Političen list za slovenski narod.
Po pošti prejema« volja: Za celo loto predplačan 15 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta
V 3 gld
4 gld., za en mesoe 1 gld. 40 kr.
administraciji prejeman veljii: Za colo loto 12 gld., za pol leta (i gld., za četrt lota »ld., za en moseo 1 gld. V Ljubljani na dom pošiljan volja 1 gld. 20 kr. več na loto.
Posamozno številke voljajo 7 kr. Naročnino prejema opravništvo (administracija) in ekspodieija, Somoniško ulico št. 2.
Naznanila (inserati) so sprejemajo in volja tristopna potit-vrsta: 8 kr., če se tiska enkrat; 12 kr. če so tiska dvakrat; 15 kr., če so ,tiska trikrat. Pri večkratnem tiskanji so cena primerno zmanjša.
Rokopisi so no vračajo, nefrankovana pisma so no sprejemajo. VrednlStvo jo v Somoniških ulicah h. št. 2. Izhaja vsak dan, izvzomši nedelje in praznike, ob J/a6. uri popoludno.
Štev. £54.
V Ljubljani, v torek 8. marca 1887.
T^etiails; X V
Dovolitve Marija rov Hrvatom.
Kdor reče A, reči mora navadno tudi B. Nekaj tednov že je minulo, odkar smo naštevali na tem mestu vse tiste točke, ki jih Hrvatje zahtevajo od Madjarov, če poslednji hočejo, da bodo v prijaznosti z njimi živeli. Izrekli smo že takrat in tudi pozneje že večkrat dvom, da Madjari, samopašni kakor so, ne bodo vsega dovolili.
Zriano je, da so se potem v Budapeštu tiste točke druga za drugo premlevale in da si je potem iz tistih premletih toček ogerska deputacija sama sostavila spored, iz kterega bi bila že lo pri volji Hrvatom nekoliko zahtevauega dovoliti.
Madjarji so rekli, da bi bili pri volji Hrvatom sledeče privoliti:
1.	Hrvaško-slavonski odseki pri centralnih uradih v § 46 n. č. XXX, 1868 omenjeni, bodo imeli tudi nalogo, v ondašnjih zadevah svoje mnenje oddajati vselej, kolikorkrat se bo to skupnemu ministru potrebno zdelo, bodi si iz stališča nagodbe ali pa iz špecijalnega hrvaškoslavonskega postavnega stališča.
2.	Kar so tiče finančnega upravnega sodnega dvora, vzela je hrvaško-slavonska regnikolarna deputacija z zadovoljnostjo faktum na zuanje, ki ga je potrdil kraljevo ogerski finančni minister, da sta že sedaj pri tej gosposki dva hrvaška uradnika v službi — eden je sodnik, drugi koncipist. Ob enem se deputacija nadja, da se bodo tudi nadalje pri oddajanji teh služeb spodobno na Hrvate ozir jemal, kar je ogerska regnikolarna deputacija tudi obljubila.
3.	Tudi to željo hrvaško-slavonske regnikolarne deputacije, da bi se namreč pri najvišjem državnem računskem dvoru ob prvi priliki pri oddaji služeb ozir jemal na hrvaško-slavonske sinove, smatra ogerska regnikolarna deputacija za opravičeno ter ji tudi skupna vlada ni ugovarjala, da se ondi ob priliki kaka mlajša hrvaška moč vmesti. Ob enem vzeli ste obe regnikolarni deputaciji priznavalno na znanje sklep dne 21. marca 1880 napravljen v ogerskein ministerskem sovetu, po kterem se pro-
računi svot, ki so namenjeno za notranjo državno upravo Hrvaško-Slavonske, kakor tudi podatki, ki so v zvezi z letnimi obračuni med Ogersko in Ilrvaško-Slavonsko potom hrvaško-slavonskega ministra vselej predloži hrvaško-slavonskemu banu, ki, če se mu potrebno zdi, lahko svoje opazke napravi ustno ali pismeno.
4.	Glede skupnih postav, sklenjenih na skupnem državnem zboru v Budapeštu, se obe deputaciji v tem strinjate, da morajo take postave tudi formalno pravilne biti; ogerska vlada so izjavlja pripravljeno, da se hoče z uajvečjo pazljivostjo ozirati na izvrševalno točko v takih postavah, dalje pa tudi na to gledati, da se bo v bodoče pri sklepanji takih postav, ki bodo obsegale določbe skupnega in samoupravnega značaja, ta razloček že v postavi posebno priznaval in da se tako postave, ki niso skupno, ne bodo proglašale za skupne.
Kjer bi v posamičnem slučaji nastal kak dvom, ali je dotična postava skupnega ali samoupravnega značaja, je pri določevanji tega vprašanja edino le pogodba merodajna.
5.	Pred sklepanjem takih mednarodnih pogodeb, pri ko jih bodo prizadete tudi hrvaško-slavonske zadeve, bo vlada banu že ponudila priliko izreči svoje mnenje; vendar pa sklepanje pogodbe ne bo od banovega potrjenja ali nepotrjenja odvisno. Pri iz vrševanji mednarodnih pogodeb rešujejo se zadevo hrvaško-slavonskemu pravnemu področju pripadajoče le po postavah teh dežel in le njuna gosposka jih rešuje.
6.	Ker stoji na čelu skupnih postav že sedaj kraljevi naslov: „i apostoljski kralj kraljevinah Ugarske, Hrvatske, Slavonije in Dalmacije", v tem oziru ni treba nobeno spremembe. Konečna točka takih skupnih postav se bo pa glasila: „Ta postava veljii po vseh deželah ogerske krone in se njeno izvrševanje naroča itd."
7.	Ker se mora po § 63, p. č. XXX.: 1868 ob času razprav skupnih zadev na onem poslopji, kjer se je zbral skupni državni zbor za pokrajine pod ogersko krono, poleg ogerske razviti tudi
hrvaško-slavonsko-dalmatinska zastava, zdi se ogerski regnikolarni deputaciji popolnoma opravičeno, da se tako dolgo, dokler ne bo zastaviuo vprašanje popolnoma rešeno, na vseli vladnih poslopjih po Hrvaško-Slavonskem tudi poleg ogerske razvija hrvaško-sla-vonsko-dalmatinska zastava. Proti imenovanju skupnih uradov kot »kraljevi ogersko-hrvaško-slavonski" uradi ogerska deputacija nima nič ugovarjati.
8.	Ker se glede napisov na grbih, ki so ua poslopjih skupnih uradov, med obema deputacijama postava ni dala složno rešiti, ste se tako sporazumeli, da se ohrani status quo, dokler se zadeva ne reši po postavnem potu.
9.	Samo po sebi se umu, da se morajo določbe v pogodbi dotikajoče se rabe hrvaščine najvestneje spolnovati; da je posebno po vsej hrvaško-slavonski zemlji hrvaščina uradni jezik pri postavodajalstvu, kakor tudi pri deželni upravi, in da je v okvirju hrvaško-slavonskih meja tudi pri skupnih uradih hrvaščina uradni jezik. (§ 56 in § 57.) Hrvaščina se mora toraj rabiti v prometu skupnih uradov na Hrvaško-Slavonskem med saboj. kakor tudi s samoupravnimi uradi; daljo pri vsih tistih objavah in naznanilih, ki se dajejo na Hrvaško-Slavonskem za poduk naroda; konečno mora hrvaščino znati vse tisto osobje, ki je v službi pri kaki skupni gosposki.
