 Dnevnik in vremenska napoved 19.35 Nan.: Colombo 21.10 Film: Maigret - L'affittacamere (krim., Fr., '04, r. L. Heynemann, i. B. Cremer) 23.20 Film: Carne tremula (dram., Šp./Fr., '97, r. P. Almodovar, i. L. Rabal, F. Neri)
1.25 Nočni dnevnik in Pregled tiska
Canale 5
13.40 16.00
18.05
20.00 20.45
22.50 0.30 1.30
Dnevnik - Prima pagina Dnevnik, prometne informacije, vremenska napoved Jutranji dnevnik Dokumentarec Nan.: Finalmente arriva Kalle Film: Avventura nel deserto (pust., Poljska, '01, i. A. Fidusiewicz) 17.00, 19.05, 21.30 Dnevnik - kratke vesti in vremenska napoved Dnevnik, vremenska napoved in Okusi
Nan.: Elisa di Rivombrosa Film: Acqua e sapone (kom., It., '83, r. - i. C. Verdone, i. N. Hovey) Film: Vita da strega (fant., ZDA, '04, r. N. Ephron, i. N. Kidman) Dnevnik in vremenska napoved Film: Francesca e Nunziata (dram., It., '01, r. L. Wertmuller, i. S. Loren, G. Giannini) Variete: Zelig Off Nan.: Big Shots
Nočni dnevnik in vremenska napoved
C/ Italia 1
6.20 0.50 Športne vesti
6.45 Nan.: Tre nipoti e un maggiordo-mo
7.00 Nan.: Mowgli - Il libro della giun-gla
7.45 Risanke 10.55 Nan.: Robin Hood 11.50 Šport: Grand Prix 12.25 Dnevnik in vremenska napoved 13.00 Nan.: Le regole dell'amore 13.55 Film: L'incantesimo del lago 3 - Lo scrigno magico (pust., ZDA, '98, r. R. Rich, i. M. Nicastro, B. Nissen) 14.40 16.10, 21.40 Dnevnik - kratke vesti
in vremenska napoved 15.20 Film: Viaggio nel mondo che non c'e (fant., '03, r. J.K.Harrison, i. A. Elliott)
18.30 Dnevnik in vremenska napoved 19.00 Nan.: Un ciclone in famiglia 20.45 Film: Il principe cerca moglie (kom., ZDA, '98, r. J. Landis, i. E. Murphy, A. Hall) 23.00 Nan.: Standoff
^ Tele 4
6.55 7.50 9.40 10.05 10.15 10.25 10.45 11.40 12.00 12.25 12.50 13.15 13.30 14.05 14.30 15.05 16.30 17.30 19.45
20.30 20.50 22.30 22.55
0.50
Dnevnik in rubrike Koncert: Pianist Alberto Nose Šport: Super Sea Aktualno: Salus Tv Aktualno: Musa Tv Aktualno: Italia Economia Trofeo di danza Regione FVG Rotocalco ADNKronos Sv. maša
Dok.: Borgo Italia
Variete: Carnia, terra d'emozioni
Musica, che passione
Variete: Attenti al cuoco (pon.)
Camper magazine
Campagna amica
Koncert: Le sinfonie di Mozart
Nan.: Shaka Zulu
Risanke
Glasb. nan.: 2 Gether (i. N. Bastian, M. Cuccione, K. Farley) Šport: Sport Estate Film:Parlami dolcemente (kom.) Palco, gli eventi in tv Film: Sette bastardi (akc., '79, r. B. Fontana, L. Gemser, i. A. Infanti, G. Tinti)
Koncert: Voci dal Ghetto
LA
6.00
7.00
10.10 10.30 11.30 11.50
13.00 13.30
17.00
20.00 20.30 21.30 23.45 0.40
La 7
Dnevnik, vremenska napoved in prometne informacije Aktualno: Omnibus Week end, sledi Omnibus Life Aktualno: La settimana Nan.: Cuore e batticuore Šport: Pregara
15.20 Motociklizem: Gran Premio di San Marino Superbike Dnevnik in športne vesti Film: Il corsaro (pust., It., '70, r. T. Mulligan, i. R. Woods) Film: El Cid (pust., It./ZDA, '61, r. A. Mann, i. S. Loren) Dnevnik
Resničnostni show: S.O.S. Tata Dok.: Missione natura Aktualno: Reality Šport: Sport 7
(T Slovenija 1
7.00 9.50
10.20 11.20 11.25 12.00 13.00
13.15
15.00 15.30 17.00
17.20
18.25 18.40 18.55
19.20 21.00
22.35
23.00
0.25
14.20 Film: Zgodba Simona Jacksona (pon.)
15.55 Rokomet: Minsk, Belorusija - Slovenija (prenos) 17.30 Šport: Svetovni pokal v veslanju
(posnetek) 19.00 Šport: Svetovni pokal v gorskem
kolesarstvu (posnetek) 19.55 Nogomet: Pokal konfederacij 22.30 Šport: Kolesarska dirka po Sloveniji
(reportaža) 23.00 Nad.: Pokvarjena dekleta (pon.) 23.55 Na utrip srca
Koper
13.45 Dnevni program 14.00 Čezmejna TV - TG R FJK - deželne vesti 14.10 Euronews 14.25 Glasb. oddaja: »In orbita« 14.55 Srečanje z...
15.55 Rokomet: KF za EP: Belorusija -
Slovenija (prenos) 17.30 Glasb. oddaja: Matelcamp 2008 18.00 Ljudje in zemlja 19.00 22.20, 0.25 Vsedanes - Tv dnevnik 19.20 Šport 19.25 AlterEco 19.55 Vesolje je ...
20.25 Nogomet: Pokal konfederacij: Brazilija - Italija (prenos) 22.35 Nogomet: Pokal konfederacij: ZDA - Egipt (posnetek) 0.40 Čezmejna TV TDD - Tv dnevnik v slovenskem jeziku
1 Tv Primorka
9.00	23.50 Videostrani
16.00	Hrana in vino
17.00	Kasaške dirke (pon.)
18.00	Duhovna misel (pon.)
18.15	Tedenski pregled (pon.)
18.30	Mladinska oddaja: Če me spomin
ne vara (pon.)
19.50	Glasbeni premor
20.00	Razgledovanja (pon.)
20.30	Spoznajmo jih
21.30	Hrvaški radijski festival 2009
22.30	Odprta tema: Pacienti imajo pravice!? (pon.)
Ris. Nan.: Živ Žav
Žogarija: Ko igra se in ustvarja mu-
larija
Dok. nan.: Zgodbe iz Divjine Ozare (pon.) Obzorja duha Ljudje in zemlja
Poročila, vremenska napoved in športne vesti
40. Tabor slovenskih pevskih zborov Šentvid pri Stični (reportaža in prenos)
Prvi in drugi (pon.) Alpski večer (pon.) Poročila, športne vesti in vremenska napoved
Koncert Jana Plestenjaka s spremljevalno skupino in simfoniki Rtv Slovenija (posnetek) Žrebanje Lota Risanke
Dnevnik, vremenska napoved, zrcalo tedna in športne vesti Zrcalo tedna
Dobrodelni koncert za bolnico v Sežani (prenos)
Poročila, športne vesti in vremenska napoved
Nad.: Tri ženske nekega poletnega večera
Sedma moč osamosvojitve - Tv dnevnik 21.06.1991
(t Slovenija 2
6.30 0.25 Zabavni infokanal
9.20 Skozi čas
9.30 Sedma moč osamosvojitve - Tv dnevnik 21.06.1991
9.55 Globus (pon.)
10.20 Srečanje kitarskih orkestrov Slovenije
11.20 Med valovi, oddaja Tv Koper (pon.)
11.50 Alpe Donava Jadran; Podobe iz Srednje Evrope (pon.)
12.25 Rad igram nogomet (pon.)
12.55 Izbrano poglavje - Zdravje v Evropi (pon.)
RADIO TRST A
8.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; Koledar; 8.30 Kmetijski tednik; 9.00 Maša iz Rojana; 9.45 Pregled slov. tiska; 10.00 Veselo po domače; 10.30 Otroški kotiček; 11.15 Nabožna glasba (pripr. Ivan Florjanc); 11.40 Vera in naš čas; 12.00 Istrska srečanja; 13.20 Glasba po željah; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.10 Za smeh in dobro voljo; 14.30 Prazničnih sedem not; 15.00 Z naših prireditev; 16.00 Šport in glasba; 17.00 Kratka poročila; 17.05 Obzornik; 19.35 Zaključek oddaj.
RADIO KOPER (SLOVENSKI PROGRAM) 7.45 Kmetijska oddaja; 8.10 Gremo plesat; 8.30 Jutranjik, osmrtnice; 9.30 Radio je živ; 11.00 Primorski kraji in ljudje; 12.00 Glasba po željah; 12.30 Primorski dnevnik; 14.00 Du jes?!; 16.15-19.00 Nedelja na športnih igriščih; 20.00 Večer večnozelenih; 22.30 Easy come, easy go....
RADIO KOPER (ITALIJANSKI PROGRAM) 7.15, 10.30, 13.30, 17.30 Poročila; 8.30, 12.30, 19.30 Dnevnik; 6.00 Almanah; 6.45 Drobci zgodovine; 7.40 Proza; 8.05 Horoskop; 10.00 Moje mnenje; 10.40 New entry; 11.00 7 dni; 13.00 Radio z vami; 14.00 Plesoči arhitekt; 1430-18.00 Nedeljsko popoldne; 15.00-17.30 Ferry sport; 18.00 Album charts; 19.00 At-lantično pristanišče; 20.00 Večerni pr. RK; 20.45 Pesem tedna; 21.00 Moje mnenje; 21.15 Extra extra extra; 22.00 Dosje; 22.45 Sigla single; 23.00 Hot hits, 0.00 Prenos RS.
