Letnik III. Neodvisen političen list inserati ali oznanila se računijo s 15 vin. od čredne petitvrste; pri večkratnih oznanilih velik popust ljudstvo. Št. 114. Maribor, dne 27. iFEdnlStvo In oprironiSfuo: Maribor, Koroške „STRAŽA izhaja v pondeljek, sred« popoldne. Rokopisi se ne vračajo. Z aredni&tvom se more govoriti rs&k dan od 11.—12. ure dopold. Tatofon it 113. flapofinina h K K K Posamezne številke 10 v. Avstrije «lo leto 17 K. Kršenje jezikovnih naredb po štajerskih sodiščih. Ziadnjič smo že priobčili članek iz ,/Tiagjespo-šte“', v. katerem se nekdo, ki je izredno dobro poučen o vseb dogodkih na sociLjču, vznemirja, češ, da kršijo mariborska sodišča jezikojvne 'naredbe v prid — Slovencem. ,V enajkem Smislu je bil tudi pisan; članek v ,,Marburgerci.“' Mi smo v zadnji številki v protidokaz navedli pod naslovom „(Hjochenhurjgerjev sistem“ nekoliko suhih dejstev), toda smo bili” konfiscirani. To pa nas ne plaši in mi borno še nadalje razkrinkavali razmere, ki vladajo po najših uradih'. Krik nemških listov je pqvsem neutemeljen in le priča, da se 'Slovenci veliko premalo zajvjedamo še svojih pravic. 'Opozarjamo na član 10 temeljnega državnega zakona, kateri pravi, da sta oba deželna jezika v uradu, Šoli in javnem žijvljenju enakopravna. Ta odločba je iz leta 1867. (Vsaka naredim, ki nasprotuje temu temeljnemu državnemu zakonu, je ne-postavna in, neustavna. ,V smislu naših državnih' zakonov ne sine krika naredba nikdar nasprotovati zakonu. Naredbe so samo zato, da zakonska določila natančneje pojajsnijo, nikdar, pa ne smejo nasprotovati načelom, ki jih ugotavlja kak zakon. Naredba,, na katero se sklicuje ,„|Marburgerca'* in ;,,iTagespošta“, je iz leta 1862, torej iz Čaša, ko še ni bil v; Veljavi temeljni državni zakon. Pia tudi ta naredba določa, da se s slovenskimi pjričami morajo sestaviti slovenski zapisniki, ravno tako 'tudi s slovenskimi obtoženci. Tudi določa naredba iz leta 1862. da morajo sodišča rešiti vse slovenske vloge, ne glede na to, 'da dotičnik zna nemški 'ali ne. Kako pa postopajo sodišča na Štajerskem? — Mnogo sodišč je, ki sploh ne sestavijo nobenega slovenskega zapisnika z nobeno slovensko stranko. Pri sddižčih funkcionirajo večkrat sodniki, ki ne poznajjo jezika stranke. Pri raznih sodiščih so nameščeni av-skhltanti, ki ne razumejo ne besedice slovenski. In ti ljißje se uporabljajo za zapisnikarje ?! Tak zapisnikar seveda nima pojma o tem, kar stranka govori, in je primoran, napisati le to, kar mu sodnik (diktira. Da se nam ne bode očitalo, da govorimo splošno brez stvarne podlage, opozarjamo na sodišča v Marenbergu, deloma v Ptuju, Mariboru i. t. .d. V Mariboru na primer ni 'dobiti pri vseh kazen- PODLISTEK. Mohorjeve knjige. Zima prihaja! V šlovenske hiše. bodo kmalu že priromale priljubljene MoKorjeve knjige. Naše ljudstvo jih bo pridno prebiralo in si po zimi, ko piočiva. težko delo, širilo po njih izobrazbo ter bo imelo prijetno zabavo. Sedem knjig je letos izdala naša družba: 1. Molitvenik za šolsko mladino. 2. KoldJar za leto 1912. 3. Ilustriranega Jurčičevega .„Desetega brata.“ 4. Knjižnic.o za mladino, ki nosi naslov „"Mladim srcem“, katero je spisal naš pisatelj Ks. Meško in, ki jo je lepo ilustriral Saša Santel. >5. Potopisno knjigo („iNa 'Jutrovem“, ki jo 1 je spisal znani potopisec, župnik na Peravi pri Beljaku, c. g. Jurij (Trunk. 6. Zgodbe Sv. pisma, 17. (predzadnji) zvezek. 