Oe se doda, v prometu skupnih uradov z osrednjo vlado, ali pri korespondenci med Budapeštansko skupuo vlado in hrvaško-slavonsko deželno vlado ali ondašnjimi skupnimi uradi ali konečno javnim naznanilom prebivalstvu namenjenim razven hrvaškega tudi še madjarski tekst in vsled tega kak dvom nastano, je edino merodajeu le hrvaški tekst.
Organi kraljevo-ogrskih državnih železnic nimajo značaja državnega urada, še manj pa onega kake gosposke; oni zastopajo le železnično podjetje ogerske države. Zarad tega se ne mora zahtevati, da bi se glede rabo hrvaščine po skupnih in avtonomnih uradih veljavna postavna določila raztezala tudi na železnično službo. Kljubu temu zdi se pa ogerski regnikolarni deputaciji potrebno, da se bodo tudi po železnicah objave in drugo, kar je prebivalstvu
0 Bolgarski.
(Dalje.)
Slaba lastnost bolgarskega naroda je vražarstvo, ki se kaže v najrazniših mislih in navadah. Nalezljive bolezni n. pr. dela po mnenju ljudstva tako-imeuovana jezerana (jezerska čarovka), bitje, ki hodi po deželi in kugo razširja.*) Razun tega ima vsaka vas še svojo čarovnico, ki vso neprijetnosti vsakdanjega življenja pričenja s svojim hudim pogledom. Oe kdo s konja pade, če se obrani ali pretaro, mora toga kriva biti čarovnica, ali kakor ji pravijo »stara baba". Sicer ne vražarijo le Bolgari, ampak tudi Turki, Arbanci, Grki, sploh vse, kar živi v Turčiji, in no le stare babure umevajo čarati, tudi možkim to ni neznano. Gorje pa onemu, kader je nanj padla taka sumnja. Povsod ga pikajo in prijemajo, in večkrat mu druzega no ostaja, kakor da zavoljo ljubega miru spremeni domovanje.
+) Morda ne umujejo pronapačno; lo v tem bi vtegnili meti krivo, da „ono" poosebljajo, kar pa stvari no menja.
Pisatelj.
Hudih predpomenov in predznamenj ni mogoče vseh našteti. Oe pride nesrečni dan, če se kaj na-ključi, n. pr. če kdo pade, ali se rani itd., to je dosti, da odlože potovanje ali puste začeto delo. Nesrečnih dni je celi kalender. Tako n. pr. so mišji prazniki, t. j. dnovi, o kterih so ne sme o miših govoriti, ako nečeš, da ti vse leto delajo škodo. Od velikonoči do binkošti je vsak četrtek »točni praznik", t. j. ta dan ne smeš delati, če ne ti o poletju toča pobije vse žito. Bolezni odstranja bolgarsko ljudstvo največ z vražili, in vaško zdravnice, ki imajo samo-prodaj takih čarovnih pomočkov, delajo prav dobro kupčijo.
Zoper katoliško vero so po deželi raztreseni marsikteri predsodki. Grška cerkev sovraži Rim, ter jo tega črta naučila tudi slavensko »Grke", in toraj ga jo najti tudi na Bolgarskem. Kaj pravi o tem sveti Pavel Smolikovski, iz družbe ustajencev, po-slušajmo:
»Ko se je sklepala bolgarska unija (1S60), so povsod trosili, da katoličani so prekleti od Boga; v dokaz temu so navajali, da njih trupla po smrti no trohne. To je bila res čudna trditov, a opravljala je svojo službo. Uuijat mi jo rekel nekoč, da ta misel ga jo zmirom skrbela, odkar so je pokristjauil, in
da se poprej ni umiril, dokler se z očmi ni prepričal, da tudi unijatski mrliči gnij6.
V Odrinu jih je veliko trdno prepričanih, da katoliški duhovniki nosijo le zato pas, da z njim davijo bolnike, podelivši jim poslednje mazilo. Zakaj kdor prejmo to svetstvo, nima več pravice živeti. Ko je naših patrov eden obiskal bolnika, se je bil skril zvest služabnik, pripravljen, da s samokresom brani svojega bolnega gospoda. Podobno se je godilo drugemu patru. Toliko da je bil stopil v sobo k bolniku, da ga izpove, so zberejo ua dvorišču ženske, opazujoče skozi okno, kaj pač notri počenja „pop". Ko mašnik izlečo štolo iz žepa, ni dosti manjkalo, pa bi ga bilo ženske napadle; mislile so namreč, da štola je konop za udaviti.
Da takih basni no razširjajo zmirom v »dobri veri", se vidi iz tega, da presloveči zdravnik Odrinski, Grk, ki se jo šolal na Duuaji, tako stvari pripoveduje bolnikom. Je-li misliti, da tako izobražen mož jo prepričan o takih bajkah?
Ko smo bili na Bolgarskem odprli šolo, so šlo od ust najčuJniše govorice o naših namerah. Ubogi ljudje so bili pač stoletja trti in plenjeni po grško-razkolskih duhovnikih, in zdaj niso mogli umevati, kako jih more kdo brezplačno učiti in za njih biagoj>r

* rm
■vedeti treba, poleg madjarščine razglašale tudi v hrvaščini; dalje da mora vse tisto železnično osobje, ki pride v neposredno dotiko z narodom, hrvaščino znati, in kjer bi bilo potrebno, tudi posluževati se je.
10.	Obe deputacije ste priznali, da bi se § 37 pogodbe, ki se ozira na hrvaško-slavonske člane magnatske zbornice in ki je vsled preosnove dotične zbornice postal popolnoma brez pomena, prav lahko opustil. Vendar pa ker deputaciji niste merodajni sklepati o kakoršni koli spremembi pogodbe, tudi v tem oziru ne morete nič ukreniti. Samo po sebi se razume, da določila glede zastopstva Hrvaško-Slavonske bodi si v zbornici magnatov ali pa v oni poslancev, ki se opira ua §§ 2 in 3 p. č. XV: 1881, more le spremeniti na podlagi § 70 p. č. XXX: 1868 v smislu postave.
11.	Razprava linancijelnih vprašanj, ki jih omenja prvi nuncij hrvaško-slavonske regnikolarne deputacije, preloži se na poznejši čas, kedar se bo namreč ponovila finančna pogodba med Hrvaško iu Ogersko, ktera konec leta 1887 poteče.
Tu so točke, o kterih se bo sedaj prej ko ne hrvaški deželni zbor posvetoval, ker so se hrvaški regnikolarni deputaciji preimenitne zdele, da bi jim bila šla sama do živega. Komentar naj si pa vsak čitatelj sam napravi.
Politični pregled.
V Ljubljani, 8. marca.
ZSotrasnje dežel®.
