Ciril Podržaj: Kraška reka
KO je kraška reka, ta trpinka, ki je v življenju ^ajena vscga hudega, pritekla do Jadranskega morja, je obstala v negotovosti.
Kdor je skušen, je previden.
sO dobro morje,« se je obrnila s prosnjo na mor-ske valove, >povej mi, kje bo bolje zame, ali bi šla na globoko, ali bi tekla po povržini?«
»Oirok moj,< prijazno oclgovori morje, »pojdi, ka-mor ti je ljubo. Mislim pa, da je na površini naj-lepše...«
»Toda burja me bo našla in me bo prekucevala...«
»Pa se razlij po globinaliU
»Tara pa zlatega solnca ne bom vitlela!«
Morje se je smfhljalo.
$če je tako, pa vzemi vsakega nekaj. Na svetu ni nikdar vse prav. Bocli tvoj tlom povsod, tcci ua globoko in na visoko. zgoraj po glartini in spodaj po prepadih.s
Ta nasvet je reki ugajal. Zato sc razlivajo voclt' kraške reke po gladini Jadranskega morja in gledajo zlato solnco — brodijo pa tudi po morskih globinah in prepadih, kamor burja ninia dostopa,
Če pa ulwŽico kdaj v globiai ujeda in zmaguje žalost, ali če jo na vrhu neusmiljeno premetava in preganja burja, tedaj se potrpežljiva Kraševka tolaži, rekož:
»Na svetu ni nikdar vse prav.«