7. V zameno knjigo „(Troje povesiti“, katero je spisal moderni slovenski pisatelj gospod Ivan Cankar. v Poglejmo najprej V listnico urednikovo na 177. in 178. strani „Koledarja.“ Ta nam pravi, da družba letos ne more podati ilustriraneigv „.[Desetega brata“ v .dovršeni obliki, ker se je slikar Vavpotič v Ljubljani zakakn.il s slikami, ker ni poznal ustroja, po katerem se izgotavlja knjiga. Mi pa mislimo, da morajo biti za vsafco knjigo že vse ilustracije prej pripravljene, potem se naj Še le tiska knjiga in naznani v „Koledarju.“ Isto opažamo pri 'drugi knjigi, pri Staretovih „Hrvlatih“, ki nam jih je družba lansko leto v ^Glasniku“ obljubila. Ker pa rokopis ni bil še predelan, je' vrinila Trunkovo knjigo ,„Na Jutrovem.“ (Glej stran, 178 „Koledarja.“) Listnica ,urednikov(a pravi, da iz- skih razpravah niti enega slovenskega zapisnika. In kako se to strinja s prisego sodnikovo, da bode zakone upošteval, nam je naravnost uganka, Določba, da se morajo pisati ziajpisniki v materinem jeziku in da se mora tudi tako razpravljati, ni izšla morda od kakega slovanskega ministra. Ne! Ta odločba odgovarja tudi edino neposrednosti in, ustnosti postop(anja, katero je po. kazenskem in civilnem pravu predpisamo. Obtoženec mora vedeti, česa je obtožen, da se lahko brani. On mora tu/M vedeti, kaj izpove ena ali druga priča, ker mu je le na ta način obramba mogoča., [To načelo pa be pppolnoma krši, če se sodniki ne držijo odločb radi uporabe sodnega jezika. Na ta način se dogaja, da dobivajo naši slovenski fantje, ki ne razumejo besedice nemški, nemške obtožnice. Potem pridejo k razpravi. Pri tej se jim prečita obtožnica, ki’ je pisana v nemškem jeziku. Ce je predsednik senata v eaten, potem obtožnico razloži: Če je pa manj Vesten in mu je le na tem, da se stvar hitro dokonča, kar se tudi žal često «iogaja, goterii pove kar na kratko, tenor obtožnice, vse drugo mu je pa že odveč. Slično se potem godi obtožencem v nadaljnem postopanju. Večkrat se sodi o njihotvi usodi, ne da bi bili sami na jasnem, zakaj se prav za prav gre. Naša navajanja niso prazne trditve, ampak lako pridemo s slučaji na dan. ' Za danes razkrojimo nekoliko samo slučaj dr. Verstovšek. Dr. Verstovjšek je dobil povabilo, da bi bil zaslišan ‘za pričo v neki zadevi, v kateri je bila vložena slovenska tožba; že iz tega sledi, da mora biti rešitev slovenska, torej tudi povabilo dr. Verstovšeku. Ako bi zahteva dr. VerstovŠeka he bila postavna, bi jej sodišče gotovo ne bjilo ugodilo. Kakšen duh pa vi ep Ja pri sodišču, je najbolj razvidno iz tega, da je sodišče svojevoljno prevedlo ime Karl v Dragotin In da se potem v „fTagespoŠti“ in „{Marburgerci“ iz tega norčuje. Možje torej, kateri so poklicani, uveljavljati zakon, tega ne store, ampak nasprotno, imajo drznost, 'da se iz onega norčujejo, ki hoče uporabljali zakon. Razmere so naravnost neverjetne, Če pomislimo, da je dotična naredba iz leta ,1862 in Če nadalje pomislimo na velik razvoj slovenskega jezika v tem času. Kršijo se torej zakoni, toda vedno le na škodo Slovencev. Razmere so prišle tako daleč, da smatra- ide jDeseti brat“ v kratkem v drugi izdaji, v katero pridejo vse risbe vrlega domačega umetnika. Druga izdaja se bo dobivala po zelo nizki ceni. Ce pogledamo letošnji dar Mohorjeve 'družbe, viiddmo, da'nam je podarila 'dve knjigi: |„pesetega brata“ in „Mladim srcem“ z izvirnimi ilustracijami naših’ umetnikov, tri knjige, namreč: „{Koledar“ za leto 1912, .