Delegacije so toraj svojo nalogo na čast avstro-ogerskih narodov tudi sedaj gladko rešile. Vsak izmed prizadetih treh dostojanstvenikov, namreč skupni vojni minister, in oba brambovska ministra so dobili, česar so v obrambo države želeli. V avstrijski delegaciji je šlo vse gladko kakor po nitki, Madjari se pa niso mogli zdržati, da bi tudi sedaj ne bili zajahali političnega konjička. Vzrok temu so bodoče volitve, ki jih imajo ravno pred durmi in je zarad tega marsikak poslanec, o kterih smo že včeraj na tem mestu govorili, pokazal tudi svojo politično modrost, kako bi si saj on želel, da bi se vodila zunanja politika. Opozicija je že taka, naj že bo tii ali od tam, da hoče vsako reč bolje vedeti in znati in kakor pa osebe, kterim je stvar izročena. Zato jr> imel pač grof Julij Audrassy prav, ko je gospodom opozicije jako resnobno zaklical, da naj nikar ne nergajo, temveč naj poslušajo rajši vojnega ministra, kaj on pravi o naši armadi. Ministrove besede so bile res tako odkritosrčne in prepričevalne, da je grof Julij Andrassy javno izrekel, da se nič ne boje za varnost države. Avstrija je sedaj za vsak izreden slučaj, ki bi jo vtegnil za seboj potegniti v evropejski boj, vsaj za prve dni pripravljena, da bo takoj vedela, kam ji je seči, kedar bo kaj potrebovala.
V hrvaškem deželnem zboru vnela se je dno 7. marca huda in prav zanimiva debata o Zum-berkn in Marindola. Poslanec Smičiklas stavil je namreč svoje dni predlog, da naj hrvaška vlada konečno vendar že kaj vkrene, da bote občini Ž u m b e r k in M a r i n d o 1 v deželnem zboru zastopani. Včeraj je o tem predlogu sporočal poslanec C z e r n k o v i c h, zastopajoč sporočevalca odseka za notranjo upravo ter je nasvetoval, da naj se preko tega nasveta preide na dnevni red, ter pravi, da naj
se vlada pozove z merodajnimi krogi to stvar v red spraviti. Tako namreč je sklenil odsek, kakor tudi bi bil sicer rad popolnoma opravičeni zahtevi pritrdil, toda leta 1872 sklenil je deželni zbor, da stvar ostane za enkrat še nerešena. Kedar se je vtelov-ljala vojna krajina Hrvatski in se je napravila postava za proračunanje kvot, sev je v tisti postavi odločno povedalo, da ste občini Žumberk in Marindol izvzeti. Ni dvoma, da bi ti dve občini ne bili hrvatski, vendar pa ji še ne moremo v deželnem zboru zastopati, dokler vprašanje ni popolnoma rešeno. Vlada se toraj pozivlje, da to stvar v red spravi, čem prej tem bolje. Za tem poslancem oglasi se po-slauec Smičiklas in slika najprvo žalostno stanje prebivalstva omenjenih dveh občin v teku poslednjih 300 let, odkar so se namreč na Hrvaškem naselili. Kakor jim je bilo tedaj, prav tako jim je še dandanes in on je stavil predlog, ker jim želi pomagati. Stavil ga je že v začetku zasedanja sedanje dobe deželnega zbora in na vrsto prišel je pa še le sedaj, ko se doba že h koncu bliža. Tri leta so med tem minula. Oe bi bila vlada hotla stvar rešiti, bi jo bila rešila pač že zdavnej lahko. Oe bi jo vprašali, kaj je med tem v tej zadevi storila, bi nam morala odgovoriti: »Nič, prav nič!" Kranjski deželni zbor se je s to zadevo že pečal ter je nalašč za to izvolil poseben odsek itd. Kaj pa je storil hrvaški deželni zbor v tej stvari stičnega, ali pa naša vlada? Skupna vlada je pač skrbela za to. Skupni minister odposlal nam je ogersko komisijo, ki naj se s kranjsko komisijo posvetuje o meji naše domovine. Avstrijska vlada pustila je nekega profesorja na Dunaji pol leta na odpustu, da ji je to vprašanje študiral, na kar je mož izdelal dotični operat. Hrvaška vlada poslala je samo enega uradnika k obema imenovauima komisijama. Predsednik ogerske komisije, dvorni so-vetnik B a r t o š , pozdravil je našega komisarja rekoč: „Vi ste nekaj pisali o Imenuje se pa „S i c h e 1 b u r g" bodoče tako imenovalo", ter je ob stopnika imenoval falsifikatorja. rekel, da prebivalci oni kraj sami z Žumberakora nazivajo. Tako so Madjari sprejeli našega komisarja. Komisija, ki je imela le meje določiti, pečala se je tudi z občinami, kako da druga k drugi spadajo, če toraj to vprašanje tudi še ni rešeno, bi vendar obe občini imeli zastopnika tukaj, kajti če se ne reši vprašanje nam na korist, taisti zopet lahko iz deželnega zbora izstopi. Saj Reško vprašanje tudi še ui rešeno in vendar sedi v o g e r s k e m državnem z b o r u R e š k i zastopnik. Ravno sedaj, ko se vlada pečft s podalj šanjem mandatov, bi bila prav lahko tudi zarad Zum-berka zahtevala novelo. Govornik priporoča predlog, da se sprejme.
V m usnje države.
Stari avstro-laški-nemški zvezi, ki jo je še Mancini podpisal, poteče letos 25. maja obrok in se v tem smislu, kakor sedaj obstoji ne bo več ponovila, pač pa drugače, na drugi podlagi, ker nevarni položaj v zunanji politiki to zahteva. Kakor smo že enkrat povdarjali, je o tem tudi v najtesneji zvezi sedanja laška ministerska kriza. Nova pogodba nalagala bo vsem trem narodom (Lahom, Avstrijcem in Nemcem) dolžuosti medsebojnega popolnega varstva sedanjega posestva. Nekteri trdijo, da so že slišali, da bi morala Italija v slučaju potrebe tej ali drugi velesili z 200.000 možmi na pomoč hiteti; vendar pa to ni vrjetno, ker so take določila vedno odvisne od okoliščin in te se pa ne dajo že kar naprej določiti. Res je pa, da ima Italija z Angleži neke spletke, na podlagi kterih se na njihovo nevtralnost zanaša, če bi se sama v boj zapletla. Ta nevtralnost, pravi Italija, utegnila bi še celo Angleže privabiti k omenjeni novi zvezi, če bi se jela Rusija pripravljati, da se čez Balkan proti Carigradu dvigne. Tako
našega „Z u m b e r k u" ? * in se bo tudi v enem našega za-Naš komisar je
pisal je nedavno laški list „Piccolo" o bodoči avstro-laški-uemški zvezi.