SLOVENIJA 1 5.00, 6.00, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 17.00, 18.00, 23.00, 0.00 Poročila; 19.00 Dnevnik; 6.50 Duhovna misel; 7.00 Jutranja kronika; 8.05 Igra za otroke; 8.45 Glasba za otroke; 9.30 Medenina; 10.10 Sledi časa; 10.40 Promenada; 11.05 Pozdravi in čestitke; 12.05 Na današnji dan; 13.10 Osmrtnice in obvestila; 13.35 Slovenski zvoki; 14.10 Za kmetovalce; 15.30 DIO; 16.30 Reportaža; 17.05 Veseli tobogan; 18.15 Violinček; 19.30 Obvestila; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 (Neobvezno v nedeljo; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Informativna odd.; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Za prijeten konec dneva.
SLOVENIJA 2 5.00, 6.00, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 13.00, 14.30, 17.30, 0.00 Poročila; 7.00 Kronika; 8.15 Dobro jutro; 8.25 Vremenska napoved; 8.45 Koledar prireditev; 8.50 Napoved sporeda; 9.15 Šport; 9.35 Popevki tedna; 10.00 Nedeljski izlet; 10.45 Nedeljski gost; 11.35 Obvestila; 12.00 Centrifuga;
14.20 Obvestila; 14.35 Športnik izbira glasbo; 15.30 DIO; 16.05 Popevki tedna; 18.00 Morda niste vedeli; 18.35 Pregled športnih dogodkov; 18.55 Odpoved oddaje; 19.00 Dnevnik; 19.30 Valodrom; 21.00 Generator; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Drugi val.
SLOVENIJA 3 6.00, 11.00, 13.00, 14.00, 18.00, 22.00, 0.00 Poročila; 7.00 Kronika; 7.22 Dobro jutro; 8.00 Lirični utrinek; 10.00 Sv. Maša; 11.05 Evroradijski koncert; 13.05 Arsove spominčice; 14.05 Humoreska; 14.35 Operno popoldne; 15.30 DIO; 16.05 Glasba naša ljubezen; 18.05 Spomini, pisma, potopisi; 18.25 Serenade; 18.40 Sedmi dan; 22.05 Literarni portret; 22.30 Slovenski koncert; 23.55 Lirični utrinek.
RADIO KOROŠKA 6.00-9.00 Dobro jutro - Guten Morgen; 9.00-10.00 Zajtrk s profilom; 12.00-13.00 Čestitke in pozdravi; 15.00-18.00 Vikend, vmes Studio ob 17-ih; - Radio Agora: dnevno 13.00-15.00 Agora - Divan; 18.00-6.00 svobodni radio; -Radio Dva: 10.00-12.00 Sedmi dan.
HOROSKOP_
& OVEN 21.3.-20.4.: Sreča vas bo spremljala predvsem pri denarju. Na delovnem mestu bo najhujše že za vami, še nekaj zaključnih akcij in delovni ritem se bo prijetno upočasnil. Kot se za poletje spodobi.
m^l BIK 21.4.-20.5.: Kar privzdigovalo vas bo od hudomušnosti in razposajenosti. Težko boste dalj časa zdržali na enem kraju, nenehno boste v gibanju. Hitro se boste razjezili, a enako hitro tudi pomirili.
jtjLf DVOJČKA 21.5.-21.6.: Čeprav so vam drugi večkrat očitali, da so vaši načrti preveč ambiciozni in da merite previsoko, se počasi že kažejo prvi rezultati. Uživajte v plodovih svojega dela!
RAK 22.6.-22.7.: Začutili boste pritok sveže energije. Počutili se boste mladostno in sveže. Prihod Marsa v vaše ozvezdje bo pregnal zadnje dvome. Dobro boste vedeli, kaj želite in zakaj.
y^ LEV 23.7.-23.8.: Prav zdaj po-(^^r trebujete krajši premor. Upočasnite svoj delovni ritem in si privoščite kakšen teden, ko vam ne bo treba toliko razmišljati in sprejemati odgovornih odločitev.
DEVICA 24.8.-22.9.: Na de-
^^ lovnem mestu boste z drznimi potezami speljali vodo na svoj mlin. Zadovoljni boste že z majhnimi uspehi. Ostalo vam bo še dovolj časa in energije za druženje s prijatelji.
VTV TEHTNICA 23.9.-22.10.: Pred ^ ^ vami je naporen teden, saj vas na delovnem mestu čaka veliko dela. Sprejeti boste morali nekaj pomembnih odločitev.Potrebovali boste mir, da boste našli odgovore.
ŠKORPJON 23.10.-22.11.: Če
je le možno, si privoščite dopust. Ker vam bo delo odveč, boste namesto z nasmehom opravljali svoje obveznosti renče. Prosti čas izrabite za branje.
Av STRELEC 23.11.-21.12.: Sem
ter tja boste nekoliko živčni in predvsem razdražljivi, saj boste imeli občutek, da vaše življenje preveč krojijo potrebe drugih ljudi. Spomnite se na pregovor, da se počasi daleč pride.
KOZOROG 22.12.-20.1.: Na
delovnem mestu teče vse kot po maslu, zato boste imeli veliko prostega časa. Če ste vezani, ga boste večino preživeli s partnerjem. Pred vami je prijetno obdobje!
VODNAR 21.1.-19.2.: Na delovnem mestu boste imeli občutek, da se vsi zanašajo le na vas. Poplava obveznosti vas bo izčrpavala, toda namesto da bi malce izpregli, se boste le še bolj vneto lotili dela.
RIBI 20.2.-20.3.: V vaše življenje bo posijalo sonce. Radoživi boste in polni ustvarjalnih domislic. Svoj prosti čas boste znali koristno in prijetno preživeti. Bolj pozornosti boste namenili hobijem.
/
RADIO IN TV SPORED ZA JUTRI
Nedelja, 21. junija 2009
25

Rai Tre
SLOVENSKI PROGRAM
Za Trst: na kanalu 40 (Ferlugi) in 64 (Milje)
Za Gorico: na kanalu 69 (Vrh Sv. Mihaela)
Teletekst: str. 316 - 342 - 343
18.40 Čezmejna Tv: Primorska Kronika 20.25 Tv Kocka: Nekaj minut za domačo glasbo: Kresnice plešejo in Najlepša so jutra... 20.30 Deželni TV dnevnik 20.50 Čezmejna TV: Dnevnik Slovenija 1
^ Rai Uno
6.05	Aktualno: Anima Good News
6.10	Nad.: Incantesimo
6.30	Dnevnik, vremenska napoved in
prometne informacije
6.45	Aktualno: Unomattina Estate
10.40	Nan.: 14° Distretto
11.30	17.00, 20.00, 23.25 Dnevnik
11.35	17.10 Vremenska napoved
11.40	Nan.: La signora in giallo
13.30	Dnevnik - Gospodarstvo
14.10	Variete: Verdetto finale
15.00	Nan.: Un medico in famiglia 3
16.50	Aktualno: Tg Parlamento
17.15	Nan.: Le sorelle McLeod
18.00	Nan.: Il commissario Rex
18.50	Kviz: L'eredita
20.30	Variete: Supervarieta
21.20	Nan.: Capri - La nuova serie
23.30	Variete: Premio Mogol 2009 (v. Pupo)
V^ Rai Due
6.00 13.30 Aktualno: Tg2 Costume e so-cieta
6.25 Dok.: Islanda deserto di lava e di
ghiaccio 6.45 Aktualno: Tg2 Eat Parade 6.55 Aktualno: Quasi le sette 7.00 Aktualno: Protestantesimo 7.30 Variete: Cartoon Flakes 10.40 Aktualno: Tg2punto.it 11.25 Nan.: American Dreams 12.05 Nan.: Desperate Housewives 13.00 20.30, 23.45 Dnevnik 13.55 Aktualno: Zdravje 14.00 19.00 Nan.: 7 vite 14.25 Nan.: One Tree Hill 15.15 Nan.: Beyond the Break - Vite
sull'onda 16.00 Nan.: Alias
16.40	Nan.: Las Vegas
17.25	Nan.: Due uomini e mezzo
18.05	Dnevnik - kratke vesti, vremenska
napoved in športne vesti
19.25	Nan.: Piloti
19.35	Nan.: Squadra speciale Lipsia
21.05	Nan.: Primeval
22.40	Nan.: Life on Mars
0.00	Variete: Stracult
Rai Tre
6.00 8.00 Dnevnik - Rai News 24, vmes Il caffe di Corradino Mineo, Italia, istruzioni per l'uso 7.30 Tgr Buongiorno Regione 8.15 Dok.: Lampi di un genio in Tv 8.45 Aktualno: Big - La via del cuore, la
via della ragione 9.15 Film: Alta societa (kom., ZDA,
'56, r. C. Walters, i. B. Crosby) 11.05 13.00, 14.50 Aktualno: Comincia-
mo Bene Estate 12.00 Dnevnik, vremenska napoved in
športne vesti 13.05 Nad.: Terra nostra 14.00 Deželne vesti, vremenska napoved in rubrike
15.00 15.05 16.00 16.30 17.15 18.00 18.55 19.00
20.00 20.10 20.35 21.35 23.00 23.05 0.00
Dnevnik - kratke vesti Variete: Trebisonda Aktualno: Millenium News Nogomet: Italia - Brasile Nan.: Squadra Speciale Vienna Geo Magazine 2009 Vremenska napoved Deželni dnevnik in vremenska napoved