„Na Jutrovem“ ter'Zgodbe sv. pisma, 17. zvezek, pa so bogato opremljene s slikami, ki so po fotografijah narejene. V tem oziru moramo našo družbo le pohvaliti. Glasnik družbe sv. Mofhorja stran 177 („Koledar“) pravi, 'da izidejo prihodnje leto zbrane slovenske balade in romance. Podobna je ta knjiga „Slov., legendam“, „jo katerih je obče sodil slovenski narod, 'da je ri,ajlep|ša knjiga izmed vseh, kan jjh je izdala družba.“ Tako sodi goMpod urednik mi pa drugar če. Kritika je dognala, 'da rajni Anton Medved ni baš srečno izbral legend in da je hitro 'delal. Ilustracije v legendah pa so bile veliko slabše nego v Gregorčiču. ’ Zato pa smo veseli, da je družba sprejela tnjdi druge umetnike kot sotrudnike (Vavpotič, Saša Santel), Z lepimi vinjetami, ki nosijo šifro S, je tudi o premljena Cankarjeva knjiga „(Troje povesti.“ Naša družba lahko izbira med umetniki; ni potrebno, da bi postalo ilustriranje Koželjev monopol. Ne trdimo, da so vse Koželjeve risbe slabe, ,a veliko1 lepše pa so Vavpotičeve in Santlove. Konkurenca v ilustriralnju je torej umestna in za razvitek slovenske umetnosti, ter za vzgojo ljudstva zdrava. Sploh pa, Če že navede pri baladah in romancah ilustratorja, zakaj ne navede tudi moža, ki je izbral balade in romance? Se nekaj pogrešamo v družbinem Glasniku. Poprej je bila pri družbi udomačenh lepa navada, da je Glasnik! vsako leto naznanil, katere spise je tekom leta družbin odbor sprejel in odobril za tisk. Nave-'deni so bili pisatelji in, naslovi spisov. Zlakaj se tp že nekaj let opušča? V Ljubljani smo Čuli radi tega že dosti pritožb, ker pisatelji ne izvejo, ali so se njih jo razni zagrizenci uporabo obstoječih predpisov v prid. Slovencev za kršenje zakona. Res, daleč smo prišli! K trip olitanskemu vprašanju. /„{Sedaj ali nikoli!“ Židi se, kakor da bji to bila parola italijanske vlade v tripolitanskem vprašanju. Italija smatra popolnoma resno razdelitev Maroka med Francijo in Španijo kot povod, 'da se polasti {Tripolisa; to ozemlje se je v neki prejšnji pogodbi s Francijo priznalo kot izključno spadajoče v področje (njenih koristi. In ista „{Tribuna“, ki je še pred malo dnevi po uradnem naročilu vse namene Italije na Tripolis zavrnila kot hudobno obrekovanje, sedaj neprikrito priznala, 'da 'so se izvršile vojačke priprave, ki imajo gotov pomen. Brezdvomno ima vse to svoj vzrok v tripolitanskem vprašanju. Te Odredbe so pa samo varnostno. V takem položaju, kakor je sedanji, je prva dolžnost vlade, da stori vse. korake, da vairuje ugled in koristi dežele. Jjavna tajnost je, da se je od 593 Članov parLć menta že 400 izjavilo za ekspedicijo v Tripolis. Samo socialisti grozijo z generalno stavko, Če bi prišlo do take ekspedicije. Italijansko brddovje se je razdelilo na dva 'dela, katerih eiden je. že odplul na obalo Tripolisa, drugi bo pa ob turškem obrežju stopil v akcijo. (Nekaj manjših vojnih ladij se je poslalo v ru-deČe morje. Kralj je izrazil željo, da bi abruški voj-* voda vodil celo akcijo glede Tripolisa. Pet podmorskih1 čolnov je v spremstvu tvojne ladije ,„{Lombardia“, na kateri je tudi videmski knez, odplulo v Sirakuzo. Na vojne ladije „Sardegna“, !