Bolgarska rabulea je za sedaj pri kraji, toda to pa le za sedaj! Naj pač nikdo ne misli, da, če se je vladarjem iu poštenemu narodu sedaj posrečilo puntarje v kozji rog vgnati in ojstro kaznovati, bo to ua druge kaj veliko vplivalo, da bodo namreč opustili krtovo svoje delovanje. Za to bo že Cankov Dragan skrbel, da ne bo miru v deželi, dokler ne bo on sam minister. Vladarjem je to prav dobro znano, in se nekako skrbno ozirajo v bodočnost, kaj bode še vse prinesla. Da dobrega nič, so prepričani, pač pa utegnejo še marsikaj ža-lega od dežele odvrniti, če bodo ostali zmerni in kedar bo treba, strogi na braniku domovinskih iu narodnih pravic svojih. Rusi so se javno izjavili, da so z uporniki in se sme iz tega dosledno sklepati, da je ruski rubelj tista zver, ki po Bolgariji narod hujska in kolje. Kdo vo, če Rusija poslednje ojstre kazni vjetih kolovodij, o kteri nam je včeraj brzojav sporočal, ne bo porabila za zadosti važen povod, da napade s kozaki nesrečno deželo. — Včerajšnji telegram o justifikaciji nam je še nekoliko popol-niti. Ko je vrhovni zapovednik major Anetrov obsodbo vojne sodnije potrdil, peljali so glavne kolovodje vojaškega upora zjutraj ob 5. uri tri kilometre daleč iz mesta Navzoči so bili: vojni prokurator iz Ruščuka, jeden kapitan kot izvršitelj obsodbe, jeden vojaški zdravnik in dva lajteuanta. Obsojenci, ki so jih postrelili, so sledeči: Zapovednik tretje brigade, major U zoro v, major brez službe, Pano v, načelnik arzenala v Ruščuku, kapitan Celengrov, nadporočnik v pijouirskem polku, Krestenjakov, poročnik pijonirski , Kosnohorsky, adjutant tretje brigade, lajtenant E n če v, lajtenant petega polka, Trembevski in Ruščuška mestjana: Toma Kardjev in Aleksander Cvetkov. Štirje k smrti obsojeni so bili pomiloščeni in na 15 let v ječo obsojeni. Iz vseh krajev dežele dohajajo vladi telegrami, vdanost in zvestobo prebivalstva povdarja-joči, in ob enem zahtevajo, da naj se uporniki, kar se dii, ojstro kaznujejo. Pri Karavelovem našli so revolueijske plakate in več že izdelanih odlokov in ukazov neke nove vlade. Sedanja vlada namerava reserviste pod orožje sklicati. Pri pouličnem klanju v Ruščuku padlo je kakih 25 oseb. Načelnik generalnega štaba, Petrov, imenovan je za vrhovnega zapovednika iztočnega armadnega kora iu je že odšel z izrednimi pooblastili v Ruščuk.
Dne 23. februvarija predstavil se je sultanu v Carigradu novoizvoljeni ekumen i Ski patrijarh Dijonizij T., ki je bil do sedaj nadškof v Drino-polji. Patrijarh nagovoril je sultana v grškem jeziku, kar je veliki tolmač takoj na turško prestavil. Rekel mu je: „Sire! Deležen velike časti, da se smem Vašemu Veličanstvu, svojemu vzvišenemu suverenu predstaviti, sem se požuril do cesarskega prestola, da izrečem svojo globoko udanost in vročo zahvalo za priznanje moje izvolitve za pravoslavnega patri-jarha Carigrajskega. Prosim Vaše vzvišene naklonjenosti in varstva Vašega Veličanstva, da bo mogoče vspešno izvrševati zaupano mi službo patrijarha in vspešno voditi pravoslavne podanike. Prositi hočem Vsegamogočnega, da Vam dii zdravja in vspeha pri vseh Vaših podjetjih. Amen." Sultan se je zahvalil z nekterimi blagohotnimi besedami in je lastnoročno podaril novemu patrijarhu veliki kordon Medšidje reda, Od Sultana peljal se je patrijarh k velikemu vezirju in k drugim ministrom. Ko je ondi opravil, podal se je v cerkev, kjer je zasedel patri-jarhov prestol. Ondi ga je nagovoril veliki tolmač sultanov tako-le: „Sveti metropoliti, visoki dostojanstveniki ekumeničnega prestola, primati in odličnjaki pravoslavnega naroda po škofijah, kakor tudi v tem mestu, izvolili so Vašo Svetost soglasno za nadškofa Carigrajskega, v novem Rimu, za ekumeničnega patrijarha ter po meni, Vašem podložnem slugi,
skrbeti. Vse to je žalostno, toda lahko umljivo. Razkol ne bi bil razkol, ko bi bil znal ohraniti živo krščanstvo. Mladica, od debla odkrilnena, se mora sušiti in posušiti. Po pravici pravijo o Turkih, da se ne bodo nikdar izpreobrnili, če bodo videli krščanstvo v tako zaničljivi obliki. In vendar so Bolgari tako dobro ljudstvo, in delati za ta uarod je tako prijetno, da se misijonarju, ki je delal med njim, celo v domovini po njem toži. Toliko dobrega se more storiti tam v Bolgariji, in tako mogočno uporišče bi moglo biti katoliško Bolgarsko cerkvi med Slaveni, da človeku žalost srce pretiska, kader mora gledati, da se tako malo stori za deželo. Raz-kolstvo Bolgarjem užiga ni tako globoko užgalo, da bi ga bilo moči le težko izbrisati. Razkolstvo jim je vsiljevala vselej le sovražna roka, ob času sužnosti, vse njih slavne dobe pa so tesno zvezane s katoličan-stvom. Z neodvisnostjo so izgubili ob enein tudi katoliško vero, iu s časi razkola se jim je pričenjal čas hlapčevstva in zatiranja."
3. Razkolska duhovščina na Bolgerskom.
Da se je pri Bolgarih toliko praznoverja prijelo krščanske vere, temu se ni čuditi. Nasprotno, ako veš, kakošnc razmere da so med onimi, ki imajo
po svoji službi bdeti nad čistostjo vere in nravi, se boš poprej čudil, da si je mogel narod ohraniti še toliko dobrih lastnosti in da se popolnoma ni po-gabil. Žalostno, toda resnično je, če povem, da ubogi ljudje so pod najslabšim duhovnim varstvom, in da jih vedno najhujše pohujšujejo prav oni, kteri bi jih imeli z besedo in vzgledom voditi na dobro. Popolnoma brezsramno življenje zvezano z nejevero ali največo zanikernostjo v verskih rečeh, to so značajne poteze velike večine bolgarskih popov, vzlasti onih, kteri zavzemajo večo cerkveno ali družbeno dostojanstvo. Nejevera je najbolj razvita prav pri vladikah ali razkolskih škofih. Sedanji unijatski nadškof Nil Izvorov, sam nekdanji vladika, priča o svojih poprejšnjih službenih tovariših, da sploh ne verujejo ničesar. Gotovo so najti častne izjeme; Nil Izvorov sam je bil taka, toda v splošnjem taka sodba ni pretrda. Vladika Sinesijski n. pr. je ostro grajal redovnike ustajence, ko je bil v Odri n u, ker so v svoji šoli učili le katoliški katekizem; on na njihovem mestu bi vsakega otroka učil v veri, v k te r i j e roj e ti. Celo boljši del razkolske duhovšine je na tako nizki stopinji omike, da že zavoljo tega ne more blagreno vplivati na ljudstvo. Vaški popi so le toliko pred kmeti, da znajo brati.