Variete: Blob Nad.: Agrodolce
Nogomet: Germania - Inghilterra Dnevnik
Šport: Speciale Europei Dok.: Correva l'anno Nočni dnevnik in vremenska napoved
Rete 4
6.00	Nan.: La grande vallata
7.30	Nan.: T. J. Hooker
8.30	Nan.: Miami Vice
9.50	Nad.: Febbre d'amore
10.00	Nad.: Vivere
10.35	Nan: Giudice Amy
11.30 11.40 12.25 13.30
14.05
15.10 16.10 16.30
17.20
19.35 19.50 20.30 21.10
21.50
23.20 1.40
Dnevnik in prometne informacije Nan: Doc
Nan.: Distretto di polizia 4 18.55 Dnevnik in vremenska napoved
Aktualno: Sessione pomeridiana del tribunale di Forum Nan.: Il fuggitivo Nad.: Sentieri
Film: Un amore splendido (dram., ZDA, '57, r. L. McCarey, i. C. Grant)
Dnevnik - kratke vesti in prometne informacije Variete: Ieri e oggi in Tv Nad.: Tempesta d'amore Nan.: Nikita
Film: Basic (triler, ZDA, '02, r.-i. J. McTiernan, i. C. Nielsen) Dnevnik - kratke vesti in vremenska napoved Aktualno: Top Secret Pregled tiska
Canale S
8.30 9.00
10.25
10.55 13.00 13.40 14.10 14.45
16.30 17.00 17.35 18.50
20.30 21.25
Dnevnik - Pregled tiska Dnevnik, prometne infomacije, vremenska napoved, borza in denar Nan.: Finalmente soli Film: Galline da salvare (kom., Nem., '06, r. V. Naefe, i. L. Hollmann)
15.45, 22.15 Dnevnik - kratke vesti
in vremenska napoved
Aktualno: Forum
Dnevnik, okus, vremenska napoved
Nad.: Beautiful
Nan.: Cento Vetrine
Film: Un battito d'amore (dram.,
ZDA, '07, r. A. Wolk. i. S. Mathis)
Nan.: Settimo cielo
Dnevnik - kratke vesti
Nan.: Carabinieri 4
Kviz: Sarabanda (v. T. Mammuca-
ri)
Variete: Paperissima Sprint Film: La sconosciuta (dram., It./Fr., '06, r. G. Tornatore, i. X. Rappoport, M. Placido)
C/ Italia 1
6.25	Nan.: Tre nipoti e un maggiordo-mo
7.00	Nan.: Hercules
7.50	13.40, 17.30 Risanke
9.45	Nan.: Young Hercules
10.20	Nan.: Xena - Principessa guerriera
11.15	Nan.: Baywatch
12.15	Aktualno: Secondo voi
12.25	18.25 Dnevnik, sledi Studio sport
15.00	Nan.: Dawson's Creek
15.50	Nan.: Il mondo di Patty
16.50	Nan.: Hannah Montana
19.25	Nan.: Love Bugs 3
19.40	Nan.: Buona la prima
20.15	Kviz: Mercante in fiera
21.10	Glasb.: Wind Music Awards
0.05	Variete: Scappati con la cassa
^ Tele 4
7.00 8.35, 13.30, 16.40, 19.30, 23.02 Dnevnik
7.15 Nan.: Il giro del mondo in 80 gior-ni
8.10 Storie tra le righe
8.50 Koncert: Le sinfonie di Mozart 10.30 Novecento contro luce 11.25 Camper Magazine 12.00 Dnevnik - kratke vesti 12.10 A.com Automobilissima 12.25 Aktualno: Salus Tv 12.45 Šport: Tractor Pulling 13.55 Aktualno: ...Animali amici miei 14.30 Variete: Ciacole no fa fritole 14.40 Ritmo in Tour: La tv dei viaggi 15.45 Dokumentarci o naravi 17.00 Risanke 19.05 Šport: Sport Estate 20.00 Diamoci del tu 20.30 Deželni dnevnik 20.55 Film: Arrivederci mamma (dram.) 22.35 Koncert: La grande musica classi-ca
23.40 Film: Delitto al Central Park (dram., '89, r. J. Herzefeld, i. D. Aiello, L.F. Boyle, W. Baldwin)
LA
6.00
7.00
10.10
10.30 11.30 12.30 13.00 14.00
16.05 17.10 18.00
19.00 20.00 20.30 21.10 23.30
La 7
Dnevnik, horoskop in prometne informacije
Aktualno: Omnibus, sledi Omnibus Life
Punto Tg, sledi Due minuti in un libro
Nan.: Cuore e batticuore
Nan.: Mike Hammer
1.15 Dnevnik in športne vesti
Nan.: L'ispettore Tibbs
Film: Gli invasori (pust., It./Fr., '61,
r. M. Bava, i. C. Mitchell)
Nan.: Star Trek
Dok.: L'isola dei serpenti
Nan.: Due South - Due poliziotti a
Chicago
Nan.: The District Dnevnik
Aktualno: Otto e mezzo Aktualno: Speciale Tg La7 Film: Vite separate (triler, ZDA '95, r. D. Madden, i. J. Belushi)
14.50 15.20
15.40 16.10 16.30
17.00 17.30 18.00 18.25 19.00 19.55 21.00 22.00 22.20
13.45 14.00
14.20 14.50 15.30 16.00
18.00 18.35 18.40 19.00 19.20 19.55 20.25 20.55 21.25 22.30
Rad igram nogomet (pon.) Sedma moč osamosvojitve - Tv dnevnik 22.06.1991 Osmi dan (pon.) Ars 360 (pon.)
Alpe Donava Jadran; Podobe iz
Srednje Evrope (pon.)
Prvi in drugi (pon.)
To bo moj poklic
Nan.: Frasier (pon.)
Nad.: Strah, stres in jeza (pon.)
Labirint
Nogomet: Pokal konfederacij Studio City Knjiga mene briga City folk
Koper
Dnevni program
Čezmejna TV - TG R FHJK - deželne vesti Biker explorer Posvečeno Tartiniju Vesolje je ...
Nogomet: Pokal konfederacij, Brazilija - Italija (posnetek) 23.20 Športna mreža 23.55 Vremenska napoved 23.00 Primorska kronika 22.05 Vsedanes - TV Dnevnik Športne vesti Potopisi Artevisione Sredozemlje Pogovorimo se o ... Športel
Tv Primorka
8.00 10.35, 12.05, 13.05, 14.05, 15.05,
23.30 Videostrani 9.00 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00,
15.00 Novice 9.05 16.20 Mozaik 10.05 17.20 Hrana in vino 18.00 Kultura
18.30 Glasbena oddaja (pon.) 19.45 Premor
20.00 23.00 Dnevnik Tv Primorka, šport
in vremenska napoved 20.30 Športni ponedeljek 21.30 WTTC: Valencija, 2. del (posnetek) 22.30 Hočem živeti
(t* Slovenija 1
7.00 8.00, 9.00, 15.00 Poročila 7.05 8.05 Dobro jutro 9.10 Ris. nan.: Animalija (pon.) 9.45 Žogarija - Ko igra se in ustvarja
mularija (pon.) 10.15 Iz popotne torbe (pon.) 10.30 Nan.: Dogodivščine Sarah Jane 11.05 Dok. oddaja: Korenine slovenskega morja (pon.) 11.55 Ljudje in zemlja (pon.) 13.00 Vremenska napoved, dnevnik in
športne vesti 13.15 Po poteh Ushuaie 13.45 Koncert slovenske skupine MI2 (pon.)
15.10 Dober dan, Koroška 15.40 Ris. nan.: Grimmove pravljice 16.05 Otroška nad.: Ribič Pepe 16.25 Lutkovno igrana nan.: An ban pet podgan
17.00 Novice, slovenska kronika, športne
vesti, vremenska napoved 17.30 Glasbeni spomin z Borisem Kopitarjem
18.25 Žrebanje 3x3 plus 6 18.35 Risanke
18.55 Vremenska napoved, dnevnik in
športne vesti 19.55 Polemika 21.00 Film: Agape 21.20 Oddaja o turizmu: Na lepše 22.00 Odmevi, kultura, šport in vremenska napoved 23.25 Glasbeni večer 0.05 Sedma moč osamosvojitve - Tv dnevnik 22.06.1991 (pon.)
Jr Slovenija 2
6.30	9.00, 0.15 Zabavni infokanal
7.00	Infokanal
8.00	Otroški infokanal
10.30	Sobotno popoldne (pon.)
13.15	Kaj govoriš? = so vakeres? (pon.)
14.00	Slovenski utrinki (pon.)
RADIO TRST A
7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; Koledar; 7.25 Dobro jutro: napovednik in zanimivosti; 8.00 Poročila in krajevna kronika; 8.10 Prva izmena - 1. del; 10.00 Poročila; 10.10 Prva izmena - 2. del; 11.15 Studio D; 13.30 Kmetijski tednik; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.10 Morski val; 17.00 Poročila in kulturna kronika; 17.10 Mavrica; 18.40 Vera in naš čas; 19.35 Zaključek oddaj.
RADIO KOPER (SLOVENSKI PROGRAM) 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 14.30 Poročila; 6.009.00 Jutro na RK, kronika, OKC obveščajo; 7.00 Jutranjik; 9.00-12.30 Poletni dopoldan in pol; 9.10 Prireditve danes; 10.00 Vtisi s poletnih prireditev; 12.30 Opoldnevnik; 14.00 Oddaja o morju in pomorščakih; 16.20 Glasba po željah; 17.30 Primorski dnevnik; 18.30 Pregled prireditev; 18.30 Radio je živ; 20.00 Glasbena razglednica; 20.30 Sotočja; 22.30 Večer brez kavča.