„SiCüiaj“, kakor tudi na veliko število torpednih čolnov nalagao velike množine provijanta in streljiva, ker bodo istotako odplule v Sirakuzo. Nedavno odpuščene čete so zopet poklicali nazaj pod zastave in samo v distriktu med Messino in Palermom je mobiliziranih' cez 8000 mož rezerve. Tudi v Gajrigradu frie mirujejo. Transportna la-dija „Derna“ je odplula z veliko množino streljiva in baje tudi z strojnimi puškami' v Tripolis. Govori se tudi, da se bo ta lajdija ustavila v Solunu in Smyr- spisi sprejeli ali ne. A tudi izobraženi ljudje so radovedni, kaj bodo prinesla prihojdnjai leta. {To smo hoteli opomniti, predno poročamo o posameznih letošnjih knjigah. Ce pogledamo površno letošnji dar, morrjmo pripoznati, da so se knjige vsebinsko precej povzdignile. Ni več tisti nivo, kakor pred leti. To je iufld u-mevno, ker izobrazba po; različnih društvih prodira med ljudstvo. In da mora s tem tudi družba računati, je, samo ob sebi umevno. ' (Dalje prih.) Dežnik. (Dalje.) Nikdo se ni zmenil za njo. Oni izlizanec je zopet pristopil k svoji mizi in čital obširen, inozemski časnik. Dež, zmešan s snegom, je vdarjal na okna — zunaj, po cesti so drdraii vozovi in avtomobili, ljudje so hiteli, da so prišli Čim preje pod streho. Ivanka si je začela ogledovati prodajalno. Brez Števila žarnic je gorelo po stropu In v. oknih — a nikogar v prodajalni — kaka zapravljivost! In koliko to stane . . .! Mati pa sedi doma s težkim srcem in šteje minute, kedaj se njen otrok vrne ... V duhu je videla mlada deklica slabo razsvetljeno sobico v Četrtem nadstropju. Ivanka je mislila na .staro pohištvo, na katero je danes birič položil svojo roko in je zarubil. In vendar dolguje le malo svoto zaostalega „dolga“. Toda-mamica je bolna in denarja ne moreta nikjer dobiti. Ko je živel Še oče, učila se je slikati, in ker je bila nadarjena in pridna, je dobila po smrti nepozabnega očeta delo v veliki tovarni. Nekaj časa je Še šlo; toda kakega pol leta sem je dobivala za svoja, s težavo narejena, umetniška dela, le malo plačila. Ko je tožila, „da jo ta mala plača ne varuje pomanjkanja“, ji je odgovoril bogati tovarnar: ni, ida bo yzela čete na krov. Pri velikem vezirju se je v soboto 'dne 23. t. m. po noči vršil ministrski svet, ki se je posvetoval o vojaški organizaciji v .Ttripoli-su. Vsled tega je upanje, da se bb cela stvar Navršila mirnim potom, skoroda izginilo. .Velikega pomena je stališče, ki ga je k tej aferi zavzela trozveza in pa tripelententa. Kar se tiöe Avstro-'Ojgrske, je njeno stališče v tem vprašanju jako težko. Labko se pa vzame kot možno, da naša država z ozirom na zvezno razmerje z Italijo tej ne bode delala pri njeni akciji nobenih težkoč. Dobro razmerje naše monarhije z mlado iTur-čijo ji pa tudi nalaga dolžnosti, in na te se mora na Vsak način ozirati. Deviza avstro-ogrske monarhije torej ne more biti, kakor meni Štampa/“, ali za Italijo, ali za Turčijo, temveč — popolna nev-traliteta. Slovenci in deželno gospodarstvo. (Piše dr. IVAN BENKOVIČ.) (Dalje.) B. Izredni izdatki: Rubrika 1. Premestitve in nove zgradbe v znesku 67.8(50 K, odpadejo glasom razlage k tej postavki samo na Zgprnji in Srednji Stajer! Rubrika 2 odpade. Rubrika 3. Za poškodbe občinskih cest vsled povodenj v znesku 215.000 K; nevtralno, oziroma skupno. Rubrika 4. Deželno-železniški fond! 66.490 K; nevtralno, oziroma skupno. Rubrika 51 ‘Anuiteta Lapp 6.009) K; teritorijalno namenjeno za Spodnji Stajer, drugače pa nevtralno. Rubrika 6. Pybrnsjca železnica, 4.000 K; za Zgornji Stajer, torej nemško. K deželnemu železniškemu poglavju bi bilo na podlagi 20. poročila 'deželnega odbora o deželnih železnicah še pripomniti, da odgovarja kvota Spodnjega Stajerja na do konca 1908 