Sicer se oblačijo kakor kmetje, orjejo in mlatijo, kakor vsi drugi. Znanosti nimajo nobene. Grški škofje zanemarjajo izomiko niže duhovščine tako, da je skoraj videti, kakor bi ga hoteli nalašč imeti v stanju popolne nevednosti in ponižanosti. K maš-nikovem posvečevanji so vsakega pripuščali, pa naj je bil, kakor koli. Tako je šel nekoč neki kuhar v samostan v službo, kar je vladiko prav kačilo. Skušal je toraj, da moža odtegne vplivu katoliških duhovnikov. In kaj stori v ta namen? Kuharja pregovarja, naj se dii posvetiti, on sam da je pripravljen podeliti mu to milost. Siromak jame res omahovati, ter si misli: »Katoliškemu biti, je dobro, a mašnik biti. tudi ni slabo": dal se je naposled zapeljati. Da pa ni imel več spoštovanja do svojega novega stanu, kakor tudi vladika ne, so je brž pokazalo. Po po-svečenju je hotel še daljo opravljati kuharsko službo, a ko mu povedo, da to se no strinja z njegovo častjo, seje odrezal: „ Dobro, pa svoje mašništvo obesim na klin". Tako nam pripoveduje o. Smili-kovski v svojih »pismih o vzhodu".
(Daljo prih.)
Vašo Svetost vabijo, da zasedete posvečen apostolski in ekumenični prestol. Dvigni se toraj sv. oče ter zasedi ta prestol, ostani mu dika do sive starosti, kakor so ga dičili Tvoji predniki: sv. Andrej, imenovan Protokletos, Gregor bogoslovec, Janez Chry-zostomus, Focij učenjak, Genadij dijak, Chalinik Nicejski, Ciril Drinopoljski in že več drugih patri-jarhov blaženega spomina. Vodi duhovščino iu narod, ki ti ju je izročila previdnost božja, po potu zveličanja in evangeljske ljubezni." Ljudi se je zbralo čuda veliko. Kakor se čuje, je med Grki razpor; kajti stranka prejšnjega patrijarha ne mara za sedanjega. To ni nič novega. Bizanc je že od nekdaj gnjezdo razpora in bo menda tudi ostalo, dokler bo svet stal, t. j. dokler bo razkolništvo živelo.
Odnošaji med Albanci iu Črnogorci so čedalje bolj neznosni. Prvi jeli so druge pisano gledati zarad neprestanega oboroževanja, s kterim se v najnovejšem času črna gora vstrajno pečii, ker jih skrbi, če morda to ni njim namenjeno. Gusinjski turški poglavar Ali paša je Črnogorcem prepovedal, da ne smejo nič več dohajati v sandžak Ipeški, ravno tako tudi Albancem vsak promet s Črnogorci in je vsled tega trgovina popolnoma ustavljena. Ob enem poskuša pa Ali paša albanske gorjance za-se pridobiti, da, če bo treba, bodo skupno vdarili po Črnogorcih, če bi jih ti danes ali jutri napasti mislili. Kakor se čuje, bi bili roparski gorjanci takoj na kaj takega pripravljeni. Tudi v Carigradu so se mohamedanski Albanci že pritožili zarad črnogorskega oboroževanja; odgovorilo se jim je, da ni take nevarnosti, kakor se jim dozdeva. Albanci pa s tem odgovorom niso potolaženi, češ: Vi tam doli ob »zlatem rogu" seveda ne umete našega strahu, ker ne vidite silnih priprav na boj, v ktere so naši sosedje že dolgo časa na vso moč zaverovani. Vrh vsega tega je pa v črni gori tudi razburjenost med mohamedanci in pravoslavnimi čedalje večja. V Pod-gorici se po s^ari navadi prav pridno tepejo in koljejo, kedar Črnogorci in Turki skupaj pridejo. Mohamedanci v Podgorici so sklenili izseliti se, kakor so to napravili njihovi bratje v Dulčinju.
Nemčija, je po Bismarkovih spletkah dospela na vrhunec, s kterega se utegne po drugi strani zopet prav lahko prevrniti doli v nižavo, iz ktere se je v teku ravnokar minulega dvajsetletja vspela. Evropa ji je do sedaj vsak korak, ki jo je do strmoglave današnje višave peljal, na tihem odobravala iu ga še molče priznava. Kako dolgo bo to še trajalo, pa ni težko vganiti. Toliko časa namreč, dokler bo mirna, dokler se ne bo jela na škodo te ali one državo iz novega gibati in po ptuji zemlji gledati. Kakor hitro bi jo pa njena poželjivost po pridobitvi novih pokrajin gnala, bodisi že ua ktero stran koli, ter bi se vsled tega evropsko ravnotežje zopet premaknilo, pa velesile ne bodo nič več molčale. Posebno Rusija, ki je leta 1870 in 1871 s svojim dobrohotnim molčanjem, oziroma nevtralnostjo, Nemčijo tako rekoč iudirektno podpirala, da je ta lagljo Francoze lasala, bi sedaj ne bila več tiho, kar je že sama pripoznala, če prav iz tega še ne sledi, da bi se mislila s Francozi ediniti proti Nemčiji in Avstro-Ogerski. Še več kakor Rusiji, ležeče je Avstriji na tem, da se evropejsko ravnotežje na premakne. Državniki mislijo, da so ga izumili v avstro-nemški zvezi; če so ga pa v resnici tudi, pokazala bo to še le bodočnost in prilika, kedar bo avstrijsko-neraška zveza praktično stopila med svet. Vsemogočne Nemčije bi v Evropi Avstrija nikakor ne mogla poleg sebe trpeti, ker bi se sama ob njenem sijaju zgubila. Pa tudi nevarna bi ji bila prav za smrt. Iz tega vzroka je v Avstriji po vseh poštenih krogih, kjer se še prave Avstri-jane čutijo, dotična izjava ruskih listov napravila jako vgoden vtis. Čeprav še nimamo pisma v žepu, da bi nam Rus na pomoč pnhitel, kedar bi nas Nt-mec zgrabil, smemo vendar-le brez skrbi biti, ker Nemec dobro ve, da se na rusko nevtralnost nima nič več zanašati, sam na svojo roko se nam pa ne upa do živega, ker dobro ve, kaj ga v tem slučaju na francoski meji čaka. Morda se bo komu čudno zdelo, da bi kljubu avstro-nemški zvezi Nemčija ob ruski zaslombi kaj tacega zmožna bila, ali vendar je le res tako.
Izvirni dopisi.
S Pivke. 3. marca. (Konec.) Neprijetna, ali zdrava je burja. Dokaz temu je Pivčan, ki je sploh šibke postave, pa vendar zdrav in močan, čeravno je njegov živež skoraj edini „krompirec" in »polenta". Koliko ljudi v pozni jeseni in zgodnji pomladi po nekterih krajih zboli za pljučnico, zlasti meseca februvarija in marca, tu pri nas je ta bolezen primeroma jako redka, ako se pomisli, da smo vedno na prepihu.