RADIO KOPER (ITALIJANSKI PROGRAM)
6.15, 7.15, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30, 18.30 Poročila; 7.15, 12.30, 15.30,19.30 Dnevnik; 6.00 Almanah; 6.25 Drobci zgodovine; 8.05 Horoskop; 8.25 Pregovor; 8.33 Pesem tedna; 8.40 Govorimo o... ; 9.00 Leto šole; 9.33 Zgodbe dvonožcev; 10.33 Ameriška duša; 11.00 Odprti prostor; 12.15 Sigla single; 12.30 Vreme, promet, novice, šport; 13.00 Chiachieradio; 14.00 Proza; 14.45 Reggae in pillole; 16.00 Ob 16-ih; 18.00 In orbita; 19.00 Glasbena lestvica; 20.00 Giulianine note; 21.00 Odprti prostor; 22.00 Zgodbe dvonožcev in ne; 22.30 Leto šole; 23.00 The magic bus; 0.00 RS SLOVENIJA 1 5.00, 6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 14.00, 18.00, 21.00, 23.00, 0.00 Poročila; 7.00 Kronika; 7.40 Varčevalni nasveti; 8.05 Svetovalni servis; 9.10 Ali že veste?; 9.30 Junaki našega časa; 10.10 Med štirimi stenami; 11.45 Pregled tujega tiska; 12.05 Na današnji dan; 12.10 Ura slov. glasbe; 12.30 Nasveti; 13.00 Danes do 13.ih; 13.20 Osmrtnice in obvestila; 14.30 Eppur si muove; 15.00 Radio danes, jutri; 15.30 DIO; 16.15 Obvestila; 16.30 Evrož-venket; 17.00 Studio ob 17-ih; 19.00 Dnevnik; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 Sotočja; 21.05 Naše poti; 22.00 Zrcalo dneva; 22.40 Etnofonija; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Za prijeten konec dneva.
SLOVENIJA 2
5.00, 6.00, 6.50, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 14.30, 17.30, 0.00 Poročila; 7.00 Kronika; 8.15 Dobro jutro; 8.45 Koledar prireditev; 9.15 Na val na šport; 9.35 Popevki tedna; 10.10 Teren; 11.30 Novice; 11.40 Ime tedna; 12.20 Komentar ankete; 13.00 Danes do 13-IH; 14.00 Kulturne zanimivosti; 15.30 DIO; 16.05 Popevki tedna; 16.30 Telstar; 17.45 Šport; 18.00 Hip hop; 18.50 Sporedi; 19.00 Dnevnik; 19.30 Ne zamudite; 20.30 Top albumov; 21.00 Poslanci; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 V soju žarometov.
SLOVENIJA 3
6.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 22.00, 0.00 Poročila; 7.00 Kronika; 7.25 Glasbena jutranjica; 8.00 Lirični utrinek; 10.05 Skladatelj tedna; 11.05 Mojstri samospeva; 11.40 Kulturni globus; 12.05 Arsove spominčice; 13.05 Pogledi na sodobno znanost; 13.30 Intermezzo; 14.05 Ars humana; 15.00 Divertimento; 15.30 DIO; 16.15 Svet kulture; 16.30 S knjižnega trga; 17.00 Iz slovenske glasbene ustvarjalnosti; 18.00 Nove glasbene generacije; 19.00 Dnevnik; 19.30 Mali koncert; 20.05 Igra; 23.00 Jazz avenija, 23.55 Lirični utrinek.
RADIO KOROŠKA
6.00-10.00 Dobro jutro; 12.00-13.00 Studio ob 12-ih; 15.00-17.00 Lepa ura; 17.00-17.30 Studio ob 17-ih; 17.30-18.00 Naša pesem; -Radio Agora: 13.00-15.00 Agora-Divan; 18.006.00 Svobodni radio; -Radio Dva 10.00-12.00 Sedmi dan. (105,5 MHZ)
Primorski
r	dnevnik
Lastnik:
Zadruga Primorski dnevnik d.z. - Trst
Izdajatelj:
Družba za založniške pobude DZP doo z enim družabnikom PRAE srl con unico socio Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786380, fax 040 7786381 Tisk: EDIGRAF srl, Trst Odgovorni urednik: DUŠAN UDOVIČ Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, fax 040 772418 email: trst@primorski.eu Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 533382, fax 0481 532958
email: gorica@primorski.eu Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432 731190, fax 0432 730462 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463 318510, fax 0463 318506 Internet: http//www.primorski.eu/ Naročniško - prodajna služba
Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, fax 040 772418
Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 535723 fax 0481 532958
Cena: 1,00 € Naročnina za Italijo 280,00 € Poštni t.r. PRAE DZP št. 11943347
Cena za Slovenijo: 1,00 € Letna naročnina za Slovenijo 200,00 € plačljiva preko DISTRIEST doo, Partizanska 75, Sežana, tel. 05-7070262, fax. 05-7300480 transakcijski račun pri banki SKB D.D. v Sežani, št. 03179-1009112643 Primorski dnevnik prejema neposredne državne prispevke po zakonu 250 z dne 9. avgusta 1990
OGLAŠEVANJE
Oglaševalska agencija Tmedia s.r.l. www.tmedia.it GORICA, ul. Malta 6 TRST, ul. Montecchi 6 KOMERCIALNI OGLASI
advertising@tmedia.it Brezplačna tel. št. 800129452 Iz tujine +39.0481.32879 Fax +39.0481.32844 Cene oglasov: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 29,2 mm) 35,00 €, finančni in legalni 92,00 €, ob praznikih povišek 20%
NEKOMERCIALNI OGLASI
oglasi@tmedia.it Brezplačna tel.št. 800912775 Fax +39.0481.32844 Cene oglasov: mali oglasi 20,00 € + 0,50 € na besedo; nekomercialni oglasi po formatu, osmrtnice, sožalja, čestitke in zahvale na besedo. DDV - IVA 20%
Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948
Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG
Primorski dnevnik je včlanjen v Evropsko zvezo manjšinskih dnevnikov MIDAS
Izdajanje Primorskega dnevnika podpira tudi Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu.
Tekstov, fotografij in drugega gradiva, ki je bilo v kakršnikoli obliki poslano uredništvu, ne vračamo. Dostavljeno gradivo ne obvezuje uredništva oziroma založnika za objavo ali drugačno uporabo; za objavo člankov, ki jih posredujejo uredništvu, imajo avtorji pravico do morebitnega honorarja samo po predhodnem dogovoru z založnikom.
26
Nedelja, 21. junija 2009
DNEVNE NOVICE
ITALIJA - Danes in jutri
Referendum in drugi krog upravnih volitev
Volišča bodo odprta danes od 8. do 22. ure in jutri od 7. do 15. ure
RIM - Danes in jutri bodo spet odprta volišča. Več kot 47,5 milijona volilnih upravičencev v Italiji in približno 3 milijoni italijanskih volilnih upravičencev po svetu se bodo lahko udeležili trojnega referenduma o zakonu za izvolitev obeh vej parlamenta.
Prvo referendumsko vprašanje (vijolična glasovnica) predlaga, da bi ukinili možnost povezav med kandidatnimi listami za poslansko zbornico. Drugo referendumsko vprašanje (rjava glasovnica) predlaga, da bi ukinili možnost povezav med kandidatnimi listami za senat. Tretje referendumsko vprašanje (zelena glasovnica) pa se zavzema za to, da bi isti kandidat smel hkrati nastopiti samo v enem volilnem okrožju.
Kot znano, je glavni problem doseči po zakonu predvideni kvorum, saj vse kaže, da se večina volilnih upravičencev ne namerava udeležiti glasovanja. Če bo res tako, bodo trije referendumi propadli.
Vzporedno z referendumi pa bo danes od 8. do 22. ure in jutri od 7. do 15. ure potekal drugi krog upravnih volitev
v tistih pokrajinah in občinah, v katerih noben predsedniški oz. županski kandidat ni presegel 50-odstotnega volilnega praga v prvem krogu. Gre za predsednike 22 pokrajin in za župane 99 občin, 15 od katerih so občine pokrajinskih glavnih mest. V Furlaniji-Julijski krajini ni takšnih primerov.
Te volitve zadevajo skupno 13,7 milijona volilnih upravičencev. Kot znano, je v prvem krogu slavila desna sredina, saj sta Ljudstvo svobode in Severna liga osvojila 26 pokrajin in 9 občin pokrajinskih glavnih mest, medtem ko jih je leva sredina osvojila 14 oziroma 5. Politična pozornost je zdaj osredotočena predvsem na pokrajinske volitve v Milanu in Turinu ter na občinske volitve v Bologni, Firencah, Padovi in Bariju. To so ključne preizkušnje za oceno politične obstojnosti leve sredine, razmerja moči med Ljudstvom svobode in Severno ligo ter vloge sredincev UDC, ki se niso opredelili za nobenega od obeh glavnih taborov na vsedržavni ravni, ampak v vsakem primeru posebej.
/
ITALIJA - Plačana dekleta
Sodstvo: »Preiskava je resna«
RIM, BARI - Afera o dekletih, ki naj bi se bila proti plačilu udeleževala zabav v zasebnih rezidencah italijanskega premiera Silvia Berlusconija, dobiva nove razsežnosti. Za tožilstvo v Bariju, ki vodi preiskavo, je slednja »resna« in vse kaže, da je poslovnež Gianpaolo Tarantini zares imel ekipo deklet, s katerimi je oskrboval zabave politikov in tudi premiera. Dekleta so po navadi za svojo prisotnost prejela plačilo v višini tisoč evrov, drugih tisoč pa so prejela tista, ki so se zadrževala tudi po večerji.
Po Patrizii DAddario je pred preiskovalci spregovorila tudi 23-letna Barbara Montereale, ki je potrdila svojo udeležbo na zabavah v palači Grazioli in v vili Certosa. Dejala je tudi, da ji je Patrizia DAddario povedala, da je preživela noč v palači Grazioli in imela spolni odnos z Ber-lusconijem. To naj bi po pisanju dnevnika La Repubblica tudi izhajalo iz posnetka, kjer naj bi Berlusconi DAdda-riovi dejal, naj ga počaka »v veliki postelji«.