vplačanih subvencijah v obliki prispevkov za fond perdu, na nafkupiu akcij in projekcijskih stroških1 v znesku 5,496.415 K in na stroških za zgradbo deželnih železnic približno kvoti prebivalstva. Od obljubljenih subvencij za nadaljne železniške zgradbe v znesku 369.000 K pa ne odpade nobena na Spodnji Stajer; sploh zavzemata deželni zbor in deželni odbor napram nujnim projektom Spodnjega Stajerja, kakor: Polzela—Vransko (Kamnik) in Reči-ea n,a| Paki—Gorajigrad, odklanjajoče stališče, med tem ko se pa projekte Gornjega in Srednjega Stajerja z vsemi močmi pospešuje. Za deželne železnice izdana sredstva pridejo pač nepiosre|faio ali posredno samo Nemcem v korist. Uprava deželnih železnic je skoz in skoz nemška od deželno-železniškega urafja (plača v znesku 23.176 K) navzdol. Rubrike 7, 8, 10, 11, 12, 14, 15, 16, 18, 19, 20, 25, 31 odpadejo. Rubrike 9, 17, 28, 29, 33, 34, 36, 37, zahtevek v znesku 100.916 K, zadeva subvencije za okrajne ceste na Spodnjem Štajerskem: slovensko. „Taka dela dobim polovico ceneje! Veliko je u-radniških hčera, ki so vesele, če si nekaj zaslužijo, da imajo za zabavo! “ Tiho je odšla po stopnicah in Še dalje jemala pičlo plačilo. Zahvaljevala je le ljubega Boga, da ji je pustil mamico. Danes, na dan strahu in zadrege se je oiunačila. Mora kje drugje poskusiti, drugače ne gre. Vzela je najlepše, poezije polno delo, poljubila mamico na bleda, od solz mokra lica — in šla. Sedaj pa sedi tu na usnjatem stolu, v razsvetljeni prodajalni, v prvi galanterijski trgovini cesarskega mesta, in si misli zopet in zopet: „Oh, če bi se me vsemogočni Oče le usmilil!“ Ko je stopil gospodar iz pisarne, je vstopil nek gospod, katerega je gospodar takoj uljudno pozdravil. „Dober večer, gospod doktor! S Čim naj Vam postrežem? Kakci lepo darilce za gospo mamo — ali za gospodično sestro?“ Tudi mala umetnica je vstala, toda ni se hotela vsiljevati. NovodoŠlec, močan, lep mož, temnih brk, je vseeno zapazil Ivanko. Prijaznim glasom se je o-brnil k prodajalcu: „Prosim —! Le postrežite preje gospodični! Jaz še tako ne vem kaj — imam tudi čas — lahko počar kam!" Sedaj velja, Ivanka! Sedaj mora, hote ali nehote, svojo umetnost zopet predložiti — in Še pred tujcem — kako mučno — oh — kako ji srce zopet bije -----“ „Pomagaj vendar, ljubi Bog!“ Zopet je razvila svoje umetno delo in zrla boječe v trgovca, ki je nekako zaničljivo opazoval njeno delo, dasi se mu je dopadlo. Tega pa ni povedal mali slikarici. Hotel je pridobiti stvar za prav nizko ceno. Preobračal je višnjev atlas sem in tja ter rekel zaničljivo: „Lepa, mala stvarca. Seveda ste to le za vajo naredili — tu, na primer, bele planinske rože — premalo sence“ *------- Mlad gospod, ki ga je imenoval trgovec doktorja — nekako šest- do sedemindvajset let bi mu prisodili — je pazno opazoval sliko in zopet bledi, vznemirjeni obrazek tresoče se deklice. Rubrike 13, 22, 23, 24, 27, 30, 32, 35, 38,39, 40, 41, zahtevek v znesku 207.386 K, zadeva subvencije za okrajne ceste na Zgornjem in Srednjem Štajerskem: nemško. Kjvota spodnjega 'dela dežele stoji h kvoti drugega 'dela dežele v razmerju 1:2; na prvi pogled se ždi, kakor da bi bilo to razmerje za Spodnji Stajer ugodno, toda ta ugodnost je samo navidezna. Resnično sliko o velikem zapostavljanju Spodnjega Stajerja na polju gradbe cest ne dobimo samo z določitvijo deželnih sredstev, ki iso se v ustačtei dobi izdala za Sp. Stajer, temveč tudi z teritorijalno