Morda celo v Abaciji, ki le dve uri po železnici od nas leži v prijaznem, proti mrzlim vetrovom dobro zavarovanem zatišju Reškega zaliva, ni tako zdravo, kakor pri nas. Predrzna jo sicer ta trditev o najnovejšem izletiščn bogatašev in plemenitašev,
ki čedalje bolj sloveče postaja, ali dokazati hočem, da imam prav. V Abaciji nikdar nobeden ne umrje
—	pravijo — tako je tam zdravo in milo podnebje, vedna pomlad, polna dišečega cvetja. Toda nobeden tam ne umrje, ker zdravniki tega ne puste, ampak vsacega bolnika, ki je v Abaciji za lepe denarje iskal zdravja brez vspeha, nahitroma domu pošljejo, predenj umrje, samo da se potem lahko reče, v Abaciji ni še nobeden umrl! Na tak načiu si Abacija seveda lahko pridobi slavo večnega zdravja, ali celo neumrljivosti svojih gostov.
Primerilo se je pa že drugič, da so nam v Št. Peter po železnici pripeljali mrliča — iz Abacije. Lani gospo Ido Gezo, luteranko, ki je šla iz Buda-pešta iskat zdravja v Abacijo za svoja bolna pljuča. Umrla je potoma v vagonu. Letos, 14. februvarija, pa je ravno tako umrl Peštanski trgovec, gospod Ferdinand Salzmann. Zdravnik mu je dejal, da, če hoče svoje otroke videti, naj se domu v Pešto pelje
—	gospej njegovi pa je naročil paziti nanj, ker bi utegnil po poti v omedlevico pasti. Vlak še ni dobro začel puhati dalje, je bolnik že omedle za zmirom. V Št. Petru je bil mrlič pregledan, v mrtvašnico položen in drugi dan pa v Pešto odpeljan.
Lahko si mislimo, kolika žalost za gospo, pa tudi koliko sitnosti in stroškov z mrličem v čisto tujem, neznanem kraju, daleč od svojih domačih. Treba je sorodnikom naznaniti žalostni dogodek, mrtvaško rakev naročiti, mrliški potni list od bližnje politične oblastnije dobiti itd. Kolika sitnost, ako vse to o pravem času ne doide! Stroškov je pri taki priliki neprimeroma dosti. Saj je znano, da so ljudje lakomni in da bi tujca, zlasti če je videti dobrih staršev, najrajše slekli. Vsega tega bi ne bilo treba, če bi bil bolnik še en dan v Abaciji ostal in ondi smrti pričakal. Vozuina za mrliča od Št. Petra v Budapešt znaša 100 gld. — Naj k temu dopisu še to dostavljam iz moje kronike, da smo lani iz Št..Petra poslali 41 vagonov jabelk na Wiirtemberško, letos bi jih radi pa trikrat toliko. Največ so za jabelka vzeli Suhorci in Ostrožaui. Cul sem, da je uekterim vse, kar so potegnili za sadje in žganje, vrglo 500 do 600 gld. Vidite, koliko je vredna umna sadjereja! Pomlad bo kmalu tii. Obrezujte drevesa, guojite jim, cepite, presajajte, če se je lani kranjsko sadje Nemcem dobro spo-neslo, jih bo letošnjo jesen vse živo po deželi. Bog nam daj, kakor lani, tudi letos dobro letino po njivah iu travnikih, po visokih gorah in sadnih vrtovih — pa smo zopet na trdnem.
Iz Šmartna pri Kranji, 7. marca. (Družba sv. Mohora.) Iz vseh krajev, kjer se govori mili jezik slovenski, hitele so zadnje dneve v Celovec pošiljatve denarjev iu družbenikov za veleslavno družbo sv. Mohora. Da, v istini: veleslavna je ta družba, ta bratovščina, na ktero vsak veren Slovenec s ponosom kaže, češ: to stori požrtovalen Slovenec »z uma svitlim mečem!" Bratovščina je to, ktero nam zavidajo drugi narodi in ktera je tudi hud trn našim nasprotnikom, da so jo celo v deželnem zboru prijemali nemški psevdo-liberalci koroški. Sveta dolžnost je toraj vsakega zavedenega rodoljuba, da jo podpira vsaj gmotno, da ji pridobiva vedno več družbenikov. Pa žal! Ravno tam, kjer dela sovražnik največo kvar, kjer je narod v največi nevarnosti, tam premnogi spe »nevzdramno spanje".
Kako britko se pritožuje glasilo koroških Slovencev, »Mir", nad malomarnostjo nekterih slovenskih župnij. Ko bi bili predstojniki onih župnij trdi Nemci — no. potem bi zapisal to na rovaš nemške nestrpljivosti, a meni, ki poznam kolikor toliko bitje iu žitje korotanskih sosedov, vhaja na misel že stari izgovor: »lei losseu!" Da, le pustimo iu kmalo bomo zgubili še to malo, kar imamo.
Toda, jaz ne vidim samo črno; ne, tudi častne izjeme so tam gori.
Veliko duhovnikov je ua Koroškem in čast mi je biti z nekterimi v prijateljski zvezi, ki premnogo storo v prospeh te tako koristne družbe, čast jim bodi! Kako pa pri nas na Kranjskem, kjer je ro-doljubje tako »dober kup"? Koledar družbo sv. Mohora kaže Ti, dragi čitatelj, župnije, ki štejejo j 3—6000 duš in — družbenikov? Razjokal bi se ! nad tem Kranjskim: „lei lossen"! »Dolžan ni samo, kar veleva mu stan, kar more, to mož je storiti dolžan". Našemu dobremu ljudstvu je treba priporočati. treba kazati vso dobrote, vzlasti duhovne in rado se bode vpisovalo.
Za vzgled postavim našo župnijo. Naša župnija šteje dobrih 2500 duš. L. 1885 bilo je družbenikov le 9!). Za leto 1886 je prevzel poverjeništvo pisavec
teh vrstic s svojim skrbnim g. očetom in družbenikov je bilo 144. Danes pa sem poslal za leto 1887 družbenikov 177 ') Kar je pri nas mogoče, bi li ne bilo mogoče to pri druzih, še večjih župnijah ?
Toraj gg. duhovni tovariši iu tudi drugi rodoljubi pri nas in drugod: Na delo! Naj ne bo v prihodnjem letu nobene župnije, da bi k veleslavni družbi sv. Mohora ne pristopilo kaj novih družbenikov!	—č. pl. 7.
Iz Trsta, 6. marca. (Potres v Italiji in naše občinstvo. — Kriza na Italijanskem in dandanašnje države.) Strahoviti potresi po Italiji vzbudili so povsod pozornost in odkrito sočutje. Posebno pa v Trstu, kjer se je takoj osnoval komite, koji nabira podporo ponesrečenim. Milodari prihajajo v obilici. Proti temu gotovo noben človekoljub nič nima, najmanj pa jaz. Vendar pa mi je omeniti, da naša gospoda za domače — osobito okoličane — ne kaže niti polovice toliko darežljivosti, kakor za Italijane. To smo vsi videli predlanskem, ko je toča popolnoma uničila uboge okoličane. Kako malo se jo takrat nabralo, še vsi dobro znamo. In kako pristransko so se ti mali novci razdelili, nam je še v predobrem spominu. Ni se povpraševalo po veči ali manjši bedi, ampak po tem, je li ta ali oni »cikorjaš", ali ne. Toda kaj hočemo, vsaj vsi dobro poznamo nelibe-ralne liberalce naše.