Berlusconi je včeraj molčal, v njegov bran pa so se postavili voditelj Severne lige in premierovi somišljeniki pri Ljudstvu svobode, ki s prstom kažejo na Demokratsko stranko, ki pa zavrača odgovornost za afero. Pri Italiji vrednot so prepričani, da gre za zaroto bivših Berlus-conijevih zaveznikov, po prepričanju bivšega konzulenta tožilcev Gioacchina Genchija pa je premiera izdal nekdo iz njegovega ožjega kroga.
IRAN
Kljub prepovedi oblasti tudi včeraj protesti
V središču Teherana spopadi
med policijo in Musavijevimi privrženci
TEHERAN - V središču Teherana so se kljub prvotni odpovedi demonstracij s strani organizatorjev, ki podpirajo poraženca na predsedniških volitvah Mira Hoseina Musavija, včeraj zbrali protestniki. Ti so se spopadli s policijo, ki je po navedbah prič uporabila solzivec in vodne topove. Po navedbah prič naj bi bila v spopadih ena oseba ranjena.
Težko oborožene varnostne sile so protestnikom skušale preprečiti dostop do notranjosti prestolnice. Policija naj bi protestnike pretepala, zaprla pa naj bi tudi vse poti, ki vodijo do mesta, kjer naj bi potekalo zborovanje. V bližini mavzoleja ajatole Homeinija v Teheranu pa se je razstrelil samomorilski napadalec in pri tem ranil eno osebo. Napadalec je umrl, ranjen pa je bil romar, ki je prišel na grob leta 1989 umrlega očeta islamske revolucije v Iranu imama Homeinija. Zaenkrat še ni potrjeno, ali je bil samomorilski napad v mavzoleju, ki je za številne Irance sveti kraj, povezan z demonstracijami.
Visoki predstavnik iranske policije Amad Reza Radan je Musavija, ki oblasti obtožuje nepravilnosti na volitvah, opozoril, da bodo v primeru protestov aretirali organizatorje. Opozorilo Musaviju je izdalo tudi iransko notranje ministrstvo. Kot so sporočili, bo Musavi "odgovoren za posledice kakršnega koli nezakonitega združevanja".
Musavi je sicer včeraj na svoji spletni strani objavil nov poziv k razveljavitvi volitev. V pismu, ki ga je naslovil na iranski svet varuhov je zapisal, da bile med volitvami za-grešene številne nepravilnosti, kar je razlog za razveljavitev volitev v celotni državi. Med nepravilnostmi je navedel zaprtje volilnih skrinjic pred zaključkom volitev, pomanjkanje volilnih lističev ter omejen čas glasovanja. Sicer pa je tudi zatrdil, da so bile po-naredbe izidov že mesece načrtovane.
Svet varuhov je sicer danes izrazil pripravljenost ponovno prešteti glasovnice z deset odstotkov volišč, ki bi jih naključno izbrali. Končno odločitev naj bi svet sprejel do srede. Iranski vrhovni vodja ajatola Ali Ha-menej pa je v petek v svojem prvem javnem odzivu na dogajanje odločno zavrnil, da bi na volitvah prišlo do ponaredb, ter poudaril, da so ljudje pač izbrali, kogar so želeli, torej dosedanjega predsednika Mahmuda Ahmadinedžada.
Musavi je torej včeraj odprto izzval Hameneja. Po nekaterih pričevanjih naj bi izrazil pripravljenost na mučeništvo. Sicer pa je privržence pozval, naj priredijo splošno stavko, če ga bodo aretirali.
Ameriški predsednik Barack Obama pa je včeraj pozval iranske oblasti, naj ne sežejo po nasilju.
Ulica Teherana po včerajšnjih protestih
ansa
IRAK - Pri Kirkuku
Atentat zahteval 46 življenj
BAGDAD - V eksploziji tovornjaka bombe v Iraku je bilo po navedbah policije danes ubitih 46 ljudi, več kot 160 pa je ranjenih. Eksplozija je odjeknila v mestu južno od z nafto bogatega Kirkuka. Napad velja za najbolj krvavega v tej državi v zadnjem mesecu. Napad se je zgodil po opoldanski molitvi v bližini mo-šeje v mestu Taza, kjer živijo pretežno turkmenistanski šiiti. Med žrtvami so tudi ženske in otroci, je sporočil predstavnik bolnišnice v Kirkuku. V napadu je bilo poškodovanih tudi več okoliških hiš in pod ruševinami še vedno iščejo morebitne žrtve.
Z nafto bogati Kirkuk zaznamujejo napetosti med kurdsko, turk-menistansko in arabsko skupnostjo. Včerajšnji napad pada v čas, ko se ameriška vojska pripravlja na umik iz urbanih območij v Iraku, ki naj bi jih v skladu s t.i. sporazumom o statusu sil (Sofa) zapustila do 30. junija. (STA)
SREDNJA EVROPA - Sestal se je tudi z italijanskim predsednikom Napolitanom
Slovenski predsednik Türk je imel v Novem Sadu vrsto dvostranskih srečanj
NOVI SAD - Slovenski predsednik Danilo Türk je imel ob robu dvodnevnega 16. vrha predsednikov srednjeevropskih držav v Novem Sadu več bilateralnih srečanj. Med drugim se je sestal s češkim predsednikom Vaclavom Klausom in z gostiteljem, srbskim kolegom Borisom Tadicem, so sporočili iz urada predsednika republike.
Türk se je včeraj sestal s črnogorskim kolegom Filipom Vujanovicem, predsednikom predsedstva BiH Nebojšo Radmanovicem in slovaškim predsednikom Ivanom Gašparovičem. Prvi dan obiska v petek pa se je srečal s češkim predsednikom Klausom, s poljskim kolegom Lechom Kaczynskim, italijanskim predsednikom Giorgiom Napolitanom in s Ta-dicem.
Klaus je Türka na daljšem neformalnem srečanju seznanil z vtisi iz češkega predsedovanja Evropski uniji. Posebej se je zadržal pri izkušnjah z vrhunskih sestankov EU s Kitajsko, Rusijo, Japonsko, Pakistanom in Jordanijo. Pogovarjala sta se tudi o prihodnosti unije, Liz-
bonski pogodbi in najnovejših rešitvah glede irskega pristopa k tej pogodbi.
Turk in Vujanovic pa sta spregovorila predvsem o razmerah v regiji. Govorila sta tudi o poteku gospodarskih projektov, ki so bili predmet pogovora med njunimi srečanji v zadnjih mesecih, zlasti o projektih sodelovanja obeh držav pri razvoju planinskega turizma v severni Črni gori. Ocenila sta, da se ti projekti uspešno razvijajo, potrebno pa bi bilo razviti finančno sodelovanje za njihov nemoten razvoj.
S predsednikom predsedstva BiH Radmanovicem se je slovenski predsednik pogovarjal o vizumski liberalizaciji za državljane BiH v odnosu do EU, ki jo Slovenija podpira. Radmanovic je ob tem zagotovil, da je BiH izpolnila vse potrebne pogoje. Spregovorila sta tudi o odnosih med državama in o možnostih za okrepitev gospodarskega sodelovanja. Za BiH predstavlja energetika eno od glavnih usmeritev v prihodnje, to pa je tudi možnost za nadaljnjo krepitev sodelovanja med državama, sta se strinjala predsednika.
Na srečanju s slovaškim kolegom pa je Türk Gašparoviču čestital ob vnovični izvolitvi na položaj predsednika. Njun pogovor je bil sicer posvečen predvsem stanju in posledicam gospodarske krize v obeh državah, s posebnim poudarkom na razvoju socialnega podjetništva, ukrepih za ohranitev delovnih mest, spopadanju z brezposelnostjo, stimuliranju bank h kreditiranju gospodarstva, ukrepih za pomoč mladim družinam in skrbi za ohranjanje socialnih transferjev.
Kaczynskega je na srečanju s Tür-kom zanimalo stanje v sporu o meji med Slovenijo in Hrvaško, poljski predsednik pa je Türka povabil kot gosta na vrh predsednikov držav Višegrajske skupine, ki bo septembra v poljskem mestu Sopot. Sogovornika sta govorila tudi o nadaljnji širitvi EU, Kaczyn-skega pa je zanimal še pogled predsednika Türka na reformo Varnostnega sveta Združenih narodov.
Türk in Napolitano sta govorila zlasti o sodelovanju med državami Srednje Evrope in o skupni energetski
politiki EU. Ob tem sta izmenjala informacije o prizadevanjih obeh držav za razvoj plinovodov v Evropi. V pogovoru sta se dotaknila tudi evropskih institucij ter bilateralnega sodelovanja med Slovenijo in Italijo.
Predsednik Republike Slovenije in njegov srbski kolega Tadic pa sta v daljšem pogovoru ocenila sodelovanje med državama in zlasti pohvalila uspešen razvoj gospodarskih odnosov. Poudarila sta pomen vizumske liberalizacije za približevanje Srbije EU, srbski predsednik pa se je ob tej priložnosti zahvalil Turku za pomoč, ki jo Slovenija daje v tem pogledu.