razkrojitvijo načrta za gradbo cest v poročilu deželnega odbora, priloga številka 20, iX. deželnozborska perijoda I. Glasom tega poročila odpade od gradb in premestitev, v skupni dolžini 73.417 kilometrov z proračunjenimi stroški 789.3150 K in v skupnem znesku dosoljenih subvencij 353.310 K na Spodnji del dežele samo skuppa dolgost 8720 kilometrov z skupnimi stroški 206.100 K in v skupnem znesku dovoljenih subvencij 77.830 K; torej je komaj ena petina cest, ki se gradijo, na Spodnjem Štajerskem! Od okrajnih cest, katera naj bi se gradila v prihodnjem desetletju, odpade od skupne dolgosti km 526.639 z proračunjenimi skupnimi stroški v znesku 7,863.200 K ih z skupnim zneskom subvencij 3,,359.730 K na spodnji del dežele skupna dolgost 259.116 km z skupnimi stroški v znesku 3,671.300 K in z skupnim zneskom subvencij 1,499.230 K ; potemtakem je polovi-•ea nujnih cedtnih gradb v slovenskem delu." To se pravi z drugimi besedami:; okrajne c,este na Gora. in Srednjem Štajerskem se subvencionira in pridno gradi, projekte slovenskega 'dela se pja odlaga na negotov Čas. Opomniti je še treba, da izdaje jo spodnještajerski nemški okrajni zastopi dovoljene subvencije indirektno ali direktno najmanj na polovico Nemcem. Točka 2. Vodne gradbe. Tudi na tem polju se kaže eklatantno zanemarjenje slovenskega dela dežele. Pravo sliko o razmerju pri razdelitvi izdatkov na posamezne dele dežele zamoremo še le dobiti, ako premotrimo ne samo Številke deželnega proračuna za eno leto, temveč če s pomočjo račurkskilh zaključkov računamo, koliko je odpadlo od dosedanjih izdatkov dežele za vqftne gradbe na posamezne pokrajine. Iz-računimo le ogromne svote, katere se je izdalo za u-ravnavo hudournikov na Zgornjem Štajerskem, primerjajmo samo napredovanje pri regjulacijah Mure, Rabe itd., in svoto v to svrho uporabljenih sredstev na eni strani, in zanemarjene struge Peslnice, Drave, Savinje, Save, Sotle itp. na drugi strani. Spodnji Stajer je napram Srednjemu in Gornjemu glede izdatkov za vodne gradnje prikrajšan za ogromne svote. Postavk deželnega proračuna za leto 1910 v teritorialnem oziru ni težko razkrojiti, ravno tako ne z ozirom na nacionalni moment. Za vodne gradbe u-porabljena sredstva se stekajjo posredno ih neposredno le v žepe Nemcev; gotovo se jin mora, v kolikor se tičejo regulacijskih' ‘del na Spodnjem Štajerskem, k večjemu uvrstiti kot skupno postajvko. Ud zahtevka v znesku 1,301.002 K odpade na slivenski del dežele 369.J543 K;' od teh deželnih sredstev imajo Slovenci direktno malo koristi. Točka 3. Gralbnerhof: pri' tej postavki v znesku 89.286 K niso ne Slovenci, ne Spodnji Stajer udeleženi. (Dalje prih.) „.Toda, gospod — kako morete to delo imenovati Vajo? Toliko se tudi jaz razumem na lepo slikarsko umetnost — to je najlepše umetno delce, ki sem jih kedaj videl —!“ Trgovec se j'e prijel s težko okovano roko za tilnik. Vedel je dobro, da ima doktor prav. Porinil je atlas zopet nazaj in rekel: „Vsa čast Vašemu okusu, gospod doktor! Toda kupovalci te vrste stvari so redki! Sploh se v tej sezoni proda največ le Čipk, Takih stvari pa na izbiro! Moram le za svojo ceno prodajati! Na mojo Čast — samo, da gre izpod rok — “ Doktor je pogledoval poln sočutja malo slikari-co, ki je od Časa do Časa obledela. Kakor rečeno — ne potrebujem — pa, gospodična — če hočete dve kroni — no, recimo: dve kroni 50 vinarjev — več ta stvar pi vredna — nobenega vinarja ne več! — Torej--------?