Sicer pa so res strašni učinki potresa. V Oneglia more se med 200 hišami prebivati le še v petih. Mrtvih je 23, 15 močno in 100 manj ranjenih. 8000 duš je brez strehe. V Diano Marina izvlekli so do 28. februvarija 300 mrličev v groznem stanu. Smrad bil jo strahovit. Prav tisti dan čutili so zopet potres. Vse prestrašeno, vse beži. Naprav-Ijajo se barake za prenočišča. Mnogo jih biva ua parnikih.
Uboga Italija! DomA potres in krizo miui-stersko, a v Afriki smolo! Kriza ministerska je sicer končala s tem, da kralj Umberto ne sprejme ostavke svojega ministerstva. Dvajset in več dni trebalo je, da so slednjič sprevideli, da jim je stari in časti-lakomui Depretis nenadomestljiv. Iz tega se pač prav jasno vidi, kako »šepav" je parlamentarizem na kontinentu. Glasen dokaz za to nam je »zedinjena" Italija.
Prav to nam pokazaje tudi »zedinjena" Nemška. Šegavi Bismark moral je vse škripce napeti, da si je pridobil večino za glasoviti septeuat. Razpustil je nepokorui »reichstag" in potem zagnali so vsi v njegovi službi stoječi časniki hud vojskini vrišč. »Boulauger in barake na meji nemški", to je bil klic, koji naj bi vplival na nemškega Miheljna. Da še celo okrožuica Leona XIII. služila mu je ; ne sicer dosta, a vendar vsaj nekaj! To so tedaj proste volitve! Verhu tega priprl je meni nič tebi nič več vodij nasprotnih mu strank; posebno v Alzaciji i Lorenski. — Toda vkljub temu izbranih je vseh 15 nasprotnikov.
Da, čudno je na svetu! Državniki sami zde se mi kakor otroci, ki igrajo s samokresi. Tudi državniki se poslužujejo v dosego svojih namenov skrajnih pripomočkov, ne glede na nevarnost, koja preti iz njih. Te dobroto douesle so nam »confessionslose Staaten" — države brez Boga. Kam da nas moderno vladanje pripelje, pokazala nam bode morda že bližnja bodočnost. Glas, kojega je Leon XIII. povzdignil v krasni okrožnici dne 1. novembra 1885, v kteri govori o državi na podlagi resnice in izobrazbe krščanske, ostal jo sicer glas vpijočega v puščavi, toda besedo njegove bile so odkrite iu resnične. In prav zato, ker te ljubeznjive besede iz Vatikana ne najdejo hvaležnega odmeva v srcih mogočnih sveta, je daudanes vse oboroženo in napeto.
Iz Kopra, 4. marca. Minul je februar in z njim tudi mraz. Prvi dnevi sušca so tukaj prav lepi. Včeraj bil je četrtek, vtaknil sem knjigo v žep iu sem šel malo z mesta v prosto naravo. Istrijani obrezujejo trto. Sploh je v vinogradih zdaj precej živahno. Tudi svojeglavni osel se veseli ljube gor-kote. Mimo grede naj omenim, da ta žival revnim Istrijanom služi zjutraj mesto ure. Predno se zora zazna, že napreže svoj »i—a", in zapoje »interval" kake tri oktave, da se človek mora zbuditi, ako še spi. — Ljubih tičic, kterih jo pri vas toliko, se j tukaj malo vidi, ker tii so že pol Italijani ; Lah pa
') To so lio smijal moj prijatelj i/. (>oil sne>.nikov, ko bo
1 zagledal ta sodiuico — kar stemnilo se mu prod očmi. Že saiuo naključje govori za številko 7.
tako vse, kar perje nosi, polovi in poje. Videl sem tudi nekaj pomladanskih cvetlic, n. pr. zvončke, trobentice i. dr. Najbolj pa so me zveselile ponižne »vijolice" kterih sem šopek nabral.
Gorkote je tukaj zjutraj 6° in čez dan 8° do 9° R. Kakšna bo pa suščeva burja kadar pride, še ne vem; februvarijevo sem si dobro zapomnil, ker mi je bila voda zraven postelje zmrznila.
J. K.
Domače novice.
(Mili knezoškof Ljubljanski) so se podali 6. marca na Dunaj zarad posebuih posvetovanj.
(V katoliški družbi) je preteklo sredo g. And. K a 1 a n dovršil svoj izvrstni govor o gledališču, njegovi solnčni in senčni strani, z marsikterimi času in narodu našemu primernimi opazkami in nasveti. Jutri bode govor o lepoti itd.
(Po vodstvu družbe ss. Cirila in Metodu v Ljubljani) bodo se v kratkem razposlali imeniki ali zapisniki za podružnične blagajnike. Na mnoge želje so se dali natisniti, da bo blagajnikom delo olajšano in pri vseh podružnicah enotno.
(V gimnazijo sprejemali) se bodo v bodoče le taki učenci z dovršeno ljudsko šolo, ki so v tistem letu že deseto leto dopolnili, ali pa ga bodo vsaj do 31. decembra tistega leta, v kterem se vpišejo v prvi gimnazijalni razred. Žalostne skušinje so dokazale, da ni dobro, če človek prezgodaj začne nerazvitega duha natezati. Deseto leto dopolnjeno za prvošolca izvestno ni preveč zahtevano.
(Sveto-slavni umetnik na goslih, g. Oudriček), ki bo te dni sviral pred Nj. Veličanstvom presvitlim cesarjem v Budapešti, prišel bo tudi v Ljubljano in tii koncertiral 15. marca v Redutni dvorani, na kar slavno občinstvo opozarjamo.
(Slovenska predstava) bode v soboto dne 12. t. m. v dvorani narodne Ljubljanske čitalnice. Dramatično društvo priredi ta večer: »Pes in mačka", vesela igra v jednem dejanji in »Zblaznela je", igrokaz v dveh dejanjih. Ker posebno slednja igra, kakor izvemo izza kulis, obeta mnogo vspeha, upati smemo mnogobrojno vdeležbo. Svoji k svojim! (Griinfeld koncertuje ta dan.) Sedeži se bodo dobivali v soboto od 10. do 12. ure dopoludne pri či-taluičnem kustusu in zvečer pri kasi.
(Dvajsetletnico) praznovalo je slovensko gledališče v nedeljo zvečer, in je g. B o r š t n i k ob tej priliki napravil navdušen in lepo zložen slavnosten nagovor.
(Na gledaliških razvalinah) so se podiralna dela ustavila, ker je deželni odbor na kompeteutnem mestu povprašal, ali bi se smelo gledališče zopet na dosedanjem mestu pozidati ali ne. Prva instanca, ki ima o tem govoriti je Ljubljanski magistrat in že ta bo menda rekel, opiraje se na postavo, da sedanji prostor bodočemu gledališču ni več ugoden.
(Slovenještajarski volilci) nameravajo postaviti na Foreggerjevo mesto za poslanca v državni zbor kakega slovenskega kandidata. Prav je tako in Bog daj toliko vstrajnega napora, da tudi zmagajo z njim. Dotični razgovor bo te dni v Mariboru.