Predsednika sta ugotovila, da je prišel čas, da se odnosi med Slovenijo in Srbijo dvignejo na novo raven in da se v tem kontekstu pripravi tudi uradni obisk predsednika Tadica v Sloveniji, ki bi imel poudarjeno gospodarsko vsebino. Govorila sta še o sodelovanju držav na področju kulture, o vprašanjih nasledstva nekdanje Jugoslavije ter o stališčih Srbije glede Kosova. (STA)
PRIREDITVE	Nedelja, 21. junija 2009 2 7
/
GLEDALIŠČE DUNAJ
Razstava del Leonarda da Vincija
DUNAJ - V Minoritski cerkvi na Dunaju bo od 25. junija do 27. septembra na ogled razstava Leonardo da Vinci: Človek, umetnik, genij. Med replikami vseh 23 ohranjenih Da Vincijevih del, zbranih na enem mestu, bo možno videti tudi znamenito Mono Lizo in Zadnjo večerjo. Razstava bo odprta vsak dan, možni so tudi vodeni ogledi v tujih jezikih.
Umetnik, kipar, renesančni arhitekt, umetnostni zgodovinar, znanstvenik, pisatelj in izumitelj Leonardo da Vinci s svojo genialnostjo navdušuje še danes. Tudi 490 let po smrti tega velikega genija, ki je znan ne samo po svojih slikarskih mojstrovinah, ampak tudi po številnih izumih, ostajajo njegova dela nepozabna.
Zato so se na Dunaju odločili zbrati vseh njegovih 23 ohranjenih umetniških del, jih s pomočjo digitalne tehnologije repli-cirati in v originalni velikosti predstaviti v gotski Minoritski cerkvi v avstrijski prestolnici. Dela si bodo sledila v kronološkem zaporedju, vsako od njih pa bo spremljala tudi zgodba nastanka. Ob zvokih re-konstuirane Da Vincijeve glasbe bodo tako na ogled Mona Liza, Devica z otrokom, Janez Krstnik, Zadnja večerja in druge, so sporočili iz agencije za stike z mestom Dunaj - Compress. (STA)
GLASBA - Od 27. junija do 5. julija mednarodno srečanje
Novo Gorico bodo znova zavzeli saksofonisti
NOVA GORICA - V organizaciji Kulturnega doma Nova Gorica in no-vogoriške glasbene šole bo od 27. junija do 5. julija v Novi Gorici potekalo že 13. mednarodno srečanje saksofonistov v Sloveniji. V okviru srečanja bo poleg poletne šole saksofona potekalo tudi 5. mednarodno tekmovanje saksofonistov in festival z bogato koncertno ponudbo.
Nova Gorica bo v tem času gostila 50 mladih saksofonistov iz štirinajstih držav. Trideset se jih je prijavilo na poletno šolo saksofona, dvajset pa na tekmovanje. Mednarodno srečanje saksofonistov v Novi Gorici je v plejadi številnih poletnih šol v Evropi redkost, saj imajo udeleženci možnost individualnih lekcij s priznanimi mentorji, mojstri saksofona, ki se jim tekom tedna skrbno posvečajo.
Za zaključek mednarodne poletne šole, ki bo potekala na Glasbeni šoli Nova Gorica, bodo udeleženci v četrtek, 2. julija, v veliki dvorani Kulturnega doma Nova Gorica pripravili zaključni koncert. Mednarodno tekmovanje bo potekalo v dveh starostnih kategorijah, tekmovalni program pa bo sestavljen iz obvezne skladbe ter skladbe po izbiri. Tekmovanje se bo zaključilo v nedeljo, 5. julija.
13. mednarodno srečanje saksofonistov bo tudi v znamenju festivala, s številnimi koncerti vrhunskih glasbenikov, ki bodo popestrili poletno dogajanje v središču mesta in okolici. Tako bo že v petek, 26. junija, na novogori-škem Bevkovem trgu koncert Uroša Periča & The Bluenote Quartet & The Pearletters. Dan kasneje bo v spremstvu Big Banda GD Nova na Bevkovem trgu nastopila Alenka Go-
dec. Nedeljsko dogajanje bo na isti lokaciji minilo v znamenju jazz glasbe zasedbe Jani Šepetavec Whisper Quar-tertet Project. V dvorani Frančiškanskega samostana na Kostanjevici bosta v ponedeljek nastopili saksofonistka Bet-ka Bizjak Kotnik in pianistka Milanka Črešnik, v torek pa na domačiji Klinec v Medani Boštjan Simon West Coast Jazz Kvartet. V četrtek, 2. julija, bo v atriju gradu Krom-berk koncert mentorjev poletne šole saksofona Marcusa Weissa, Arna Bornkampa in Matjaža Drevenška. V petek, 3. julija, bo Bevkov trg zapolnila glasba Danskega pihalnega orkestra, dan kasneje pa bo za latino večer poskrbela kubanska zasedba La Cubana.
Nace Novak
_SLOVENIJA_
GABROVICA PRI KOMNU
Prireditveni prostor »Brce«
V	nedeljo, 28. junija ob 21.00 / Marco Tassara: »Amour, amore, Liebe ... na trnek se lovijo ribe«. Komedija v dveh dejanjih. Prvič v slovenščini. Prevedel in priredil Sergej Verč, jezikovna obdelava Minu Kjuder. Režiser Sergej Verč, pomočnica režiserja Minu Kjuder. Gledališka skupina KD "Brce" iz Gabrovice pri Komnu. V sklopu tradicionalnega praznika vaških patronov sv. Petra in Pavla.
LJUBLJANA
SNG Drama Ljubljana
Veliki oder
V	torek, 23. junija ob 19.30 / »Kuchi-pudi«, gostuje plesna skupina Yamini Reddy.
V	torek, 30. junija ob 19.30 / Christopher Marlowe: »Edvard Drugi«.
Mala drama
V	petek, 26., v soboto, 27. in v ponedeljek, 29. junija ob 20.00 / David Hare: »Modra soba«.
Mestno gledališče ljubljansko
Veliki oder
Jutri, 22. junija ob 19.00 / Peter Stone, Jule Styne, Bob Merril: »Sugar - Nekateri so za vroče«.
Mala scena
Jutri, 22. junija ob 20.00 / Miha Maz-zini: »Let v Rim«.
FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA
GORICA
Skupni trg obeh Goric
V	četrtek, 25. junija ob 21.00 / »Koncert na meji 2009« nastopa Benicia Cardenas s svojo skupino (Kolumbija). Fešta salse y cumbia - Vstop prost.
_SLOVENIJA_
■	13. mednarodno srečanje
saksofonistov v Sloveniji
Koncerti so brezplačni. Ob slabem vremenu se koncerti z Bevkovega trga preselijo v Kulturni dom Nova Gorica.
V	petek, 26. junija ob 21.30, na Bevkovem trgu v Novi Gorici / Uroš Peric in The Bluenote Quartet & The Pear-lettes (»Tribute to Ray Charles«).
V	soboto, 27. junija ob 21.30, na Bevkovem trgu / Big Band GD Nova & Alenka Godec.
V	nedeljo, 28. junija ob 21.30, na Bevkovem trgu / Jani Šepetavec Whisper QuarterTet Project.
V	ponedeljek, 29. junija, ob 20.30, v dvorani Frančiškanskega samostana na Kostanjevici / Betka Bizjak Kotnik (saksofon) in Milanka Črešnik (klavir).
V	torek, 30. junija ob 21.00, na domačiji Klinec v Medani v Goriških brdih / Boštjan Simon West Coast Jazz Kvartet.
V	četrtek, 2. julija ob 17.00, v Kulturnem domu Nova Gorica / Zaključni koncert udeležencev poletne šole in ob 21.00 v atriju gradu Kromberk Marcus Weiss (CH) & Arno Bornkamp (NL), gost koncerta Matjaž Drevenšek (koncert mentorjev poletne šole saksofona).
V	petek, 3. julija ob 21.30, na Bevkovem trgu / Danski pihalni orkester.
V	soboto, 4. julija, v Kulturnem domu v Novi Gorici / Koncert finalistov 5. mednarodnega tekmovanja saksofonistov v Sloveniji (1. kategorija) in na Bevkovem trgu latino večer La Cubana.
V	nedeljo, 5. julija, v Kulturnem domu v Novi Gorici / Koncert finalistov 5. mednarodnega tekmovanja saksofonistov v Sloveniji (2. kategorija).
■	GLASBA Z VRTOV
SVETEGA FRANČIŠKA
Jutri, 22. junija, ob 20.00 / Dvorana Frančiškanskega samostana na Kostanjevici v Novi Gorici - Mihela Brecelj - violina, Danijel Brecelj - klavir.
LJUBLJANA
Križanke
Jutri, 22. junija ob 21.00 / Nastopila bo pevka in avtorica irskega rodu Sinead O'Connor.
FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA
TRST
Zgodovinsko-umetniški muzej in la-pidarij, (Trg pred stolnico 1): na ogled
lokalni arheološki predmeti iz prazgodovine, skulpture iz rimljanskih in srednjeveških časov in pa egipčanski, grški, rimljanski in antični predmeti z italijanskega polotoka; numizmatična zbirka, fototeka in knjižnica. Urnik: od torka do nedelje od 9.00 do 13.00, ob sredah od 9.00 do 19.00, ob ponedeljkih zaprto.
Rižarna pri Sv. Soboti: nacistično koncentracijsko uničevalno taborišče, fotografska razstava in knjižnica. Urnik: odprto vsak dan od 9.00 do 19.00. Vstop prost.
Palača Costanzi (dvorana Umberto Veruda, Mali trg 2): do 28. junija bo na ogled slikarska razstava Živka Ma-rušiča. Odprto vsak dan od 10.00 do 13.00 in od 17.00 do 20.00. ŠKEDENJ
Etnografski muzej (Ulica pane bianco 52): Muzej je odprt vsak torek in petek od 15.00 do 17.00, za šole in skupine za ogled izven urnika klicati na tel. št. (00-39) 040-830-792. OPČINE
Atelier Dom Art (Dunajska cesta 17/A): do septembra, bo na ogled razstava Vivjane Kljun pod naslovom »Prepovedane stolice«.