“ Dve kroni — dve kroni 50! Moj Bog! S tem ni nič pomagano! Samo birič hoče imeti pet kron 50 — tüdi kurjave ni — — dve kroni — —! S strahom in grozo je gledala Ivanka prijaznemu doktorju v obraz, kakor bi pričakovala od njega pomoči in sveta. Obupano je odgovorila: „Toda, gospod! Atlas sam me stane več, kakor -----“ Dva velika bisera sta se zabliščala v njenih o- čeh, „Gospod,“ je spregovoril doktor, „to ste rgkli, mislim, le za Šalo! To ljubko slikarsko delo je vredno med brati 25 kron! To je umetnost! — Da boste dobili kupca, bom jaz skrbel!“ Trgovec je pomežiknil. Razumel je — premožni doktor hoče umetnost sam kupiti. Dobro, naj ima. . . Zavestno je stopil k blagajni, vzel iz nje svetel petkronski novec in dva nova, bliščeča zlata in jih položil na mizo pred malo slikajrico. Pri tem pa je dostavil: „Tako, draga gospodična, s tem sva gotova^. Vprašajte še kaj po božiču — morda Še kaj vzamem öd Vas.“ (Dalje prih.) Politični pregled. Državni zbor. Kakor poročajo „Narodni Listjy“ z Dunaja, se je odločila vlada proti draginji ukreniti sladeče: znižanje tovornih tarifov, zvišanje uvoznega kontingenta za živino iz Srbije in uvoz argentinskega mesa do konca tega leta, zvišanje prejemkov državnih’ u-radnikov nižjih kategorij. Državtni zbor se sestane dne 5. oktobra na 75dnevno zasedanje ih se bo b a vil pred Vsem z draginjo. Vojni minister vitez pl. Auffenberg. Vojni minister vitez fpl. Atuffenberg je odpotoval 251 t. m. iz Sarajeva na Dunaj. Pred njegovim stanovanjem je stala častna stotnija, ljudstvo pa je delalo gost Špalir. Zvečer je priredila pos/dka vojaško bakljado z serenado. Včeraj dne 26. t. m. pred-poldan je bil vojni minister zaprisežen od cesarja. (Cešld deželni zbor. Zjasedahje češkega deželnega zbora se bo zaradi pogajanj o češko-agramem predlogu o pomoči proti bedi nekoliko zavleklo. Določili tio namreč, da bo tudi v petejk seja. Zaključna seja bo, v pondeljek ali torek. V petkovi seji bodo za permanenčno proglasili nacionalno-politično komisijo, Vi zaključni seji pa tudi Še obe kbmisiji za regulacijo učiteljskih plač. Nemška nasilja proti Cehom na Dunaju. Načelnik skupnega državnozborskega češkega kluba, profesor Fiedler, se je obrnil na ministrskega predsednika barona Gautscha za posredovanje, proti nasilstvu dunajskega magistrata, ki1 je ukazal pozapreti tri zasebne češke šole Komeriskyjevega društva. Z ozirom na to nasilstvo je tudi pptelanee dr. Skarda fcot predsednik! zveze čeških deželnih poslancev poslal Gautschu sledečo brzojavko: „.V Pragi in na vdej Češki je nastalo veliko razburjenje, ker je bila zapečatena Komenskjyjeva šola v 3. dunajtlkem okraju, ki je obstojala že 5 let. 'Proti češkemu šolstvu naperjeno sovražno stališče more imeti za ves politični položaj nedogledne posledice. Zaradi tega prosim vašo ekscelenco za pravno varstvo ogroženemu češkemu šolstvu.“ V Zajčki je govoril na nekem shodu poslanec profesor Hrasky o prihodnjem državnozborskem zar sedanju ter je izjavil med drugim, da bo češka delegacija zavzela» v državnem zboru napram baronu Gautschu stališče, kakorčhega je vlalda s svojim postopanjem pripravila v naprej. Dejstvo, da so zaprli češke Šole na Dunaju, nikakor ne more to razmerje do vlade “zboljšati. Poslanec Bajxa pa je izjavil, da je ta čin udarec vsej Češki delegaciji v trenfutku, ko poizkušia češka delegacija državnega zbora sodelovati pri mirnem delu. Češki deželni poslanci ne bodo pri sedanjih pogajanjih odnehali od svojega kardinalnega programa o nedeljivosti dežele in enakopravnosti češkega jezika po vsej Ce.