(Vremenski preroki) napovedujejo za prihodnje dni stalno lepo in gorko vreme. Prepričani bodite, da bo kmalo dež, če ne še celo sneg. Dve leti vstrajnega opazovanja privedle so nekoga do prepričanj^, da se je vselej, kedar je bilo po vremenskih prerokih lepo vreme napovedano, taisto skazilo.
Telegrami.
Dunaj, 8. marca. Grof Taaffe je praznoval včeraj dvajsetletnico, odkar je bil prvič minister. Uradniki ministerstva notranjih zadev so mu oh tej priliki izročili prekrasno adreso.
Dunaj, 8. marca. „Fremdenblatt" razpravlja včeranjo slavnost uradnikov v inini-sterstvu notranjih zadev na proslavo dvajsetletnico grofa Taaffoja in pravi, da je to mož, čegar brezprimerna politična žilavost se v moderni Avstriji prav posebno odlikuje. A~zrok temu je, ker Taaffe s politiko tako praktično postopa ter se pri vsem tem vedno ozira na avstrijske razmero in narodne posebnosti. Taaffe neče biti ne liberalen, ne konservativen, ne nemšk in ne slovansk
državnik, temveč samo le načelnik nepristransko uprave in kot avstrijsk politikar, ki si prizadeva konstitucijonalizem spraviti v ravnopravnost. Od kar je Taaffe na krmilu dosegla je ustavnost tolišnjo gotovost, kakoršne poprej ni nikdar poznala.
Taaffejev sistem so ima dan danes res še mnogo boriti s političnimi in narodnimi napori, toda s časoma se bo pa vendar-lo uspel do popolno jasnote; kajti modra domoljubna zmernost zagotovila mu bo vsakokrat tudi pri nasprotniku spoštovanje državne veljavnosti, ktero vendar nihče no more Taaffeju odrekati.
„Extrablatt" hvali Taaffejevo neoinahljivo domovinsko ljubezen, čistost njegovega značaja, plemenitost njegovega mišljenja; to so vse lastnosti, ki ga visoko dvigujejo nad politično strankarsko bojišče. Prav tem lastnostim niso njegovi najhujši sovražniki nehli-njenega spoštovanja še nikdar odrekali.
Dunaj, 8. marca. „Wr. Ztg." objavlja postavo za kredit, ki ga bo treba za oboro-ženje brambovcem in pa črnovojnikov.
Moskva, 8. marca. „Mosk. Ved." proslavlja spomin na usmrtene upornike v Ruščuku, češ, častna njih smrt bo porodila dogodke ki bodo zgodovino oživeli. Mi ne bomo nikdar pozabili, da so padli kot žrtev udanosti do Rusije.
Umrli so:
4.	marca. Očo Henrik Leopold Hirš, frančiškan, 24'j, leta, Marijin trg št. 5, jetika. — Marija Bizjak, delavka, 20 let, Stari trg št. 16, jetika.
5.	marca. Jožefa Janež, mesarjeva hči, 13 mes., Poljanska cesta št. 25, spridenje krvi. — Angela Karg, uršurnarica, 50 let, Kongresni trg št. 16, vodenica. — Lenka Tome, hči posestnika, 6 let, cesta v mestni log št. 1, škarlatica. — Jo-vana Rechberger, mestna uboga, 43 let, Karlovsta cesta št. 7, spridenje spodnjih telesnih dolov. — Pavel Bišof, pisačev sin, 11. in 1 mes., Poljanska cesta št. 18, Meningitis. — Ana liobič, delavka, 27, let, Žabjak št. 5, jetika. — Alojzija Babnik, hči železniškega paznika, 31/, leta. sv. Petra cesta, Scroplnilosis.
6.	marca Gašper Zupane, c. k. pismonoš v pok., SI let, Poljsko ulice št. 11, rartvud.
V bolnišnici:
3. marca. Pavel Perko, delavec, 27 let, Vitiuin cordis. — Marija Jazbec, delavka, 18 let, jetika. — Helena Černivec, gostija, 67 let, naduha.
T ju J C i.
7. marca.
f-n Ma/iču: liothonberg, Knepfelmachcr in Schmahl, trgovci, t Dunaja. — Zupinger, inženir, iz Gradca. — Wolf,
trgovec, Hertaua, poštni nadravnatolj v p., Josipina Karg, za-sobnica, iz Trsta. — pl. Garzarolli in Poik, zasebnika, iz Gorico.
Pri Slonu: Koschorak, Major in Frank, trgovci, z Dunaja. — Edvard Fischer, trgovoc, iz Prago. — Karol Stceli, oskrbnik, s soprogo, iz Hrvaškoga. — Dr. Karol Ubl, odvetnik, iz Celovca. — Gospa Baspel, zasebnica, iz Novega mosta. — Dr. Sehmidinger, zasebnik, iz Kamnika. — R. Zakotnik, posestnik, iz Starega trga. — Dr. Karol Stoncl, vojaški zdravnik, iz Trsta. — Dr. J. Schogula, odvetniški vajenec, iz Postojne.
Pri Avstrijskem caru: L. Moschitz, trgovec, iz Žabn ice. — Janez Schluga, krčmar, iz Žabnico. — Gustav Priikl, lekarnar, iz Škofje Loko. — M. Dragan, posestnik, iz Belo peči. — Jožef Kinsky, posostnik, iz Litije.
Vremensko sporočilo.
Čas
Stanje
opazovanja
zrnkonioru
toplomeru po Celziju
Veter
Vreme
■šeS S 53 s
7. u. zjutTI 74130 -j- 2 6 si. szap. oblačno 7. 2. u. pop. 740-42 + 6 8 si. zap. jasno 0-00 9. u. zvoc. 740 72 -j- 1'2 si. zap. Dopoludne oblačno, popoludno jasno; večerna zarija, mesečna noč. Srednja temperatura 3'5° C., za 0 9" nad nor-raaloin.
Jg^nmajskiii borKSfc.
(Telegrartčno poročilo.'! 8. marca.
t-aim-nn. ruma 5% oo J00 «1. (s 16% davka)	78	gl. —	kr.
Sreberna . .. 100 „ (g 16% davka)	79	. 75	„
t* avutr. zlata renta, davka prosta	108	70	„
Papirna renta, davka prosta	95	, 50	„
Akcijo »vstr.-ogerske banke	849	, —	„
Kreditne akcije	275	„ 20	„
London.......128	„	30	„
Srebro.......—	„	—	„
Francoski napolcond......10	„	14','j ,,
Ces. cekini.......6	„	03	„
Namške marice .	62	„ 80	„
C)
Lepa, velika, v vseli ozirih izvrstna
r B, "V d.9
srednjo starosti, s teletom, čvrstim juncem izredno velikosti, je zarad tesnobo v hlevu na < prodaj v farovžu v Št. Petru na Notranjskem.
Prodaja smrekovih sadik.
V c. k. centralni drevesnici pod ..Rožnikom" proda se štiri milijone triletnih, lepih, presajenih
smrekovih sadik
v skupinah po tisoč kosov, kterih vsaka z zavitkom vred slano dva goldinarja.
Naročila sprejema c. k. deželno gozdno nadzorništvo v Ljubljani do konec marca tek. leta.	(2)