Bambičeva galerija, (Proseška ul. 131): do 27. junija bo na ogled razstava »Svetloba in sence« keramičark Margarete Jurišic in Marinke Kverh. REPEN
Galerija Kraške hiše: na ogled je razstava »Izbor iz zbirke Kabineta slovenske fotografije pri Gorenjskem muzeju v Kranju«.
KRIŽ
Slomškov dom: do 29. junija bo na ogled razstava »Voda vir življenja«. Na razstavi sodelujejo otroci iz osnovne šole Albert Sirk in otroci italijanske osnovne šole iz Križa pri Trstu ter razsta-vljalci: Anica Pahor, Renata Siroich, Laura Štor, Luciana Viscardi in Pavel Hrovatin. Urnik: od ponedeljka do petka od 16.00 do 19.00, ob sobotah in nedeljah od 10.00 do 13.00 in od 16.00 do 19.00. DOBERDOB
Modra's galerija: do 5. julija bo v priredbi Kulturnega društva Jezero na ogled razstava Enza Valentinuza z naslovom Pešpot 77. Odprto ob delavnikih med 18.00 in 20.00, ob praznikih med 10.00 in 12.00.
GORICA
V palači Attems Petzenstein (Trg de Amicis 2): do 6. septembra, bo na ogled razstava pod naslovom »L'atelier degli oscar. I costumi della sartoria Ti-relli per il grande cinema«. Urnik: od torka do nedelje med 9.00 in 19.00.
Goriški grad: do 5. julija bo na ogled razstava pod naslovom »I maestri in-cisori del Novecento«. Odprto med 9.30 in 13.00 ter med 15.00 in 19.30 razen ob ponedeljkih.
Kulturni dom: so na ogled razstave pod naslovom »Pot skozi čas«, ki jih prireja Slovenski filatelistični klub »Lovrenc Košir« iz Trsta v sodelovanju s Kulturnim domom in s Slovensko knjižnico Damir Feigel iz Gorice. Razstavljajo: Peter Suhadolc (na temo gore), Odo Kalan (šport), Bruno Počkaj (Slovenija od 1991 do 2002 in zbirka Cona A in cona B Svobodnega tržaškega ozemlja), Igor Tuta (skavti) in Franc Saksida (otroške risanke Walt Disneya); Poleg filatelističnih zbirk v Kulturnem domu bo Marjan Malič pokazal del svoje zbirke o Solkanu, Roberto Ballaben del svoje zbirke starih razglednic z naslovom Sprehod po nekdanji Gorici in Igor Tuta del svoje zbirke pod naslovom Izlet v Sesljan in Devin. Istočasno bo v kulturnem domu tudi razstava, ki jo je priredila knjižnica Feigel iz Gorice, slik in knjige pisatelja in humorista Damira Feigla. Ob tej priložnosti klub Košir in goriška knjižnica bodo izdali posebno razglednico pisatelja Feigla s sliko, ki jo je izdelal Avgust Černigoj. Razglednica z znamko in žigom bo na razpolago obiskovalcem ves čas odprtja razstave. Razstave so odprte do ponedeljka, 22. junija.
KRMIN
V muzeju Teritorija v palači Locatel-
li, do 16. avgusta razstavljata Danilo Jej-čič in Franc Dugo pod naslovom »Di-vergenti affinita«. Odprto od četrtka do sobote med 17. in 20. uro, ob nedeljah med 10.30 in 12.30 ter med 17. in 20. uro.
RONKE
Kavarna Trieste (trg Oberdan 1): do 4.
julija, bo na ogled fotografska razstava članice fotokluba Skupina 75, Loredane Princic, v organizaciji združenja Triestefotografia.
_SLOVENIJA_
SEŽANA
Kosovelov dom: je na ogled razstava
»Ustvarjam, torej sem«. SEČOVLJE
Krajinski park Sečoveljske soline: odprto vsak dan od 8.00 do 20.00, na ogled film o solinah, slikarska razstava ter sprehod po solinski poti z obiskom multimedijskega centra. Vstopna točka je na Seči. KOPER
Osrednja knjižnjica Srečko Vilhar (Avla knjižnjice, trg Brolo 1): do 24.
junija, bo na ogled razstava fotografij
pod naslovom »Pravična delitv dobrin bo rešila svet«.
PADNA
Galerija Božidarja Jakca: grafike in risbe Božidarja Jakca in arheološke najdbe stare Padne, stalni razstavi. Ključ galerije na voljo v Padni pri hiši št.1 (Pu-cer), 0038665-6725028. LOKEV
Vojaški muzej Tabor: stalna razstava orožja in opreme. Ogled je možen ob sobotah in nedeljah od 10.00 do 12.00 in od 14.00 do 17.00, za najavljene skupine tudi izven urnika. Informacije: Srečko Rože, 05/7670581, 041/516586. TOMAJ
Kosovelova domačija in soba Srečka Kosovela: ogled je možen vsako nedeljo med 14. in 16. uro ali po predhodnem dogovoru. Informacije: Dragica Sosič (05/7346425). ŠTANJEL
Grad Štanjel, Galerija Lojzeta Spaca-
la: Lojze Spacal - stalna razstava grafik. Odprto od 10.00 do 14.00, ob sobotah in nedeljah od 10.00 do 18.00, ob ponedeljkih zaprto.
Storževa galerija: do 30. junija bo na ogled razstava slikarja Alberta Žvaba pod naslovom »O Krasu o morju«.
Stolp na vratih: do 22. julija bo na ogled slikarska razstava slikarke Meti Gosar Peternel pod naslovom »Kofetek za petek«.
Galerija pri Valetovih: do 12. julija bodo na ogled fotografski portreti »Spa-cal - Černigoj«, fotografa Maurizia Frullanija. BRANIK
Grad odprt ob sobotah, nedeljah in praznikih od 14.00 do 19.00 (ob slabem vremenu zaprto), za večje skupine tudi med tednom po predhodnem dogovoru (tel. +386(0)53334310, gsm +386(0)31324101). MIREN
Galerija Oskarja Kogoja: na ogled monografska zbirka ter prostori obnovljenega materinega doma, Miren, št. 125.
NOVA GORICA
Muzejske zbirke Goriškega muzeja:
Grad Kromberk od ponedeljka do petka od 8. do 19. ure, ob sobotah zaprta, ob nedeljah in praznikih pa od 13. do 19. ure; Sv. Gora ob sobotah, nedeljah in praznikih od 10. do 18. ure; Grad Dobrovo v ponedeljek zaprta, od torka do petka od 8. do 16. ure, ob sobotah, nedeljah in praznikih pa od 13. do 17. ure; Kolodvor od ponedeljka do petka po urniku Turistične agencije Lastovka, ob sobotah od 12. do 19. ure, ob nedeljah pa od 10. do 19. ure. Najavljene skupine si lahko zbirke ogle-
dajo tudi izven urnika (tel. 0038653359811).
Paviljon poslovnega centra HIT (Del-pinova 7a): do 1. septembra je na ogled razstava slik Nataše Gregorič. Odprto vsak dan med 10. in 19. uro.
Mestna Galerija (Trg E. Kardelija 5): do 29. junija bo razstavljal slike Jernej Skrt. Odprto od ponedeljka do petka od 9.00 do 13.00 in od 15.00 do 19.00; ob sobotah od 9.00 do 12.00, ob nedeljah in praznikih zaprto.
KANAL
V Melinkih na št. 5 je na ogled stalna razstava etnološko-rezbarske zbirke Franca Jerončiča.
Mestni muzej: odprto vsak dan od 9.00
do 18.00. TOLMIN
Tolminska muzejska zbirka: od ponedeljka do petka od 9.00 do 15.00, ob sobotah, nedeljah in praznikih od 13.00 do 17.00. IDRIJA
Grad Gewerkenegg: do 30. avgusta bo na ogled razstava Milene Gregorčič »Spomini, grafike z idrijsko čipko«.
KOBARID
Kobariški muzej: na ogled je stalna muzejska zbirka »Soška fronta 19151918«. Urnik: vsak dan od 9.00 do 18.00. TRENTA
Trentarski muzej: razstava o Triglavskem narodnem parku in etnološka zbirka, stalni razstavi. Urnik: vsak dan od 10.00 do 18.00. LJUBLJANA
Cankarjev dom (Galerija CD): do 26. julija je na ogled razstava »Mehika pred Kolumbom«.
Cankarjev dom (Mala galerija): še danes, 21. junija, je na ogled fotografska razstava Dušana Arzenšeka. VOJSKO
Partizanska tiskarna Slovenija: kulturno zgodovinska dediščina, odprto vsak dan do 15. oktobra od 9.00 do 16.00.
NAŠA SLIKOVNA KRI2ANKA
REŠITEV (20. 6. 2009)
Vodoravno: rokada, bes, kiks, ananas, Američan, Terim, izolator, kan, Adnan, Ba, O. K., Alessla, amarela, vek, I. K., otavič, sram, tlaka, Na, Malaga, N. R., Beograd, E. D., Fausto Coppi, Dalila, Tibor, kolorit, minaret, karavan, Sorica, etapa, Eak, 2ivi zid, Ma lavi, O. L., Klement, imitator, NATO, Sirk, OI, boniteta, ANAS; na sliki: Adi Danev.
GLASBA
RAZSTAVE
28
Nedelja, 21. junija 2009
V REME, ZAN IMIV O S TI
jasno
rN zmerno oblačno
oblačno
^ rahel
dež
a A zmeren ÜÜ dež
óVr
nevihte
veter
megla
VREMENSKA SLIKA
Zaradi nizkega pritiska nad Sredozemljem bodo v naši deželi pihali severovzhodni vetrovi, ki bodo do ponedeljka suhi, v torek pa bodo bolj nestabilni.