ški. Zadnje državnozborske volitve so se vršile v znamenju boja proti vladnemu sistemu. Kakor pa kaže slučaj dhnajskih Čeških 4ol, se Cehom sovražni si'stem ni spremenil. Shod Je poslal ministrskemu predsedniku baronu Gautschu brzojavko, v kateri se zahteva, naj vpliva, dat se otvo-rijo dunajske češke Šole. Ogrsko. V seji ogrskega državnega zbora dne 26. t. m. je podal poslanec Mezöffy interpelacijo naslednje vsebine : {„Ali je ministrskemu predsedniku znano, kaj se očita hrvaškemu banu Tomašiču? Ali smajtra ministrski predsednik, da še strinja s častjo bana, da posluje kot Član, ravnateljstva pri raznih bankah in da je s temi posli tangirana banova čast, ker more izrabljati svojo eksekutivno oblast za lastne privatne interese ? Ali hoče ministrski predsednik poskrbeti, da si poišče blan napram listom, ki so ga napadli, sodno zadoščenje?“ Ce ministrski predsednik na to interpelacijo ne bi odgovoril, je (opozicija odločena!, da zahteva tak© dolgo tajne seje, dokler se ministrski predsednik in vlada ne uda. S tem je stopila afera bana Tomašiča v kritičen štaldij. Ban Tomašič je sedaj v Braselju na doptastu, or Tegethofova cesta št. 39. in vsa v to stroko spada- kakor tulu predtiskarijB. Popravila hitro in cenol Postrežba solidna! 80 slovanska obrt. krojaški mojster i Celja priporoča svoj === t J\ modni salon za gospode, ^ fl- hi se nahaja o novi posojilnici hiši na Ringu m fr Prevzamem vsa dola M deköraeijske, slikarska in ^ plsskgrske stroke, katera Izvršujem vestno in po najnlžjib cenah. MM Dobravc * Celju L» Gospodska ulica 5. -a Na debelo! Veletrgovina s papirjem. Goričar & Leskovšek U Zvezna trgovina Na drobno! Mnogo denarja Celje, Rotovška ulica štev. 2. prihrani, kdor si nabavi sukno in modno blago od tvrdke Milica Tomec, tovarna snkna. Hampolec, češko. Vzorci se pošiljajo na zahtevo brezplačno na ogled. BC Solidni zastopniki se spremalo. '90 Tovarniška zaloga vsakovrstnega papirja, pisalnih in risalnih potrebščin, Lastna zaloga šolskih zvezkov, risank, risalnih skladov ter vseh tiskovin za urade. S®*$$*gS8fSji4*0i uraduje vsak torek in petek dopoldne. Prošnje »e sprejemajo m pojasnila se dajejo vsak dan, izvzemši praznike, dopoldne od 8. do 12. ter od 3. do 6. ure popoldne. Za vplačila po pošti se dajejo zastonj poštno-hraniluične položnice, štev. 92465. Telefon ima št. 8. Za brzojave zadostuje naslov: Ljudska posojilnica Celje. TJUDSKA HRANILNICA in POSOJILNICA ¥ C-BLJÜ registrovana zadruga fw\ z neomejeno zavezo ▼ lastni hiši (Hotel „Pri belem volu“) v Celju, Graika cesta št. 9, I. nadstropje obrestuje hranilne vloge po 471%, brez odbitka rentnega davka. Sprejema hranilne knjižice drugih zavodov kot vloge, ne da bi se obrestovanje prekinilo. Daje vložnikom na dom brezplačno hranilne nabiralnike. Sprejema po sejnem sklepa vloge na tekoči račun in jih obrestuje od dne vložitve do dne vzdiga. posojuje na zemljišča po 5°/. do 5*^,7. * amortizacijo ali brez nje, na zastavo vrednostnih listin in oa osebni kredit pod ugodnimi pogoji. Konvertuje »knjižene dolgove pri drugih zavodih in izterjuje svojim članom njih terjatve. Prošnje in listine za vknjižbo del» brezplačno, stranka plača le koleke. mam Založnik in izdajatelj: Konzorcij „Straža“. Odgovorni urednik: Lav. Kemperle. Tisk tiskarne sv. Cirila v Mariboru.