DOLŽINA DNEVA
Sonce vzide ob 5.16 in zatone ob 20.58
Dolžina dneva 15.43
r LUNINE MENE ^
Luna vzide ob 3.22 in zatone ob 20.00
A
Nad severnim Sredozemljem je nastalo plitvo območje nizkega zračnega pritiska. Vremenska fronta se zadržuje nad Balkanom in Sredozemljem. Nad naše kraje doteka od severovzhoda razmeroma hladen, a bolj suh zrak.
BIOPROGNOZA Vremenski vpliv bo obremenilen. Veliko ljudi bo imelo vremensko pogojene težave, ki se bodo kazale predvsem kot slabo počutje, nemir, potrtost, razdražljivost in utrujenost.

MORJE
Morje je razgibano, temperatura morja 18,3 stopinje C.
PLIMOVANJE
Danes: ob 3.51 najnižje -67 cm, ob 10.41 najvišje 27 cm, ob 15.33
najnižje -7 cm, ob 21.26 najvišje 54 cm. Jutri: ob 4.31 najnižje -71 cm, ob 11.27 najvišje 30 cm, ob 16.27 najnižje -5 cm, ob 22.09 najvišje 53 cm.
TEMPERATURE V GORAH OC
500 m............20 2000 m .
1000 m ..........14 2500 m .
1500 m............9 2864 m .
. .5 . .1 . -1
UV INDEKS
UV indeks bo sredi dneva ob jasnem vremenu v gorah dosegel 10 in pol, po nižinah 9.
Vremenska napoved Hidrometeorološkega zavoda R. Slovenije in deželne meteorološke opazovalnice ARPA OSMER
rahel sneg
z
sneg
Sä mocan liti sneg
topla fronta
hladna fronta
okluzija
izobara
, sredisče a sredisče ' ciklona lantiaklona
O
GRADEC
10/20
CELOVEC —^ O 9/20
TOLMEČ O
6/17
TRBIŽ O
5/16
O 6/18 KRANJSKA G.
O PORDENON
10/25
VIDEM O
9/26
ČEDAD O
O
TRŽIČ
8/20
O 8/18
S. GRADEC
CELJE 10/21 O
MARIBOR
o 11/20
M. SOBOTA
010/21
PTUJ
O
GORICA O
12/26
O N. GORICA j
14/25 fi
O
KRANJ
O	,
LJUBLJANA ,	10/21 ¿¿/n. MESTO 11/20
/POSTOJNA	O
O 10/19
KOČEVJE
Č o-
ČRNOMELJ
-
ZAGREB 12/21 O
REKA 15/24 OPATIJA —,q
/Si
(^NAPOVED ZA DANES
Zjutraj bo zmerno oblačno in dokaj mrzlo; čez dan bo spre- Spremenljivo oblačno bo. Možna bo kakšna kratka ploha. menljivo z prijetnimi temperaturami. Pihala bo zmerna do Zjutraj bo po nekaterih kotlinah megla ali nizka oblačnost. močna burja, zlasti na obali. Popoldne in zvečer bo lahko Pihal bo severovzhodni veter, burja na Primorskem bo sla-ponekod nastala kakšna kratkotrajna ploha.	bela.
Najnižje jutranje temperature bodo od 6 do 12, najvišje ^	dnevne od 17 do 21 stopinj C.
O
GRADEC
11/18
8/18
DOPIS IZ PARIZA - Ob 20. juniju
Svetovni dan beguncev
Zaradi vojne, političnih ali ekonomskih razlogov, etnične ali verske pripadnosti, moraš zapustiti dom; zapustiti moraš vse svoje imetje, službo, prijatelje, svoje drage... in postaneš begunec.
V	svetu je okrog 40 miljonov beguncev. Seznam je dolg: v Pakistanu, Iranu, Siriji, Srbiji, Ruandi, Izraelu, Sudanu, ZDA, Maroku ... Večina beguncev (okoli 78%) se nahaja v državah tretjega sveta. Kot begunec moraš v posebna taborišča oziroma centre in se znajdeš v začaranem krogu »begunskega statusa«: nimaš pravice do delovnega dovoljenja in odvisen si od pomoči raznoraznih organizacij. Starejši izgubijo tisto, za kar so delali vse življenje, mladi ostanejo brez bodočnosti ...
V	svetu je tudi mnogo »pozabljenih« beguncev. Pretekli teden je Euronews poročal o butanskih beguncih v Nepalu, ki so morali svojo zapustiti domovino leta 1990, ker so po veri hinduisti in ker ne govorijo uradnega butanskega jezika. Po skoraj dvajsetih letih živijo še vedno v začasnih taboriščih ...
Če govorimo o beguncih, ne moremo mimo palestinskih, saj so največja begunska populacija v svetu. Vsega skupaj jih je okoli 4,5 miljona; 1,3 miljona jih je razseljenih v Izraelu in na zasedenih palestinskih ozemljih, 2.3 milijona jih živi v
Jordaniji (kjer imajo status državljanov), 430.000 v Libanonu, 460.000 v Siriji, 49.000 v Egiptu, 15.000 v Iraku (pred vojno jih je bilo 60.000). Najhuje prede Palestincem v Libanonu in Egiptu, kjer ni-
majo nobene politične ali državljanske pravice, nimajo zdravstvenega zavarovanja in niti pravice do šolanja.
Mnogi begunci pač živijo v težkih razmerah, v pomankanju, v nehumanih kondicijah... Ne izgubiš le imetje, ampak tudi človeško dostojanstvo.
Združeni narodi so leta 1951 ustanovili Visoki komisariat za begunce (UNHCR), ki ima nalogo, da ščiti begunce, jim pomaga s hrano in zdravili, bodisi pri integraciji v novi državi ali pri vrnitvi v domovino. V razvitem svetu se sicer do beguncev in migrantov nasploh - do tistih, ki bi se radi naselili na »bogatem zahodu« - uveljavlja nasprotna težnja: EU, ZDA in Avstralija z vedno strožjimi zakoni o migraciji onemogočajo, da bi mnogi sploh zaprosili za azil. Višek nerazumevanja in diskriminacije je dosegla Italija, ki je predlagala, da bi ilegalne priseljence kaznovali z zaporom; zaradi pritiska EU je kazen omejila na denarno globo.
Tu se postavlja problem migracije nasploh. Vsako leto migrira približno 200
milijonov ljudi: po eni strani gre za naval revnih, ki pa predstavljajo npr. v EU zaradi prešibke naravne demografske rasti nujno delovno silo, po drugi strani pa gre za beg možganov. Posledice so že vidne; v Manchestru je npr. več zdravnikov iz Malavija, kot je zdravnikov v Malaviju. Današnja situacija lahko privede do še večjega prepada med t. i. razvitim in tretjim svetom.
Ali je svetovni dan beguncev le datum za proslave, koncerte in druge manifestacije? Ne, ta dan je more in mora biti veliko več. Cilj je seznaniti javnost o težkih razmerah beguncev, opozoriti na »pozabljene« in s tem povečati pritisk na oblasti.
Za konec pa zgodba o treh iraških beguncih v Damasku, ki so po svoje »uspeli«, saj so izdali album po internetu: lahko ga poslušate na ITunes, Napster, Amazon, Amie Street, IMVU, lala, Shock-Hound, Rhapsody et emusic. Abdel Mou-nem Ahmad igra na kanun (nekakšne ci-tre), Fadi Fares Aziz na nej (neke vrste flavto), Salim Salem na ud (lutnjo). Album Transition vključuje 15 komadov, kjer se tradicionalna glasba prepleta z moderno. Dobiček albuma so namenili iraškim družinam v Siriji, ki zaradi »sistema«, ne morejo do službe in torej do kruha.
Jana Radovič
INFORMACIJA
Internet Iranu nudi vez s svetom
WASHINGTON - Spletni koncern Google in spletna socialna mreža Facebook sta se odzvala na krizo po predsedniških volitvah v Iranu, od koder je režim tujim medijem prepovedal poročanje. Google je uporabnikom ponudil prevajalnik za perzijščino, medtem ko je Face-book zagnal svojo spletno stran v tem jeziku.
"Menimo, da je zagon prevajalnika za perzijščino ob dogodkih v Iranu zelo pomemben," je Google sporočil na svojem blogu ob zagonu brezplačne storitve, ki omogoča prevajanje iz perzijskega v angleški jezik in obratno. Iranci bodo lahko svetu neposredno sporočali, kaj se dogaja v njihovi državi. Facebookov inženir Eric Kwan pa je na svojem blogu poudaril, da ljudje po predsedniških volitvah v Iranu vse bolj izmenjujejo informacije o dogajanju v tej državi preko Facebooka. Zagon Facebooka v perzijščini je na spletu že pozdravilo več tisoč ljudi.
Turčija, Tunizija in Egipt varnejši od Hrvaške
ZAGREB - Državljani Velike Britanije, Nemčije in Italije so prepričani, da so Turčija, Tunizija in Egipt varnejše države od Hrvaške, je po poročanju hrvaškega Večernjega lista pokazala raziskava španskega podjetja THR. Časopis je omenjeno oceno španskega podjetja, ki je bila predstavljena v petek, označil kot neugodno dejstvo za hrvaški turizem.
Kot poroča Večernji list, so se nekateri poskušali potolažiti z dejstvom, da je bila raziskava izvedena na relativno majhnem vzorcu od 900 do 2800 vprašanih v Veliki Britaniji, Nemčiji, Italiji in na Češkem. Hrvaški minister za turizem Damir Bajs je ob tem dejal, da je le eden od sto vprašanih "govoril iz prve roke", kar pomeni, da je bil vsaj enkrat na Hrvaškem. (STA)